diskriminacija kot problem neenakosti
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Ines Selić
DISKRIMINACIJA KOT PROBLEM NEENAKOSTI
Diplomsko delo
Ljubljana, 2008
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Ines Selić
Mentor: izredni profesor dr. Vlado Miheljak
Somentorica: izredna profesorica dr. Tina Kogovšek
DISKRIMINACIJA KOT PROBLEM NEENAKOSTI
Diplomsko delo
Ljubljana, 2008
Zahvala
Mentorju, dr. Vladu Miheljaku in somentorici, dr. Tini Kogovšek se zahvaljujem za
potrpežljivost, prijaznost, pomoč in koristne nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Hvala tudi staršema, ki sta mi s finančno in z materialno pomočjo omogočila študij ter mi
skozi vsa leta učnega procesa stala ob strani in me psihološko podpirala.
Za spodbudo pri študiju se zahvaljujem celotni družini: mami Mileni, očetu Mirsadu, sestri
Karmen in fantu Martinu!
DISKRIMINACIJA KOT PROBLEM NEENAKOSTI Diskriminacija je problem neenakega obravnavanja posameznika ali skupine na osnovi rase, spola, nacionalnosti, etničnega porekla, zdravstvenega stanja, jezika, verskega prepričanja, spolne usmerjenosti, starosti, izobrazbe, gmotnega ali družbenega stanja. Problem neenakosti se kaže v ravnanju, ki ogroža, omejuje in onemogoča prizadevanje, uresničevanje ali uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O neposredni diskriminaciji govorimo takrat, ko se določeno osebo obravnava manj ugodno kot drugo. O posredni diskriminaciji pa govorimo takrat, ko na videz nepristranski ukrepi oziroma ravnanje postavlja posameznika v neugoden položaj na podlagi rasne ali etične pripadnosti, veroizpovedi, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Diskriminacija je prepovedana, vendar pa ni vsako neenako obravnavanje tudi diskriminacija. Neenako obravnavanje, ki pomeni diskriminacijo, se nanaša na razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin. Koncept diskriminacije se pojavi v zgodovinskem trenutku, ko je bila nujna opredelitev takratne razlike in ločitve , ki so se začele izpeljevati ljudem različnih ras. Prisotnost diskriminacije v sodobni družbi znatno narašča in se kopiči preko različnih oblik nestrpnosti. Kljub družbenemu napredku znanja in tehnologije, ljudje še zmeraj ne znamo izločiti svoje predsodke in sprejeti dejstvo: »vsi drugačni, vsi enakopravni«. Kjučne besede: Diskriminacija, presodek, rasizem, nacionalizem, antisemitizem. DISCRIMINATION AS PROBLEM OF INEQUALITY Discrimination is problem of unequal treating of individual or groups on base of race, genders, nacionalism, ethnic origin, of state of health, languages, of religious conviction, sexual orientations, ages, educations, material or of social condition. Problem of inequality is being showed in treatment, which threatens, limits, and making implementation or enforcement of human rights and fundamental freedoms impossible. We speak about direct discrimination at that time, when certain person is treated like second less to advantage. About indirect discrimination, we speak at the time, when appearance impartial measures or treatment asks individual to inconvenient position based racial or ethical affiliations, creeds, disabilities, ages or sexual orientations. Discrimination is prohibited, however every unequal treating is not also discrimination. Unequal treating, which signify discrimination, it refers to distinguishing based on personal circumstances. Rudiment of discrimination appears in historical moment, when definition of the difference and divorce was urgent, which started to infer from people of different races. Presence of discrimination in contemporary society is increasing considerably and it is present in different shapes of impatiences. Despite social progress of knowledges and technologies, people do not know how to set our prejudice and to accept fact: »all different, all equal«. Key words: Discrimination, prejudice, racism, nacionalism, anti-semitsm.
5
KAZALO
1. UVOD........................................................................................................................7
2. TEORETIČNI OKVIR............................................................................................8
2. 1. KAJ JE DISKRIMINACIJA?.........................................................................8
2. 1. 1. Enakopravnost in pravičnost...................................................................9
2. 1. 2. Strpnost....................................................................................................10
2. 1. 3. Pozitivna diskriminacija.........................................................................10
2. 1. 4. Diskriminacija v Sloveniji kot pravomoralni, ter politični in
varnostni problem...............................................................................................11
2. 1. 5. Položaj in problemi ustavno nepriznanih etničnih skupnosti v
Sloveniji...............................................................................................................11
2. 2. PREDSODKI IN STEREOTIPI....................................................................12
2. 2. 1. Izvor predsodkov....................................................................................13
2. 2. 2. Kognitivna struktura predsodkov.........................................................13
2. 2. 3. Socialna kategorizacija predsodkov......................................................14
2. 2. 4. Izražanje predsodkov.............................................................................15
2. 2. 5. Preučevanje predsodkov........................................................................15
2. 3. SODOBNI RASIZEM....................................................................................16
2. 3. 1. Rasizem v Veliki Britaniji in ZDA........................................................18
2. 4. ANTISEMITIZEM DANES..........................................................................18
2. 4. 1. Antisemitizem v Sloveniji.......................................................................20
2. 4. 2. Imaginarni sovražnik.............................................................................20
2. 4. 3. Samosovraštvo med Židi........................................................................22
2. 5. VSAKDANJI NACIONALIZEM.................................................................22
2. 5. 1. Patriotizem in nacionalizem..................................................................24
2. 5. 2. Izbruh iracionalnih sil etničnega nacionalizma...................................25
2. 6. ZGODOVINA KIBER RASIZMA, ANTISEMITIZMA, NACIZMA......27
3. METODOLOŠKI OKVIR.....................................................................................28
3. 1. OPIS RAZISKAVE........................................................................................29
3. 2. OPIS VZORCA..............................................................................................29
3. 3. PRIKAZ PODATKOV...................................................................................32
6
4. SKLEP......................................................................................................................39
5. LITERATURA........................................................................................................41
6. PRILOGA................................................................................................................43
6. 1. Priloga A: Output – program SPSS...............................................................43
KAZALO GRAFOV
3. 1. Spol anketirancev................................................................................................30
3. 2. Starost anketirancev............................................................................................30
3. 3. Izobrazba anketirancev.......................................................................................31
KAZALO TABEL
3. 1. Slovenci prednost pred priseljenci pri zaposlitvi.............................................32
3. 2. Vlada pri priseljevanju tujcev...........................................................................33
3. 3. Zaupanje ljudem druge narodnosti .................................................................34
3. 4. Strpnost znotraj slovenske družbe....................................................................35
3. 5. Etnične razlike....................................................................................................36
3. 6. Odnosi med Slovenci in priseljenci...................................................................37
3. 7. Večji poudarek na solidarnost in enakost........................................................38
7
1. UVOD
V diplomskem delu bom prikazala problem sodobne diskriminacije v svetu. Poskušala bom
ugotoviti, kakšna oziroma kolikšna je njena prisotnost v sodobni družbi. Osredotočila se bom
na raziskovanje stališč in odnosov Slovencev do družbeno etničnih manjšin v Sloveniji.
Izpostavila bom odnos Slovencev do priseljencev in ljudi druge narodnosti. Predpostavljam,
da je večina Slovencev do družbeno različnih skupin precej nestrpnih. Teza, ki jo bom
poskusila dokazati v svojem diplomskem delu je, da problem diskriminacije prisoten na več
področjih.
Za tematiko diskriminacije v diplomski nalogi, sem se odločila zaradi naraščujoče nestrpnosti
ljudi v Sloveniji in drugod po svetu na osnovi »drugačnosti«, kar pa zame osebno ne
predstavlja niti minimalnega vzroka za ksenofobijo.
Na začetku diplomskega dela, bom opredelila pojem diskriminacije na teoretičen in
metodološki način. V teoretičnem okviru bom zajela pomen diskriminacije na splošno: torej
definicijo diskriminacije. Izpostavila bom pojma enakopravnosti, pravičnosti in nestrpnosti, ki
so zelo pomembni pri vzpostavitvi medosebnih odnosov in zmanjšanju diskriminacije med
ljudmi. Opisala bom pozitivno diskriminacijo, njene cilje, vzroke, značilnosti in si zastavila
vprašanje, kakšen problem predstavlja diskriminacija v Sloveniji. Omejila se bom na izvor,
strukturo, kategorizacijo preučevanja in izražanja predsodkov ter stereotipov. V naslednjih
korakih se bom osredotočila na razširjenost sodobnega rasizma, antisemitizma in
nacionalizma. Predvidevam, da so ti najpogostejši povzročitelji diskriminacije med ljudmi
različne rase in narodnosti. Poskusila bom poiskati zgodovino razsežnosti obstanka
diskriminacije na svetovnem spletu. Osredotočila se bom na kiber rasizem, nacionalizem in
antisemitizem. Poskusila bom ugotoviti, kako poteka delovanje diskriminacije preko spletnih
strani in kaj države lahko storijo, da kiber nestrpnost izničijo. Pri metodološkem okviru bom
uporabila podatke Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
(Univerza v Ljubljani). Omejila se bom na Svetovno raziskavo vrednot; Stališča o reformah
(Slovensko javno mnenje 2005/3+4) in poskusila raziskati stališča Slovencev do družbeno
različnih skupin oziroma do priseljencev.
8
2. TEORETIČNI OKVIR
2. 1. KAJ JE DISKRIMINACIJA?
Pojav diskriminacije se pojavi v zgodovini že pred letom 1628 in prične funkcionirati kot
izposojenka iz latinščine »discriminatus«. Vezana je na čas in okoliščine takratnega
kolonializma in v tistem času naraščujočega pojava rasnega razlikovanja(suženjstvo ipd.).
Koncept diskriminacije se torej pojavi v zgodovinskem trenutku, ko je bila nujna opredelitev
takratne razlike in ločitve , ki so se začele izpeljevati ljudem različnih ras.
Prvo rabo diskriminacije zasledimo v ameriški angleščini, konceptualne opredelitve pa
nastanejo okoli leta 1866 (Arnhart 2003).
Pojem diskriminacija ponuja več pomenov. V raznih virih lahko najdemo različne definicije
diskriminacije:
»Diskriminacija na splošno pomeni dejavnosti oziroma procese, ki neupravičeno ustvarjajo
manj ugoden pravni, politični, ekonomski ali socialni položaj posameznikov ali (in) družbenih
skupin« (Flander 2004, 70).
Diskriminacija na etnični in verski podlagi predstavlja pravnomoralni, latentni politični
varnostni problem (Devetak 2006, 5).
»Etimološko gledano je diskriminacija v svojem izvornem pomenu povsem nevtralna oznaka
za razlikovanje ali za proces ustvarjanja razlik oziroma razločkov med dvema ali več subjekti
ali objekti« (Cerar 2005, 21).
Diskriminacija je razlikovanje na osnovi osebnih značilnosti posameznika (na primer spola,
rase ali verskega ali drugega prepričanja (Strojan 2005, 101).
