DIPLOMSKO DELO

IZHODIŠČA ZA STRATEGIJO TRŽENJA KONCERNA INTEREUROPA D.D. NA TRGIH BIVŠE JUGOSLAVIJE

Študent: Boštjan Kralj Študent rednega študija Številka indeksa: 81570229 Program: Univerzitetni Študijska smer: Mednarodna menjava Študent: Benjamin Nikl Študent rednega študija Številka indeksa: 81548509 Program: Univerzitetni Študijska smer: Mednarodna menjava Mentor: dr. Milan JURŠE, izredni profesor Somentor: dr. Klavdij LOGOŽAR, docent

Maribor, junij 2005

1

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidat ________________________________ absolvent študijske smeri: ______________________________ študijski program:_____________________ in kandidat ________________________________ absolvent študijske smeri: ______________________________študijski program:_____________________ izjavljava, da sva avtorja tega diplomskega dela, ki sva ga napisala pod mentorstvom______________________ ter somentorstvom _____________________ in uspešno zagovarjala ______________ (vpisati datum zagovora). Zagotavljava, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovoljujeva, da lahko diplomsko delo bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne____________________

Podpis prvega kandidata:__________________________________ Podpis drugega kandidata:_________________________________

2

PREDGOVOR Skupen projekt, ki smo ga v zadnjem letniku študija pripravili štirje študenti v okviru obvezne seminarske naloge pri predmetu Mednarodni marketing, je bil povod za nadaljnje raziskovanje trga bivše Jugoslavije in je privedel do nastanka tega diplomskega dela. Ker so tudi v podjetju Intereuropa kazali interes po preučitvi prav tega predela, smo uskladili interese in se odločili, da s pripravo tega dela pripravimo izhodišča za strategijo trženja in seveda tudi delno preučimo konkurenco na omenjenih trgih. Tako je diplomska naloga namenjena spoznavanju poslovnega okolja v posameznih državah, podrobneje pa spoznavanje okolja ter konkurentov v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Črni gori. Osnovni cilj diplomskega dela je preučitev položaja koncerna Intereurope na slovenskem, bosanskem ter srbskem trgu in to predvsem z vidika stroškov cestnega in železniškega prevoza, kot tudi ponudbe posameznih oblik prevoza. Kot smo že omenili, smo se pri oblikah prevoza osredotočili na primerjavo med železniškim in cestnim transportom, saj sta ti vrsti prevoza smiselni in tudi najbolj uporabljeni v prevozu blaga na trge bivše Jugoslavije. Na splošno velja, da železniški prevozniki zaostajajo za cestnimi in iz tega dejstva smo izhajali tudi mi, kar se je na koncu izkazalo za upravičeno predpostavko. Kljub temu, da ima v današnjem svetu velik pomen tudi časovna komponenta v transportu, je v naši raziskavi nismo upoštevali, saj smo si zadali cilj poiskati stroškovne konkurente podjetja Intereuropa. Iz dobljenih rezultatov smo oblikovali analize prednosti in slabosti, kot tudi nevarnosti in slabosti podjetja Intereuropa, trga Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore. Treba je omeniti, da smo analize opravljali na osnovi našega razumevanja izbranega problema in tako kot vidimo podjetje oziroma posamezni trg mi. Tako so imele naše raziskave in zaključki iz le-teh največji vpliv na oblikovanje predlogov, ki so podrobno opredeljeni v sklepnem poglavju. Poglavitna ugotovitev je vsekakor ta, da se obravnavani trgi vedno bolj odpirajo za tuje investicije, kar so pri podjetju Intereuropa tudi spoznali in so tam prisotni vse od razpada skupne države. Ker so povsod v življenju prisotne ovire, smo bili na njih pripravljeni že na začetku. Ovire, ki smo jih pričakovali pri zbiranju podatkov so tudi nastale, a drugačne narave. Raziskavo so nam oteževali tudi različni viri, ki niso usklajeni in zato smo se na koncu odločili za tiste, ki so se nam zdeli resnični in smo v njih verjeli. Večina virov, ki smo jih uporabili pri raziskovanju, je bila dosegljivih v elektronski obliki, saj so ti po naravi aktualnejši od tiskanega gradiva. Pomemben del raziskovanja je bilo tudi direktno komuniciranje oziroma iskanje informacij neposredno od podjetij (bodisi preko elektronske pošte ali osebnih klicev v podjetja). Pridobljeni rezultati in odgovori so pomenili zanesljive podatke, s katerimi smo lažje oblikovali končno mnenje o strategiji in priložnostih koncerna Intereuropa d.d. na trgih bivše Jugoslavije. Ob vsem povedanem bi se avtorja rada zahvalila vsem, ki so nama na svoj način pomagali pri nastanku tega diplomskega dela, predvsem podjetju Intereuropa, kjer so nama pomagali z vsemi potrebnimi podatki, mentorju dr. Milanu Juršetu, somentorju dr. Klavdiju Logožarju, kot tudi vsem, ki so nama stali ob strani v času študija.

3

KAZALO

1 UVOD (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 7 1.4 Uporabljene raziskovalne metode 8

2 POJEM IN POMEN ŠPEDICIJE V MEDNARODNI MENJAVI (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 9

2.1 Definicija špedicije in špediterja 9 2.2 Vrste špedicije 9 2.3 Organiziranost špedicijske dejavnosti in špedicijski posli 10 2.4 Špedicijska dejavnost po vstopu v EU 11

2.4.1 Vpliv polnopravnega članstva na špedicijsko dejavnost 12 2.4.2 Vpliv na slovenske špediterje 12 2.4.3 Negativne posledice zunanjih sprememb na špedicijo 13 2.4.4 Spremembe za slovenske špediterje 13

3 PREDSTAVITEV KONCERNA INTEREUROPA (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 15 3.1 Poslovna izkaznica koncerna Intereuropa 15

3.1.1 Lastništvo 17 3.1.2 Poslovanje koncerna Intereuropa 18 3.1.3 Prodaja po poslovnih področjih 19 3.1.4 Naložbe v osnovna sredstva 24 3.1.5 Smernice za tekoče leto 25

3.2 Konkurenca v Sloveniji in Evropi 26 3.2.1 Viator&Vektor 26 3.2.2 Intertrans - Schenker 27 3.2.3 Feršped 28 3.2.4 Pacorini 30 3.2.5 Eurošped 2001 - Exel 30 3.2.6 Exel 31 3.2.7 Schenker 32 3.2.8 DHL - Danzas 32

3.3 Cilji in vizija koncerna do 2006 32

4 PRIKAZ GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH RAZMER V POSAMEZNIH DRŽAVAH NA OZEMLJU BIVŠE JUGOSLAVIJE (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 36

4.1 Republika Hrvaška (Boštjan Kralj) 36 4.1.1 O Republiki Hrvaški 36 4.1.2 Politično stanje 37 4.1.3 Ekonomski pregled 37 4.1.4 Blagovna menjava med državama 38 4.1.5 Slovenska podjetja na Hrvaškem 39 4.1.6 Napovedi 39 4.1.7 Transport 40

4.2 Bosna in Hercegovina (Boštjan Kralj) 41 4.2.1 O Bosni in Hercegovini 41

4

4.2.2 Politični sistem 41 4.2.3 Gospodarstvo 42 4.2.4 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti 42

4.3 Srbija in Črna gora (Benjamin Nikl) 42 4.3.1 O Srbiji in Črni gori 42 4.3.2 Politična ureditev 43 4.3.3 Gospodarstvo 43 4.3.4 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti 44

4.4 Makedonija (Former Yugoslavian Republic of Macedonia) (Benjamin Nikl) 44 4.4.1 O Makedoniji 44 4.4.2 Politična ureditev 45 4.4.3 Ekonomski pregled 45 4.4.4 Blagovna menjava med državama 46 4.4.6 Napovedi 47 4.4.7 Transport 48

5 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA V BOSNI IN HERCEGOVINI (Boštjan Kralj) 50 5.1 Geografske značilnosti 50 5.2 Administrativna ureditev 50 5.3 Prebivalstvo 51 5.4 Gospodarstvo 51

5.4.1 Naravni viri 53 5.4.3 Največje trgovinske partnerice BiH 55 5.4.4 Blagovna menjava med Slovenijo in BiH 57 5.4.5 Glavni slovenski izvozniki in uvozniki 60

5.5 Neposredne naložbe v BiH 61 5.5.1 Neposredne slovenske naložbe v BiH 61

5.6 Konkurenca na transportnem področju v BiH 65 5.6.1 Intereuropa Sarajevo, RTC Sarajevo 65 5.6.2 Viator & Vektor Šped, d.o.o., Sarajevo 65 5.6.3 Schenker Sarajevo 66 5.6.4 Interšped Sarajevo 66 5.6.5 Interagent Mostar 67

6 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA V SRBIJI IN ČRNI GORI (Benjamin Nikl) 68 6.1 Geografske značilnosti 68 6.3 Prebivalstvo 69 6.4 Gospodarstvo 70

6.4.1 Naravni viri 75 6.4.2 Blagovna menjava SČG s tujino 76 6.4.3 Blagovna menjava med SLO in SČG 81

6.5 Slovenska podjetja v SČG 81 6.5.1 Naložbe slovenskih podjetij v SČG 82

6.6 Konkurenca na transportnem področju 84 6.6.1 A.D. Interjug-As Beograd 84 6.6.2 Transportšped Beograd 85 6.6.3 Tranšped-Novi Sad 85 6.6.4 Tranšped-Beograd 86 6.6.5 Schenker Beograd 86 6.6.6 Milšped d.o.o. 87 6.6.7 Vojvodinašped d.d., Novi Sad 87

5

7 TVEGANJA NA TRGIH BiH IN SČG (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 88 7.1 Vrste tveganj 88 7.2 Tveganja na trgu BiH (Boštjan Kralj) 89

7.2.1 Tveganost BiH 89 7.2.2 Problemi pri poslovanju z BIH 90 7.2.3 Prednosti poslovanja z Bosno in Hercegovino 90 7.2.4 Zavarovanje poslov v BiH 91

7.3 Tveganja na trgu SČG (Benjamin Nikl) 92

8 PRIMERJAVA CESTNEGA IN ŽELEŽNIŠKEGA PROMETA (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 95

8.1 Vozni park Intereurope 95 8.2 Prednosti in nevarnosti posameznega transporta 95 8.3 Primerjalna analiza stroškov prevoza BiH in ŠČG 98

8.3.1 Oblikovanje cen v transportu 98 8.3.2 Primerjava konkurence na slovenskem trgu 98 8.3.3 Primerjava konkurence na trgu BiH 100 8.3.4 Primerjava konkurence na trgu SČG 101

8.4 Predlogi za racionalizacijo prevoznih stroškov in prevoznih storitev 103

9 SPREMEMBE PRI TRGOVANJU Z BIH IN SČG PO VSTOPU SLOVENIJE V EU (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 104

9.1 Sporazumi med Slovenijo in BiH 104 9.2 Sklenjeni sporazumi med Slovenijo in SČG 105 9.3 Posledice vstopa Slovenije za ekonomske odnose z BiH in SČG 105

10 STRATEŠKA IZHODIŠČA ZA USMERJANJA BODOČIH TRŽENJSKIH AKTIVNOSTI NA IZBRANIH TRGIH (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 107

11 SKLEP (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 113

POVZETEK 117

ZUSSAMENFASSUNG 117

SUMMARY 118

LITERATURA 119

SEZNAM SLIK IN TABEL 126

6

1 UVOD (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 1.1 Opredelitev področja in opis problema Razmere na področju logistike se iz leta v leto spreminjajo. Tako lahko na trgu danes bolje uspevajo samo veliki koncerni, ki svojim komitentom ponujajo celovite in kakovostne storitve. Že zdavnaj je zastarela misel, da lahko podjetje uspe, če ponudi zgolj prevozne storitve, potrebno je tudi kakovostno svetovanje, nadziranje in opravljanje storitev. Z vsemi spremembami se srečuje tudi največje slovensko logistično podjetje Intereuropa d.d., ki se tako na slovenskem, kot tujih trgih srečuje z vse večjo konkurenco. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so se spremenila pravila igre na logističnem področju, kajti slovenski trg je postal odprt, lažje dostopen velikim evropskim in svetovnim koncernom. S tem se je pojavil pritisk na podjetja v Sloveniji, ki morajo svoje cene in storitve prilagajati velikim igralcem. Seveda pa odprtje mej ni imelo samo negativnega vpliva, saj lahko sedaj slovenski ponudniki špedicijskih storitev nastopajo na evropskem trgu. Ker se v Intereuropi zavedajo konkurence, svoja predstavništva odpirajo tudi na trgih bivše Jugoslavije in drugih evropskih državah. Odločili smo se, da bomo v diplomskem delu naredili raziskavo o konkurenčnosti Intereurope d.d. v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Črni gori, ki se odpirata in postajata vse bolj zanimivi za tuja podjetja in vlagatelje. Z namenom, da bi spoznali glavne značilnosti izbranih trgov, smo naredili raziskavo trga špedicijskih storitev v Sloveniji in na obeh izbranih trgih. Za primerjavo bomo vzeli le podjetja, ki lahko konkurirajo Intereuropi d.d. po voznem parku, storitvah, prihodkih od prodaje itd. Seveda se moramo pri tem zavedati, da tudi ta podjetja po večini kriterijev ne predstavljajo prave konkurence temu podjetju, so pa temu najbližje. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Naš namen je predstaviti koncern Intereuropa d.d. na slovenskem trgu in na trgu dveh držav bivše Jugoslavije. Osredotočili se bomo na analizo obeh držav in primerjavo Intereurope s konkurenti na posameznih trgih. Hkrati želimo prikazati možne smernice za nadaljnji razvoj koncerna Intereuropa v Sloveniji in na obeh trgih. Z našimi spoznanji bomo poizkusili podjetju prikazati prednosti, slabosti in vzvode konkurenčnosti koncerna na obravnavanih trgih ter priložnosti in nevarnosti poslovnega okolja. Cilji Cilj diplomske naloge je preučiti položaj Intereurope na slovenskem, bosanskem in srbskem trgu. Drugi cilj bo primerjalna analiza gospodarsko-političnega okolja v posameznih državah na ozemlju bivše Jugoslavije, s poudarkom na analizi Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne

7

gore. V okviru tega cilja bomo opravili primerjalno analizo Intereurope s konkurenco na območju Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore. Med cilj diplomske naloge štejemo tudi predlog možnih strategij podjetja v prihodnosti, ki jih bomo lahko opredelili na osnovi našega raziskovanja in jih bodo lahko v podjetju uporabili kot osnovo za odločitve o prihodnji strategiji trženja na izbranih trgih. Osnovne trditve, izhajajoč iz namenov in ciljev

• Intereuropa velja za največje logistično podjetje v Sloveniji. • Vse pomembnejša postajata trga Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore, saj

vladi obeh držav sprejemata ustrezne reforme. • Intereuropa je na trgih BiH ter Srbije in Črne gore najpomembnejši ponudnik

celovitih logističnih storitev. • Konkurenca na trgu logističnih storitev je vse večja, tako na trgu Evropske unije,

kot na trgih bivše Jugoslavije. • Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so slovenski špediterji morali svojo

pozornost preusmeriti na druga poslovna področja. • Vstop Slovenije v EU ni bistveno vplival na gospodarske odnose med državami.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Pri pisanju diplomske naloge bomo izhajali iz nekaj temeljnih predpostavk. Intereuropa spada med večje špediterje v srednji Evropi, njena dejavnost pa je usmerjena v pokrivanje širokega spektra logističnih potreb. Predpostavljamo tudi, da krepitev konkurence na trgih bivše Jugoslavije ne bo negativno vplivala na razvoj podjetja. Pri uporabi domačih in tujih strokovnih virov bomo predvidevali natančnost podatkov, saj je očitno opaziti, da vlade posameznih držav izkazujejo drugačno stanje kot je v resnici. Omejitve Omejitve pri diplomskem delu bodo predvsem izvirale iz omejenega dostopa do podatkov (tu mislimo predvsem na podatke za bosanska in srbska podjetja, gospodarsko stanje,…), omejene zmožnosti ocenitve pomembnosti določenih podatkov zaradi nezadostnega poznavanja gospodarskih subjektov v posamezni državi ter narave virov, ki so pretežno v tujih jezikih in lahko nastanejo težave pri prevajanju. Velika omejitev je tudi aktualnost podatkov, ki smo jih potrebovali za primerjalno analizo Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore, saj številne institucije v obeh državah ne objavljajo aktualnih podatkov. Zato smo izbrali en vir, ki se nam je zdel najbolj verodostojen. Omejitev velja tudi pri literaturi, ki jo lahko uporabimo, saj smo v večini prisiljeni uporabljati internetne vire, saj aktualnih podatkov ne moremo poiskati v literaturi. Pomembna omejitev pri diplomskem delu pa bo tudi zaupna narava določenih podatkov oziroma dokumentov, v katere bomo imeli možnost vpogleda, saj določenih številk in

8

dejstev zaradi varovanja poslovnih skrivnosti v podjetju Intereuropa d.d. ne bomo mogli navesti, ampak bodo navedene številke in podjetja izmišljeni. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Raziskavo bomo izvedli z makroekonomskega vidika, pri čemer se bomo osredotočili na analizo dveh držav bivše Jugoslavije, konkurence na špedicijskem področju in izdelavo predloga možnih strategij podjetja v prihodnosti. Diplomsko delo bomo skušali oblikovati kot dinamično ekonomsko raziskavo, saj bomo proučevali države skozi daljše časovno obdobje. Metode, ki jih bomo pri nastajanju diplomskega dela uporabljali so naslednje:

• metoda deskripcije, (ta pristop daje prednost opisu strukture ali delovanja ali pa razvoja določenega gospodarskega pojava ali procesa);

• komparativna metoda, (postopek primerjanja enakih ali podobnih dejstev, procesov in odnosov, s katerim ugotavljamo njihove podobnosti v obnašanju in razlike med njimi);

• metoda kompilacije, (postopek povzemanja, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev).

Ker bomo skušali zagotoviti čimbolj realne in aktualne podatke, se bomo pri zbiranju informacij omejili na prispevke, ki jih najdemo na spletu, uporabljali pa bomo tudi razne publikacije in nekatere interne podatke proučevanih podjetij. Preostale podatke bomo pridobili iz strokovnih knjig in raznih strokovnih publikacij. Raziskava bo skupen raziskovalni diplomski projekt dveh diplomantov, zato v naslovih posameznih poglavij navajamo, kateri član raziskovalnega tima je avtor posameznega poglavja.

