Uno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogoilo sofinanciranje Evropskega

socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za olstvo in port.

Ne pozabite, da so udovite stvari, ki se jih uite v olah, delo mnogih generacij.

Vse to znanje, ki vam je poloeno v roke, je dediina, ki jo spotujte, jo bogatite in nekega

dne zvesto prenesite na svoje otroke.

Albert Einstein

DNEVNIK PRAKTINEGA POUKA V OLI Ime in priimek dijaka: _____________________________

Program: _______________________________________

Oddelek: _______________________________________

olsko leto: _____________________________________

Uno gradivo je nastalo v okviru projekta Munus 2. Njegovo izdajo je omogoilo sofinanciranje Evropskega

socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za olstvo in port.

Izobraevalni program Srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik

Ime modula Praktini pouk - Praktino izobraevanje v oli

Naslov unih tem ali kompetenc, ki jih obravnava uno gradivo

APLIKACIJA ZDRAVILA

Povzetek Dnevnik dijaka je namenjen novim, prenovljenim programom. Zastavljen je tako, da ga dijak

sproti izpolnjuje in je narejen po pacientovih ivljenjskih aktivnostih, dijak dokumentira

izvajanje poklicnih kompetenc. Dijak dokumentira izvajanje poklicnih kompetenc pri praktinem

pouku v oli praktini pouk v kabinetu in v zdravstveni/socialni ustanovi. Dnevnik praktinega

pouka dijaka spremlja od zaetka do konca izobraevanja.

Kljune besede: poklicne kompetence, ivljenjske aktivnosti, zdravstvena nega, praktini pouk v oli Avtor: Gloria Murn, dipl. med. ses. Recenzent: Maja tempihar, dipl. med. ses. Lektor: Petra Cizerle, prof. slovenine Datum: julij 2009

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-

Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.

PREDSTAVITEV CILJEV ENOTE:

Pri praktinem pouku v kabinetu, zdravstvenih in socialnih zavodih dijak razvije:

samostojnost pri izvajanju poklicnih kompetenc, celovito poklicno usposobljenost, aktivno skrb

za lastno zdravje, obutek za potrebe starejih ljudi, otrok, mladih, sposobnost dokumentiranja

poklicnih kompetenc, poroanja o svojem delu in z dokumentiranjem prevzeme odgovornost za

svoja dejanja.

NAVODILA ZA VODENJE DNEVNIKA PRAKTINEGA POUKA

Dnevnik je temeljna evidenca o opravljenem delu dijaka pri praktinem pouku v kabinetu, v

zdravstvenem in socialnem zavodu. Dijak dnevnik izpolnjuje sproti upotevajo navodila o

izpolnjevanju. Hrani ga do konca izobraevanja in ga priloi ob pristopu k opravljanju poklicne

mature.

V dnevnik piemo s rnilom ali keminim svinnikom. Na prvi strani vpiite svoje ime in

priimek, program, za katerega se izobraujete, oddelek in olsko leto.

Pred prietkom dela na praktinem pouku v zdravstvenem ali socialnem zavodu se morate

seznaniti s predpisi o Varstvu pri delu. Opravili boste preizkus znanja. V dnevniku morate imeti

pridobljen podpis o opravljenem preizkusu iz Varstva pri delu.

Ob vsaki menjavi oddelka morate pridobiti podpis mentorja o opravljenem praktinem pouku ali

opravljenem praktinem usposabljanju z delom. Manjkajoe ure zapiite v ustrezno rubriko, prav

tako datum nadomeanja. Datum nadomeanja praktinega pouka podpie mentor praktinega

pouka, ki je vodil nadomeanje prakse. Pri vsakem oddelku lahko dopiete morebitne

posebnosti pri vaem delu.

Dnevnik praktinega pouka je odraz vaega dela in vaega odnosa do praktinega pouka. Naj

bo va dnevnik vzoren, urejen in pravoasno izpolnjen, saj je to pogoj za pristop k poklicni

maturi.

Poklicne kompetence tehnika zdravstvene nege, srednje medicinske sestre, srednjega

zdravstvenika so pripravljene na osnovi poklicnih standardov v zdravstvenih in socialnih

zavodih. Poklicne kompetence so izkazane posameznikove zmonosti, da uporabi svoje znanje in

sposobnosti oziroma je sposoben opraviti razlina dela in naloge.

Dijak si v programu srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik pridobi poklicne kvalifikacije

za opravljanje svojega poklica na podroju zdravstva in sociale. Izvaja zdravstveno nego, ki je

skupek tevilnih ukrepov, posegov, postopkov in odnosov, v katerega vstopata uporabnik

(pacient) in izvajalec (zdravnik in drugi zaposleni v zdravstvu) z namenom, da bi zdravstvene

teave pacienta pripeljale k najboljemu monemu izidu.

Pri vodenju dnevnika bomo upotevali poklicne aktivnosti in kompetence (eleznik, 2008) v

zdravstveni in babiki negi.