»Diskriminacijo predstavlja tudi nadlegovanje, in sicer v primeru, da gre za nezaželjeno
ravnanje, ki temelji na kateri koli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno,
ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za nadlegovano osebo in žali njeno dostojanstvo«
(Strojan 2005, 102).
9
2. 1. 1. ENAKOPRAVNOST IN PRAVIČNOST
Pravno enakost imenujemo praviloma tudi enakovrednost, s čemer v pravni državi
označujemo enako obravnavanje vseh državljanov. Pojma pravičnosti in enakopravnosti sta
tesno povezana, saj ju veže princip enakosti. Ta povezava je nazorno razvidna v naslednjih
točkah (Cerar 2005, 25):
• pravičnost je interperonalna, saj se nanaša in ureja razmerja med ljudmi,
• pravičnost vzpodbuja merila iz katerih izhajajo dolžnosti in pravice posameznikov,
• pravičnost se izraža predvsem v enakosti,
• pravičnost se povezuje s pojmom poštenosti.
Pravica do enakosti pred zakonom in zaščita pred diskriminacijo v RS, je določena s 14.
členom Ustave Republike Slovenije: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake
človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero,
politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj,
invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki« (Ustava RS
1991).
Splošna deklaracija človekovih pravic že v prvem odstavku preambule določa, da je priznanje
človekovih enakih in odtujenih pravic temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu, nato pa že
v 1. členu določa, da se vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake
pravice, ter nato v drugem členu prepoveduje diskriminacijo v uživanju pravic glede na raso,
barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost,
premoženje, rojstvo ali glede na kakršno koli drugo okoliščino. V 7. členu deklaracije je nato
še izrecno določeno, da so vsi enaki pred zakonom ter da imajo vsi, brez diskriminacije,
pravico do enakega pravnega varstva, čemur sledijo nato v tem in nekaterih drugih členih še
druge določbe o prepovedi diskriminacije (Cerar 2005, 31).
Številne države so že uvedle protidiskrimininacijske zakone, tudi Slovenija je ena izmed teh.
Leta 2002 je v veljavo stopil zakon o enakosti moškega in ženskega spola. Gre za enako
obravnavanje možnosti žensk in moških na političnih, ekonomskih, socialnih, vzgojno-
izobraževalnih področjih družbe.
10
2. 1. 2. STRPNOST
Pri oblikovanju tolerance ali strpnosti gre za dogodke razsežnosti pojavljanja nasilnih
spopadov. Čez čas se je pojavil pojem toleranca kot oblika razreševanja različnih nestrpnosti.
Toleranco lahko definiramo kot rešilni položaj oziroma dogovor dveh ali več subjektov za
uspešno medsebojno umrtvičenje nestrpnih odnosov. Razvije se pakt nediskriminiranja in
nenapadanja. Torej gre za družbeno-etnični koncept, ki se pojavlja v okoljih, kjer politična in
pravna enakost ne funkcionirata. Pojav tolerance nakazuje, da je enakost odsotna, čeprav služi
slednja kot dopolnilo politični, pravni in družbeni neenakosti. Treba je poudariti, da toleranca
nikakor ne bo rešila problem diskriminacije, njeno neprestano pojavljanje jo lahko le pospeši.
2. 1. 3. POZITIVNA DISKRIMINACIJA
Pozitivna diskriminacija je dokaj večpomenski pojem. Z izrazom pozitivna diskriminacija
označujemo z zakonom določeno prednostno pravno obravnavanje določenih kategorij oseb
pri uresničevanju pravic (Flander 2004, 99).
V praksi pozitivna diskriminacija zajema prednostno obravnavanje, ki je namenjeno
preprečitvi manj ugodnega položaja in ustvarjanju enakosti najšibkejših članov na
ekonomskem, političnem in socialnem področju. Cilj pozitivne diskriminacije je torej
odpraviti posledice pretekle diskriminacije, strukturne diskriminacije, uveljavitev sorazmerne
zastopanosti ter socialne intergracije in emancipacije pripadnikov deprivilegiranih družbenih
skupinah.
Pojem pozitivne diskriminacije je v zadnjih tridesetih letih med izpostavljenimi družbenimi
temami. Nasprotniki pozitivne diskriminacije trdijo, da diskriminacija nasprotuje pravicam
individuma in načelu enakopravnosti in da osebne okoliščine ne morejo predstavljati podlage
za prednostno obravnavanje kategorij oseb. Medtem pa zagovorniki pozitivne diskriminacije
poudarjajo, da pravna prepoved diskriminacije ne zadostuje za enako pravno obravnavanje
»šibkejših«. Za njih je to pomemben dejavnik za uresničitev dejanske enakopravnosti.
11
2. 1. 4. DISKRIMINACIJA V SLOVENIJI KOT PRAVOMORALNI, TER
POLITIČNI IN VARNOSTNI PROBLEM
Diskriminacijo v Sloveniji lahko označimo kot pravomoralni, politični in varnostni problem
(glej Devetak 2005, 5).
V slovenski družbi obstajajo dejavnosti, ki so neposredno povezane z problemom
diskriminacije:
• zavlačevanje z vračanjem pravic »izbrisanim«, takšnih oseb je več kot 18.000, so člani
bivših jugoslovanskih republik, katere so leta 1992 »izbrisali« s seznama prebivalcev
nove države, ker si niso iz različnih vzrokov uredili pravočasno slovenskega
državljanstva,
• neurejen pravni status nepriznanih etničnih skupnosti (pripadniki narodov nekdanje
Jugoslavije, Nemci) in negativen odnos do slednjih,
• nenaklonjen odnos do prebivalstva največje nekatoliške verske skupnosti-Islam in
preprečitev gradnje Džamije v Ljubljani,
• velika nestrpnost do Romov,
• nepopolno izvajanje pravic madžarske in italijanske manjšine,
• stereotipno negativen odnos velikega dela prebivalstva do priseljencev, zlasti do
pripradnikov nekdanje Jugoslavije,
• agorafobičen odnos, odnos strahu pred odprtim prostorom oziroma namišljeni politični
in drugi problemi, ki bremenijo odnose med sosednjimi državami (Devetak 2005, 5).
2. 1. 5. POLOŽAJ IN PROBLEMI USTAVNO NEPRIZNANIH ETNIČNIH
SKUPNOSTI V SLOVENIJI
V skupino etničnih skupnosti v Sloveniji spadajo državljani Republike Slovenije, ki so
narodno opredeljeni kot Bošnjaki, Srbi, Albanci, Črnogorci, Makedonci, Hrvatje, Nemci idr.
Ta skupina prebivalstva predstavlja manj kot deset odstotkov prebivalstva RS (Mlinar v
Devetak 2005, 13).
12
Do osemdesetih let 20. stoletja se je zdelo, da je Jugoslavija bila vzorčen model sožitja med
narodi. Vendar je kmalu postalo jasno, da sodobni odnosi med Slovenci in Bošnjaki, Srbi,
Makedonci, Albanci so še kako zapleteni.
Pripadniki teh manjšin v Sloveniji v veliki meri želijo ohraniti svojo identiteto in narodnost.
Ustava RS jim je v svojem 61. členu zagotovila individualne pravice, vendar si slednji
prizadevajo še za pridobitev kolektivnih. Želijo si predvsem izboljšanje financiranje različnih
kulturnih programov, društev. Pomemben element je tudi ohranjanje maternega jezika, zato
od RS pričakujejo aktivnejšo vlogo pri infrakstrukturi in financiranju pouka. S podobnim
problemom se soočajo tudi muslimanski verniki v Sloveniji, saj si že dolgo prizadevajo za
izgradnjo islamskega centra v Ljubljani. Romska skupnost opozarja na problem nepriznavanja
določenih dokumentov, ki jih izdaja uprava na Kosovem.
Nezanemarljivo pa je dejstvo, da so pripadniki novodobnih manjšin vse pogosteje žrtve
sovražnega govora in diskriminacije.
2.2. PREDSODKI IN STEREOTIPI
V sodobnem svetu obstaja več definicij predsodka:
Gordon W. Alport jih zelo natančno definira: »Začasne sodbe postanejo predsodki le tedaj, ko
jih navkljub vplivu novega spoznanja ne moremo opustiti.« (Gordon W. Alport 1954, 9).
»Predsodek se nanaša na stališča in ravnanja, ki jih člani ene skupine usmerjajo proti drugi.«
(Giddens 1997/2000, 212)
Haralambus in Holborn trdita, da so presodki priučena prepričanja in vrednote, ki vodijo
posameznika ali skupino k pristranosti proti članom neke skupine (Haralambus in Holborn
1999, 696).
Osnovne niti predsodkov so predvsem spol, etnična in rasna pripadnost, religija in družbeni
status (Ule 1999, 299).
13
Predsodki so torej del vsakdanjega življenja in sodobne družbe. Zaradi njih ne zmoremo več
»trezno« razmišljati in se razsodno obnašati. Predsodki so povezani z našo nezavedno
duševno močjo in toliko manj z zavestno. Posameznik, ki trdi, da sam v sebi ne nosi
predsodka, se obstoja le teh ne zaveda, saj jih ne razpoznamo vedno.
2.2.1. IZVOR PREDSODKOV
Ule (2004) implicira na razvoj predsodkov in meni, da so se slednji razvili v prvih letih
življenja in da so jih povzročile fustracijske in krizne situacije v odraslem življenju.
Domnevamo lahko, da predsodki izvirajo iz primarne socializacije. Kot pravi naš stari
slovenski rek: »Kar se Janezek nauči doma, to Janezek zna«.
V dobi otroštva nastanejo tiste prve primarne kategorizacije in z njimi povezana vrednotenja,
ki so podlaga za nastanek in obstoj predsodkov, zlasti za njihovo trajnost in nezavedno
delovanje (Ule 2004, 175).
Brown (1995/2001) trdi, da na izvor predsodka vplivajo zgodovinske, politične, družbene,
ekonomske in socialne razmere. Ti dejavniki vplivajo tudi na nastanek nerazumevanja in
nezaupanja med ljudmi.
1. 2. 2. KOGNITIVNA STRUKTURA PREDSODKOV
Procesi razvoja:
• generalizacija pomeni tipičen pripis določene lastnosti osebi,
• diferenciacija pomeni pripis drugačnih lastnosti osebi, v primerjavi z našimi
lastnostmi,
• identifikacija pomeni identificiranje s lastno skupino, zavračanje tujih skupin,
• vrednotenje pomeni naslanjanje na določene vrednote lastne skupine.
14
2. 2. 3. SOCIALNA KATEGORIZACIJA PREDSODKOV
Ideja, po kateri je kategorizacija nujen predpogoj predsodka, je ključnega pomena, ker
poudarja njegovo običajno oziroma vsakdanjo naravo (Allport v Ule 1954, 24).