9

2 POJEM IN POMEN ŠPEDICIJE V MEDNARODNI MENJAVI (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 2.1 Definicija špedicije in špediterja Špedicija je specializirana storitvena dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem odprave blaga in drugimi posli v zvezi s tem. Nastanek mednarodne špedicije kot storitve, ki se ukvarja z organiziranjem odpreme, dostave in prevoza blaga v zunanjetrgovinskem prometu, je bil pogojen z razvojem mednarodnega prometa blaga (Zelenika 1996, 33). Jelenc (1983, 173) pravi: »Špedicija je storitvena gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem in koordiniranjem procesov premeščanja blaga (logističnih procesov) v prostoru in času.« Tudi Puharič (1997, 203) je podal svojo definicijo špedicije: »Špedicija je posebna gospodarska dejavnost, katere glavni poslovni predmet sta odprava in dostava blaga, vključuje pa tudi vse druge posle, ki so potrebni ali povezani z odpravo in dostavo blaga«. Logistika se je kot veda v gospodarstvu razvila predvsem od leta 1950 do 1970 na podlagi izkušenj, ki so jih imele ZDA z oskrbovanjem in premeščanjem zaveznikov po vsem svetu (Logožar 2004, 27). Prve omembe logistike pa najdemo že v letih 1830 in še nekoliko kasneje leta 1842, ko je izraz logistika že omenjen pod pojmi vojaške umetnosti (Jacob 1984, 7). Z organiziranjem procesov premeščanja blaga je mišljeno vključevanje različnih dejavnosti in izvajalcev v logistično verigo, da je lahko dosežen cilj premeščanja. To pomeni, kar se da varno, hitro in ekonomično premestiti blago od proizvajalca oziroma prodajalca do kupca. Vse značilnosti, ki veljajo za storitve (neotipljivost, procesnost, neločljivost izvajalca, sočasnost izvajanja in uporabe, variabilnost), veljajo tudi za špedicijo. Velikokrat se v praksi zgodi, da špedicijska podjetja opravljajo poleg temeljne dejavnosti špedicije tudi druge logistične dejavnosti (transport, skladiščenje, manipulacije, distribucija, itd.). S tem dopolnjujejo svojo temeljno dejavnost, kar pa je odvisno od ciljev njihove poslovne politike in potreb njihovih kupcev. Špedicija je logistična dejavnost, špediter pa logistično podjetje, ki opravlja različne storitve za potrebe svojih kupcev. V mednarodni trgovini je proces fizičnega premeščanja blaga od prodajalca do kupca običajno sestavljen iz številnih dejavnosti. Špediter organizira in koordinira dejavnost transporta in njegove spremljajoče dejavnosti v procesu gibanja blaga od proizvajalca do kupca. Tako špediter ne ureja samo transporta, ampak celotno logistiko, je torej logistični manager, izvajalec ter prodajalec logističnih storitev. S tem se je spremenil tudi pogled na ponujanje in opravljanje logističnih storitev, saj sedaj stranke pričakujejo, da bodo logistična podjetja prevzela celotno breme, ki ga seboj nosi organiziranje transporta. 2.2 Vrste špedicije Špedicijo ločimo po dveh kriterijih:

• po teritorialnem področju delovanja: domača in mednarodna špedicija;

10

• po osnovnih značilnostih poslovanja: pomorska, kopenska, zračna, obmejna, sejemska špedicija.

Domača špedicija se ukvarja s posli, kjer se blago giblje v okviru neke države, mednarodna špedicija pa organizira premeščanje blaga v uvozu, izvozu in tranzitu, ko se blago giblje preko državnih meja. Pomorska, kopenska in zračna špedicija se med seboj velikokrat prepletajo. Specializacija špediterja za določeno vrsto špedicije je v praksi precej redka, ker mora špediter praviloma poznati različne vrste in načine transporta, da lahko organizira in načrtuje optimalno premeščanje blaga. 2.3 Organiziranost špedicijske dejavnosti in špedicijski posli S špedicijo v mednarodni trgovini se največkrat ukvarjajo specializirana špedicijska podjetja oziroma mednarodni špediterji. Lastna špedicijska služba prodajalca ali kupca blaga je možna, vendar pa v marsikaterem podjetju obseg poslov ni tako velik, da bi bilo razvijanje lastne špedicije smotrno. Nekatera večja podjetja imajo lastne špedicijske službe ali oddelke, ki pa se ukvarjajo s kontrolo poslovanja špediterja in drugih izvajalcev distribucijske logistike. Organiziranost specializiranega špedicijskega podjetja je lahko razdeljena po dejavnostih kot so:

• dejavnost špedicije (organiziranje transporta in carinsko posredovanje); • dejavnost transporta (cestni transport, leasing kontejnerjev, vagonov, pomorski

transport, idr.); • dejavnost pomorske agencije.

Drugi vidik organiziranosti špediterjev je teritorialni, ki na določenem prostoru omogoča izgradnjo mreže špedicijskih storitev:

• regionalne podružnice ali filiale v večjih gospodarskih centrih; • poslovne enote v gospodarskih območjih, kjer so tudi carinske izpostave in

specifičnih prometnih točkah (železniške postaje, letališča, luke, sejmi, itd.); • lastna podjetja ali predstavništva v drugih državah.

Kot glavno špedicijsko dejavnost štejemo vsekakor organiziranje in koordiniranje transportov in njegovih spremljajočih dejavnosti v procesu gibanja blaga od prodajalca do kupca oziroma distribucijska logistika.

11

SLIKA 1: TEŽIŠČE DELOVANJA ŠPEDITERJA

Vir: Intereuropa. Šola poslovne logistike (2000, 4). Naloga špediterja je zagotavljanje čim večje kakovosti transportnih storitev na podlagi sprejemanja optimalnih transportnih odločitev. Špediter deluje kot organizator premeščanja blaga, zato so njegove odločitve precej pomembne, saj lahko pravilne odločitve pripomorejo k znižanju stroškov. Med pomembne odločitve špediterjev štejemo naslednje:

• izbira najustreznejše vrste transporta oziroma njegovih kombinacij (pomorski, železniški, cestni, zračni);

• izbira najustreznejšega načina transporta (vagonski, kamionski, kosovni, zbirni, kontejnerski);

• izbira najugodnejše transportne poti; • izbira najustreznejših izvajalcev transporta.

Špediter mora pri načrtovanju celotnega transportnega procesa odločati tudi o stvareh kot so: pakiranje, manipuliranje, skladiščenje, zavarovanje, carinjenje itd. Odločitve špediterja imajo tudi širši gospodarski pomen, saj špediter trajno sodeluje pri sistemu premeščanja blaga in tako usmerja blagovne tokove v gospodarstvu (Jelenc 2000, 32). S svojimi odločitvami torej špediter povečuje učinkovitost in uspešnost fizične distribucije blaga v celotnem gospodarstvu. 2.4 Špedicijska dejavnost po vstopu v EU Z dnevom vstopa Slovenije v EU so se zgodile spremembe, ki so vplivale na špediterje v Sloveniji. Tako so bile s carinskega vidika ukinjene dosedanje meje z Republiko Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Posledica tega je bila nujna reorganizacija dela v Carinski upravi Republike Slovenije, kakor tudi v špedicijskih podjetjih. Ukinitev carinske kontrole na

Kupci blaga Prodajalci blaga

ŠPEDITER

Carinski organi

Zavarovalnice

Ladjarji

Inšpekcijske službe Transportni terminali

Železniški prevozniki Cestni prevozniki

12

notranjih mejah EU je terjala odpravo uvoznih in izvoznih carinskih deklaracij pri blagovni menjavi z drugimi članicami, ukinitev sistematične carinske kontrole na mejah v potniškem in blagovnem prometu ter opustitev obračunavanja davka na dodano vrednost (DDV) ob vstopu v RS iz ostalih držav članic oziroma ob izstopu iz RS v te države (Ancel 2004, 17). 2.4.1 Vpliv polnopravnega članstva na špedicijsko dejavnost Napovedi špediterjev in strokovnjakov so se po vstopu Slovenije v EU povsem uresničile, saj je špediterjem promet zelo upadel. Tako so carinske storitve sedaj šele postranska dejavnost v podjetjih. Špediterji so morali pričeti razmišljati veliko bolj široko in so svoje storitve pričeli predstavljati širše, kot le direktno ali indirektno vlaganje carinskih deklaracij za svoje stranke (Urad vlade za informiranje 2003a). Špediterjem, ki so se ob pravem času odzvali spremembam in preobrazbi, pa je vstop Slovenije v EU prinesel tudi veliko pozitivnih posledic. Te posledice so:

• podjetja lahko izkoriščajo prednosti skupnega trga; • povečano je povpraševanje po logističnih ponudnikih; • povečano je najemanje logističnih storitev; • prevoz blaga poteka v manjših količinah na daljše razdalje; • možnost hitrejše rasti poslovanja ter pridobivanje izkušenj in znanja; • možnosti strateškega povezovanja z evropskimi logističnimi podjetji; • tuje naložbe povečujejo obseg poslovanja; • trg logističnih storitev postaja vse bolj konkurenčen, ponudba in kakovost storitev

pa vse boljša. Slovenski špediterji so tako po vstopu Slovenije dobili priložnost, da svoje storitve ponujajo tudi uporabnikom iz ostalih članic EU, ki se odločajo, da uvozne in izvozne formalnosti uredijo v Sloveniji. Hkrati pa so dobili močno konkurenco, ki vpliva na oblikovanje cen in storitev v špedicijski dejavnosti. 2.4.2 Vpliv na slovenske špediterje Vstop Slovenije v EU je slovenskim špediterjem prinesel več dobrih in slabih posledic, ki so tržne, finančne in socialne narave. Članstvo Slovenije v EU je za poslovanje slovenskih špediterjev povzročilo nastanek direktnih negativnih posledic, ki se kažejo:

• storitve carinskega zastopanja za blagovne tokove z EU so nepotrebne; • problem je toliko večji, saj je 80 % slovenskega uvoza in izvoza z državami EU; • v dejavnosti carinskih storitev z EU je bilo zaposlenih 1800 ljudi, ki so jih podjetja

nekaj premestila ali odpustila; • izpad več kot 100 milijonov evrov prihodka na leto pri carinskih storitvah z EU; • špediterji so pričeli ukinjati špedicijske poslovalnice na mejah z EU; • v logistiki z EU postopoma prevlado prevzemajo tuji špediterji.

Največji izpad prometa so z vstopom Slovenije v EU doživela podjetja, ki so imela velik delež carinskega posredovanja na mejah ali v notranjosti za uvozne in izvozne tokove z državami EU. Ekonomske posledice se tako kažejo v zmanjšanju prihodkov špediterjev,

13

socialne posledice pa v presežku zaposlenih. Posledice tega je v špediciji mogoče občutiti že dalj časa, saj je samo carinsko posredovanje izgubilo na pomenu in vse bolj v ospredje prihaja celotna logistična storitev. S podobnim problemom so se soočali tudi v Intereuropi, ki je imela leta 2004 za 18 % manj prihodkov na področju carinskih storitev kot leta 2003. Polnopravno članstvo Slovenije v EU je na slovenske špediterje vplivalo v osnovi na:

• področju zakonodaje in • spremembe tržnega sistema.

Zakonodaja je vplivala na špedicijsko dejavnost preko posrednih posledic. Tako ne obstajajo posebni predpisi ali direktive, ki bi neposredno vplivali na dejavnost špedicije. Špedicija je v celoti liberalizirana s prostim dostopom do trga špedicijskih storitev. Veliko bolj pa je podjetja prizadela sprememba tržnega položaja, ki ima negativen finančni vpliv na poslovanje špediterjev. 2.4.3 Negativne posledice zunanjih sprememb na špedicijo Največje negativne posledice so občutila podjetja, ki so večino prihodkov opravila s carinskim posredovanjem na mejah. Tako večina špediterjev danes opravlja storitve carinskega posredovanja zelo poredko, saj Slovenija opravi več kot 80 % blagovne menjave z državami članicami EU. Velik problem predstavlja konkurenca iz držav EU, ki je na področju logistike veliko boljše opremljena in izobražena. Zato je nujno, da slovenski špediterji, tisti, ki še niso, čim prej svoj kader izobrazijo, izpopolnijo ter se tako uspešno borijo proti tuji konkurenci. Slovenski špediterji bi se morali v boju s tujci med seboj povezovati ter tako skupaj ustvarjati sinergijske učinke. Seveda imajo tudi možnost, da poiščejo nova področja delovanja, specializirajo dejavnost za določene storitve, širjenje mreže na trge v JV Evropi idr. 2.4.4 Spremembe za slovenske špediterje Kot smo že ugotovili je vstop Slovenije v EU slovenskim špediterjem prinesel prednosti in seveda tudi negativne posledice. Tako v spodnjem besedilu povzemamo mnenje, ki ga je podalo Ministrstvo za gospodarstvo, objavil pa Urad vlade Republike Slovenije. »Špediterska dejavnost zajema široko paleto dejavnosti, povezanih z organizacijo transportov. Po vstopu Slovenije v EU so največje spremembe nastopile na področju posredovanja v carinskih zadevah, zato se v nadaljevanju omejujemo le na ta del špediterske dejavnosti. Po vstopu v EU ni več treba opravljati carinskih formalnosti pri prometu blaga med Slovenijo in drugimi članicami EU. Zato lahko pričakujemo, da bo povpraševanje po storitvah špediterjev upadlo. Hkrati pa je mogoče v Sloveniji opravljati vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz tretjih držav v katero koli drugo državo članico Evropske unije in izvozom blaga iz katere koli države članice Evropske unije v tretje države. S tega vidika pričakujemo povečano zanimanje za storitve špediterjev za uporabnike iz drugih držav članic Evropske unije. Slovenski uporabniki špediterske storitve še vedno potrebujejo pri izvozu in uvozu blaga iz tretjih držav.

14

Trenutno še ne moremo natančno oceniti, kakšen bo dejanski učinek teh sprememb na špeditersko dejavnost v Sloveniji. Dejstvo pa je, da bo treba o špediterski dejavnosti razmišljati širše kot le o storitveni dejavnosti, katere izvajalec kot direktni ali indirektni zastopnik vlaga carinske deklaracije za svoje stranke. Organizacija posredovanj v carinskih zadevah je v pristojnosti držav članic. Evropska carinska zakonodaja jih pooblašča, da določijo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki želijo opravljati posle posredovanja v carinskih zadevah. Nekatere države članice so se odločile za posebne omejitve (licence; izvajanje dejavnosti na območju posamezne države članice), druge zahtevajo le, da imajo sedež na carinskem območju Evropske unije. Tudi slovenska carinska zakonodaja vsebuje določbe o posebnih pogojih za opravljanje posredovanj v carinskih zadevah. Tako so bili z Zakonom o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona, ki je začel veljati sredi leta 1999, določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki se ukvarjajo s posli posredovanja. Po vstopu Slovenije v EU morajo špediterji pri posredovanjih v carinskih zadevah upoštevati evropsko carinsko pravo, pa tudi dopolnilne nacionalne carinske predpise ter druge predpise (evropske, mednarodne in nacionalne), ki se nanašajo na promet blaga preko carinske črte. Zaradi kompleksnosti materije je njihovo sodelovanje v carinskih zadevah še toliko bolj pomembno in zaželeno. Visok nivo strokovnosti je predpogoj za uspešno nadaljevanje špediterskega dela tudi po pristopu Slovenije k EU. Glede na to, da je Slovenija že v pogajanjih na področju carinske unije v celoti sprejela evropski pravni red, na tem področju po vstopu ni prišlo do večjih sprememb. Zaradi že dosežene skladnosti predpisov z evropskimi, se tudi sistem poslovanja Slovenije s tretjimi državami ne razlikuje bistveno od prejšnjega. Slovenski špediterji lahko sedaj izkoristijo možnost opravljanja storitev tudi za uporabnike iz drugih držav članic, ki bi se odločili, da uvozne ali izvozne carinske formalnosti izpeljejo v Sloveniji samo, če so ustrezno strokovno usposobljeni, ne le v carinskih zadevah, ampak tudi davčnih zadevah, zadevah s področja kmetijske zaščitne politike, ukrepov povezanih s prometom blaga (prepovedi in omejitve - npr. soglasja, kontingenti, posebna dovoljenja ipd.). Izkoriščanje te možnosti je odvisno tudi od oblikovanja transportnih povezav in tranzitnih koridorjev med jugovzhodno in zahodno Evropo preko slovenskega ozemlja.« (Urad vlade Republike Slovenije 2003b).

15

3 PREDSTAVITEV KONCERNA INTEREUROPA (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 3.1 Poslovna izkaznica koncerna Intereuropa Intereuropa je nastala kot družba z omejeno odgovornostjo 1947. leta v takratni “coni B” Svobodnega tržaškega ozemlja. Na začetku je imela vsega tri zaposlene, vendar je njihovo število kot tudi obseg različnih storitev, ki jih je opravljala, iz leta v leto naraščalo. Uspešno delo in trdna vizija sta botrovali stalni rasti poslovanja, s tem pa se je spreminjala tudi organizacijska struktura. Najbolj pospešeno rast je družba zabeležila med letoma 1965 in 1990. V tem času so odprli filiale v vseh večjih mestih nekdanje SFR Jugoslavije. Po razpadu skupne države (leta 1991) so se filiale zunaj Slovenije organizirale kot družbe z omejeno odgovornostjo (Letno poročilo 2004, 29). Leta 1995 se je družba privatizirala, njene delnice so se na Ljubljanski borzi prvič pojavile leta 1998. Konec devetdesetih se je začela Intereuropina ponovna širitev mreže na trge jugovzhodne Evrope z vnovičnim vključevanjem nekdanjih družb v koncern in s prevzemanjem novih družb. Trenutno Intereuropa izvaja preoblikovanje iz carinskega posrednika in izvajalca cestnega transporta v globalni logistični koncern s celovito logistično ponudbo. V Intereuropi opravljajo vse logistične storitve, ki vključujejo: organizacijo transporta od vrat do vrat, izvajanje zračnih, pomorskih in kopenskih prevozov, organizacijo neposrednih linij zbirnega prometa z vsemi evropskimi državami ter skladiščenje in distribucijo na notranjih trgih posameznih držav. Prav tako skrbijo za prevoze ekspresnih in kurirskih pošiljk, carinsko posredovanje, storitve mejne odprave, cestni transport blaga, opravljajo storitve pomorske agencije ter nudijo vse ostale storitve, ki so potrebne za učinkovito reševanje logističnih potreb kupcev. Vse bolj pa se uveljavljajo pri zahtevnih logističnih projektih in prevzemanju celovitih logističnih storitev za potrebe proizvodnih in trgovskih podjetij po načelih logističnega outsourcinga. V obvladujoči družbi koncerna (Intereuropa d.d.) je zaposlenih 1250 ljudi in ustvarja dve tretjini čistih prihodkov od prodaje koncerna. Družba posluje prek mreže devetih podružnic (filial) v Sloveniji, ki pokrivajo vseh pet poslovnih področij:

• kopenski promet (zbirni promet, ekspresni promet, cestni in železniški promet); • terminalske storitve (skladiščenje, distribucija, sejemska dejavnost); • carinske storitve (carinsko zastopanje, mejna odprava); • pomorski promet (pomorski promet, pomorska agencija) in • zračni promet (avio promet, UPS - United Parcel Service).