UNA SITUACIJA: APLIKACIJA ZDRAVIL BOLNIKU APLIKACIJA ZDRAVILA NA RAZLINE NAINE: Varna in natanna priprava ter dajanje zdravil sta eni izmed najbolj pomembnih aktivnosti

medicinske sestre. Poznati mora delovanje, stranske uinke in naine dajanja zdravil. Ali pozna

na katere vse mone naine lahko zdravilo pride v nae telo?

Natejte na katere naine lahko zdravilo pride v nae telo: _______________________________

_____________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________

Pri ugotavljanju si lahko pomagate z uporabo strokovne literature, interneta ali z znanji, ki ste jih

pridobili pri drugih predmetih. Pomislite kakne vrste zdravil ste jemali e sami, oziroma katera

zdravila so vse jemali vai svojci in prijatelji. V pomo naj vam bodo naslednja vpraanja:

V kakni obliki pozna zdravila?

Katera obolenja lahko z doloenimi zdravili pozdravimo?

Ali lahko sami vzamemo zdravilo ali nam ga mora aplicirati zdravstveno osebje?

Ali je pomembno, da si preberemo deklaracijo zdravila, ki ga ne poznamo ali ga jemljemo prvi?

Razdelite se v skupine po tri in preverite na zdravilih, ki jih imamo v unem kabinetu na

deklaracijskih listi na katere naine jih lahko dajemo:

_____________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________

Ali ste ugotovili, da se katero zdravilo daje na vam nov nain:

_____________________________________________________________________________

V nadaljevanju se boste sreali z tremi najpogostejimi.

1. APLIKACIJA ZDRAVILA SKOZI USTA:

Najlaji in najbolj varen nain dajanja zdravil je aplikacija zdravil skozi usta. Pomembno je, da

medicinska sestra upoteva navodila za dajanje zdravila, ter preveri medsebojne uinke zdravil,

poznati mora tudi stranske uinke. Priprava in dajanje zdravil zahteva od medicinske sestre

natannost, saj mora biti med pripravo zdravil zbrana in pri dajanju upotevati sedem pravil, in

sicer mora dati (1) predpisano zdravilo, (2) predpisan pravilni odmerek, (3) pravemu bolniku, (4)

na predpisan nain, (5) ob pravem asu, (6) opazovanje bolnika med samim dajanjem, (7)

pravilno in pravoasno dokumentiranje.

Ali ve kateri poloaj je najbolji za aplikacijo zdravila skozi usta. Ustrezni poloaj poskuaj

najti tako, da vzame bombonek in ga poskuaj pojesti lee ali sede:

_____________________________________________________________________________

Kaj prepreimo s pravilnim poloajem: _____________________________________________

Za predpisan odmerek uporabljamo standardne mere. Osnovne enote za mere so metri, litri in

grami.

Napii mere za domao uporabo:

1 ml = ___ kapljic

4 do 5 ml = ___ ajna lika

15 ml = ___ velika lica

Pred dajanjem zdravila moramo le tega trikrat preveriti in sicer:

1. ko ga jemljemo iz omare (ime zdravila, doza, nain aplikacije, rok trajanja).

2. ko ga pripravimo

3. preden ga damo bolniku.

POSTOPEK DAJANJA ZDRAVILA SKOZI USTA:

Po tem, ko smo pripravili ves material in si razkuili roke, upotevamo pravilo 7P. Zdravilo

damo na liko ali kozarek (ga ne primemo z rokami). Bolniku ponudimo kozarec s ajem,

zdravilo lahko bolnik sam zauije, vendar vedno v nai prisotnosti. Bolnika ves as opazujemo in

se z njim pogovarjamo. Na koncu vse pospravimo, si razkuimo roke in delo dokumentiramo.

Razmisli, kako ukrepa, e ti pade zdravilo na tla:

_____________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________

Podatke poii z uporabo

interneta ali strokovne

literature!

Pri katerih zdravilih je potrebno pred samo aplikacijo preveriti vitalne funkcije, predvsem krvni

tlak. Ti podatki nam povedo ali lahko bolnik zdravilo sploh vzame:

_____________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________

Na internetu ali v strokovni literaturi poii sliko drobilca in razpolovilca, ki omogoa da

zdravilo zdrobimo ali razpolovimo. Sliko prilepi:

Nekateri bolniki si zaradi lajega in bolj doslednega jemanja zdravil pripravijo zdravila v

posebne posodice, ki jih opomnijo kdaj in katera zdravila mora pojesti ob doloenem delu dneva.

Na internetu ali v strokovni literaturi poii sliko takne posodice, sliko poskusi sam prerisati:

PONOVIMO

Ali je pomembno, da poznamo stranske uinke zdravila?

_____________________________________________________________________________

Kako vpliva na samo aplikacijo poloaj telesa?

_____________________________________________________________________________