Ker je sodoben svet danes preveč kompleksen prostor, se v vsakdanjem življenju pričnemo
zanašati na sistem kategorizacije. Tajfel (v Ule 1999, 25) formalizira dve hipotezi o
kognitivnih posledicah kategorizacije. Prva pravi, da če vrsto dražljajev kategoriziramo tako,
da nekateri dražljaji pripadajo kategoriji A, preostali pa kategoriji B, potem bo to stopnjevalo
prej obstoječe razlike med tema kategorijama. Druga hipoteza pa pravi, da se bodo razlike
znotraj kategorij zmanjšale.
Iz tega je razvidno, da pripadniki različnih skupin vidijo več medsebojnih različnosti, kot jih
dejansko obstaja, medtem pa bodo pripadniki iste skupine videti si medsebojno podobnejši.
Po običajnem vzorcu se ljudje trudijo biti pravični, istočasno pa kažejo večje nagnjenje k svoji
lastni skupini kot pa drugim pripadnikom tuje skupine. Da bi dosegli stopnjevanje razlik med
kategorijami in zmanjšanje razlik znotraj skupine, je Doise podal hipotezo, ki pravi, da se bo
v primeru, ko dve kategoriji križata druga drugo zmanjšalo vsako razlikovanje (Doise v Ule
1976, 31). To potrjuje veliko dokazov. Socialni antropologi so opazili, kako so sorodstvene
»križne« družbe manj nagnjene k notranjim sporom kot tiste z piramidialno strukturo. Torej
po tem takem lahko pripravimo družbene pogoje, pri katerih se dve ali več kategorialnih
dimenzij križa, verjetnost predsodkov med skupinami pa bi se morala tako načeloma
zmanjšati.
O zaznavanju homogenosti lastne skupine lahko govorimo takrat, kadar se zdi članom lastne
skupine tuja skupina bolj homogena in tuji člani podobnejši med sabo kot pa člani v lastni
skupini. Razlaga takšnega učinka homogenizacije tuje skupine izvira iz različne količine
informacij, ki jih imamo o pripadnikih lastne in tuje skupine (Linville in sodelavci v Ule
1989, 37). Običajno poznamo več članov lastne skupine ter imamo z njimi pristnejše stike in
posledica tega je, da se bolj zavedamo razlik med njimi. Pripadnike tuje skupine poznamo
slabše, zato ne vidimo toliko podrobnosti, kot jih vidimo v lastni skupini.
Novejša študija (Stephen 1977) o homogenizaciji lastne skupine je preučevala medsebojne
percepcije črnskih, belskih in mehiških otrok na jugo-zahodu ZDA. V nasprotju z drugimi
študijami je dokazala, da so zgoraj našteti otroci iz treh skupin označili svojo lastno skupino
za bolj homogeno kot drugi dve. Torej domnevamo, da je velikost lastne skupine pomemben
15
dejavnik pri ugotavljanju, ali bomo opazili homogenizacijo lastne ali tuje skupine (Simone in
Brown v Ule, 1987). Člani v manjših skupinah pokažejo homogenizacijo lastne skupine, člani
velikih skupin pa pokažejo učinek homogenizacijo tuje skupine.
2. 2. 4. IZRAŽANJE PREDSODKOV
Allport (v Ule, 2004) deli predsodke v pet stopenj izražanja predsodkov v vedenju človeka in
skupin:
• opravljanje je izraz antipatij v odnosu do drugih skupin,
• izogibanje povzroča distanca do pripadnikov tujih oziroma drugih skupin,
• diskriminacija je neposredno usmerjena do pripadnikov drugih skupin in se kaže do
onemogočanju dostopa tujih skupin do občih dobrin – neenaka zmožnost šolanja,
bivanja, zaposlovanja itd,
• nasilje se kaže v fizičnem ali psihičnem obračunu s pripadniki tuje skupine (Ule 2004,
181).
2.2.5. PREUČEVANJE STEREOTIPOV
Že nekaj časa stereotipi označujejo mnenja podprta s presodki. Veljajo za nespremenljive,
rigidne, izkrivljene predstave, ki ne upoštevajo individualnih razlik in družbenih sprememb
(Oakes, Haslam, Turner v Ule 1999, 62).
Stereotipiziranje je neizogibno nepristransko do resnice (Brown v Ule 1986, 63).
Za razliko od presodka stereotip zmeraj ne izraža negativnega odnosa, ampak je lahko tudi
pozitiven. Stereotipi so slika o svetu, kateremu smo prilagodili svoje navade, okus. Slednji so
jamstvo za spoštovanje nas samih. Bistvena narava stereotipov je lahkovernost, s katero jih
uporabljamo (Lippmann 1999, 86).
»Do stereotipov je treba biti kritičen, saj se bo v nasprotnem primeru skoraj gotovo zgodilo,
da ne bo le cenzuriral mnogo tega, kar je bilo treba upoštevati, ampak bo na dan obračuna, ko
se bo stereotip sesul, šlo po vodi tudi tisto, kar je bilo v stereotip modro vključeno« (Lippman
1999, 89-95).
16
Najbolj razširjeni so nacionalni in rasni stereotipi, kar jasno izraža da so slednji globoko
povezani z diskriminacijo (Pečjak 1995, 52).
» Stereotipe se selektivno izbira in ustvarja na osnovi specifičnih vsebinskih dimneziij zato,
da pomensko reprezentirajo opazovane odnose med lastno in tujo skupino, obenem pa
vsebinsko varirajo kot funkcija prav teh reprezentiranih odnosov« (Oakes, Haslam, Turner v
Ule 1999, 67).
O stereotipiziranju lahko razmišljamo kot o procesu presojanja, ki bi ga morali razumeti kot
spreminjajoče rezultate dinamičnega procesa socialnega presojanja.
Stereotipiziranje je pomembno iz štirih razlogov:
• stereotipi so družbene norme, saj predstavljajo skupno naravnanost članov lastne
skupine do druge skupine,
• subjektivna veljavnost stereotipov je funkcija individualnega preverjanja realnosti,
• subjektivna veljavnost je stvar sporazuma med podobnimi drugimi, vendar podobnost
variira,
• psihološki proces relativne percepcije družbeni proces razpravljanja in konflikti so
način za doseganje družbenih stereotipov (Oakes, Haslam, Turner v Ule 1999, 87).
2. 3. SODOBNI RASIZEM
Težko je verjeti, da rasizem, še posebaj med etnično raso »črnci – belci«, še zmeraj obstaja v
sodobnem svetu. Ob besedi rasizem ponavadi pomislimo na lasten predsodek o drugačnosti
in raznolikosti barve tujega pripadnika skupine. Čeprav samo liberalno stališče pravi, da ne
obstaja nobena razlika med temnopoltim in belopoltim in da smo pod kožo vsi enaki, obstaja
še zmeraj veliko oseb, ki temu ne verjame oziroma zaradi zgodovinske instuticionalnih in
kulturnih temeljev noče to sprejeti.
17
Kot je napisal Adorno in sodelavci:
Kako je mogoče... da v kulturi zakona, reda in razuma še
vztrajajo iracionalni ostanki starih rasnih in verskih nasprotji?
Kako pojasniti pripravljenost velikih ljudskih množic, da tolerirajo
množično iztrebljanje svojih sodržavljanov? Katera tkiva v življenju
naše sodobne družbe ostajajo rakava in kljub našemu domnevanju
razsvetljanstvu kažejo nesmiseln atavizem starih ljudstev? In kaj
se v posameznem organizmu odzove na določene držljaje v naši kulturi
z vedenjem in dejanji uničevalne napadalnosti?
(Adorno in sodelavci v Ule 1999, 102).
Scarman (v Ule 1999) opisuje v svojem poročilu Brixtonski nemiri primer rasizma redkih in
osamljenih policistov kot predsodkovno vedenje. Lord poroča o vstajah leta 1981 v številnih
angleških mestih. Slednji navaja predsodek policije kot razlog, da je skupnost napadla. Močno
se zgraža nad tem, da se je londonska policija skrivala za domnevami predsodka. Leta 1982 je
slednja prvič objavila kriminalno statistiko, katera je označevala »ulični rop« kot črnski
kriminal. Posledica tega je bila celotna črnska skupnost ožigosana za zločinsko. Tamkajšni
ljudje pa so črnce označili kot roparje in zločince.
Scarman izrazi pojem predsodka kot iracionalni odzziv do katerega pride zaradi človekove
nevednosti. Nevednost je primarni problem neracionalnega razmišljanja.
Pomembno je vedeti, da se ne moremo spraševati po socialnih in ekonomskih vzrokih razlik
med črnci in belci v rasističnih družbah, ne smemo se spraševati v kakšnih pogojih je nastala
sovražnost belcev do črncev, prav tako se ne smemo spraševati kakšne so negativne
generalizacije o črncih kot skupini (Henriques v Ule 1999, 109).
18
2. 3. 1. RASIZEM V VELIKI BRITANIJI IN ZDA
Iz primerjave med Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo je politika rasnih
odnosov bistveno drugačna. Allport v Naravi predsodka predstavlja izsledke mnogih
ameriških študij iz štiridesetih in petdesetih let, v katerih navaja, da je stopnja zmanjšanja
predsodka odvisna od relativnega odnosa do stikov z drugimi in same stopnje začetka
predsodka. Prav tako je pomembno najti skupen interes med črnci in belci. Zagovarjal je
politiko skupnih prevozov otrok v šole, da bi s tem dosegli rasno mešanje.
Dark Strangers je bila ena prvih knjig o rasi, ki je dajala ton razumevanju problema predsodek
kot izraz nevednosti in nepoznavanje (Patterson v Ule 1999, 116).
Knjiga poudarja, da so črnci drugačni, ker jih belci ne poznajo dovolj dobro. Torej govorilo se
je da je pravzaprav tujost črncev tista, ki povzroča predsodek.
V ZDA je takratna administracija dojela, da problem razlikovanja med temnopoltimi in
belopoltimi ne bo prosto izginil. Razvila se je teorija poročila nacionalnega posvetovalnega
odbora za državljanske nemire, katera eksplicitno obravnava belski rasizem. Belski rasizem
naj bi bil eden izmed vzrokov črnski nemirov (Kerner v Ule 1999, 118). Torej v ZDA so se
postavile drugačen predstave o razlikah med črnci in belci, kjer se predpostavlja, da je
problematičen belski in ne črnski rasizem (Katz v Ule 1999, 118).
Razvoj industrije rasnih odnosov je dal ogromno strokovnjakov za rasne odnose, ki so
poskrbeli, da belci danes bolje razumejo črnce. Belci so ostali norma po kateri so ocenjevali
razlike črncev. Črnci so za belce dandanes eksotika, kjer belci poskušajo posnemati pri kuhi,
stilu, oblačenju in glasbi.
2. 4. ANTISEMITIZEM DANES
Kombinacijo moči, predsodkov, ksenofobije in nestrpnosti do Židov imenujemo
antisemitizem. Ta oblika verske nestrpnosti vodi v diskriminacijo posameznikov pa
tudi v preganjanje Židov kot naroda. Najbolj grozljivo manifestacijo tega sovraštva
sta sprožila Hitlerjev prihod na oblast in nacistična ideologija rasne čistosti. Šest
milijonov Židov je umrlo v koncentracijskih taboriščih v času holokavsta ali t.i. Shoaha
(Brander, Pat 2004).