Filiale geografsko pokrivajo celotno ozemlje Slovenije. Filiale se nahajajo v: Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru, Jesenicah in Sežani. V svojih enotah kupcem nudijo storitve s področja: kopenskega prometa, terminalskih in carinskih storitev, v Kopru pa poleg omenjenih še storitve pomorskega prometa. Podružnici Avio Brnik in UPS poslujeta izključno na področju zračnega prometa. Poleg logističnih storitev družba opravlja še druge storitve, kot so oddajanje poslovnih prostorov v najem in druge finančne dejavnosti.

16

SLIKA 2: ORGANIGRAM KONCERNA INTEREUROPA Slovenija

Intereuropa d.d.

Interagent d.o.o.

Interzav d.o.o. Intereuropa Transport

d.o.o.

Intereuropa IT d.o.o.

STTC d.d. Maribor*

Adriafin d.o.o. Koper

AC-Interauto

d.o.o. Koper

Hrvaška Bosna in Hercegovina Makedonija Srbija in Črna gora Rusija Češka Francija Ukrajina Avstrija

Nemčija Vir: Intereuropa. Letno poročilo 2004 (2004, 21). Koncern Intereuropa velja za največje logistično podjetje v Sloveniji in za vodilno podjetje na trgih bivše Jugoslavije. K obvladujoči družbi spada še 19 podjetij, ki jih najdemo v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori, Makedoniji, Rusiji, Češki, Ukrajini, Franciji, Avstriji in Nemčiji. Tako ima koncern podjetja in predstavništva v 10 evropskih državah. Ob tem pa sodelujejo tudi s številnimi partnerji v EU in državah bivše Jugoslavije.

Intereuropa log. usluge

d.o.o. Zagreb

Intereuropa sajam d.o.o.

Intereuropa RTC d.d. Sarajevo

Intereuropa Skopje d.o.o.

A.D. Interjug-AS, Beograd

D.P. Interpan, Novi Sad

Intereuropa East d.o.o. Moskva

Speka s.r.o. , Praga

KP Trans d.d. Saint Pierre de

Chandieu

ZTS d.o.o. Užgorod

Schneider& Peklar, GmbH Dunaj

Intereuropa Trans.&

Sped. GmbH,

Troisdorf

Obvladujoča družba

Konsolidirana odvisna družba

Nekosnolidirana odvisna družba

Pridružena družba

Pogodba o poslovnem sodelovanju * z dnem 28.11.2003 je bila družba pripojena k Intereuropi d..d.

17

SLIKA 3: POSLOVNA MREŽA INTEREUROPE Nemčija Rusija Francija Nemčija Avstrija Slovenija Ukrajina Češka

Hrvaška

Bosna

Srbija in Črna gora

Makedonija

Vir: Intereuropa 2005. Iz slike je lepo razvidna poslovna mreža koncerna Intereuropa, ki je razvejana po 10 evropskih državah. Največ podjetij koncerna je seveda v Sloveniji, ki so vsaka registrirana za različna poslovna področja. 3.1.1 Lastništvo Bistvena sprememba v lastniški strukturi se je zgodila decembra 2003, ko je Slovenska odškodninska družba prodala svoj 14-odstotni delež Luki Koper. V novem lastniku pa niso videli le največjega delničarja, temveč tudi enega pomembnejših poslovnih partnerjev, katerega cilj je krepitev sodelovanja in večanje vrednosti obeh podjetij. Največji lastnik Luka Koper d.d. je v letu 2004 svoj lastniški delež povečala s 15,8 % na 23,2 %. Svoj delež je v preteklem letu na 2,5 % povečal tudi Istrabenz d.d. Medtem ko so zmanjšanje lastništva delnic zabeležili med investicijskimi družbami in finančnimi podjetji (delnice so prodali NFD 1 Delniški investicijski sklad, d.d., KD Investments, Posebni vzajemni sklad Galileo in Banka Koper d.d.). Zadnjega dne v letu 2004 je bilo v delniško knjigo Intereurope d.d. vpisanih 4.715 delničarjev, kar predstavlja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečanje za 389 delničarjev (povzeto po: Letno poročilo 2004, 62).

18

3.1.2 Poslovanje koncerna Intereuropa V letu 2004 so v podjetju sledili finančnim strateškim usmeritvam, ki predvidevajo maksimiranje vrednosti družbe in tržne vrednosti delnice. Skladno s temeljnimi cilji, ki so opredeljeni v Razvojnem načrtu do leta 2006, so v letu 2004 dosegli sledeče rezultate:

• čista dobičkonosnost kapitala: 8,4 %; • letna rast čistih prihodkov od prodaje: 13 %.

Dodana vrednost na zaposlenega se je v letu 2004 po predvidevanjih nekoliko zmanjšala, saj je nekoliko upadel prihodek iz carinskih storitev. Skladno s strategijo širitve koncerna na tujih trgih bodo že v letošnjem letu nadomestili navedeno zmanjšanje dodane vrednosti s ciljem doseči raven 3,4-odstotne rasti do konca leta 2006. TABELA 1: FINANČNO POSLOVANJE V LETU 2004

Vir: Intereuropa . Letno poročilo 2004 (2004, 57). Iz tabele je razvidno, da so v koncernu leta 2004 ustvarili za 51 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar predstavlja 3-odstotno preseganje plana in 13-odstotno rast glede na leto 2003. Skladno s tržno strategijo (krepitev prisotnosti na tujih trgih) je 10 % rasti posledica prevzema novih družb. Ostali 3 % rasti so iz naslova večje produktivnosti in novih naložb v logistično infrastrukturo. Delno je rast koncerna posledica konsolidiranja družb, ki so jih prevzeli konec leta 2003 in jih letos prvič izkazali v uskupinjenih računovodskih izkazih. Največje odstopanje glede na poslovni načrt za leto 2004 pa je opaziti pri povečani produktivnosti in čistih prihodkih od prodaje glede na predhodno leto. Vrednost koncerna, izražena z višino kapitala, se je v letu 2004 nekoliko povečala (Letno poročilo 2004, 57). Koncern Intereuropa je 63 % svojih sredstev financiral z lastnim kapitalom. Ostale dolgoročne obveznosti so znašale približno 7,4 milijarde tolarjev. Navedena struktura obveznosti dokazuje visoko finančno stabilnost koncerna. Ugoden finančni položaj koncerna odraža tudi primerna vrednost kratkoročnega koeficienta. Med družbami, ki jih ocenjujejo bonitetne hiše, so Intereuropi analitiki dodelili najvišjo oceno 5A1, kar pomeni zgornji razred višine kapitala ter najugodnejšo oceno tveganja pri poslovanju z družbo.

Leto 2004 Indeks 04/Plan Indeks 04/03 Čisti prihodki od prodaje 51.033.628 103 113

Dodana vrednost 11.586.882 98 92

Čisti poslovni izid 2.901.151 98 97

Kapital (31. 12.) 36.497.038 100 102

Sredstva (31. 12.) 57.967.876 100 101

Čisti prihodki od prodaje/zap/mes 1.882 103 119

Dodana vrednost /zap/mes 427 98 97

Kratk. sredstva/kratk. obveznosti 1,14 98 93

Čista dobičkonosnost kapitala 8,4% 98 95

19

3.1.3 Prodaja po poslovnih področjih V koncernu Intereuropa spremljajo prodajne rezultate po področnih odsekih, ki jih imenujejo “poslovna področja”. Na podlagi tega lahko preverjajo uspešnost posameznega področja in po potrebi spremenijo strategijo razvoja v naslednjem poslovnem obdobju. TABELA 2: STRUKTURA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE V LETU 2004 PO POSLOVNIH PODROČJIH (V MIO SIT) Poslovno področje

Leto 2004

Delež Plan 2004 Delež Leto 2003

Delež Ind.04/plan Ind.04/03

Kopenski promet

26.362 51% 27.910 57% 20.237 45% 94 130

Terminalske storitve

4.885 10% 4.426 9% 4.401 10% 110 111

Carinske storitve

6.623 13% 5.149 10% 8.117 18% 129 82

Pomorski promet

9.444 19% 8.396 17% 9.115 20% 112 104

Zračni promet

2.639 5% 2.513 5% 2.362 5% 105 112

Druge storitve

1.080 2% 918 2% 885 2% 118 122

Koncern IE 51.033 100% 49.311 100% 45.118 100% 103 113 Vir: Inereuropa . Letno poročilo (2004, 38). Skoraj polovico čistih prihodkov od prodaje v letu 2004 so v koncernu Intereuropa ustvarili na poslovnem področju kopenskega prometa (51%), 19% pri pomorskem prometu, 13% na področju carinskih storitev, 10% pa pri terminalskih storitvah. SLIKA 4: STRUKTURA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE V LETU 2004 PO POSLOVNIH PODROČJIH (V ODSTOTKIH)

51%

10%

13%

19%

5%

2%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

Kopenski promet

Terminalske storitve

Carinske storitve

Pomorski promet

Zračni promet

Druge storitve

Vir: Intereuropa. Letno poročilo 2004 (2004, 38).

20

Iz slike je razvidno, da največ prihodkov ustvari koncern iz poslovnega področja kopenski promet, saj to poslovno področje prinese 51% vseh prihodkov. Zelo uspešno področje predstavlja tudi pomorski promet, ki zavzema kar 19% vseh prihodkov koncerna v poslovnem letu. Na poslovnem področju kopenskega prometa so v letu 2004 ustvarili za kar 30 % več čistih prihodkov od prodaje kot v letu 2003. Prodaja na področju terminalskih storitev se je v letu 2004 povečala za 11 % v primerjavi z letom 2003 in je tako presegla načrte za 10 %. Prihodki na področju carinskih storitev so bili za 18 % nižji kot leto poprej oziroma za 29 % nad načrtovanimi. V pomorskem prometu so dosegli 4-odstotno rast v primerjavi z letom 2003, prihodki pa so bili za 12 % nad načrtovanimi. Poslovno področje zračni promet je v letu 2004 doseglo za kar 12 % večjo prodajo v primerjavi z letom 2003 in tako preseglo načrtovano prodajo za 5 %. Pri drugih storitvah je bila prodaja v letu 2004 za kar 22 % večja v primerjavi z letom poprej, prihodki pa so presegli načrtovane za 18 % (Letno poročilo 2004, 39). SLIKA 5: PRIHODKI IZ POSLOVANJA KONCERNA INTEREUROPA V LETU 2004 PO POSLOVNIH PODROČJIH – PRIMERJAVA Z LETOM 2003 IN NAČRTI (V MIO SIT)

26.362

27.910

20.237

4.885

4.426

4.401

6.623

5.149

8.117

9.444

8.396

9.115

2.639

2.513

2.362

1.080

918

885

0 10.000 20.000 30.000

Leto 2004

Plan 2004

Leto 2003Druge storitve

Zračni promet

Pomorski promet

Carinske storitve

Terminalske storitve

Kopenski promet

Vir: Intereuropa. Letno poročilo 2004 (2004, 39). Iz slike je razvidno, da je koncern leta 2004 ustvaril višje prihodke iz poslovanja kot v letu 2003 in kot so jih planirali. Tako so ustvarili za več kot 51 milijard SIT prometa, kar je za 6 milijard več kot leta 2003 in za 2 milijardi več kot so planirali. Vidimo lahko, da je večina poslovnih področij v letu 2004 povečala prihodke glede na leto 2003, manj prihodkov pa so ustvarili na carinskem področju, kar je povezano z vstopom Slovenije v EU, vendar so kljub temu presegli zastavljeni plan za 28 %. V poslovnem področju kopenski promet obvladujejo storitve: zbirni promet, ekspresni promet, cestni promet ter železniški promet. Doseženi prodajni rezultat poslovnega področja je v letu 2004 za 5 % presegel načrtovani rezultat istega leta ter za 2 % prodajni rezultat, ki je bil dosežen v letu 2003. Višjo rast od načrtovane so zabeležile vse storitve v okviru tega poslovnega področja. Najvišjo rast prodaje nad načrtovano sta zabeležili storitvi zbirni (+13 %) in železniški promet (+5 %), medtem ko sta storitvi ekspresni in cestni promet dosegli prodajni rezultat na ravni načrtovanega. Najbolj je vzpodbudna rast

21

zbirnega prometa, ki s 15-odstotnim strukturnim deležem v celotni prodaji koncerna zavzema čedalje pomembnejše mesto. Z doseženim poslovnim rezultatom na produktu zbirni promet se Intereuropa d.d. uvršča med vodilne ponudnike v jugovzhodni Evropi, na produktu Intereuropa Express pa med vodilne na področju nekdanje Jugoslavije. Tudi odvisne družbe na Hrvaškem, v BIH, Srbiji in Črni gori ter Makedoniji so beležile občutnejšo rast prihodkov na poslovnem področju. V storitvi zbirni promet so preseganje načrtovanih prodajnih rezultatov v Sloveniji zabeležile vse slovenske filiale in posamezne povezane družbe. Načrtovanega rezultata nista dosegli le povezana družba na Hrvaškem (razlog: odpoved sodelovanja poslovnega partnerja) ter povezana družba v Srbiji in Črni gori. Dobri poslovni rezultati zbirnega prometa v Sloveniji so posledica sprejetih in izpeljanih aktivnosti še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Že v letu 2003 so bile izpeljane aktivnosti v smeri prehoda na dnevno dinamiko odprem z državami, s katerimi ima Slovenija največjo blagovno menjavo (Italija, Nemčija, Avstrija, Hrvaška), prehod na sistem izmenljivih tovorišč ter povečevanju frekvence odprem med slovenskimi terminali in terminali preostalih povezanih družb. Poslovni partnerji v Evropi jim prav zaradi učinkovite in razvejane mreže zbirnih linij med terminali slovenskih filial in terminali povezanih družb še nadalje zaupajo pomembne količine pošiljk. V letu 2005 bodo ključne aktivnosti naravnane h krepitvi frekvence odprem na izvoznih zbirnih linijah, k vpeljavi novih zbirnih linij med odvisnimi družbami ter s poslovnimi partnerji v tujini, k vpeljavi novih kvalitet (ekspresni kosovni promet med Slovenijo in nekaterimi evropskimi državami; Italija, Nemčija) ter k nadaljnji informatizaciji storitve (zlasti v smeri nadaljnjega uvajanja elektronske izmenjave podatkov s poslovnimi partnerji). Z izgradnjo novih skladiščnih kapacitet (novo pretočno skladišče v Ljubljani, izgrajena skladiščna infrastruktura na Hrvaškem) se obetajo dobre možnosti za uspešen razvoj storitve tudi v letu 2005. V okviru storitve cestni promet sta vključeni storitvi dokladi in polni nakladi. Doseženi skupni prodajni rezultat cestnega prometa je v letu 2004 enak načrtovanemu rezultatu v istem letu in za 5 % višji od doseženega rezultata v letu 2003. Doseženi prodajni rezultat družbe Intereuropa Transport d.o.o. je v letu 2004 na enaki ravni kot v letu 2003, medtem ko so preostale povezane družbe zabeležile višjo rast prodaje od načrtovane. Poslovanje v storitvi cestni promet je v Sloveniji zaznamoval vstop Slovenije v EU. Zlasti za povezano družbo Intereuropa Transport d.o.o. je bilo to leto priložnosti (možnost izvajanja prevozov znotraj Evropske unije, hitrejši obrat vozil, izostanek dovolilnic itd.), pa tudi nevarnosti (padec prodajnih cen za 20 do 30 %, pritisk konkurenčnih prevoznikov iz vzhodnoevropskih novih članic Evropske unije itd.).V letu 2005 bo težišče delovanja v Sloveniji usmerjeno k večjemu dopolnjevanju zbirnega prometa in dokladov (zlasti v zagotavljanju boljšega izkoristka vozil in dviga frekvence odprem). V povezanih družbah na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in na Češkem bodo aktivnosti usmerjene h krepitvi oddelkov, specializiranih za agenturo mednarodnega cestnega prometa, in k utrjevanju poslovnih vezi med povezanimi družbami. Slednje je priložnost, s katero lahko koncern Intereuropa pritegne k sodelovanju večje število prevoznikov-dobaviteljev in si na ta način zagotovi konkurenčno prednost.

22

Prodajni rezultat storitve železniški promet je v letu 2004 za 5 % presegel načrtovanega in za 14 % presegel rezultat, ki je bil dosežen v letu 2003. Preseganje načrtovanega prodajnega rezultata sta zabeležili Služba za železniški promet in odvisna družba v Ukrajini. K doseženim prodajnim rezultatom, in s tem k preseganju plana, so v največji meri prispevali tranzitni posli in organizacija kompletnih vlakov po desetem prometnem koridorju v okviru Službe za železniški promet v Ljubljani. V uvozno/izvoznih poslih je doseženi prodajni rezultat na ravni rezultata iz leta 2003. V Sloveniji, Srbiji in Črni gori ter na Hrvaškem je na posle (in stranke) železniškega prometa konkurenčni pritisk s strani samih železniških uprav (SŽ, HŽ), njihovih specializiranih hčerinskih podjetij ter mednarodnih logističnih podjetij vse bolj izrazit. Letos bodo kljub organizacijskim spremembam v Sloveniji (ustanovitev specializirane filiale za železniški promet) ključne aktivnosti naravnane h krepitvi vloge Intereurope kot organizatorja kompletnih vlakov na 10. in 5. prometnem koridorju ter k usposobitvi strokovnega kadra v povezanih družbah na območju držav bivše Jugoslavije za aktivnejše trženje storitve. Terminalske storitve vključujejo storitve skladiščenja in distribucije, sejemsko dejavnost ter logistične rešitve. V strukturi prihodkov koncerna, ki jih ponujajo na trgih jugovzhodne Evrope in na Češkem, so terminalske storitve v letu 2004 predstavljale 21 %. Načrt so na nivoju koncerna presegli za 2 %, v primerjavi z letom 2003 pa so se prihodki zmanjšali za 3 %. K terminalskim storitvam spadajo (povzeto po Letno poročilo 2004, 42):

• Skladiščenje in distribucija: V Sloveniji je upad carinskega blaga po 1. 5. 2004 sprožil oblikovanje novega podprodukta: trošarinska skladišča in ta je delno nadoknadil izpad podprodukta carinskih skladišč. Nadaljeval se je trend dezinvestiranja dislociranih skladiščnih kapacitet in koncentracije terminalov z udejanjanjem leta 2003 napovedane razmejitve skladišč na dva tipa, in sicer na pretočna skladišča in logistične centre. Strategija gradnje novih kapacitet je bila najbolj izrazita na Hrvaškem, kjer se je skupna površina pokritih skladiščnih kapacitet s 27.000 m² v letu 2003 povečala na 40.000 m² v letu 2004, predvsem na račun izgradnje specializiranih skladišč za skladiščenje nevarnih kemikalij, globoko zamrznjenega in carinskega blaga v Zagrebu ter sodobnih skladiščnih kapacitet v Varaždinu. Tako se v državah odvisnih družb nadaljuje v Sloveniji začeta gradnja novih skladiščnih kapacitet s koncentracijo v velike logistične centre, specializirane za posamezne skupine blaga. Ključne aktivnosti v letu 2005 bodo usmerjene v obvladovanje stroškov; na eni strani s čim hitrejšim obratom blaga v skladiščih in optimalno zasedenostjo skladiščnih kapacitet, na drugi pa z obvladovanjem dobaviteljev. Še naprej bo koncern usmerjen v specializacijo terminalov in ustvarjanje dodane vrednosti na blagu ter v okrepitev prodaje za trženje novih skladiščnih kapacitet v Sloveniji in na Hrvaškem.

• Sejemska dejavnost: Sejemska dejavnost se izvaja v Sloveniji na sejmih v celjski in mariborski regiji, na Hrvaškem v okviru odvisne družbe Intereuropa Sajam, d.o.o., ter v Srbiji in Črni gori v okviru odvisne družbe a.d. Interjug-as, Beograd. Neugodne organizacijske spremembe pri Ljubljanskem sejmu so vplivale na ukinitev sejemske dejavnosti v ljubljanski regiji. Najboljši rezultat v sejemski dejavnosti pa so v letu 2004 zabeležili na Hrvaškem. V letu 2005 bodo aktivnosti usmerjene v ohranjanje tržnega deleža na Hrvaškem ter v Srbiji in Črni gori.

23

Logistične rešitve sestavlja dvoje ali več osnovnih produktov oziroma procesov, s katerimi ponujajo paleto logističnih storitev, ki jih opravljajo v Intereuropi. V letu 2004 so z vstopom v Evropsko unijo izkoristili izkušnje z logističnimi rešitvami za slovenske kupce za preusmeritev na evropska podjetja, ki so se po prvem maju pričela pojavljati na slovenskem tržišču. Tako so za evropske kupce prevzeli kompletno logistično mrežo v Sloveniji, z izkoriščanjem prednosti lastnih podjetij in lastne infrastrukture pa tudi v državah jugovzhodne Evrope. V letošnjem letu nameravajo uvesti preoblikovanje v pogodbeno logistiko. Poslovno področje pomorski promet vključuje naslednje storitve: konvencionalni tovori, kontejnerski transport, RO-RO (roll on- roll off) transport in dejavnosti pomorske agencije. Pri izvajanju storitev so teritorialno prisotni v Kopru, na Reki in v Splitu. V vseh večjih pristaniščih pa izvajajo svoje storitve prek partnerske mreže. Poslovno področje je v letu 2004 na nivoju koncerna preseglo načrt za 2 %, v primerjavi z letom 2003 pa so se prihodki zmanjšali za 9 %. Tudi lani so bila vsa podpodročja podvržena vplivu negativne rasti tečaja ameriškega dolarja. V Sloveniji so bili pri ohranjanju deleža pretovorjenih kontejnerjev priča hudi konkurenci pomorskih ladjarjev, kljub temu pa se je povečeval delež pretovorjenih avtomobilov. Glavne aktivnosti v letu 2005 bodo usmerjene v koncernsko koordinacijo prodaje pomorskega prometa in koncernski nastop pri dobaviteljih, tako pri pomorskih ladjarjih kakor tudi pri cestnih prevoznikih, ki izvajajo razvoz blaga v kontejnerjih. Glede na usmerjenost koprskega pristanišča v distribucijski center za avtomobile, nameravajo dodatno povečati delež obvladovanja celotne logistike dostave avtomobilov do končnih prodajalcev. V pomorski agenciji bodo aktivnosti koncerna usmerjene v povečanje tržnega deleža tako v Sloveniji kakor tudi na Hrvaškem. Leto 2004 so zaradi vključitve Slovenije v Evropsko unijo najbolj zaznamovale prav spremembe na področju carinskih storitev, saj so v celoti spremenili poslovanje s prevzemom pravnega reda EU. Zaradi pomembnosti trenutka je bila tudi večina aktivnosti usmerjena prav na poslovanje v Sloveniji. Priprave, ki so jih pričeli v preteklem obdobju, so bile v letu 2004 uspešno zaključene. Do začetka meseca maja 2004 so izvedli kadrovsko prestrukturiranje, izobraževanje za spremenjene razmere in kompletno prenovili računalniško podporo za poslovanje v novih razmerah. Prav računalniška podpora pa je bila ključna za večjo produktivnost dela, zato se je delo na izboljšavah nadaljevalo vse leto. Na podlagi že v letu 2003 pripravljenih analiz so intenzivno urejali tudi odnose s kupci. Prenovili so pogodbe in jih uskladili z novim pravnim redom in novimi tržnimi pogoji. Sklop celovitih in dobrih priprav je prinesel tudi dobre poslovne rezultate. V družbah izven Slovenije, kjer tudi opravljajo carinske storitve, so bili rezultati skladni z načrtovanimi. V Sloveniji se bodo v letu 2005 nadaljevale aktivnosti za prestrukturiranje carinskih storitev kot podpornih storitev v procesih drugih storitev. S tem želijo izboljšati produktivnost in ponuditi kupcem celovitejše in bolj kakovostne logistične rešitve. Izkoristiti želijo prednosti, ki jim jih daje enotna zakonodaja na področju carinskih storitev tudi v drugih družbah na območju Evropske unije. Na Hrvaškem bodo pričeli s pripravami na vključitev te države v EU in izkoristili pozitivne izkušnje, ki so jih pri tem pridobili v Sloveniji. V družbah na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori ter Makedoniji želijo izboljšati

24

storitev carinskega zastopanja kot podporno funkcijo drugim storitvam in pridobiti status pooblaščenega prejemnika in pošiljatelja. 3.1.4 Naložbe v osnovna sredstva V koncernu Intereuropa so v letu 2004 vložili 7,1 milijarde tolarjev v osnovna sredstva. Večina naložb je bila opravljena v skladiščne in poslovne prostore, skladno s strategijo podjetja o vlaganju na poslovnem področju terminalskih storitev. TABELA 3: NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA V LETU 2004

Struktura 2004

Skladiščni in poslovni

prostori

41 % 2.917

Tovorna in osebna vozila 3 % 246

Informacijska tehnologija 6 % 416

Ostalo 9 % 647

Investicije v teku 41 % 2.879

Skupaj 100% 7.105

Vir: Intereuropa. Letno poročilo 2004 (2004, 46). Iz tabele naložb v osnovna sredstva je razvidno, da koncern več kot 41 % vseh sredstev nameni za investiranje v skladiščne in poslovne prostore. V Evropi je že uveljavljen trend izločanja logističnih aktivnosti iz industrije in koncentracija skladiščnih kapacitet v logistične centre, v Sloveniji pa je šele v zametkih. To je za koncern pomenilo postopno razmejevanje skladiščnih kapacitet v dve skupini (Letno poročilo 2004, 46):

• pretočna skladišča, kamor sodijo zbirni promet in domača distribucija s centroma v Ljubljani in Mariboru;

• logistični centri, v sklopu katerih delujejo skladišča z ožjo specializacijo za posamezno skupino blaga oziroma kupca; najpomembnejši logistični centri zajemajo Koper, Jesenice, Ljubljano, celjsko-mariborsko območje, Zagreb in Sarajevo. Z uvajanjem HACCP sistema za podhlajen in hlajen program (temperaturni režim) v hladilnici Maribor, v kondicioniranih skladiščih (temperaturni režim) za skladiščenje živil v Dravogradu in Ljubljani so nadgradili specializacijo v skladiščenje živil.

Prav tako je vse pomembnejša prednost za podjetja njihova skladiščna kapaciteta. Zato so za slovensko področje najeli skladiščne kapacitete na Ptuju. S to pridobitvijo so se razpoložljive kapacitete povečale za 5.340 m². Na Hrvaškem so skupno pridobili 2.000 m² z gradnjo in zagonom skladišč na Reki in 2.160 m² z izgradnjo skladišč v Zadru. V Srbiji in Črni gori pa so storili pomemben korak s pridobitvijo odločbe o dodelitvi carinskega statusa skladišč v Dobanovcih. V letu 2004 so izvedli zelo obsežne načrte:

• prenova IS vodenja skladišč; • prenova ali gradnja novih infrastrukturnih objektov; • imenovanje logističnih projektnih timov za agresivnejše trženje in prodajo celovitih

logističnih rešitev; • pridobivanje in izpeljava celovite logistične rešitve za potrebe ključnih kupcev;

25

• vzpostavljanje koncernskega pristopa do ključnih kupcev; • nudenje strokovne pomoči pri prenosu znanja, tehnologije in enotnih standardov; • optimiziranje izkoristka terminalskih kapacitet.

Ob investiranju v logistične centre in skladiščne kapacitete je Intereuropa sredstva namenjala za tovorna in dostavna vozila in informacijski sistem. Tako so v večini skladišč že uvedli računalniško vodene sisteme. Sodobne poslovne strategije temeljijo na neomejenemu pretoku blaga, ljudi, storitev, informacij in kapitala ter na internacionalizaciji poslovanja. S krajšanjem časa razvoja in življenjskega cikla izdelkov ter širitvijo e-poslovanja se vpliv logistike na končne stroške izdelka močno povečuje. Svetovni logistični trgi se na globalizacijske trende odzivajo z razvojem storitev z večjo dodano vrednostjo, razvojem celovitih logističnih rešitev ter standardizacijo procesov in IT podpore. Rast in razvoj Intereurope prilagajajo svetovnim trendom na logističnih trgih v skladu z razvojno strategijo, ki so jo opredelili v Razvojnem načrtu do leta 2006. Tako so naložbe usmerjene predvsem v širitev logistične infrastrukture, posodabljanje informacijske tehnologije ter nova znanja zaposlenih, kar podjetju omogoča kakovosten logistični servis. Obenem pa z razvojem ponudbe storitev, prevzemanjem logistične funkcije za posamezne družbe ter koncernskim pristopom do kupcev in dobaviteljev uresničujejo zastavljene strateške cilje. 3.1.5 Smernice za tekoče leto V koncernu Intereuropa so s pripravo poslovnega načrta za leto 2005 opredelili aktivnosti za pozicioniranje koncerna na evropskem trgu. Tudi v letu 2005 predvidevajo nadaljnjo širitev poslovne mreže v srednji Evropi z novimi prevzemi v smeri krepitve tržnega položaja vodilnega ponudnika logističnih storitev v Evropi. Največje rasti glede na leto 2004 planirajo na poslovnih področjih kopenski promet, terminalske storitve ter zračni promet. Geografsko gledano pričakujejo v letu 2005 nadaljevanje rasti v državah Srbija in Črna gora, Nemčija, Češka ter v Bosni in Hercegovini, največjo vrednostno rast pa na Hrvaškem. Z načrtovanimi naložbami v vseh družbah koncerna bodo še naprej posodabljali logistično infrastrukturo in izboljševali svoje konkurenčne prednosti na področju celovitega logističnega servisa. Z aktiviranjem vseh naložb, agresivnejšim nastopom na trgu in dosledno racionalizacijo stroškov načrtujejo v letu 2005 53,8 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje in s tem zagotoviti 7,4-odstotno čisto dobičkonosnost kapitala, pri čemer niso upoštevane vrednosti novih prevzemov družb v srednji Evropi. Ključni poudarki plana za leto 2005 so:

• večanje prodajnih in tržnih aktivnosti; • obvladovanje in nadaljnja racionalizacija stroškov; • učinkovito izkoriščanje novih kapacitet; • večanje prispevka družb koncerna in • zagotavljanje standardne kakovosti storitev na ravni koncerna.

26

Z doslednim izvajanjem predvidenih aktivnosti ter aktivnim pristopom do obvladovanja sprememb bodo uresničili zastavljene cilje za leto 2005 in zagotovili nadaljnjo rast in razvoj koncerna Intereuropa (Letno poročilo 2004, 64). 3.2 Konkurenca v Sloveniji in Evropi V današnjem hitro razvijajočem se svetu proizvodov in storitev, morajo tudi špedicijska podjetja ponuditi svojim partnerjem nove in inovativne storitve. Konkurenca v špedicijski dejavnosti je zelo velika. Tako je bilo samo v špediciji v Sloveniji prijavljenih v letu 2004 19 večjih organizacij, ki se ukvarjajo s špedicijo. Ker pa ne moremo vseh podjetij gledati kot konkurente Intereurope, smo ugotovili, da je v Sloveniji le par organizacij, ki predstavljajo konkurente na področju špedicije na slovenskem trgu in trgih bivše Jugoslavije. Vsi večji konkurenti so, vključno z Intereuropo, včlanjeni v Transportno logistični grozd (TLG). 3.2.1 Viator&Vektor Podjetje velja za enega večjih špediterjev v Sloveniji. V skupino Viator&Vektor spada 29 podjetij z več kot 2300 zaposlenimi v Sloveniji in tujini. V voznem parku imajo 581 lastnih vozil, kar jih uvršča v glavne ponudnike transportnega prometa. Imajo 618 urejenih parkiriščnih površin, 44.152 m² zaprtih skladiščnih površin in 88.984 m² nepokritih površin. Prometno področje združuje dejavnosti:

• izvedbe prevoza z lastnimi vozili in • organizacije prevoza.

Vozni park družbe Skupina Viator & Vektor d. d. je tipsko namenjen prevozom blaga z večjim volumnom v sistemu JIT (just in time) za področje avtomobilske industrije, bele tehnike, predelovalne industrije in trgovine. Poleg osnovne specializacije v manjši meri izvajajo tudi prevoze razsutega blaga in prevoze zabojnikov s specialnimi vozili silos. V lastnem voznem parku imajo 209 vozil (Viator&Vektor 2005a). Področje špedicijskih dejavnosti omogoča naslednje storitve:

• carinsko posredovanje; • klasično in carinsko skladiščenje; • mejno odpravo blaga; • pripravo blaga za odpremo in distribucijo do končnih porabnikov; • organiziranje zbirnega prometa, tako v uvozu kot izvozu; • organiziranje vseh vrst cestnih prevozov; • organizacijo železniškega prevoza; • organizacijo letalskega prevoza; • organizacijo pomorskega prevoza; • organizacijo luških manipulacij in • organizacijo kombiniranih prevozov.

27

Strokovnost in kredibilnost krovne blagovne znamke ter blagovnih znamk povezanih družb, omogočata opravljanje špedicijskih storitev brez večjega tveganja, ki ga kupec dobro pozna. V okviru špedicijskega področja je treba izpostaviti dejavnost skladiščenja, ki blagu omogoča premagovanje časa. Skupina Viator & Vektor ima 44.152 m2 zaprtih in 88.984 odprtih skladiščnih površin. Največ površin se nahaja v Pragi, kjer imajo kar 85 % vseh svojih odprtih skladiščnih kapacitet (Viator&Vektor 2005c). Celotna družba je v letu 2003 pridelala za dobrih 19 milijard tolarjev prihodkov, kar je za 18 % več kot v predhodnem letu. Kljub temu, da so se prihodki povečali, pa je bil dobiček iz poslovanja za 23 % nižji kot leta 2002. Zanimiv je podatek, da so se naložbe v osnovna sredstva povečale skoraj za 200 % (Viator&Vektor 2005b). Seveda pa moramo vedeti, da 19 milijard prihodkov niso naredili samo s špedicijsko dejavnostjo, saj znotraj koncerna delujejo še podjetja, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi. 3.2.2 Intertrans - Schenker Družba Intertrans je bila ustanovljena leta 1964. Izhaja iz Poslovne skupnosti Intertransport in nadaljuje tradicijo mednarodne špedicije Globus. Na področju špedicije so se s kvaliteto storitev v prevozih in carinjenju najprej uveljavili v tržni niši kosovnih pošiljk. Z rastjo obsega posla in večanjem števila poslov se je širila in dopolnjevala tudi dejavnost - z letalskimi, pomorskimi in kombiniranimi prevozi. Intertrans se je v času Jugoslavije s svojimi poslovalnicami in preko 200 zaposlenimi razširil do Beograda, Novega Sada in Sarajeva. Razpad bivše Jugoslavije je začasno povzročil zmanjšanje obsega poslovanja, izgubo trgov in zmanjšanje števila zaposlenih. Danes veljajo za drugega največjega špediterja v Sloveniji. Zelo veliko je družba pridobila s povezavo z evropskim špediterjem Schenker, ki spada k Stinnes Logistics. Tako sedaj podjetje ponuja tudi del storitev, ki jih ponuja ta evropski špediter (Intertrans - Schenker 2005a). Skupaj z več kot sto pogodbenimi partnerji v Sloveniji in v tujini organizirajo cestne prevoze različnih vrst blaga po Sloveniji, državah Evrope in bivše Jugoslavije ter v državah bivše Sovjetske zveze (Intertrans - Schenker, 2005b):

• Kompletne naklade in doklade: Organizirajo prevoze blaga od točke A do točke B, ki zasedejo kompletno vozilo (kompletni nakladi), ali pa se manjše pošiljke doložijo k ostalim pošiljkam na vozilu (dokladi). Kamionske prevoze opravljajo s pogodbenimi partnerji, ki imajo različne vrste vozil.

• Zbirni transport: Za manjše pošiljke (po volumnu in teži) organizirajo prevoze

zbirnega blaga, v izvozu in v uvozu. To je prevoz pošiljk od pošiljatelja do prejemnika preko zbirnih terminalov. Zbirne prevoze organizirajo po vsej Evropi, deželah bivše Jugoslavije in bivše Sovjetske zveze. V vseh državah imajo svoje partnerje, ki zagotavljajo kakovostno organiziranost in izvedbo zbirnih prevozov. Prednosti zbirnega prevoza so:

o nizke cene; o nadzor nad pošiljko od pošiljatelja do prejemnika; o transportno zavarovanje pošiljke na celotni poti; o hitra dostava glede na ceno prevoza;

28

o redne zbirne linije, dnevno oziroma tedensko.

• Izredni prevozi: o organiziranje izrednih prevozov; o pridobivanje dovoljenj za izredne prevoze; o spremstvo izrednih prevozov.