19
Beseda antisemitizem izvira iz besede »semitski«, ki označuje skupino porekla iz zahodne
Azije. Kadar govorimo o antisemitizmu, mislimo predvsem na protižidovski rasizem, ki je bil
hladokrvno načrtovan in premišljen z namenom iztrebitve Židov. Višek jasne ideologije
Hitlerjevega nacizma je bil najbolj skrajen primer tega fenomena, ki je vodil do genocida
evropskih Judov.
Antisemitizem že stoletja trpinči svet. Napadi na Žide so se dogajali že kmalu po drugi
svetovni vojni, v zadnjem času pa so bolj ciljno usmerjeni. Je skrajna oblika nasilja, ki je
povzročila smrt milijonov Židov. Mnogim je uničil življenje, povzročil družbene in politične
razkole in zapletel odnose med državami.
V zadnjih letih ima antisemitizem štiri vire:
• je večletni predsodek skrajnih nacionalistov do Židov, kateri zatrjujejo, da Židi
nadzirajo vlado, medije in mednarodna podjetja,
• močna protiizraelska naravnanost, ki prestopa mejo kritike izraelske politike,
• antisemitsko razpoloženje nekaterih pripadnikov muslimanske skupnosti v Evropi, ki
temelji na večletnem sovraštvu do Židov in nestrinjanju z razvojem dogodkov v
Izraelu,
• kritika ZDA in globalizacije (Brander, Pat 2004).
Vredno je omeniti naraščujoče verbalne napade na židovske skupnosti po letu 2000. Vse
pogostejši so fizični napadi, primeri vandalizma, skrb pa vzbujajo predsodki levosredinskega
tiska, ki preraščajo v antisemitizem.
Evropski center za nadzor (EUMC) je za leti 2002/03 ugotovil, da se je protižidovstvo
povečalo v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Nizozemski. Takrat so vlade in vodilne osebe
obsodile nasilje, sprejele novo zakonodajo ter povečale področje izobraževanja.
Napadi na Žide v zahodni Evropi izvajajo še vedno tradicionalne skrajnodesničarske skupine
in večkrat nezadovoljna muslimanska mladina. V vzhodni Evropi, kjer je manj muslimanov,
so za antisemitsko nasilje odgovorni »skinheadi« in radikalne politične stranke.
20
Protižidovsko nasilje je precej naraslo v Rusiji, Belorusiji, kjer napade izvajajo skrajni
nacionalisti. Stereotip, da Židje obvladujejo svetovno gospodarstvo, še vedno ponuja plodna
tla za sprožitev nasilja proti njim.
Antisemitizem pa ni značilen le za Evropo in Bližnji vzhod. V Pakistanu protižidovsko
razpoloženje izvajajo predvsem preko medijev, čeprav tam ni židovskih skupnosti. Tudi v
Novi Zelandiji in Argentini je vse več okrušenih židovskih nagrobnikov ali drugih lastnin
Židov. Zvrstujejo se pa tudi napadi antisemitizma v ZDA in Kanadi.
2. 4. 1. ANTISEMITIZEM V SLOVENIJI
V Sloveniji se je za židovsko skupnost opredelilo 300 do 400 članov, 140 pa se jih šteje kot
uradne člane.
Tudi v Sloveniji židovske skupnosti občutijo predsodke, stereotipe ter različne vrste
vandalizma, medtem ko se o verbalnem ali fizičnem nasilju ni poročalo. Vzrok temu so
najverjetneje negativne prispodobe o Židih in njihove nesprejemanje v družbo.
Vlada je program srednjih in osnovnih šol vključila izobraževanje proti predsodkom, pri
čemer je holokavst obvezna tema v učnem načrtu. Slovenija je formalno razglasila deveti maj
za dan spomina na holokavst. Učenci se na ta dan spominjajo holokavsta s pisanjem eseja ali z
gledanjem filma na to temo.
2. 4. 2. IMAGINARNI SOVRAŽNIK
Antisemita je torej mogoče pojasnevati na podlagi različne psihološke spodbude, ki jih je še
vedno mogoče uskladiti s skupnim »weltanchauugom« antisemita. Stereotip o pretiranem
judovskem vplivu na vladne institucije in politiko je napihnjen v trditev prevlade. Osebe z
protižidovsko naravnanostjo so negativno razpete med osebnimi izkušnjami in negativno
stereotipijo. Ne zavedajo se, da je vsebina stereotipa izmišljena in da njegova izkušnja
predstavlja resnico. Vendar se zaradi psiholoških razlogov skuša držati stereotipa (Adorno v
Ule 1999,130).
Žide ljudje s predsodki največkrat opišejo kot manipulativne, napadalne, goljufe željne
prevlade nad državo. Izražajo nek iracionalen vidik lastnih mnenj in stališč. S svojo
nevednostjo oziroma zbeganostjo pogosto osvojijo še ostale pripadnike antisemitizma.
21
Adorno v svoji študiji predstavi tri točke psevdokognitivnega čara antisemitizma:
• ideja, da so Židje vsesplošni problem,
• ideja, da so si Židje med sabo podobni oziroma enaki,
• trditev, da je Žide mogoče prepoznati brez kakršnekoli izjeme (Adorno v Ule 1999,
142).
Žide se pogosto predstavi kot družbeni problem. Antisemiti Žide označujejo kot problem
družbe, željne nad prevlado na vseh področjih.
Stališče antisemitov, da so vsi Židje enaki izraža pogled na individualen primer kot
predstavnika neke večine, za katero je mogoče poskrbeti z radikalnimi ukrepi. Antisemiti
označujejo celotno židovsko skupnost kot goljufe, izkoriščevalce, ljubitelje nadzora in
denarja.
Idejo o »opazovalcu Judov« se je izkazala za najbolj diskriminativno. Ljudje, ki so težili k
antisemitizmu, pogosto trdijo, da lahko nemudoma prepoznajo Jude oziroma Žide. In sicer po
velikih nosih, drugačni obliki obraza, drugačnem vedenju, preveč govorijo, so kritični in
napadalni.
Nekatere osebe nagnjene k antisemitizmu se zavedajo napačnega razmišljanja, vendar se
držijo svojih predsodkov, kateri so očitno močnejši od moralnih in racionalnih nasprotnih sil
(Adorno v Ule 1999, 140).
Tukaj lahko tudi omenim Adornovo antisemitsko delitev Židov na dve skupini:
• beli Judi, veljajo za dobre osebe, očarljivi in izobraženi ljudje. Velikokrat so
prijatelji oziroma sosedi osebam s predsodki. Slednji jih označijo kot sovražne do
»nebelih«judov,
• nebeli Judi oziroma Kiki veljajo za negativne osebe, nasilne, pohlepne, prepirljive
in neizobražene osebe, željni nadvlade in denarja. Prepoznavni po tipičnem
židovskem nosu in obliki obraza (Adorno v Ule: 1999,142).
22
S sociološkega vidika nesorazmerje med krivdo in kaznijo antisemita, povzroči spodbuditev
sleditve svojega sovraštva čez vsako mejo. Skrajnež tako utiša ostanke lastne vesti in
terorizira samega sebe in druge. Večina je takih, ki podprejo idejo o genocidu, z utemeljitvijo,
da Hitler ni brez pomena skušal iztrebiti Žide, temveč so si to verjetno na nek način zaslužili.
Ob takih izjavah pa lahko zasledimo le veliko stopnjo nevednosti.
2. 4. 3. SAMOSOVRAŠTVO MED ŽIDI
Židovsko samosovraštvo predstavlja fenomen ene židovske skupnosti do druge (nemški in
avstrijski, vzhodnoevropski Židi).
Samosovraštvo Židov je lahko usmerjeno proti skupini Židov, lastni družini, judovskim
institucijam, judovskim manirizmom, judovskem jeziku ali idealom. Redkokdaj se zgodi,
da judovska oseba prizna sovraštvo do drugih Judov.
Posledica samosovraštva izhaja iz globokih človekovih instinktov. Slednjega pa najdemo
tudi med Grki, Italijani ter Poljaki. Vzrok za samosovraštvo se pojavi pri posameznikih z
drugačnimi cilji in pričakovanji, kot jih drugače ima njegova skupina. To pripelje do
izogibanja posameznika lastne skupine.
Židovsko samosovraštvo bo izumrlo šele takrat, ko bodo dosegli status »Nejudov«, šele
takrat se bo sovraštvo do lastne skupine zmanjšalo (Lewis v Ule 1999, 196).
2. 5. VSAKDANJI NACIONALIZEM
Obstaja vrsta definicij na tematiko nacionalizma:
Nacionalizem lahko opredelimo, kot občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter
orientacijo, ki jo imajo pripadniki naroda nacionalne države do drugih narodov in držav
(Krajnc 1991, 128).
Pravi nacionalizem je etnični nacionalizem. Etnična skupina je skupina prednikov, ki jih
povezuje isti jezik, vera, fizični izgled in isti izvor bivališča (Brown 2000, 6).
23
Nacionalizem obuja in poveličuje pretekle mite. Sega v narodovo poezijo in jo racionalno in
funkcionalno maliči (Mermolja 1998, 95).
Nacionalizem je namišjeno realen pojav. Je vsota sestavnih delov, ljubezni in sovraštva,
katere lahko izmerimo s pomočjo nepristranske in racionalne analize (Rizman 1991, 17).
Nacionalizem je ideologija države, podobna naravi sveta. V razvitih državah ljudje na splošno
ne pozabljajo svoje nacionalne identitete (Zavalloni v Ule 1999, 157).
Rogovski definira nacionalizem kot prizadevanje pripadnikov nacije po enotnosti in
neodvisnosti (Rogovski v Ule 1999, 163).
Vsaka država ima svojo zgodovinsko nedavnost. Vse pogosteje države pozabljajo nasilje,
katero so ustvarile. Na nacionalno enotnost zmeraj vplivajo brutalna sredstva (Renan v Ule
1999, 11).
Nacionalizem je definiran kot nevarno čustven in iracionalen, saj je viden kot problemsko
stanje značilno za razvitejše države.
Pomembni so predvsem nacionalni simboli, vtisnjeni v življenske rutine, ki nenehno
opominjajo na nacionalnost. K temu lahko štejem strastno mahanje z nacionalnimi zastavami,
kot največji simbol nacionalizma. Po Firthu nacionalna zastava simbolizira značaj nacije,
katero častijo lojalni državljani. Z njo pa korakajo protestanti (Firth v Ule 1999, 160). Zastave
pa niso edini simbol državnosti. Kovanci in bankovci predstavljajo prav tako nacionalen
simbol. Obstajajo tudi državni nacionalni prazniki, kot so parade na dan neodvisnosti,
zahvalni dnevi, obletnice kronanja, takrat se prebivalstvo skupaj spominja svoje zgodovine in
narodnosti.