3.2.3 Feršped Družba Feršped d.d. je bila ustanovljena 5. decembra 1968 kot podjetje, ki je opravljalo organizacijo procesa premeščanja blaga v mednarodnem in notranjem prometu. V letošnjem januarju so v Feršpedu praznovali 35. rojstni dan. S kolektivom izkušenih sodelavcev, strokovnjakov na področju mednarodne trgovine in transporta so pripravljeni na novo organizacijo pretoka blaga med državami v Evropski skupnosti in preostalim svetom. Z optimizmom preskušajo nove metodologije in se lotevajo novih priložnosti. So sodobno mednarodno logistično podjetje s petintridesetletno tradicijo pri organiziranju kopenskega, čezmorskega in letalskega transporta. Veljajo za eno največjih špediterskih podjetje v Sloveniji in prvo na področju organizacije železniških prevozov. Po skupni prodaji na tujih trgih so se v letu 2003 uvrščali na 64. mesto med vsemi gospodarskimi družbami v Sloveniji. Glede na izvoz v Sloveniji je družba na 40. mestu, glede na izvoz v EU pa na 27.mestu (Feršped 2005a). Feršped organizira prevoze s kamioni za vse vrste blaga po Sloveniji, Evropi in drugod. So člani mednarodne organizacije FIATA, zato lahko izdajajo vse dokumente FIATA. Zaradi trdnih partnerskih povezav z večjimi transportno-logističnimi podjetji po Evropi lahko ponujajo kamionski prostor ne glede na pariteto prodaje in organizirajo prevoze tudi v tretjih državah. Cestne prevoze organizirajo z manjšimi dostavnimi vozili, s tovornimi vozili z nosilnostjo do sedem ton in pol ter z velikimi priklopniki in polpriklopniki. Glede na potrebe lahko:

• organizirajo celoten kamionski prostor ali samo del (kompletni nakladi in dokladi); • organizirajo prevoze blaga v zbirnikih; • organizirajo prevoze tovorov izrednih dimenzij; • organizirajo prevoze nevarnih snovi po konvenciji ADR; • omogočajo zavarovanje blaga na celotnih transportnih poteh.

Feršped je zaradi razpoložljivih železniških zmogljivosti, vse večjega pretoka blaga z vzhoda na zahod in v nasprotni smeri ter ugodne zemljepisne lege Slovenije velik igralec pri prevozu blaga po železnici. So specialisti za železniške transporte tako v tranzitu čez Slovenijo kot v uvozu in izvozu. Organizirajo transport v trgovinski menjavi med Francijo, Italijo in srednje- ter vzhodnoevropskimi državami (Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko, Romunijo, Srbijo in Črno goro, BiH, Makedonijo). Poskrbijo tudi za železniški transport v Luko Koper in iz nje. Z vstopom Slovenije v EU je Luka Koper okno v svet ne le za države, ki naravno gravitirajo na Koper, temveč pomeni tudi precejšnje skrajšanje prevoznih poti in s tem znižanje stroškov v primerjavi s severnoevropskimi pristanišči. Ponujajo nove storitve v kombiniranem železniško-cestnem prevozu s pretovorom na italijansko-slovenski meji (v Sežani in Novi Gorici). Skupaj s Slovenskimi železnicami

29

organizirajo hitro dostavo malih pošiljk po železnici ali cesti, pri čemer uporabljamo tako lastne vagone kot vagone posameznih železniških uprav. Tako pokrivajo vse oblike prevoza (klasični, intermodalni, kombinirani) (Feršped 2005b).

30

3.2.4 Pacorini Podjetje Pacorini Ltd d.o.o. je bilo ustanovljeno v sedemdesetih letih. Ponuja logistične rešitve just in time in storitve supply chain managementa, specializiranega za končne izdelke in hkrati zagotavlja kakovost s pomočjo tehnologije in odličnega znanja. Svojo mrežo imajo v 12 državah sveta. Pacorini načrtuje ohranitev in razvoj obstoječih aktivnosti in s pomočjo novih storitev ter s celovito logistično podporo prispevati k zadovoljitvi konkurenčnih in dinamičnih tržnih potreb po visoko kakovostnih logističnih storitvah. Storitve podjetja Pacorini

• mednarodna špedicija, • skladiščenje in transport (kopenski, pomorski, zračni).

Pacorini razpolaga z 815.000 m² skladiščnih kapacitet na sledečih lokacija: Trst, Genova, Vado Ligure, Savona, Milano, Gioia Tauro, Ravenna, Dubai, Bar, Beograd, New Orleans, Vlissinger, Barcelona, Vitoria. Specializirani so predvsem za tovore kot so surova kava, barvne kovine in južno sadje. Zahvaljujoč ugledu, ki ga v tujini uživa matično podjetje iz Italije, predvsem pri večjih bankah, zavarovalnicah in nenazadnje tudi pri Londonski borzi za barvne kovine (LME) in surovo kavo (LIFFE), so tudi v Luko Koper uspeli pripeljati nove tovore (Pacorini 2005). 3.2.5 Eurošped 2001 - Exel Družba, katere sedež je v Škofji Loki, je bila ustanovljena 1977. leta. V prvem desetletju delovanja se je posvečala predvsem carinskemu posredovanju, ki ga je v svojih poslovnih enotah opravljala na področju celotne bivše Jugoslavije vse do njenega razpada. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je družba reorganizirala in delovala samo iz matične države, predvsem pa so se trudili razširiti storitev organizacije transporta po cesti, vodi in zraku. V letu 1997 so se preselil na novo lokacijo v industrijski coni Škofje Loke, ki jim je omogočila tudi začetek razvoja delovanja celotne transportne logistike, skupaj s skladiščenjem in skladiščnimi manipulacijami. V letih 2001 in 2002 pa so se odločili, da postanejo regionalni špediter in zato so s hčerinskima družbama spet navzoči na Hrvaškem ter Srbiji in Črni gori. Leto 2004 je bilo prelomno leto, saj so z vstopom v EU izgubili velik del prihodka iz naslova carinskega posredovanja, kar je posledično pomenilo reorganizacijo in zmanjševanje števila zaposlenih. Trenutno je Eurošped 2001, prisoten na osmih lokacijah v Sloveniji: v Škofji Loki, Ljubljani, Kranju, Brniku, Novi Gorici, Kopru, Mariboru in Obrežju ter na Hrvaškem v Zagrebu in v Srbiji in Črni gori v Beogradu. Skupaj s hčerinskima družbama imajo 100 zaposlenih, in na leto za 2.000 poslovnih partnerjev opravijo za 150.000 ton prevozov, 50.000 ton skladiščnih manipulacij, ter ustvarijo promet v višini 4 milijarde tolarjev. Velika prednost podjetja je povezava s svetovno znanim logističnim podjetjem Exel, ki v Evropi in svetu nudi zelo raznolike logistične storitve. V prihodnjih letih nameravajo še okrepiti in utrditi svoj položaj v Sloveniji, in tudi na področjih bivše Jugoslavije. V zadnjem času so veliko vložili v razvoj novih dejavnosti, poleg tega imajo kljub majhnosti določene konkurenčne prednosti jasno vizijo in strategijo

31

družbe, za katero stoji celotno vodstvo, lastništvo družbe, zaposleni, ki poznajo svoje delo, in so glede na velikost fleksibilna družba (Eurošped 2001 – Exel 2005). 3.2.6 Exel Delo podjetja Exel iz dneva v dan po vsem svetu vpliva na življenja več tisoč ljudi. Skupaj imajo 111.000 zaposlenih v več kot 135 državah sveta. Njihovi odjemalci so v 75 % največja svetovna podjetja, ki že leta zaupajo njihovim storitvam. Letni promet obsega 9,3 milijarde eurov. SLIKA 6: AKTIVNOSTI PODJETJA EXEL PO REGIJAH

33%

30%

21%

16%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%

Velika Britanija

Amerika

Evropa, Bližnjivzhod in Afrika

Azija, Pacifik

Vir: Exel, 2005.

SLIKA 7: AKTIVNOSTI PODJETJA EXEL GLEDE NA BLAGO

28%

20%

9%

6%

4%

7%

23%

3%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30%

Potrošniki

Tehnologija

Avtomobili

Zdravstvo

Kemija

Industrija

Prodaja na drobno

Drugo

Vir: Exel, 2005. V koncernu izvajajo celotno verigo logističnih storitev, na področju kopenskega, pomorskega in letalskega prometa. Zavedajo se, da morajo strankam ponuditi celovite

32

logistične storitve, če želijo še naprej ohraniti vlogo vodilnega logističnega podjetja v Evropi. 3.2.7 Schenker Velja za konkurenta Intereurope v Sloveniji in tudi na trgih bivše Jugoslavije. Podjetje je bilo ustanovljeno 1872. leta na Dunaju. Danes zaposluje več kot 38.000 ljudi, na več kot 1100 lokacijah po svetu. Tako velja za pomembnega igralca v svetovni špediciji. Je družba podjetja Stinnes Logistics, ki pa je v lasti podjetja Deutsche Bahn AG. TABELA 4: OSNOVNI PODATKI O PODJETJU SCHENKER

Promet v mio EUR Zaposleni Lokacije Kopenske operacije 3.522 22.100 700 Zračne in pomorske operacije

2.708 10.200

Logistika 626 5.700 400 Skupaj 6.856 38.000 1.100

Vir: Schenker, 2005. Podjetje je specializirano za kopenski transport v Evropi. Redne prevoze opravljajo v več kot 30 državah, kjer svojim strankam ponujajo celotne in kakovostne logistične storitve. 3.2.8 DHL - Danzas Podjetje Danzas spada v svetovni koncern Deutsche Post AG. Deutsche Post je kupila Danzas 1999. leta. Pred nakupom je veljal Danzas za eno največjih logističnih podjetij na svetu, saj so imeli več kot 29.000 zaposlenih v veliki večini držav. Danes se podjetje imenuje DHL Danzas in velja za vodilno podjetje v interkontinentalnem transportu. Specializirani so za kopenski, zračni in pomorski promet. Veliko konkurenco na trgu Slovenije in držav bivše Jugoslavije pa predstavlja storitev DHL, s 4070 predstavništvi na vseh petih kontinentih, ki velja za podobno storitev kot je UPS. Moč se pokaže ob podatku, da ima cel sistem Deutsche Post AG zaposlenih več kot 380.000 zaposlenih v 220 državah sveta. V celotni skupini ustvarijo za 43 milijarde evrov prihodkov. Svojo storitev DHL opravljajo tudi v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Črni Gori (Deutsche Post AG 2005). 3.3 Cilji in vizija koncerna do 2006 Temeljna razvojna usmeritev koncerna Intereuropa je biti vodilni ponudnik logističnih storitev v jugovzhodni Evropi in srednje velik ponudnik v Evropi. Poslanstvo Intereurope je optimalno pokrivanje potreb po logističnih storitvah v popolno zadovoljstvo kupca. Uresničujejo ga z zanesljivostjo, hitrostjo, varnostjo in konkurenčnimi cenami. Strategije uresničevanja poslovne vizije koncerna slonijo na naslednjih razvojnih elementih (Letno poročilo 2004,32):

• Intenzivna in integrativna rast:

33

o z večanjem dodane vrednosti na zaposlenega in s posodabljanjem sedanjih logističnih zmogljivosti;

o s pridobivanjem novih logističnih zmogljivosti prek prevzemov in nakupov družb na področju srednje in jugovzhodne Evrope.

S predvideno rastjo bo koncern Intereuropa zagotavljal dolgoročno uspešnost poslovanja in finančno stabilnost družbe.

• Celovita ponudba logističnih storitev: Koncern se prilagaja tržnim potrebam s

preobrazbo ponudbe sedanjih storitev in prehaja od klasičnega špediterja k ponudniku spleta logističnih storitev. Razvojna strategija koncerna je na tem področju usmerjena k izpolnjevanju potreb konkretne stranke in dograjevanju celovite ponudbe logističnih storitev.

• Razvoj kadrov: Najpomembnejši element razvoja v koncernu Intereuropa so

zaposleni, zato je ključna kadrovska usmeritev v izpopolnjevanje in pridobivanje novih znanj s področja logistike. Moč koncerna bo krepil prost pretok zaposlenih, informacij ter izkušenj med vsemi enotami koncerna.

• Uporaba sodobne informacijske tehnologije: Razvoj informacijskih tehnologij za

podporo logistiki je pomemben element pri doseganju rasti in uresničevanju potreb posameznega kupca. Usmerjeni so k uporabi najsodobnejših informacijskih tehnologij v vseh procesih poslovanja, da bi zagotovili zanesljivost, hitrost, varnost in ekonomičnost logističnih storitev.

• Celovita kakovost poslovanja: Uresničevanje razvojnih usmeritev podpirajo z

vzdrževanjem in razvojem koncepta celovite kakovosti storitev. Koncern Intereuropa posluje v skladu s pridobljenimi standardi kakovosti, svoje poslovne procese in organizacijo pa prilagaja tržnim potrebam.

Razvojne strategije koncerna Intereuropa so opredeljene v Razvojnem načrtu do leta 2006. Razvojni cilji v načrtu temeljijo na stalni rasti zadovoljstva vseh udeležencev poslovnega procesa. Ker so večino ciljev dosegli že v letu 2004 so v vodstvu družbe sprejeli nekatere nove, ki jih bodo poizkušali doseči. Pri tem je potrebno pogledati ključne dejavnike uspeha koncerna, trende in prednosti koncerna. Ključni dejavniki uspeha na logističnem trgu:

• globalna naravnanost ponudbe, • ustvarjanje dodane vrednosti za kupca, • usmerjenost na ključne kupce in širitev na trge, ki so zanj pomembni, • povezovanja in partnerstva, • obvladovanje prevzemov, • vlaganje v informacijske tehnologije ter • vlaganje v znanje.

Trendi/priložnosti na logističnem trgu:

• upadanje prihodkov in dobičkov logističnih podjetij, • združevanje logističnih podjetij: prevzemi in partnerstva,

34

poslovni partnerji

zaposleni

delničarji

• razvoj logističnih storitev (inovativne, kupcem prilagojene storitve z dodano vrednostjo),

• trend rasti izločanja logističnih storitev (outsourcing) in • dolgoročna partnerstva.

Prednosti koncerna Intereuropa:

• sodobna logistična infrastruktura, • razvejana lastna poslovna mreža, • potencial usposobljenih kadrov, • stabilni viri financiranja iz rednega poslovanja ter dodatna denarna sredstva, ki

izvirajo iz prihodkov od prodaje finančnih naložb ter • kakovost storitev, blagovna znamka in ugled koncerna Intereuropa.

SLIKA 8: URESNIČEVANJE TEMELJNIH RAZVOJNIH CILJEV ZAGOTAVLJA STALNO RAST ZADOVOLJSTVA VSEH UDELEŽENCEV POSLOVNEGA PROCESA Maksimiranje tržne vrednosti družbe Učinkovito upravljanje z znanjem Spodbujanje zadovoljstva zaposlenih Kakovost logističnega servisa Skrb za zadovoljstvo kupcev Vir: Intereuropa. Letno poročilo 2004 (2004, 33). Razvojne cilje dosegajo z izvajanjem razvojnih strategij, ki so jih opredelili v Razvojnem načrtu. Te strategije so:

• Tržna strategija: o krepitev konkurenčnega položaja na sedanjih trgih; o krepitev konkurenčnega položaja na novih trgih.

S tržno strategijo so določili prednostne aktivnosti za krepitev tržnega položaja na obstoječih trgih ter širjenje na nove trge, tako geografsko kot tudi produktno. Geografsko so za organizacijo novi trgi območje osrednje in zahodne Evrope, produktno pa razvoj novih storitev in posodabljanje celovite ponudbe logističnih storitev.

• Strategija razvoja procesov:

o usmerjenost v kakovost logističnega servisa; o razvoj procesov in razvoj enot koncerna.

35

Ključna za doseganje zadovoljstva vseh udeležencev poslovnega procesa je strategija razvoja procesov. V strateških aktivnostih predvidevajo posodabljanje logistične infrastrukture, investiranje v sodobne informacijske tehnologije, vpeljevanje inovacij ter uvajanje in vzdrževanje sistemov kakovosti v koncernu.

• Finančna strategija: o maksimiranje vrednosti družbe; o upravljanje in nadzor poslovanja koncerna; o povečevanje tržne vrednosti družbe. Finančne učinke poslovanja, ki so rezultat vseh aktivnosti, zbira in usmerja finančna strategija, ki jo vodijo pri naložbah, obvladovanju stroškov, jasni dividendni politiki ter korektnem obveščanju delničarjev. Njeno temeljno vodilo je maksimiranje vrednosti družbe.

36

4 PRIKAZ GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH RAZMER V POSAMEZNIH DRŽAVAH NA OZEMLJU BIVŠE JUGOSLAVIJE (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 4.1 Republika Hrvaška (Boštjan Kralj) 4.1.1 O Republiki Hrvaški Ozemlje, ki ga danes poznamo kot Hrvaška, je do leta 1918 spadalo pod avstro – ogrsko. Po 1. svetovni vojni so Hrvati skupaj s Slovenci in Srbi ustanovili kraljevino, ki je obstajala vse do konca 2. svetovne vojne, ko so ustanovili komunistično državo. Veliko težav z osamosvajanjem je imele Hrvaška tudi v obdobju po letu 1991, saj je trajalo kar štiri leta, da so osamosvojitev dosegli. V teh štirih letih so se bojevali s srbskimi silami za vsak kos njihove države. Zadnja je bila osvobojena Slavonija, ki jo je Hrvaška dobila nazaj šele 1998. leta. Hrvaška spada v Jugovzhodno Evropo, meji na Jadransko morje, njeno ozemlje pa se razprostira med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Skupna površina je 56.524 km², od tega zavzema kopno 56.414 km² in morje 128 km². Meji na štiri države, v skupni dolžini 2.197 kilometrov, morske meje pa na 5.835 kilometrih (CIA,2005a) SLIKA 9: ZEMLJEVID REPUBLIKE HRVAŠKE

Vir: CIA, 2005a. Ozemlje Hrvaške je zelo raznoliko, tako je za poljedelstvo primerno območje ob Madžarski meji, medtem ko je ob morju in na otokih več hribovitih predelov. Najnižja točka je Jadransko morje, najvišja pa s 1.830 metri Dinara. Država ima tudi nekaj naravnih virov: nafto, boksit, premog, sol, kalcij, naravni asfalt in glino.

37

Hrvaška ima po oceni za leto 2004 4.496.869 milijonov prebivalcev, od tega jih med 0-14 let 16,6 %, med 15-64 let 67 % in nad 65 let 16,4 %. Povprečna starost prebivalstva je 39,7 let. Rast prebivalstva je negativna, kar je trend v večini zahodnih držav, tudi Sloveniji. Na Hrvaškem se pojavljajo različne etnične skupine. Hrvatov je 89,6 %, Srbov 4,5 %, Bosancev 0,5 %, Madžarov 0,4 % in Slovencev 0,3%. V manjših številu se pojavljajo tudi Čehi, Romi, Albanci in Črnogorci. Prevladuje katoliška vera s 87,8 %, sledita ji pravoslavna s 4,4 % in muslimanska s 1,3 %. Glavni jezik za sporazumevanje je hrvaški s 96 %, medtem ko se je možno sporazumevati tudi v italijanščini, češkem jeziku, madžarščini in nemščini. Glavno mesto Hrvaške je Zagreb. Hrvaška je razdeljena na 20 okrožij. Samostojna država je postala 25. junija 1991, ko se je odcepila od Jugoslavije. 4.1.2 Politično stanje Prvo desetletje samostojnosti je zaznamovala vladavina HDZ in predsednika Franja Tudjmana, ki je privedla tudi do določene mednarodne izolacije države. Po njegovi smrti konec leta 2000, je na oblast prišla koalicija šestih opozicijskih strank, z Ivico Račanom kot premierom in Stipetom Mesićem kot predsednikom države. Na zadnjih parlamentarnih volitvah novembra 2003 je zmagala prenovljena HDZ, njen predsednik Ivo Sanader pa je postal novi premier. Na letošnjih predsedniških volitvah je ponovno zmagal Stipe Mesić, ki tako nadaljuje svojo pot pri priključitvi Hrvaške Evropski uniji. Veliko problemov ima Hrvaška še vedno z obdobjem vladavine Franja Tudjmana, saj je še vedno veliko vojaškega osebja, ki si ga zelo želijo v Haagu. Zaradi nesodelovanja s sodiščem v Haagu ima Hrvaška veliko težav z EU, ki ji grozi, da se ne bo priključila v to integracijo. Dolgoročno bi to lahko imelo posledice za Hrvaško in njeno gospodarstvo (Izvozno okno RS, 2005h). 4.1.3 Ekonomski pregled Pred razpadom bivše Jugoslavije je veljala Hrvaška takoj za Slovenijo za najbolj razvito in industrializirano republiko nekdanje skupne države. Imela je kar za tretjino višji BDP na prebivalca, kot je bilo jugoslovansko povprečje. Ekonomija si je nekoliko opomogla po blagi recesiji v letu 2000. K temu je največ pripomogel turizem, ki velja za najpomembnejšo panogo. Kljub temu pa je še vedno zelo velika brezposelnost. Veliko težav se pojavlja pri sprejetju sprememb, ki bi pomagale k gospodarski rasti, saj se veliko stvari ureja glede na politično pripadnost, prav tako, pa sprejetja raznih ukrepov zavirajo širša javnost in trgovinska združenja. Nasprotniki sprememb se bojijo, da se bo zaradi tega zmanjšalo število zaposlenih, da bodo nižje plače in, da državljani ne bodo mogli več koristiti vseh socialnih ugodnosti. Država bo doživela zmerno rast svojega gospodarstva, saj nimajo urejenih davčnih in strukturnih reform (CIA, 2005a). Zaradi vojne v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je bil padec gospodarske aktivnosti izrazitejši kot v ostalih tranzicijskih državah, začetna leta pa je zaznamovala tudi precejšnja makroekonomska nestabilnost. Po letu 1993 si je hrvaško gospodarstvo hitro opomoglo. Stopnja rasti BDP je bila relativno visoka (v povprečju je znašala 3,7 %), devizni tečaj trden, inflacija pa nizka, saj znaša le 1,5 %. V letu 2004 je bila inflacija 2,2%,

38

leta 2005 pa bi se naj po napovedih še nekoliko povečala. Inflatorne pritiske bo predstavljala predvsem liberalizacija cen elektrike, plina in vode. Danes je privatizacija že skoraj končana, bančni sektor saniran, primanjkljaj na tekočem računu pa upada. Realna rast BDP je bila v letu 2003 4,3-odstotna. Rast je spodbujalo predvsem domače povpraševanje, v okviru katerega se je zasebna poraba povečala za 4,1 %, domače naložbe za 16,8 % (gre predvsem za naložbe v infrastrukturo), medtem ko se je javna poraba zmanjšala za 0,3 %. Podobno kot v prejšnjih letih je rast BDP tudi v letu 2003 zaviral negativni saldo zunanjetrgovinske bilance. BDP Hrvaške je sestavljen: 7,9 % kmetijstvo, 30 % industrija in 62, 1% storitve. Največ ljudi je zaposlenih v storitvenem sektorju, sledi industrija in s 7 % sledi kmetijstvo. Hrvaška se je dolgo ubadala z zelo visoko stopnjo brezposelnosti, tako je bilo leta 2003 prvič brezposelnih manj kot 20 % ljudi (19,5 %). Leta 2004 je bila gospodarska rast 3,7%, saj se bo rast domačega povpraševanja upočasnila. Zasebna poraba se je v letu 2004 povečala za 3,7 %. Še bolj se je znižala rast domačih naložb, vendar je še vedno relativno visoka (7,7 odstotna), spodbujale so jo naložbe zasebnega sektorja, ki se modernizira. Država je imela leta 2003 proračunski primanjkljaj, saj je imela prihodkov za 12,76 milijard $ in odhodkov za 14,31 milijarde $. Javno dolg znaša 69, 1 % bruto domačega proizvoda. Glavni kmetijski proizvodi so: pšenica, koruza, sladkorna pesa, sončnice, olive, limone in sadje. Glavne industrijske panoge so: kemična in plastična industrija, elektronika, papirna, izdelovanje strojev, predelovanje železa in turizem. Industrijska rast je bila leta 2004 3,8 %. Realna rast izvoza blaga in storitev je bila v nasprotju s prejšnjimi leti, v letu 2003 visoka in je znašala 10,1 %. Vendar pa je bila še višja rast uvoza blaga in storitev (10,9-odstotna), tako da se je delež zunanjetrgovinskega primanjkljaja v BDP povečal na visokih 28,4 %. Blagovni izvoz je leta 2003 znašal 6,3 milijarde dolarjev. Hrvaška izvaža največ strojev in transportne opreme, kemičnih izdelkov, tekstila in oblačil, naftnih derivatov ter prehrambenih proizvodov, večino svoje zunanjetrgovinske menjave pa usmerja v evropske države. Več kot polovico zunanje trgovine opravi z državami članicami EU oziroma predvsem z Nemčijo in Italijo, ki tako v izvozu kot tudi v uvozu zavzemata dobro tretjino celotne menjave. Poleg Italije in Nemčije so bile najpomembnejše hrvaške zunanjetrgovinske partnerice v zadnjih letih sledeče države: Slovenija, BiH, Ruska federacija, Avstrija, Francija, ZDA, Madžarska in Velika Britanija. Zunanjetrgovinski primanjkljaj povzroča primanjkljaj tudi na tekočem računu plačilne bilance. Potem ko je leta 2003 znašal 7,3 % BDP, je bil leta 2004 po ocenah 4,8 % BDP. Primanjkljaj bi bil višji, če Hrvaška zaradi turizma ne bi imela visokega presežka v storitveni bilanci, tekoči primanjkljaj pa se skoraj v celoti pokriva iz naslova tujih neposrednih naložb. 4.1.4 Blagovna menjava med državama Menjava med Hrvaško in Slovenijo je bila že od nekdaj pomembna za obe državi in tako je tudi danes, v prihodnosti pa je pričakovati še povečanje trgovinske menjave. Ali se bo

39

menjava v prihodnosti dejansko povečevala, pa je v veliki meri odvisno od meddržavnih odnosov, ki se spreminjajo iz meseca v mesec. TABELA 5: BLAGOVNA MENJAVA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO (V mio USD)

Leto Izvoz Uvoz Saldo 1996 859 581 278 1997 837 466 371 1998 815 431 384 1999 671 444 227 2000 688 448 240 2001 799 404 395 2002 902 397 505 2003* 1.007.500* 444.550* 562.950* 2004* 241,864* 99,628* 142,236*

OPOMBE(2003): * Za leto 2003 so podatki v evrih. OPOMBE(2004): * Podatki za obdobje januar-marec 2004. Podatki so v evrih. Vir: Izvozno okno RS, 2005f. Iz tabele je razvidno, da se je menjava med državama od leta 1996 do 2003 povečevala. Tako se je saldo menjave od leta 1996 do 2003 povečal za 102 %. Nekoliko se je menjava med državama zmanjšala v letih 1999 in 2000, ko se je znižal izvoz iz Slovenije. Vpliv na menjavo med državama imajo tudi spori in zapleti, ki se iz leta v leto pojavljajo. 4.1.5 Slovenska podjetja na Hrvaškem V prvih treh mesecih leta 2004 so bile največje postavke v slovenskem izvozu na Hrvaško sledeče: električna energija (8,3 %), zdravila (6,7 %), pohištvo in njegovi deli (3,6 %), osebni avtomobili ter druga vozila za prevoz ljudi (3,1 %), pnevmatične gume (2,1 %) in papirni predmeti (2,1 %). Največji izvozniki so bili: Gorenje d.d., Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Krka d.d., Lek d.d., Sava Tires d.o.o. in Revoz d.d. (Izvozno okno RS, 2005f). V uvozu iz Hrvaške so v prvih treh mesecih leta 2004 prevladovali naslednji proizvodi: motorni bencin in druga lahka olja iz nafte in bituminoznih materialov (8,4 %), zdravila (5,1 %), deli in pribor za motorna vozila (4,7 %), nepremazan papir in karton (4,3 %), obdelan les (3,8 %) in polimeri etilena v primarnih oblikah (3,4 %). Največji uvozniki so bili: Petrol d.d., Interina Ljubljana d.o.o., Valkarton d.d., Revoz d.d., Cimos d.d. in HSE d.o.o. (Izvozno okno RS, 2005f). 4.1.6 Napovedi Poglavitna naloga vlade v obdobju 2004-2005 je zmanjšati zunanje neravnovesje, predvsem visok zunanji dolg, ki je v letu 2004 predstavljal kar 80,1 % BDP. To bodo dosegli preko vzdrževanja tekočega primanjkljaja na ravni pod 5 % BDP in preko zmanjšanja odvisnosti države od zadolževanja v tujini, za kar bo potrebno tudi znižanje proračunskega primanjkljaja. Vlada bo morala dosledno izpolnjevati zahteve IMF, kar pa

40

bo težka naloga, saj bo hkrati potrebno izpolnjevati tudi zahteve EU. Rast BDP bo v letu 2005 po napovedih 4,2-odstotna. Industrijska proizvodnja se bo v letu 2005 povečala za 4,5 %, visoka investicijska rast pa se bo z zaključevanjem gradnje cest znižala na 7 %. Inflacija bo nizka, kuna bo nasproti EUR malenkostno depreciirala. Izvoz se postopoma povečuje, njegova rast pa je začela presegati rast uvoza. Kljub temu bo Hrvaška v naslednjih dveh letih izkazovala visok zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki bo pogojeval tudi primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. TABELA 6: STATISTIČNI INDIKATORJI ZA HRVAŠKO

Gibanja 2003 2004 2005 * Število prebivalcev (v mio): 4,45 4,45 4,44 BDP (v mlrd USD po tekočih cenah): 37,1 33,3 28,8 BDP per capita (v USD): 8.340 7.490 6.480 Rast BDP (v %): 4,2 3,7 4,3 Rast industrijske proizvodnje (v %): 4,5 3,8 7,4 Stopnja nezaposlenosti (v %): 18,3 19,0 19,5 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 2,4 2,2 1,8 Letna stopnja rasti izvoza blaga in storitev(v %): 8,5 6,7 10,1 Letna stopnja rasti uvoza blaga in storitev(v %): 7,0 6,6 10,9 Saldo tekočega računa (v % BDP): -4,8 -4,4 -7,1 Povprečni menjalni tečaj (domača valuta za USD): 5,88 6,14 6,70

Povprečni menjalni tečaj (domača valuta za EURO): 7,63 7,59 7,56

Zunanji dolg (v mlrd USD): 28,9 26,1 23,1 Slovenski izvoz (v mio USD): - 241,9** 1.007,5** Slovenski uvoz (v mio USD): - 99,6** 444,6** Stopnja rizičnosti države (maksimalno 100 točk): 56*** 55*** 55*** Razred rizičnosti (A-E): C**** C**** C**** Aktivna obrestna mera poslovnih bank (v %): 8,5 11,3 Neposredne tuje naložbe (v mio USD): 1.500 1.000 1.713 Devizne rezerve (brez zlata) v (mlrd USD): 9,381 9,563 8,191 Uvoz blaga (v mlrd USD: 18,5 16,7 14,2 Izvoz blaga (v mlrd USD): 8,9 7,8 6,3

OPOMBE(2005): * Podatki za leto 2005 so projekcija. OPOMBE(2003): ** Podatki so v evrih. OPOMBE: *** Višja kot je vrednost, tem manj je rizična investicija. **** A – najnižji riziko investiranja, E – največji riziko investiranja. Vir: Izvozno okno RS, 2005g. 4.1.7 Transport Hrvaška zelo hitro gradi cestno infrastrukturo, tako ima danes dobrih 29.000 kilometrov cest, od tega skoraj 1000 kilometrov avtocest. Na Hrvaškem je za prevoz blaga mednarodno registriranih 2466 avtoprevoznikov. Veliko prevoznikov ima stare tovornjake, ki ne izpolnjujejo evropskih norm (3.876) , čeprav je vse več tistih, ki imajo modernejše tovornjake, s katerimi lahko prevažajo po evropskih cestah (4.655).

41

Ob hitrem razvoju cestne infrastrukture posodabljajo tudi železniško infrastrukturo (2.726 kilometrov prog). V te namene bodo porabili več kot 15 milijonov kun do leta 2007. S tem bodo pospešili prevoz ljudi in tovora. Za primerjavo: za potovanje od Zagreba do Splita bo potrebnih dobri dve uri manj časa. 4.2 Bosna in Hercegovina1 (Boštjan Kralj) 4.2.1 O Bosni in Hercegovini Decembra leta 1995 so bili s podpisom Daytonskega sporazuma postavljeni temelji Republike Bosne in Hercegovine (BiH), ki jo tvorita dve samostojni entiteti: Federacija BiH in Republika srbska. SLIKA 10: ZEMLJEVID BOSNE IN HERCEGOVINE

Vir: Central Intelegence Agency - CIA, 2005b. BiH je multietnična država, v kateri od dobrih 4 milijonov prebivalstva 44 % predstavljajo Bošnjaki, 31 % Srbi, 17 % Hrvati, ostalih 8 % pa druge narodnostne manjšine. Po vojni se je etnična struktura nekoliko spremenila, zmanjšal se je predvsem delež Hrvatov. Vojna je vplivala tudi na starostno strukturo prebivalstva, saj je veliko mladih ljudi zapustilo državo. Vračanje beguncev je počasno. Ocenjuje se, da se je od konca vojne od skupno 1,8 milijona beguncev v BiH vrnilo okoli 880.000 ljudi. 4.2.2 Politični sistem BiH ima zelo kompleksno strukturo države in entitet ter eno najdražjih administracij na svetu, kar onemogoča učinkovitejše delovanje države. Poleg zvezne vlade, v kateri so enakopravno zastopani Bošnjaki, Srbi in Hrvati, ima vsaka entiteta še svojo vlado in parlament. Na vseh področjih je močno prisotna mednarodna skupnost, najvišjo vlogo v sprejemanju novih zakonov pa ima t.i. visoki predstavnik mednarodne skupnosti. Oktobra 2002 so v BiH potekale parlamentarne in predsedniške volitve, prvič pa se je volilo po novem volilnem zakonu za obdobje štirih (in ne več dveh) let. Proti pričakovanjem mednarodne skupnosti so na oblast ponovno prišle nacionalistične stranke, tako v zveznem

1 Več o Bosni in Hercegovini je zapisano v 5. poglavju.

42

parlamentu in parlamentih obeh entitet kot tudi v tričlanskem predsedstvu BiH. Velik problem pri vodenju države predstavlja še vedno nezaupanje med posameznimi nacijami, saj so še do nedavnega bile države v vojni. Posamezniki predstavniki entitet obtožujejo mednarodno javnost, da so številni civilni upravitelji v državi naredili več škode kot pa dobrih del. Problem se pojavlja tudi pri iskanju vojnih zločincev, ki jih posamezni državni organi spretno skrivajo pred mednarodnimi vojaškimi enotami (Izvozno okno RS, 2005p). 4.2.3 Gospodarstvo Vojna v letih 1992-1995 je v veliki meri vplivala na današnji makroekonomski položaj BiH. Poleg civilnih žrtev je vojna uničila večino infrastrukture in več ali manj onemogočila gospodarsko dejavnost. Izvoz in proizvodnja bosanskih podjetij sta drastično upadla, poslovne vezi so bile pretrgane. Povojna rekonstrukcija je bila v celoti financirana z mednarodno finančno pomočjo v skupni vrednosti 5,1 milijarde dolarjev. V splošnem velja, da je gospodarski položaj v Republiki srbski nekoliko slabši kot v Federaciji BiH. Na slabe razmere pričajo tudi zelo nizke plače prebivalstva. 4.2.4 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti Od leta 2001 je BiH naredila opazen napredek pri prehodu v tržno gospodarstvo. Vzpostavljena je bila osnova za reforme, vključno z enotnim carinskim sistemom, usklajevanjem davčne politike in začetkom privatizacije. Vendar pa je na mnogih področjih napredek prepočasen, predvsem na področju poenostavljanja predpisov in postopkov. Gospodarska zakonodaja v BiH je decentralizirana, saj so pristojnosti prenesene na entitete. Vlada celotne BiH po ustavi ureja ekonomske odnose s tujino ter v skladu s tem sprejema enotne zakone o zunanjetrgovinski politiki, carinski politiki in politiki neposrednih tujih vlaganj. Najvišjo vlogo v sprejemanju novih zakonov ima visoki predstavnik mednarodne skupnosti, reforme pa potekajo v smeri krepitve zveznih ustanov. 4.3 Srbija in Črna gora2 (Benjamin Nikl) 4.3.1 O Srbiji in Črni gori Zvezna republika Jugoslavija, ki je razglasila neodvisnost po razpadu bivše SFRJ ob združitvi republik Srbije in Črne gore v skupno državo 27. aprila 1992, se je 4. februarja 2003 preimenovala v Srbijo in Črno goro (v nadaljevanju SČG) in ob tem sprejela novo ustavo, ki obema entitetama zagotavlja večjo samostojnost.