Pomembno je spoznanje, da nacionalizem lahko označimo za silo, ki ustvari nacionalnost
določene države in ogroža stabilnost drugih držav. Prevzame pa vlogo separističnih in
fašističnih gibanj. Vsaka urejena država, bi morala biti nenacionalistična, saj nacionalizem
predstavlja nekaj izjemno politično obremenjenega, skrajnega in emocionalnega.
24
V Hrochevi (1985) študiji Social Preconditions of National Revival in Europe, slednj
predpostavlja tri stopnje nacionalizma. Prvi dve stopnji nakazujeta, kako prebivalci vzbudijo
nacionalno idejo in kako se slednja razširi. Tretja stopnja pa pokaže množično gibanje
prevesti nacionalno idejo v nacionalno državo (Hroch v Ule 1999,164).
Medtem ko Ignatieff (1993) ločuje nacionalizem med etničnim in državljanskim:
• etnični nacionalizem so razgrete vrste, ki temeljijo na občutjih »privrženosti krvi« in
slednje označi kot nestrpne tepce,
• državljanski nacionalizem je politično prepričanje, ki poudarja skupno državljanstvo
(Ignatieff v Ule 1999, 168).
Nacije lahko označimo kot skupine ljudi s skupno kulturo in ozemljem, katere povezuje
zgodovina in medsebojne vezi, to pa povzroči nacionalno zavest.
2. 5. 1. PATRIOTIZEM IN NACIONALIZEM
Nekateri družboslovni raziskovalci trdijo, da patriotizem in nacionalizem predstavljata dva
različna pojma.
Vodilni strokovnjak za nacionalizem Walker Connor (1978) trdi, da nacionalizma in
patriotizma ne bi smeli mešati. Nacionalizem je iracionalna sila in zavezanost določenim
osebam. Nacionalisti se večinoma zavezujejo na skupno poreklo krvi. Connor kot primer
navaja Hitlerja, Bismarcka in Maa kot iracionalno silo. Kot primer patriotizma pa navede
pripadnost ZDA. Trdi, da so ZDA prevzele navade nacionalizma, vendar to še vedno ni tisti
»pravi« nacionalizem, ker nima iracionalne sile (Billig v Ule 1999,176).
Razliko med pojmoma nacionalizem in patriotizem lahko najdemo tudi v Snyderjevi knjigi
Varietes of Nationalitism (1976). Avtor zatrjuje, da je patriotizem obrambna sila, ker temelji
na ljubezni do lastne države. Medtem ko nacionalizem prevzame vso napadalnost in povzroči
vojno (Billig v Ule 1999, 178).
Rezultati raziskave Kostermana in Feshbacha (1989) kažejo, ostro razlikovanje med
nacionalizmom in patriotizmom. Negativno ocenita nacionalizem, patriotizem označita za
dragocenost za dobrobit nacije. Slednji naj nebi povzročal vojn, nasprotno od nacionalizma
(Billig v Ule 1999, 179).
25
Dejstvo je, da skrajni nacionalisti nikdar ne priznajo svoje skrajne privrženosti. Zmeraj trdijo,
da izvajajo le patriotsko motivacijo. Protestirajo proti temu, da niso napadalci temveč branilci
in da sovraštvo čutijo le do tistih tujcev, ki predstavljajo nevarnost za njihovo domovino.
Zatrjujejo, da se borijo proti rasnim onesnaženjem.
2. 5. 2. IZBRUH IRACIONALNIH SIL ETNIČNEGA NACIONALIZMA
Po vsej Evropi se ponovno vzbujajo impulzi fašizma. Omenim lahko politične stranke v
Romuniji in na Madžarskem. Slednje »pritiskajo« na svoje volilce s skrajnimi sporočili proti
ciganom in tujcem.
V Rusiji obstaja stranka, ki na »veliko« povdarja pomen etnične čistosti nacije.
V sosednji Italiji je šokantna stranka MSI, ki je spremenila ime v nacionalno zavezništvo.
Kot primer iracionalnega etničnega nacionalizma se časovno osredotočam na genocid v Bosni
in Hercegovini, povzročenenega s strani bosanskih srbov z ciljnim vzrokom etničnega
prečiščenja:
• 31. julija 1990 so v Bosni in Hercegovini sprejeli ustavni amandma, po katerih je bila
država Bosna in Hercegovina razglašena za demokratično državo enakopravnih
ljudstev v Bosni in Hercegovini - Muslimani, Srbi, Hrvati in drugi.
• 6. aprila 1991 bosanski Srbi pričnejo vojno na osnovi cilja imeti svojo etnično čisto
republiko.
• 21. decembra 1991 srbska manjšina izvede neuradni referendum nasprotovanja ločitve
od Jugoslavije. Lokalni srbski voditelji pa, ločeno od Bosne razglasijo novo republiko
Srbsko.
• 29. februar 1992 izvršen referendum o neodvisnosti Bosne in Hercegovine, kjer je
99,4 odstotkov ljudi za neodvisnost.
• 1. marec 1992 bosanski Srbi pričnejo napadati Sarajevo, po novici, da so neodvisnost
Bosne sprejeli Hrvatje in Muslimani.
• 6. aprila 1992 Alija Izetbegović razglasi neodvisnost Bosne. Prizna jo Mednarodna
skupnost. Na severu države izbruhne vojna med bosansko vlado in Srbi. Pričetek
vojne označita Bosanski srb Radovan Karadžič in takratni srbski predsednik Slobodan
Milošević.
26
• Aprila 1992 se pričnejo s strani Bosansko-srbskih posameznikov številna posilstva
muslimanskih žensk, pobijanje moških muslimanskega rodu.
• 18. april 1992 srbske sile prvič zasedejo Srebernico. Bosanski muslimani se skrivajo
po hribih.
• 3. maja 1992 Bosanski srbi pričnejo proces etničnega čiščenja v Doboju, kar je
povzročilo množično izseljevanje Muslimanov.
• 24. maja Srbske sile zaprejo več kot 3.000 bosanskih Muslimanov in Hrvatov
taborišče Keraterm, kjer zapornike ubijajo, spolno zlorabljajo in pretepajo.
• Maja 1992, Bosna, Hrvaška in Slovenija postanejo članice Združenih narodov.
Evropska komisija in Združeni narodi uvedejo ekonomske sankcije proti Srbiji
(Resolucija 757).Varnostni svet ZN sprejme sklep, da bo za potrebe oskrbe civilnega
prebivalstva, ki med drugim tudi v Sarajevu trpi pomanjkanje, na to področje poslal
»modre čelade« (UNPROFOR).
• Junija 1992 se v Bosni nadaljuje množični poboji Muslimanov.
• Julija 1992 je Jugoslavija izključena iz Organizacije za varnost in sodelovanje v
Evropi, zaradi vojne v Bosni.
• 21. avgusta 1992 je s strani Bosanskih srbov vzpostavljeno nekaj najhujših
koncetracijskih taborišč za muslimanske civiliste. Prisilno jih zadržujejo, pretepajo,
posiljujejo.
• 8. januarja 1993 je po poročanju Evropske komisije posiljeno že 20.000 muslimanskih
žensk s strani skrajnežev Bosanskih srbov.
• 12. aprila 1993 začetek srbske ofenzive proti Srebernici.
• 30. marec 1993 Hrvati in Srbi sklenejo premirje za konec vojne na Hrvaškem, medtem
ko se poboj Muslimanov nadaljuje.
• 1-16. julija 1995 napad Srebernice. Pobitih je 7500 muslimanskih moških, med njimi
so bili umorjeni tudi mlajši dečki.
• Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu vloži obtožnico zoper Radovana
Karadžića in Ratka Mladića.
• 28. avgusta – 15. septembra 1995 pričakovan Intenzivni zračni napad NATO na srbske
položaje in uničenje njihove komunikacijske mreže.
• 12. oktober 1995 premirje na celotnem območju Bosne.
27
• 14. december 1995 Daytonski mirovni sporazum, ki deli Bosno na dve približno enaki
območji. Eno za bosanske muslimane in hrvate, druga za bosanske srbe (Timelines of
History. 2006. Timeline Bosnia, (12. junij).
Vojna v Bosni je po nekaterih podatkih zahtevala preko 250.000 žrtev, 2 milijona ljudi je
izgubilo domove.
2. 6. ZGODOVINA KIBER RASIZMA, ANTISEMITIZMA, NACIZMA
Gregor Cerar v članku Rasizem v vsako vas (Mladina, št. 35, let. 2000, str. 45) govori o
zakonu, ki so leta 2000 uvedli Francozi. S tem se je francosko ljudstvo odločilo preprečiti on-
line oglaševanje rasističnih idej. Obveljala je prepoved prodajanja in oglaševanja rasističnih
nestrpnosti. Najprej si je francoska sodna oblast »privoščila« priljubljeno ameriško spletno
stran Yahoo. Slednja stran naj bi poskrbela, da Francozi ne bodo več imeli dostopa do
nacističnih vsebin na internetu. Največ teh je bilo v avkcijskih straneh Yahoo-ja, kjer je
mrgolelo trgovcev z nacističnimi znamenji, Hitlerjevimi slikami, essesovskih bodal. Prodajali
so čine, nacistične uniforme, knjige, razglednice s Hitlerjevo podobo itd. Francoski
organizaciji Mednarodna liga proti rasizmu in antisemitizmu (LICRA) in skupnost židovskih
študentov (UEJF) sta se odločili za tožbo spletne strani. Francoski sodnik Jean Jacques Gome
pa je razsodil, da mora ameriški gigant in njegova francoska podružnica narediti vse, kar je v
njuni moči, da prepreči Francozom ogled spletnih rasističnih nestrpnosti. Ameriški gigant
Yahoo pa se je obranil z svobodo govora, ki pravzaprav varuje takšne in njim podobne
spletne strani, zanj pa jamči ameriška ustava.
Podoben način preprečitve se je zgodil v Nemčiji, kjer so naraščale nacistične nestrpnosti na
spletnih straneh. Najodmevnejša je bila spletna stran www.heil-hitler.de, označena z
nacističnimi gesli. Čeprav je takratna pravosodna ministrica Herta Daubler Gmelin označila
slednjo stan za veliko nevarnost, so dosegli le preprečitev spletne prodaje knjige Hitlerjevega
dela Mein Kampf .
Spletni rasist Don Black, nekdanji vodja skupine Ku Klux Klan je na začetku devetdesetih let
ustvaril spletno stran Stormfront.org, katera je bila praktično takrat najzanimvejša za osebe
rasističnih nagnjenj. Omenjena stran še danes velja za eno izmed glavnih portalov nastrojenih
proti črncem, Židom in nasprotnikom splava.
28
Prostor na ekstremnih spletnih iskalnikih smo si pridobili tudi Slovenci. Predvsem tukaj lahko
nakažemo na grozeče opise dejavnosti Skin-headov v Sloveniji na spletni strani
(www3.50megs.com/blood/). Slovensko naci-skinheadstvo se je začelo šele leta 1993, kjer
lahko omenimo generala Leona Rupnika. Slednji je sodeloval s nemškim okupatorjem in
nacisti.