2 Več o Srbiji in Črni gori je zapisano v 6. poglavju.

43

SLIKA 11: ZEMLJEVID SRBIJE IN ČRNE GORE

Vir: Central Inteligence Agency – CIA (2005c). Ozemlje države so občutno oblikovali vojaški spopadi s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino in ima sedaj skupno velikost 102.173 km2 (Srbija zavzema 88.361 km2, Črna gora pa 13.813 km2). Glavne odločitve, tako politične kot gospodarske, padajo še vedno v glavnem mestu Beogradu, ki je hkrati tudi največje mesto (1.602.226 prebivalcev). Do leta 2001 je bila država zaradi mednarodnih sankcij izolirana, njeno gospodarstvo pa osiromašeno. Danes je ena najrevnejših držav, obnovljenih pa ima le 48 % proizvodnih zmogljivosti izpred desetih let. 4.3.2 Politična ureditev Srbija in Črna gora je po ureditvi demokratična parlamentarna republika, sestavljena iz republik Srbije in Črne gore, medtem ko ima Kosovo, kljub temu, da je sestavni del države, poseben mednarodni status. S sprejetjem nove ustave je bil 4. marca 2003 za obdobje dveh let imenovan nov parlament (Skupština), v katerem je 91 predstavnikov Srbije in 35 predstavnikov Črne gore. Predsednik in premier celotne države je Svetozar Marovič, medtem ko je v Srbiji od marca 2004 predsednik Predrag Markovič, premier pa Vojislav Koštunica, predsednik Črne gore Filip Vujanovič, premier pa Milo Djukanovič (Izvozno okno RS 2005a). Ob vsem zgoraj navedenem je treba omeniti tudi to, da je v političnih krogih, kot tudi povsod drugod, zelo čutiti prisotnost podkupljivosti in možnosti vpliva s finančnimi injekcijami pravšnji politični skupini oziroma njenemu voditelju. Ker pa je v SČG velikega pomena tudi sorodstvo, seveda ni potrebno posebej omenjati načina podeljevanja službenih mest v državnem sektorju. 4.3.3 Gospodarstvo Po večletni izolaciji in napakah gospodarske politike prejšnjega režima, je država slednjič stopila na pot hitre tranzicije. Izhodišča so slaba, saj je bilo potrebno povsem na novo zasnovati strategijo gospodarskega razvoja, poleg tega pa državo obremenjuje še slab socialni položaj prebivalstva. Na tej poti bo v prihodnjih nekaj letih nujno potrebna tuja finančna pomoč in tesno sodelovanje z mednarodno skupnostjo. Pomen kmetijstva in

44

industrije, ki sta še v letu 1999 predstavljala dve tretjini BDP (sedaj le še dobro polovico), se hitro zmanjšuje, hitrejšo rast pa beležijo storitve(Izvozno okno RS 2005a). 4.3.4 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti V Srbiji in Črni gori bo v prihodnje poudarek predvsem na izvajanju strukturnih reform, prilagajanju zakonodaje evropski, pospeševanju privatizacije ter privabljanju tujih neposrednih naložb. Glavni cilj gospodarske politike je približevanje EU (prvi korak na tej poti bo podpis stabilizacijsko asociacijskega sporazuma) ter vključevanje v ostale evropske in mednarodne integracije. 4.4 Makedonija (Former Yugoslavian Republic of Macedonia) (Benjamin Nikl) 4.4.1 O Makedoniji Republika Makedonija leži na JV delu Evrope ob severni obali Egejskega morja in je najjužnejša od držav bivše Jugoslavije. Makedonija, približno tako kot Slovenija, ni imela velikih problemov pri osamosvajanju leta 1991, čeprav je ponekod ob meji s Srbijo in Črno goro še danes čutiti napetosti. Osamosvojili so se 17. novembra 1991. Od takrat je Makedonija upravno razdeljena na 123 občin, vse pa se usmerjajo iz glavnega mesta Skopja. Njena površina (25,713 km2) jo uvršča med manjše evropske in svetovne države. Pokrajina je hribovita, s soteskami in dolinami ter tremi velikimi jezeri (Ohridsko, Prespansko in Dojransko), ki imajo skupno površino 477 m2. Najnižja točka države je reka Vardar (50m), najvišja pa gora Golem Korab (2,764 m). Država meji na štiri države in nima izhoda na morje, nasprotno kot vse ostalie države bivše Jugoslavije. SLIKA 12: ZEMLJEVID MAKEDONIJE

Vir: Central Inteligence Agency – CIA (2005c). Makedonija ima zelo razgibano površje. Pokrajine se raztezajo preko zelo rodovitnih kotlin, na nekaterih je sicer potrebno namakanje, uspevajo pa pšenica, koruza, riž, tobak, mak, vrtnine; na hribovitih področjih uspevajo vinogradi (Tikveš) in sadjarstvo; veliko je nahajališč železove, kromove, cinkove, manganove in antimonove rude.

45

Makedonija ima po oceni iz leta 2003 nekje 2.032.547 prebivalcev, od tega jih je 21,1 % starih med 0 – 14 let, 68,3 % se jih nahaja v starostni skupini med 15 – 64 let in 10,6 % jih je starih 65 let ali več. Stopnja rasti prebivalstva je rahlo pozitivna, kar je spodbudno za populacijo samo, a vedno več mladih se tudi odseljuje v tujino. Na ozemlju Makedonije najdemo več različnih etničnih skupin, čeprav med njimi ni čutiti takih velikih razlik kot na primer v Bosni in Hercegovini ali pa tudi na Hrvaškem. Samih Makedoncev je 66,6 %, drugi najbolj zastopani so Albanci (22,7 %), Turkov je 4 %, Romov in Srbov je vsakih okoli dobra 2 %, v manjšem številu pa tudi Bolgari, Grki in Črnogorci. V tej regiji prevladuje makedonska pravoslavna religija (67 %), okoli 30 % je muslimanov, nekje 3 % pa so ostalih veroizpovedi. Glavni jezik za sporazumevanje, in s tem tudi uradni jezik, je makedonščina, medtem ko se je možno sporazumeti tudi v srbo-hrvaščini, albanščini, grščini in v večjih mestih tudi v nekaterih svetovnih jezikih. 4.4.2 Politična ureditev Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je vse od osamosvojitve leta 1991 organizirana kot demokratična republika s predsednikom na čelu države in parlamentom. Poglavitno žarišče notranjih sporov in napetosti v obdobju po neodvisnosti predstavljajo zahteve albanske manjšine po enakih pravicah kot jih ima makedonsko prebivalstvo. Spori med Makedonci in Albanci so privedli do skoraj leto dni trajajočih vojaških spopadov, ki so se po posredovanju mednarodne skupnosti, podpisom Ohridskega mirovnega sporazuma in sprejetjem ustavnih amandmajev, ki zagotavljajo albanskemu prebivalstvu več pravic, umirili. Septembra 2002 je na parlamentarnih volitvah zmagala skupina strank Skupaj za Makedonijo, na čelu s stranko SDSM Branka Crvenkovskega, ki je postal premier. SDSM je oblikovala koalicijsko vlado skupaj z najpomembnejšo albansko stranko DUI (Demokratska unija za integracijo). Prihodnje parlamentarne volitve bodo leta 2006. Zaradi smrti makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega v letalski nesreči, so v Makedoniji konec aprila 2004 potekale predčasne predsedniške volitve, na katerih je zmagal sedanji premier Crvenkovski, novi premier pa je postal neodvisni kandidat Hari Kostov (Izvozno okno RS 2005a). 4.4.3 Ekonomski pregled Zaradi včasih pomanjkljive infrastrukture, sankcij, s strani ZN do Jugoslavije (njenega največjega trga) ter embarga s strani Grčije zaradi ne strinjanja z imenom države in njeno zastavo, je makedonsko gospodarstvo stagniralo do leta 1996. Nato pa je BDP postopno rasel do leta 2000. Čeprav je vlada pričela z ekonomskimi reformami, svobodno trgovino in pospeševanjem mednarodnih povezav, se je leta 2001 vse skupaj izjalovilo zaradi upora Albanske manjšine. Gospodarstvo je nazadovalo v tem času za 4 %. Po podatkih Svetovnega denarnega sklada je Makedonija beležila upad stopenj realnih rasti bruto družbenega proizvoda (BDP) in sicer -8,1 % leta 1992, nato pa -1,8 % leta 1993, naslednje leto -1,2 % in 1,1 % upad BDP v letu 1995. Vse to je bila posledica neurejenih političnih in gospodarskih razmer v državi, predvsem zaradi embarga Grčije in posledic

46

razpada Jugoslavije, ki je dodobra premešala in spremenila razmerja v gospodarstvu v tem delu Evrope. Od leta 1996 pa Makedonija beleži konstantno rast BDP, predvsem kot posledica povečanih tujih investicij, nekaj pa je bilo sredstev tudi iz naslova pomoči državam v razvoju. Po bruto domačem proizvodu na prebivalca, ki znaša okoli 2.600 dolarjev, se uvršča daleč za Slovenijo in Hrvaško, vendar pred BiH ter Srbijo in Črno goro. Makedonija je v letih 1993 in 1994 beležila visoko inflacijo (350 % leta 1993 in 122 % v letu 1994), nakar so se razmere predvsem na finančnem trgu umirile do te mere, da ima Makedonija v tem trenutku realno stopnjo inflacije okoli 2 % na letni ravni. Stopnja brezposelnosti v Makedoniji je med višjimi v Evropi, saj je v letu 2003 povečala kar na 36,7 % (leta 2002 je znašala 31,9 %). Ocenjuje se, da približno polovica zaposlene in nezaposlene delovne sile dela na sivem trgu dela, četrtina prebivalstva pa živi pod mejo revščine. Tudi v prvi polovici leta 2004 je število registriranih nezaposlenih naraščalo. Število nezaposlenih se povečuje zaradi prestrukturiranja gospodarstva, odpuščanja v javnem sektorju in počasnega ustvarjanja novih delovnih mest. Gospodarstvo sedaj postopoma okreva, največje težave pa predstavljajo visoka brezposelnost, visok primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance in ozka izvozna struktura 4.4.4 Blagovna menjava med državama Blagovna menjava med državama postopoma narašča. Veliko zaslug za to ima izboljšanje razmer v Makedoniji in podpisani sporazumi, ki so pospešili menjavo in medsebojno sodelovanje. TABELA 7: IZVOZ IN UVOZ SLOVENJE V MAKEDONIJO

Leto Izvoz (v mio USD) Uvoz (v mio USD) Saldo (v mio USD) 2000 157,8 47,7 110,100 2001 131,7 26,5 105,200 2002 150,700 24,200 126,500 2003* 185,692 28,964 156,728 2004** 40,732 5,962 34,770

OPOMBE: * Podatki so v EUR. OPOMBE: ** Podatki za obdobje januar-marec 2004. Podatki so v EUR. Vir: Izvozno okno RS (2005b). Iz zgornje tabele lahko sklepamo, da je Slovenija iz Makedonije uvozila največ v letu 2000, obenem pa moramo upoštevati, da so podatki za leto 2004 le za prvo četrtletje in ni smiselna primerjava z ostalimi leti. Uvoz in tudi izvoz se je zmanjšal v letu 2001 glede na leto 2000, vse od takrat pa vztrajno raste. Saldo trgovinske bilance je že od nekdaj pozitiven in naj bi tudi v prihodnje naraščal v prid Slovenije, kar pomeni konstantno povečevanje izvoza v Makedonijo. Seveda pa je za pričakovati tudi povečanje uvoza iz Makedonije, saj so določeni izdelki pač tam ceneje.

47

4.4.5 Slovenska podjetja v Makedoniji Največje slovenske izvozne postavke v prvih treh mesecih leta 2004 v Makedonijo so bile sledeče: zdravila (22,9 %), hladilniki in toplotne črpalke (6,5 %), elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo (4,8 %), stavbno pohištvo in lesni proizvodi za gradbeništvo (2,9 %), konzervirano meso (2,3 %), in pnevmatične gume (2,1 %). Največji izvozniki v letu 2003, kot v prvih treh mesecih 2004, so bili: Lek d.d., Krka d.d., Gorenje d.d., Iskratel d.o.o., Perutnina Ptuj d.d. in Pivovarna Union d.d. Največje slovenske uvozne postavke v prvih treh mesecih leta 2004 so bile sledeče: cevi in votli profili iz železa ali jekla (11,8 %), zdravila (7,6 %), moške in deške srajce (4,1 %), pribor fitingi za cevi iz železa ali jekla (4,1 %), spodnje majice in pletenine (3,9 %) in les obdelan po dolžini debeline nad 6 mm (3,8 %). Slovenska podjetja, ki so v letu 2003, kot tudi v obdobju prvega trimesečja 2004, največ uvažala iz Makedonije, so bila: Merkur d.d., Elektronabava d.o.o., Slovin International d.o.o., Mercator d.d., Makedonia Trade d.o.o. in Comet d.d. (Izvozno okno RS 2005b). 4.4.6 Napovedi Vlada se pri kreiranju gospodarske politike drži smernic IMF, ki zajemajo zmanjševanje proračunskih izdatkov, pospešitev privatizacije velikih podjetij, spremembo pokojninske in delovne zakonodaje ter vzdrževanje trdnega tečaja denarja napram evru. Gospodarska rast se bo v letu 2005 okrepila in bo po ocenah znašala 4 %, vendar bo še vedno prenizka za občutnejše izboljšanje življenjskega standarda in zmanjšanje brezposelnosti. Najbolj problematičen ostaja primanjkljaj na tekočem računu, ki je posledica velikega trgovinskega primanjkljaja in bo v letih 2004 in 2005 ostal zelo visok, saj bo predstavljal skoraj 10 % BDP. Za opaznejšo rast izvoza je potrebno lastninsko in proizvodno prestrukturiranje industrije, to pa zahteva znatne tuje in domače naložbe.

48

TABELA 8: STATISTIČNI INDIKATORJI ZA MAKEDONIJO

2003 2004

2005* Število prebivalcev (v mio): 2,03 2,04 2,04 BDP (v mlrd USD po tekočih cenah): 4,7 5,3 5,9 BDP per capita (v USD): 2.299 2.604 2.905 Rast BDP (v %): 3,2 2,0 4,0 Rast industrijske proizvodnje (v %): 4,5 -2,0 5,0 Stopnja nezaposlenosti (v %): 36,7 36,0 34,0 Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 1,2 0,0 1,0 Letna stopnja rasti izvoza blaga in storitev(v %): 4,0 6,0 7,5 Letna stopnja rasti uvoza blaga in storitev(v %): 7,8 8,0 7,0 Saldo tekočega računa (v % BDP): -6,0 -9,9 -8,8 Povprečni menjalni tečaj (domača valuta za USD): 54,3 50,0 47,7 Povprečni menjalni tečaj (domača valuta za EURO): 61,5 61,3 61,3 Zunanji dolg (v mlrd USD): 1,9 1,9 2,0 Slovenski izvoz (v mio USD): 142,8*** 31,3** - Slovenski uvoz (v mio USD): 22,3*** 4,6** - Stopnja rizičnosti države (maksimalno 100 točk): 40**** 39**** 40**** Razred rizičnosti (A-E): D***** D*****D*****Obrestne mere centralne banke (v %): 6,5 6,5 6,0 Neposredne tuje naložbe (v mio USD): 94 120 130 Devizne rezerve (brez zlata) v (mlrd USD): 0,898 0,950 1,000 Uvoz blaga (v mlrd USD): 2,2 2,7 2,8 Izvoz blaga (v mlrd USD): 1,4 1,6 1,7

OPOMBE : * Podatki za leto 2005 so projekcija. OPOMBE : ** Podatki za obdobje januar-marec 2004. Podatki so v evrih. OPOMBE : *** Podatki so v evrih. OPOMBE: **** Višja kot je vrednost, tem manj je rizična investicija. ***** A – najnižji riziko investiranja, E – največji riziko investiranja. Vir: Izvozno okno RS (2005c). Nekako najbolj zanimiva napoved v zgornji tabeli za leto 2005 je povišanje BDP za okoli 11 %, a za dosego te projekcije bo država morala storiti še marsikaj. Glede na odpiraje trga pa je logično povišanje investicij v letošnjem letu, pa čeprav je država med bolj tveganimi za tuje naložbe. 4.4.7 Transport Po ozemlju Makedonije se vijejo ceste v skupni dolžini 8.649 km, od teh jih je 5.540 km asfaltiranih (133 km je avtocest), ostale so še makadamske. Železniških prog je 699 km, ki pa se naj bi začele v kratkem obnavljati in posodabljati. Imajo tudi 17 letaliških prog, od katerih jih je 7 z neasfaltirano pisto (največje letališče je letališče v Skopju). Najboljši način transporta blaga v Makedonijo je preko ceste. To storitev pa vam lahko nudijo slovenski špediterji in prevozniki. Prisotnih je tudi več uvozno-izvoznih podjetij, ki se delijo v tradicionalna, dolgo prisotna in novoustanovljena podjetja, ki so relativno majhna. Prisotnih je 350 špediterjev, ki niso specializirani za določene sektorje. Najbolj poceni in enostaven način prevoza blaga v Makedonijo je preko cestnega omrežja. Na trgu

49

so različna podjetja, ki se ukvarjajo z organizacijo in prevozom blaga. Predlagamo, da se opravi skrbna preučitev ponudbe makedonskih distributerjev. Najbolje pa je seveda, da se obrnete na slovenska prevozna podjetja, ki so prisotna na tamkajšnjem trgu (eno takih je tudi Intereuropa Skopje d.o.o.). Na področju distribucije blaga sta najbolj znani makedonski podjetji Makošped iz Skopja, ki opravlja vse vrste prevoza, in Betašped iz Skopja, ki je eden bolje organiziranih makedonskih distributerjev blaga po vsej Evropi.

50

5 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA V BOSNI IN HERCEGOVINI (Boštjan Kralj) 5.1 Geografske značilnosti Bosna in Hercegovina (BiH) se nahaja na osrednjem delu Balkanskega polotoka. Površina 51.209 km² uvršča BiH med manjše evropske države. Kopenske površine je 51.197m², morske pa 12,2 km². Dobrih 57 % ozemlja leži nad več kot 500 metrih nadmorske višine, povprečna nadmorska višina pa je 150 m. BiH sestavljajo štiri velike geografska območja oziroma regije. Srednja Bosna velja za najrazvitejši del države (12.920 km² ) z 1.249.000 prebivalci. Bosansko-hercegovski visoki del (11.842 km² ), s 325.000 prebivalci, je najslabše naseljen in med najsiromašnejšimi deli države (samo 9 % površine je obdelovalne, v mestih pa živi manj kot 30 % prebivalcev). Najmanjše geografsko območje je Mediteranska regija, imenovana tudi Nizka Hercegovina (5.399 km² ) z 296.000 prebivalci. Četrta je Severna Bosna, ki v glavnem zavzema ravninski del z obdelovalnimi površinami ob reki Savi (Privredna komora BiH, 2005a). 5.2 Administrativna ureditev BiH sestavljata dve entiteti: Federacija BiH (Federacija) in Republika Srbska (RS), ter posebna administrativna enota Distrikt Brčko. Takšna delitev nekdanje Bosne in Hercegovine velja od podpisa Daytonskega sporazuma leta 1995, ki je postavil temelje za današnjo ureditev države BiH in je pomenil konec vojne na tem območju. Federacija je razdeljena na 10 kantonov, ki jih sestavlja 84 občin. RS se administrativno deli na 5 regij, ki so razdeljene na 64 občin. SLIKA 13: ADMINISTRATIVNA UREDITEV BiH

Vir: International Observers Sites, 2003.