Na osnovi teoretičnega dela diplomske naloge, sem poizkusila v empiričnem delu raziskati
stopnjo diskriminacije v Sloveniji. In sicer me predvsem zanima odnos Slovencev do
priseljencev oziroma do oseb druge narodnosti. Za raziskovanje bom uporabila metode
osnovne opisne statistične analize. Slednja metoda se ukvarja s povzemanjem pridobljenih
podatkov o populaciji in njenih sestavnih delih, da ustvarijo preglednejši zapis (Grafični ali
tabelarni opis). Najuporabnejši podatki opisne statistike za prikaz skupnih lastnosti so
aritmetična sredina, mediana in modus določene populacije, pa tudi nekatere druge vrednosti,
kot kumulativne frekvence in kvantili. Spremenljivost statističnih enot v populaciji pa je moč
predstaviti z varianco, standardnim odklonom in razponom vrednosti.
3. METODOLOŠKI OKVIR
Pri pisanju metodološkega okvira diplome, sem se osredotočila na stališča in mnenja
Slovencev na osnovi naslednjih anketno-raziskovalnih vprašanj:
• Ali naj imajo Slovenci, pri zaposlitvi, prednost pred priseljenci?
• Kaj (od naštetega) bi morala narediti Vlada s priseljenci?
• Kolikšno je zaupanje ljudem druge narodnosti?
• Ali ste ponosni na strpnost znotraj slovenske družbe?
• Ali etnične razlike spodkopavajo enotnost naroda ali bogatijo življenje?
• Kakšni so odnosi med Slovenci in priseljenci?
• Ali si Slovenci želijo večji poudarek na solidarnost in enakost?
29
3. 1. OPIS RAZISKAVE
Za raziskovanje količinskega vprašanja diskriminacije v Sloveniji, sem uporabila podatke
Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij - Univerza v Ljubljani.
Raziskava: Svetovna raziskava vrednot; Stališča o reformah (Slovensko javno mnenje
2005/3+4).
Izdelava: ADP - Arhiv družboslovnih podatkov - Univerza v Ljubljani.
Nosilec raziskave: Niko Toš.
Vsebina raziskave je ponovitev Svetovne raziskave vrednot. Zajeta so področja vrednot in
stališč do sodobnih družbenih problemov(religiozne, moralne vrednote, vloga žensk v družbi,
stališča do ekologije, neenakosti, vzgoje otrok ipd).
Zabeležena je družbena distanca do različnih marginalnih skupin.
3. 2. OPIS VZORCA
Ciljna populacija za raziskavo Svetovna raziskava vrednot; Stališča o reformah so bili
prebivalci s stalnim bivališčem na ozemlju Republike Slovenije in so v času anketiranja leta
2005 stari v razponu od 18 do 94 let. Iz definicije ciljne populacije so bili izpuščeni
institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in študentje v domovih, osebe na služenju
vojaškega roka, osebe na zdravljenju v bolnišnicah in drugi, ki ne živijo na svojem stalnem
naslovu.
Zbiranje podatkov je potekalo na terenu po vsej Sloveniji, z vprašalnikom na papirju. Enota
za analizo je posameznik.
Izbor enot v vzorec je bil izveden iz poimenskega vzorčnega okvira posameznikov. Kot
vzorčni okvir so uporabili Centralni register prebivalcev Slovenije. Izbor je bil slučajni, kjer je
imela na končni stopnji vsaka oseba iz populacije enako verjetnost vključitve v vzorec.
30
GRAF 3. 1. : Spol anketirancev
Iz grafa je razvidno, da je bilo anketiranih 46,5 odstotkov moških in 53,5 odstotkov žensk.
Vseh skupaj je bilo anketiranih 1037 oseb.
GRAF 3. 2. : Starost anketirancev
31
Iz grafa je razvidno, da se starost anketirancev giblje od 18 let do 94 let. Največ anketiranih
oseb je bilo v času anketiranja starih med 39 in 42 let, najmanj pa med 88 do 94 let.
GRAF 3. 3. : Izobrazba anketirancev
Največ anketirancev je končalo srednjo šolo (42,2%). 15,7 odstotkov je končalo osnovno
šolo, univezitetno izobrazbo ima 14 odstotkov oseb, ki so bile anketirane in ne/dokončano
visoko-višjo šolo ima 10,3 odstotkov anketiranih Slovencev. Najmanj anketirancev je takšnih,
ki so brez formalne izobrazbe in z nedokončano srednjo ali osnovno šolo ter z ne/dokončano
gimnazijo.
32
3. 3. PRIKAZ PODATKOV
• Ali naj imajo Slovenci, pri zaposlitvi, prednost pred priseljenci?
TABELA 3. 1. : Slovenci prednost pred priseljenci pri zaposlitvi:
Pri zaposlitvi: Slovenci prednost pred priseljenci:
Frekvenca Odstotek
Veljaven
odstotek
Komulativen
odstotek
Veljaven soglašam 754 72,7 73,7 73,7
niti-niti 116 11,2 11,3 85,0
ne soglašam 153 14,8 15,0 100,0
Total 1023 98,6 100,0
Nanjkajoča vred. b.o. 3 ,3
ne vem 11 1,1
Skupaj 14 1,4
Skupaj 1037 100,0
Raziskava je pokazala, da 73,7 odstotkov anketiranih meni, da bi Slovenci morali imeti
prednost pri zaposlitvi pred priseljenci. 11,3 odstotka jih meni da niti-niti, 15 odstotkov
anketiranih oseb pa ne soglaša z prednostjo Slovencev pri zaposlitvi pred priseljenci.
Trije anketiranci niso želeli odgovoriti, 11 anketiranih pa je obkrožilo odgovor »Ne vem«.
Pri pridobljenih podatkih, lahko sklepam , da večina anketiranih Slovencev v veliki meri želi
prednost pri zaposlitvi pred priseljenci. Kar spodbuja k uničenju enakopravnosti »drugačnih«.
33
• Kaj (od naštetega) bi morala narediti Vlada s priseljenci?
TABELA 3. 2. : Vlada pri priseljevanju tujcev:
Kaj od naštetega bi morala po vaši oceni pri priseljevanju tujcev narediti vlada?
Frekvenca Odstotek
Veljaven
Odstotek
Komulativen
odstotek
Veljaven pustiti vsakogar, da pride, če
to želi 71 6,8 7,3 7,3
pustiti ljudi, da prihajajo,
dokler so na voljo
razpoložljiva del.mesta
546 52,7 55,8 63,0
strogo omejiti število tujcev,
ki lahko pridejo na delo 286 27,6 29,2 92,2
prepovedati prihajanje ljudi iz
drugih držav 76 7,3 7,8 100,0
Total 979 94,4 100,0
Manjkajoča vred. b.o. 16 1,5
ne vem 42 4,1
Skupaj 58 5,6
Skupaj 1037 100,0
Iz tabele je razvidno, da največ anketiranih oseb ( 55,8%) želi, da vlada pusti tujcem, da
prihajajo v Slovenijo, dokler je na voljo razpoložljivost delovnih mest. 29,2 odstotka
anketiranih meni, da vlada mora omejiti število tujcev, ki prihajajo na delo. Podobna odstotka
(7,3 in 7,8) anketiranih oseb želi, da Vlada pusti vsakogar da pride v Slovenijo (7,3%) in da se
tujcem prepove prihajati v Slovenijo (7,8%).
Iz pridobljenih podatkov ni videti močno izražene oblike diskriminacije. Anketiranci menijo,
da je prav, da vlada dopušča tujcem preseljevanje v Slovenijo, dokler je na voljo dovolj
primernih delovnih mest. Moteče za del anketirancev je prihajanje tujcev na delo, kar lahko
34
nakazuje strah pred izgubo/pridobitev delovnega mesta. Majhen odstotek anketiranih oseb
želi, da vlada pusti ali prepove prihajanje tujcev v Slovenijo.
• Kolikšno je zaupanje ljudem druge narodnosti?
TABELA 3. 3. : Zaupanje ljudem druge narodnosti:
Ljudem druge narodnosti
Frekvenca Odstotek
Veljaven
Odstotek
Komulativen
odstotek
Veljaven v celoti 39 3,8 4,2 4,2
precej 228 22,0 24,6 28,8
malo 462 44,6 49,9 78,7
sploh nič 197 19,0 21,3 100,0
Total 926 89,3 100,0
Mankajoča vred. b.o. 25 2,4
ne vem 86 8,3
Skupaj 111 10,7
Skupaj 1037 100,0
Po pridobljenih podatkih, lahko sklepam, da presenetljivo velik odstotek (49,9) anketirancev
zelo malo zaupa oseba druge narodnosti. 24,6 odstotka anketirancev lahko zaupa osebam
druge narodnosti. Veliko je takšnih (21,3), ki ljudem druge narodnosti ne zaupajo popolnoma
nič. Majhen odstotek anketiranih Slovencev (4,2) zaupa drugemu narodu popolnoma.
Na vprašanje ni odgovorilo 25 anketirancev, odgovor »ne vem« pa je izbralo 86 anketirancev.
Podatki kažejo, da polovica anketiranih Slovencev zelo malo zaupa osebi druge narodnosti.
Tukaj je razvidna visoka stopnja diskriminacije, stigmatizacije, stereotipizacije in
stigmatizacije. Menim, da možnost zaupanja določeni osebi ni odvisna od njene narodnosti,
temveč od človeka samega.
35
• Ali ste ponosni na strpnost znotraj slovenske družbe?
TABELA 3. 4. : Strpnost znotraj slovenske družbe:
Ponosni na strpnost znotraj slovenske družbe
Frekvenca Odstotek
Veljaven
odstotek
Komulativni
Odstotek
Veljaven prav nič nisem ponosen 72 6,9 7,4 7,4
2 187 18,0 19,3 26,8
3 378 36,5 39,0 65,8
4 218 21,0 22,5 88,3
zelo sem ponosen 113 10,9 11,7 100,0
Total 968 93,3 100,0
Mankajoča vred. b.o. 20 1,9
ne vem 49 4,7
Skupaj 69 6,7
Skupaj 1037 100,0
Pridobljeni podatki kažejo, da so anketiranci v večini srednje dobro (39%) ponosni na strpnost
znotraj slovenske družbe. 7,4 odstotka je takšnih, ki prav nič niso ponosni na slovensko
strpnost in 11,7 odstotka anketiranih je zelo ponosnih na strpnost v Sloveniji. Domnevam, da
je vprašanje nerodno formulirano, ker že vsebuje predpostavko, da strpnost obstaja.
Menim, da so podatki prikazali, da se anketirani Slovenci zavedajo nestrpnosti znotraj
slovenske družbe, vendar se ne znajo ločiti od svojih predsodkov in pridobiti več na osebni
racionalnosti.
36
• Ali etnične razlike spodkopavajo enotnost naroda ali bogatijo življenje?
TABELA 3. 5. : Etnične razlike
Ali etnične razlike spodkopavajo enotnost naroda ali bogatijo življenje?
Frekvenca Odstotek
Veljaven
odstotek
Komulativen
odstotek
Veljaven spodkopavajo enotnost
naroda 200 19,3 22,0 22,0
Spodkopavajo bolj kot
obogatijo 428 41,3 47,1 69,1
Obogatijo bolj kot
spodkopavajo 179 17,3 19,7 88,8
obogatijo življenje 102 9,8 11,2 100,0
Skupaj 909 87,7 100,0
Mankajoča vred. b.o. 26 2,5
ne vem 102 9,8
Skupaj 128 12,3
Skupaj 1037 100,0
Največ anketiranih oseb (22%) meni, da etnične razlike spodkopavajo enotnost naroda in
bogatijo življenje. 22 odstototkov je mnenja, da etnične razlike spodkopavajo enotnost
naroda. Vendar pa je 11,2 odstotka odgovorilo, da etnične razlike obogatijo življenje.
26 anketirancev ni želelo odgovoriti, medtem ko je bilo precejšno število takih, ki so
odgovorili z »Ne vem« (102 anketiranca).
Podatki so prikazali, da večina anketirancev meni, da etnične razlike lahko spodkopavajo
enotnost naroda, vendar kljub temu bogatijo življenje. Tukaj ni videti pretežno visoke stopnje
diskriminacije.
37
• Kakšni so odnosi med Slovenci in priseljenci?
TABELA 3. 6. : Odnosi med Slovenci in priseljenci
Odnos med Slovenci in priseljenci
Frekvenca Odstotek
Veljaven
Odstotek
Komulativni
Odstotek
Veljaven zelo ostri 84 8,1 8,8 8,8
ostri 327 31,5 34,1 42,8
niso preveč ostri 457 44,1 47,6 90,4
ni teh sporov 92 8,9 9,6 100,0
Total 960 92,6 100,0
Mankajoče vred. b.o. 17 1,6
ne vem 60 5,8
Skupaj 77 7,4
Skupaj 1037 100,0
Skoraj polovica (47,6%) anketiranih Slovencev je mnenja, da odnosi med njimi in priseljenci
niso preveč ostri. 34,1 odstotek meni, da so odnosi med priseljenci in Slovenci ostri, medtem
ko jih manjši delež (8,8%) zatrjuje, da so zelo ostri odnosi med Slovenci in priseljenci. 9,6
odstotkov meni, da ni ti spori ne obstajajo.
17 anketirancev ni želelo odgovoriti, odgovor »ne vem« je zabeležilo 60 anketiranih
Slovencev.
Večina anketiranci je mnenja, da odnosi med Slovenci in priseljenci niso preveč ostri. Nekaj
odstotkov manj jih meni da so odnosi med njimi ostri. Racionalno pogled govori, da so odnosi
med Slovenci in priseljenci ostri in da je pri tem vprašanju lahko delovala tudi družbena
zaželjenost odgovorov, kar pomeni, da lahko nekateri anketiranci podajajo odgovore, ki so
zaželjeni v sodobni družbi ter »pokopajo« svojo iskrenost.
38
• Ali si Slovenci želijo večji poudarek na solidarnost in enakost?
TABELA 3. 7. : Večji poudarek na solidarnost in enakost
Večji poudarek solidarnosti in enakosti
Frekvenca Odstotek
Veljaven
Odstotek
Komulativen
odstotek
Veljaven bilo bi dobro 918 88,5 91,0 91,0
mi je vseeno 74 7,1 7,3 98,3
bilo bi slabo 17 1,6 1,7 100,0
Total 1009 97,3 100,0
Mankajoča vred. b.o. 6 ,6
ne vem 22 2,1
Skupaj 28 2,7
Skupaj 1037 100,0
Velik odstotek (91%) si želi večje solidarnosti in enakosti. 7,3 odstotku anketiranih je vseeno,
medtem, ko majhen odstotek (1,7%) meni, da bi bilo slabo poudariti solidarnost in enakost.
Anketirane oseb brez odgovorov je bilo le 6. Odgovor »ne vem« je izbralo 22 anketirancev.
Tabela je prikazala, da velika večina anketirancev želi večji poudarek na enakost in
solidarnost v Sloveniji.
39
4. SKLEP
V diplomskem delu sem pomen diskriminacije opredelila na teoretičen in metodološki način.
V teoretičnem okviru sem zajela pomen diskriminacije na splošno, kjer sem opredelila
nekatere definicije avtorjev in njihov pogled na pojem diskriminacija. Nadaljevala sem pri
pojmu enakopravnost in pravičnost, pri čemer tako v pravni državi označujemo enako
obravnavanje vseh državljanov. Pojem pravičnost in enakopravnost sta si med seboj tesno
povezana, saj ju povezuje princip enakosti. Izpostavila sem pojem strpnosti oziroma
tolerance. Pojav tolerance posreduje dokaz, da je enakost odsotna, čeprav služi slednja kot
dopolnilo politični, pravni in družbeni neenakosti. Opisala sem pozitivno diskriminacijo,
katere cilj je odpraviti posledice pretekle diskriminacije, strukturne diskriminacije, uveljavitev
sorazmerne zastopanosti ter socialne intergracije in emancipacije pripadnikov deprivilegiranih
družbenih skupinah. Ugotovila sem, da diskriminacija v Sloveniji še zmeraj predstavlja
pravomoralni, politični in varnostni problem, saj je nerazrešenih in nepojasnjenih ogromno
vidikov. Sledila je preučitev odnosa Slovencev do etničnih skupin, kjer je precej jasno, da so
odnosi med Slovenci in Bošnjaki, Srbi, Makedonci, Albanci izredno zapleteni. Opredelila sem
definicije, kategorije, strukturo, izražanje in izvor predsodka, pri čemer sem ugotovila, da
slednji lahko izvirajo iz prvih let življenja in da so jih verjetno povzročile fustracijske in
krizne situacije v odraslem življenju.
V naslednjih korakih sem se osredotočila na sodobni rasizem, kjer sem preučila
nesprejemljivo razlikovanje med temnopoltimi in belopoltimi ter rasizem v Veliki Britaniji in
ZDA. Kombinacijo moči, predsodkov, ksenofobije in nestrpnosti do Židov imenujemo
antisemitizem, katerega pomen sem podrobneje opisala. Soočila sem se z antisemitizmom v
Sloveniji in ugotovila, da tudi v Sloveniji židovske skupnosti občutijo predsodke, stereotipe
ter različne vrste vandalizma, medtem ko se o verbalnem ali fizičnem nasilju še ni poročalo.
Poskušala sem definirati imaginarnega sovražnika in razložiti vzrok samosovraštva med Židi.
Posvetila sem se izbruhu iracionalnih sil etničnega nacionalizma in kot primer navedla
genocid v Bosni in Hercegovini. Poskusila sem razložiti pojma nacionalizem in patriotizem in
prišla do ugotovitev, da veliko avtorjev ta dva pojma razlikuje. Nekateri trdijo, da patriotizem
predstavlja ljubezen do domovine, medtem ko nacionalizem povzroča grozote in vojne.
Opisala sem tudi začetke kiber rasizma, nacizma in antisemitizma.
40
Pri metodološkem okviru sem poizkusila raziskati stališča Slovencev do družbeno različnih
skupin. Izpostavila sem sedem raziskovalnih vprašanj, na katere sem , s pomočjo pridobljenih
podatkov in analize, odgovorila. Za raziskovanje količinskega vprašanja diskriminacije v
Sloveniji, sem uporabila podatke Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih
komunikacij Univerze v Ljubljani. Po opisu Svetovne raziskave vrednot in vzorca je sledil
prikaz podatkov in ugotovitve. Analiza podatkov je pokazala, da večina anketiranih
Slovencev v veliki meri želi prednost pri zaposlitvi pred priseljenci. Kar govori o neenakem
obravnavanju. Anketirani Slovenci želijo, da vlada dopušča tujcem preseljevanje v Slovenijo,
dokler je to seveda razpoložljivo (delovna mesta). Moteče za del anketiranih Slovencev je
prihajanje tujcev na delo, kar lahko nakazuje strah pred izgubo/pridobitev delovnega mesta.
Podatki kažejo, da polovica anketiranih Slovencev zelo malo zaupa osebi druge narodnosti.
Razvidna je visoka stopnja diskriminacije, predsodkov, stereotipizacije in stigmatizacije.
Menim, da možnost zaupanja določeni osebi ni odvisna od njene narodnosti, temveč od
človeka samega. Podatki so prav tako prikazali, da se anketirani Slovenci zavedajo nestrpnosti
znotraj slovenske družbe, vendar se ne znajo ločiti od svojih predsodkov in pridobiti več na
osebni racionalnosti. Analiza je pokazala, da večina anketiranih Slovencev meni, da etnične
razlike lahko spodkopavajo enotnost naroda, vendar kljub temu bogatijo življenje. Večina je
mnenja, da odnosi med Slovenci in priseljenci niso preveč ostri. Racionalni pogled govori, da
so odnosi med Slovenci in priseljenci ostri in da je pri tem vprašanju lahko delovala tudi
družbena zaželjenost odgovorov. Velika večina anketiranih Slovencev pa želi večji poudarek
na enakost in solidarnost v Sloveniji. Menim, da je sama raziskava zadovoljiva, čeprav so
nekatera anketna vprašanja pomankljiva.
V diplomskem delu sem poskusila raziskati problem diskriminacije in ob tem ugotovila
visoko prisotnost le te v sodobni družbi. Potrdila sem svojo tezo, da so odnosi večine
Slovencev do družbeno različnih skupin precej nestrpni in da problem diskriminacije v družbi
še zmeraj aktivno deluje na več področjih.
Kljub družbenemu napredku znanj in tehnologije ljudje še zmeraj ne znamo izločiti svoje
predsodke in sprejeti preprostega dejstva: »vsi drugačni, vsi enakopravni«.
41
5. SEZNAM LITERATURE
• Allport, G. W. 1954. The nature of Prejudice. Cambridge: Mass.
• Arnhart, R. K. 2003. Chambers Dictionary of Etymology. New York: Harap
Publishers Ltd.
• Blander, Pat 2004. Ideje, pripomočki, metode in aktivnosti za neformalno
medkulturno vzgojo in izobraževanje mladostnikov ter odraslih. Ljubljana:
izobraževalni priročnik.
• Bacchi C. L. 1996. The politics of Affirmative Action. London, Thousand Oaks,
New Delhi: Sage Publications.
• Bošnjak Marko, Cerar Miro, Kmecl Andrej, Kogovšek Neža, Kuzmanič Tonči in
Tatjana Strojan. 2005. Enakost in diskriminacija: sodobni izzivi za pravosodje.
Ljubljana: Mirovni inštitut.
• Brown, David. 2000. Contemporary Nationalism. Civic, ethnocultural and
multicultural politics. Routledge: London and New York.
• Brown, Rupert. 2001. Prejudice (Its social Psihology). Blackwell: Oxford.
• Devetak, Silvo. 2006. Diskriminacija na etnični in verski osnovi v Sloveniji.
Maribor: Inštitut za etnične in regionalne študije.
• Flander, Benjamin. 2004. Pozitivna diskriminacija. Ljubljana: Fakulteta za
družbene vede.
• Giddens, Anthony. 2000. Sociology (Third edition). Polity Press: Cambridge.
• Haralambus, Michael in Martin Holborn. 1999. Sociologija, Teme in pogledi.
Ljubljana: DZS.
• Krajnc, Maja. 1991. Slovenci in nacionalizem. Magisterska naloga. Ljubljana:
Fakulteta za družbene vede.
• Lippmann, Walter. 1999. Javno mnenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Mermolja, Ace. 1998. Narod in drugi. Ljubljana: Smeri.
• Miheljak, Vlado. 2002. Mladina 2000: slovenska mladina na prehodu v tretje
tisočletje. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Urad Republike
Slovenije za mladino.
• Pečjak, Vid. 1995. Politična psihologija. Ljubljana: samozaložba.
42
• Rizman, Rudi. 1991. Zbornik: Študije o etnonacionalizmu. Ljubljana: Narodna in
univerzitetna knjižnjica Ljubljana.
• Toš, Niko. 2005. Slovensko javno mnenje 2005/3+4: Svetovna raziskava vrednot;
Stališča o reformah [datoteka kodirne knjige]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov [izdelava in
distribucija].
• Ule, Mirjana. 2004. Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Ule Nastran, Mirjana. 1999. Presodki in diskriminacije. Znanstveno in
publicistično središče. Ljubljana.
Internetni viri:
• INTERNET 1: Cerar, Gregor. 2000. Rasizem v vsako vas. Dostopno prek:
http://www.mladina.si/tednik/200035/clanek/nazi/. (8. junij 2008).
• INTERNET 2: Dictionary Reference. 2008. Discrimination. Dostopno prek:
http://dictionary.reference.com/browse/discrimination. ( 8. junij 2008).
• INTERNET 3: Pravno informacijski center nevladnih organizacij. 2007.
Diskriminacija. Dostopno prek:
http://www.pic.si/index.php?option=com_content&task=view&id=85&Itemid=10
6. ( 7. junij 2008).
• INTERNET 4: Protidiskriminaciji. 2007. O diskriminaciji in enakih možnosti.
Dostopno prek:
http://www.protidiskriminaciji.si/index.php?option=com_content&task=view&id
=21&Itemid=57. (12. junij 2008).
• INTERNET 5: Timelines of History. 2006. Timeline Bosnia. Dostopno prek:
http://timelines.ws/countries/BOSNIA.HTML (13. junij 2008).
• INTERNET 6: Urad za demokracijo in človekove pravice. 2005. Poročilo o
globalnem antisemitizmu, 5. januar. Dostopno prek:
http://slovenia.usembassy.gov/slovenia_antisemitizem.html (9. junij 2008).
• INTERNET 7: Za raznolikost. Proti diskriminaciji. 2008. Vodič proti
diskriminaciji. Dostopno prek: http://www.stop-discrimination.info/2763.0.html.
(3. junij 2008).
43
6. PRILOGE 6. 1. PRILOGA A: Output – Program Spss.
44
Frequencies Frequency Table Pri zaposlitvi: Slovenci prednost pred priseljenci:
Frekvenca Odstotek
Veljaven odstotek
Komulativen odstotek
Veljaven soglašam 754 72,7 73,7 73,7
niti-niti 116 11,2 11,3 85,0
ne soglašam 153 14,8 15,0 100,0
Total 1023 98,6 100,0 Manjkajoča vred.
b.o. 3 ,3 ne vem 11 1,1 Skupaj 14 1,4
Skupaj 1037 100,0 Kaj od naštetega bi morala po vaši oceni pri priseljevanju tujcev narediti vlada?
Frekvenca Odstotek
Veljaven Odstotek
Komulativen odstotek
Veljaven pustiti vsakogar, da pride, če to želi 71 6,8 7,3 7,3
pustiti ljudi, da prihajajo, dokler so na voljo razpoložljiv
546 52,7 55,8 63,0
strogo omejiti število tujcev, ki lahko pridejo na delo
286 27,6 29,2 92,2
prepovedati prihajanje ljudi iz drugih držav 76 7,3 7,8 100,0
Total 979 94,4 100,0 Manjkajoča vred.
b.o. 16 1,5 ne vem 42 4,1 Skupaj 58 5,6
Skupaj 1037 100,0
45
Ljudem druge narodnosti
Frekvenca Odstotek
Veljaven Odstotek
Komulativen odstotek
Veljaven v celoti 39 3,8 4,2 4,2
precej 228 22,0 24,6 28,8
malo 462 44,6 49,9 78,7
sploh nič 197 19,0 21,3 100,0
Total 926 89,3 100,0 Mankajoča vred. b.o. 25 2,4
ne vem 86 8,3 Skupaj 111 10,7
Skupaj 1037 100,0 Ponosni na strpnost znotraj slovenske družbe
Frekvenca
Odstotek
Veljaven odstotek
Komulativni Odstotek
Veljaven prav nič nisem ponosen 72 6,9 7,4 7,4
2 187 18,0 19,3 26,8
3 378 36,5 39,0 65,8
4 218 21,0 22,5 88,3
zelo sem ponosen 113 10,9 11,7 100,0
Total 968 93,3 100,0 Mankajoča vred.
b.o. 20 1,9 ne vem 49 4,7 Skupaj 69 6,7
Skupaj 1037 100,0
46
Ali etnične razlike spodkopavajo enotnost naroda ali bogatijo življenje?
Frekvenca Odstotek
Veljaven
odstotek
Komulativen
odstotek
Veljaven spodkopavajo enotnost
naroda 200 19,3 22,0 22,0
Spodkopavajo bolj kot
obogatijo 428 41,3 47,1 69,1
Obogatijo bolj kot
spodkopavajo 179 17,3 19,7 88,8
obogatijo življenje 102 9,8 11,2 100,0
Skupaj 909 87,7 100,0
Mankajoča vred. b.o. 26 2,5
ne vem 102 9,8
Skupaj 128 12,3
Skupaj 1037 100,0
Odnos med Slovenci in priseljenci
Frekvenca Odstotek
Veljaven
Odstotek
Komulativni
Odstotek
Veljaven zelo ostri 84 8,1 8,8 8,8
ostri 327 31,5 34,1 42,8
niso preveč ostri 457 44,1 47,6 90,4
ni teh sporov 92 8,9 9,6 100,0
Total 960 92,6 100,0
Mankajoče vred. b.o. 17 1,6
ne vem 60 5,8
Skupaj 77 7,4
Skupaj 1037 100,0
47
Spol
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid moški 482 46,5 46,5 46,5
ženski 555 53,5 53,5 100,0
Total 1037 100,0 100,0
Izobrazba:
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid brez formalne izobrabe 9 ,9 ,9 ,9
nedokončana osnovna šola 32 3,1 3,1 4,0
končana osnovna šola 162 15,6 15,7 19,7
nedokončana srednja šola 49 4,7 4,7 24,4
končana srednja šola 438 42,2 42,4 66,8
nedokončana gimnazija 8 ,8 ,8 67,6
končana gimnazija 84 8,1 8,1 75,7
nedokončana visoka,
končana višja šola 106 10,2 10,3 86,0
univerzitetna izobrazba 145 14,0 14,0 100,0
Total 1033 99,6 100,0
Missing ne vem, ni odgovora 4 ,4
Total 1037 100,0
48
Večji poudarek solidarnosti in enakosti
Frekvenca Odstotek
Veljaven
Odstotek
Komulativen
odstotek
Veljaven bilo bi dobro 918 88,5 91,0 91,0
mi je vseeno 74 7,1 7,3 98,3
bilo bi slabo 17 1,6 1,7 100,0
Total 1009 97,3 100,0
Mankajoča vred. b.o. 6 ,6
ne vem 22 2,1
Skupaj 28 2,7
Skupaj 1037 100,0
49
50
Starost
Frequency Percent Valid Percent
Cumulative
Percent
Valid 18 20 1,9 1,9 1,9
19 12 1,2 1,2 3,1
20 20 1,9 1,9 5,0
21 22 2,1 2,1 7,1
22 24 2,3 2,3 9,5
23 23 2,2 2,2 11,7
24 14 1,4 1,4 13,0
25 15 1,4 1,4 14,5
26 20 1,9 1,9 16,4
27 20 1,9 1,9 18,3
28 21 2,0 2,0 20,3
29 14 1,4 1,4 21,7
30 19 1,8 1,8 23,5
31 22 2,1 2,1 25,7
32 21 2,0 2,0 27,7
33 20 1,9 1,9 29,6
34 13 1,3 1,3 30,9
35 23 2,2 2,2 33,1
36 13 1,3 1,3 34,3
37 17 1,6 1,6 36,0
38 23 2,2 2,2 38,2
39 18 1,7 1,7 39,9
40 20 1,9 1,9 41,9
41 28 2,7 2,7 44,6
42 16 1,5 1,5 46,1
43 19 1,8 1,8 47,9
44 15 1,4 1,4 49,4
45 22 2,1 2,1 51,5
51
46 18 1,7 1,7 53,2
47 15 1,4 1,4 54,7
48 16 1,5 1,5 56,2
49 14 1,4 1,4 57,6
50 23 2,2 2,2 59,8
51 19 1,8 1,8 61,6
52 19 1,8 1,8 63,5
53 20 1,9 1,9 65,4
54 21 2,0 2,0 67,4
55 19 1,8 1,8 69,2
56 14 1,4 1,4 70,6
57 20 1,9 1,9 72,5
58 12 1,2 1,2 73,7
59 21 2,0 2,0 75,7
60 9 ,9 ,9 76,6
61 9 ,9 ,9 77,4
62 13 1,3 1,3 78,7
63 12 1,2 1,2 79,8
64 12 1,2 1,2 81,0
65 20 1,9 1,9 82,9
66 14 1,4 1,4 84,3
67 12 1,2 1,2 85,4
68 12 1,2 1,2 86,6
69 9 ,9 ,9 87,5
70 21 2,0 2,0 89,5
71 12 1,2 1,2 90,6
72 4 ,4 ,4 91,0
73 3 ,3 ,3 91,3
74 11 1,1 1,1 92,4
75 9 ,9 ,9 93,2
76 9 ,9 ,9 94,1
77 8 ,8 ,8 94,9
78 10 1,0 1,0 95,9
52
79 9 ,9 ,9 96,7
80 5 ,5 ,5 97,2
81 6 ,6 ,6 97,8
82 2 ,2 ,2 98,0
83 6 ,6 ,6 98,6
84 4 ,4 ,4 98,9
85 3 ,3 ,3 99,2
86 1 ,1 ,1 99,3
87 2 ,2 ,2 99,5
88 1 ,1 ,1 99,6
89 1 ,1 ,1 99,7
91 1 ,1 ,1 99,8
93 1 ,1 ,1 99,9
94 1 ,1 ,1 100,0
Total 1037 100,0 100,0