51

Delitev med entitetama je geografska in državnopravna. Vsaka izmed entitet ima v rokah različne pristojnosti. V pristojnosti države BiH so: zunanja politika, zunanjetrgovinska politika, carinska in monetarna politika, mednarodne obveznosti države, politika beguncev, izseljencev in azilantov ter njihova pravna ureditev, mednarodno kazensko pravo, ustanovitev in obratovanje skupnih mednarodnih komunikacijskih poti, regulacija transporta med entitetama in nadzor zračnega prometa. Entiteti sta odgovorni za ureditev vseh tistih področij, ki niso urejena na državni ravni, to je področje: davkov, obrambe, ekonomske politike in problematike beguncev (Deželan, Gregorič, 2001, str.1). Mednarodna skupnost se trudi, da bi čim več nalog prenesla na zvezne oblasti, saj je takšna delitev pristojnosti nujno potrebna za učinkovito delovanje oblasti. 5.3 Prebivalstvo Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 je imela BiH 4,377 milijona prebivalcev, po nekaterih podatkih je število prebivalcev leta 2001 znašalo 3,77 milijona. Na zmanjšanje števila prebivalcev je zelo vplivala dolgotrajna vojna. Ogromno žrtev med prebivalci in etnični pregoni ljudi so vplivali na zmanjšanje skupnega števila prebivalstva in na spremembo njegove strukture. Kljub temu je prebivalstvo glede na razpoložljivost, starostno strukturo in kvalificiranost eden od pomembnejših resursov države. Po ocenah bi naj vojna terjala približno 280.000 žrtev (5,9 % celotnega prebivalstva). Okrog 1,8 milijona prebivalcev je zapustilo državo, kot begunci, 880.000 pa jih je zapustilo svoje domove, vendar našlo pribežališče znotraj BiH. V obdobju od januarja 1996 do marca 2001 se je v BiH vrnilo 723.800 prebivalcev (368.500 iz tujine in 355.300 razseljenih). Po nekaterih podatkih je še vedno okoli pol milijona beguncev. V letu 2005 naj bi bilo po ocenah 70,7 % prebivalstva starega med 15 in 64 let. Registrirano je bilo 451.440 nezaposlenih, od tega 48,6 % kvalificiranih z najmanj srednješolsko izobrazbo (Privredna komora BiH 2005a in CIA 2005b). V kolikor pa upoštevamo vpliv sive ekonomije, se stopnja brezposelnosti zmanjša na 20%. 5.4 Gospodarstvo Tako kot celotna država BiH je v obdobju od 1992 do 1995 veliko izgubilo tudi gospodarstvo države. Vojna je za seboj pustila posledice, s katerimi se država sooča še danes. Med vojno je bila povzročena velika škoda na infrastrukturi, ki velja za zastarelo in slabo, še posebej to velja za ceste in železnice. Proizvodna oprema je neprimerna, primanjkuje kapitala in kvalitetnih kadrov, proizvodne kapacitete so izredno slabo izkoriščene. Zaradi počasne privatizacije zamuja obnavljanje proizvodnih zmogljivosti. V Federaciji so nazaj v pogon spravili nekaj več kot 45 % predvojnih zmogljivosti, v RS pa le dobrih 30 %. Največja industrijska mesta so: Zenica, Mostar, Jajce, Banja Luka, Tuzla.

52

TABELA 9: BDP NA PREBIVALCA V BiH (V USD)

Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2003 2004 2005* BIH 898 1.003 1.105 1.042 1.039 1.667 1.881 2.070

OPOMBA: * Podatki za leto 2005 so napoved Vir: Izvozno okno 2005i. Iz tabele je razvidno, da se BDP na prebivalca v obdobju od 1997 do 2001 skozi obdobje ni veliko spreminjal. Prihajalo je do nihanj, ki pa niso bila tako velika, da bi se velikost BDP-ja na prebivalca drastično spremenila. Tako lahko vidimo, da je bil BDP na prebivalca v letu 2001 1.039 USD. Večjo rast BDP lahko zasledimo po letu 2003, ko je konstantno naraščal in bi naj po ocenah v letu 2005 prvič presegel 2.000 USD na prebivalca. V povojnih letih je BiH beležila zelo visoke stopnje realne rasti bruto družbenega proizvoda: 21 % leta 1995, 86 % leta 1996, 37 % leta 1997, 10 % v letih 1998 in 1999 ter 5 % leta 2000. Na drugi strai je BDP med vojno padel na zanemarljivo raven. Visoke stopnje gospodarske rasti, ki jih je gospodarstvo BiH dosegalo po letu 1995, so neposredna posledica obnove in prilivov kapitala iz tujine. Kljub temu, da so strokovnjaki predvidevali, da rast BDP po koncu mednarodnih pomoči ne bo več tako velika, pa se je zgodilo prav nasprotno. Kljub zmanjšanju tuje pomoči za povojno obnovo države se je namreč v letu 2001 nadaljevala rast BDP (6 %). Pozitivna gospodarska rast je bila tudi leta 2002, vendar je bila za 0,5% nižja od predhodnega leta. Tako so letošnje napovedi, da se bo BDP povečal za 5 % glede na leto 2004. Bruto družbeni proizvod BiH je leta 2002 znašal 4.630 milijonov ameriških dolarjev (USD), kar je 6 % več kot v letu 2000. Velik preskok pa lahko zasledimo v letih 2003 do 2005, saj je BDP po tekočih cenah presegel 7.000 milijonov USD. Tako bi naj bil po napovedih v letošnjem letu BDP 8.900 milijonov USD. Industrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini je bila leta 2003 za 5 % večja kot v letu 2002, medtem ko bi naj bila rast industrijske proizvodnje v letošnjem letu 6,2 %. V letu 2004 je bila povprečna stopnja inflacije za Federacijo BIH +0,4 %, v Republiki Srbski pa +2,3 %. Na izboljšanje gospodarskih razmer kažejo tudi spremembe v izvozu in uvozu. Tako je leta 2004 BIH uvozila za 4,16 % manj blaga kot leta 2003. Medtem pa se je leta 2004 za 13,48 % povečal izvoz blaga glede na leto 2003. Za najbolj pozitiven makroekonomski kazalec v zadnjih letih veljajo stabilne cene. To je v veliki meri zasluga Centralne banke BiH, ki je uspešno uravnavala vrednost bosanske valute konvertibilne marke (KM) v okviru t.i. denarne uprave. Kljub slabi oceni glede rizičnosti, BIH spada v rizični razred D, pa država še naprej ostaja zanimiva za tuje vlagatelje (Izvozno okno 2005i in Privredna Komora BiH, 2002). TABELA 10: POVPREČNA MESEČNA NETO PLAČA V BiH (V KM)

Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 BIH 296 343 374 409 441 524 533

Vir: Izvozno okno, 2005i, Privredna komora BiH 2005a, lastni izračuni.

53

Podatki o plači zajemajo neto in bruto plače zaposlenih v pravnih subjektih, brez razlikovanj glede vrste zaposlitve in trajanja delovnega časa. V ta izračun niso vključene plače oseb, ki so zaposlene v vojski, obrti in svobodnih poklicih. Povprečna mesečna neto in bruto plača na zaposlenega se izračunata tako, da se znesek, ki je namenjen za plače, deli s številom zaposlenih, ki jim le ta pripada. Tako je bila povprečna mesečna plača v mesecu decembru leta 2004 v Bosni in Hercegovini 545 konvertibilnih mark (KM). Povprečna letna plača v BIH pa je v letu 2004 bila 533 KM in je bila za 1,78 % večja kot povprečna mesečna plača v letu 2003. Povprečna neto plača se je v mesecu decembru povečala za 1,5 %. TABELA 11: STOPNJA BREZPOSELNOSTI V BiH

Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005* BIH 37,4 38,9 39,7 40,1 42,0 40,0 39,0 39,0

OPOMBE : * Podatki za leto 2005 so napoved Vir: Izvozno okno 2005i. Velik problem pri razvoju BIH pomeni visoka stopnja brezposelnosti, ki velja za eno največjih v Evropi (leta 2002 je znašala kar 42 %). Omeniti pa je potrebno, da je dejanska stopnja brezposelnosti zaradi sive ekonomije manjša in po nekaterih ocenah znaša okrog 20 %. Razlika med obema ocenama je rezultat izredno razširjene sive ekonomije, v kateri po splošnih ocenah deluje okrog 40.000 ljudi. Veliko državnih podjetij ne prijavlja zaposlenih in poslovnih rezultatov poslovanja, da bi se izognila visokim davkom in zapleteni ter skorumpirani administraciji. Zunanji dolg BiH je leta 2004 znašal 3,1 milijarde USD oz. 721 USD na prebivalca (Izvozno okno 2005i). Struktura dolga je ugodna, saj gre v glavnem za dolgoročna in ugodna posojila IDA. BiH povprečno letno servisira okoli 200 milijonov USD posojil. Delež zunanjega dolga v BDP je v primerjavi s prvimi leti po vojni zelo upadel in znaša okoli 37 % (Deželan, Gregorič, 2001, str. 7). Država se sooča z zelo veliko revščino. Leta 2001 se je država znašla pod mejo revščine, saj so njeni prebivalci povprečno porabili komaj 1.843 KM na leto. Državo je k dnu lestvice najrevnejših držav v veliki meri pripeljala RS, saj bi bila BiH v nasprotnem v precej boljšem položaju. Kljub temu, da so leta 2002 sprejeli program strategije za zmanjševanje revščine, pa je bilo leta 2004 v BiH več kot 25 % ljudi pod mejo revščine. 5.4.1 Naravni viri Najpomembnejši naravni viri, s katerimi razpolaga BiH, so: prebivalstvo, gozdne površine, hidropotenciali, obdelovalna zemljišča in naravne klimatske ter reliefne ugodnosti. Država je bogata z vodnimi resursi, ki predstavljajo enega od glavnih pogojev za razvoj hidroenergetskega sektorja. Vodni viri so večinoma reke in jezera. Eden od obilnih resursov so tudi gozdne površine, ki obsegajo 2,4 milijona ha oz. 46 % celotne površine države. Skupne obdelovalne površine znašajo 1,6 milijona ha oz. 0,36 ha na prebivalca, kar je po mednarodnih merilih v pogojih uporabe visoke tehnologije meja kritičnega minimuma, potrebnega za zagotavljanje prehrane prebivalstva. Zaloge rudnega bogastva,

54

predvsem črnega premoga in lignita, predstavljajo za državo kot je BiH pomemben neobnovljiv naravni vir. Le-teh je 3,9 milijard ton bilančnih rezerv, od tega 63 % lignita in 37 % črnega premoga. Bilančne rezerve boksita znašajo okoli 86 milijonov ton, svinca in cinka pa okoli 60 milijonov ton. Rezerve železa znašajo 718 milijonov ton (Privredna komora BiH). 5.4.2 Blagovna menjava BiH s tujino Kljub temu, da je v BiH opazen trend rasti blagovne menjave s tujino, blagovni primanjkljaj države le postopoma upada. Tako je bila največja negativna razlika v blagovni menjavi leta 2003, ko je dosegla skoraj 4 milijarde dolarjev. Ker smo že ugotovili, da se trend v BiH zelo spreminja in je tudi gospodarstvo bolj uspešno, je bilanca blagovne menjave povsem drugačna, kar lahko vidimo v spodnji tabeli. TABELA 12: BILANCA BLAGOVNE MENJAVE BiH S TUJINO

Bilanca menjave 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005* v 000 KM -6.052 -5.567 -6.470 -6.892 -6.777 -5.704 -5.542 v 000 dolarjih -3.300 -2.627 -2.958 -3.341 -3.926 -3.500 -3.400 Odstotek v BDP -67,3 -55,4 -59,0 -59,2 -53,6 -44 -38

OPOMBE: * Za leto 2005 smo izračunali predviden primanjkljaj v blagovni menjavi Vir: Centralna banka BiH, Izvozno okno RS 2005i, lastni izračuni. Iz tabele je razvidno, da se razmerje med izvozom in uvozom spreminja. Tako vsi kazalci kažejo, da se bo postopoma razmerje med uvozom in izvozom postopno pričelo spreminjati in bo država sposobna več stvari izvoziti kot uvoziti. To hkrati priča tudi, da postaja bosansko gospodarstvo vse bolj konkurenčno. To je bil namen Svetovne banke, ki je po vojni namenila veliko sredstev v obnovo in prenovo bosanskega gospodarstva. Vidimo lahko, da se počasi zmanjšuje uvoz in se nekoliko povečuje izvoz bosanskih izdelkov v tujino. Tako je država leta 2004 uspela znižati razmerje med uvozom in izvozom v blagovni bilanci za 11,7% in tako po nekaj letih uspela znižati odstotek blagovnega primanjkljaja v BDP na 44%. TABELA 13: UVOZ IN IZVOZ BiH (v milijardah USD)

Leto 2003 2004 2005* Uvoz blaga 5,426 5,200 5,400 Izvoz blaga 1,498 1,700 2,000

OPOMBA: * Podatki za leto 2005 so projekcija Vir: Izvozno okno RS 2005i. Bosanski izvoz blaga je v letu 2003 znašal 1,5 milijarde dolarjev in bil glede na leto 2002 višji za 36,4 %, uvoz blaga pa je bil višji za 22,7 % in je znašal 5,4 milijarde dolarjev. Zunanjetrgovinski primanjkljaj se je v letu 2003 tako povečal in predstavljal kar 53,6 % BDP. Spodbudno je dejstvo, da je Federacija BiH kljub slabim pogojem na trgih EU leta 2003 povečala izvoz industrijskih izdelkov (predvsem motornih vozil, pohištva in strojev).

55

V Federaciji BiH je bil v letu 2003 na prvem mestu uvoz strojev in transportne opreme ter polproizvodov, ki je prvič prehitel do tedaj tradicionalno največji uvoz potrošnih dobrin, kar kaže na to, da se uvaža blago, potrebno za naložbe. Federacija BiH posluje največ s Hrvaško, Nemčijo, Švico, Italijo in Slovenijo, Republika srbska pa je tradicionalno najbolj navezana na Srbijo, ki je njena glavna zunanjetrgovinska partnerica (njen delež v izvozu znaša okoli 42 %, v uvozu pa 23 %). Visok zunanjetrgovinski primanjkljaj je edini vzrok za visok primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, saj so bilance storitev, dohodka in transferov pozitivne. Tekoči primanjkljaj, ki je leta 2003 predstavljal 29,8 % BDP, se bo do leta 2005 po napovedih znižal na 23,4 % BDP. Kljub zniževanju je primanjkljaj tekočega računa najpomembnejši dejavnik finančne rizičnosti BiH. 5.4.3 Največje trgovinske partnerice BiH Bosna in Hercegovina ima skozi obdobje podobne trgovinske partnerice. Najprej pa si poglejmo v katere glavne skupine držav izvaža in v katere največ uvaža BiH. Kasneje si bomo ogledali še izvoz in uvoz po posameznih največjih trgovinskih partnericah. TABELA 14: TERITORIALNA STRUKTURA IZVOZA PO GLAVNIH SKUPINAH DRŽAV

Izvoz Leto 2003 2004 Države nekdanje Jugoslavije 36 % 37 % Države EU 47 % 48 % Ostale države Evrope 1 % 2 % Druge države 16 % 13 %

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 2005. Iz tabele je razvidno, da je v letu 2004 BiH kar 48% vsega blaga izvozila v države EU. S 37% državam EU sledijo države nekdanje Jugoslavije, v katere je še všteta tudi Slovenija. Zanemarljiv delež odpade na ostale države Evrope, saj so v te v letu 2004 izvozili le dobra 2% vsega izvoza. 13% pa je v letu 2004 odpadlo na druge države. TABELA 15: TERITORIALNA STRUKTURA UVOZA PO GLAVNIH SKUPINAH DRŽAV

Uvoz Leto 2003 2004 Države nekdanje Jugoslavije 41 % 38 % Države EU 38 % 39 % Ostale države Evrope 10 % 11 % Druge države 11 % 12 %

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 2005. Tudi na strani uvoza podoba ni bistveno drugačna. Še naprej so na prvem mestu države EU s 39%, nato jim pa sledijo države nekdanje Jugoslavije. Nekoliko večji odstotek uvoza je zaznati iz ostalih držav Evrope, kar 11 %, 12 % pa odpade na druge države.

56

TABELA 16: TERITORIALNA STRUKTURA IZVOZA PO GLAVNIH DRŽAVAH

Izvoz Leto 2002 2003 2004 Italija 23,4 % 20 % 23 % Jugoslavija 21,6 % 19 % 19 % Hrvaška 9,2 % 11 % 13 % Nemčija 7,9 % 11 % 19 % Slovenija 5,3 % 5,3 % 6 % Avstrija 4,4 % 4,2 % 7 % Madžarska 0,3 % 0,5 % 1 % ostale 27,9 % 29 % 23 %

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 2005. Kot smo dejali že na začetku, se imena največjih trgovinskih partneric od obdobja vojne niso bistveno spremenile. Spreminjajo se le deleži posameznih držav. V letu 2004 je bila največja izvozna država za BiH Italija s 23%. Slovenija je zasedla šele 6 mesto, s 6 %. Največ je od leta 2003 do 2004 pridobila Nemčija, ki je svoj izvoz v BiH povečala kar za 8 %, in sicer na 19%. TABELA 17: TERITORIALNA STRUKTURA UVOZA PO GLAVNIH DRŽAVAH

Uvoz Leto 2002 2003 2004 Hrvaška 6 % 19 % 17 % Italija 22 % 13 % 13 % Jugoslavija 20 % 7 % 8 % Nemčija 9 % 14 % 12 % Slovenija 6 % 12 % 12 % Avstrija * 7 % 7 % Madžarska * 6 % 7 % ostale * 22 % 24 %

OPOMBE: * Podatki niso na voljo. Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 2005. Nekoliko spremenjena je slika pri uvozu, saj BiH največ svojega blaga uvozi iz Hrvaške, 17 %. Slovenija je peta najpomembnejša partnerica BiH, ko govorimo o uvozu. Zanimivo je povedati, da imamo z BiH zaenkrat še pozitivno bilanco blagovne menjave, čeprav se vse bolj povečuje bosanski izvoz v Slovenijo.

57

TABELA 18: BLAGOVNA STRUKTURA IZVOZA V LETIH 2003 IN 2004 (V mio USD)

Izvoz Leto 2003 2004 tekstil 11 9 stroji, naprave in orodja 9 8 železo in jeklo 7 6 energenti 7 5 kmetijsko prehrambeni izdelki 4 4 kemija in plastika 3 3 vozila in deli 3 3 gradbeni material 2 2 papir in celuloza 1 2 pijača in tobak 1 1 drugo 52 57

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 2005. BiH izvaža največ naslednjega blaga: tekstil, stroji, železo, jeklo, energenti,...Tako so v letu 2004 izvozili za 9 milijonov USD tekstila, 8 milijonov USD strojev, 6 milijonov USD železa in jekla ter za 5 milijonov energentov. Iz tabele je razvidno, da je bil vrstni red izvoznih artiklov leta 2003 in 2004 enak. TABELA 19: BLAGOVNA STRUKTURA UVOZA (V mio USD)

Uvoz Leto 2003 2004 stroji, naprave in orodja 18 19 kmetijsko in prehrambeni izdelki 17 18 energenti 12 11 kemija in plastika 11 9 vozila in deli 7 7 gradbeni material 6 6 tekstil 5 6 pijača in tobak 5 5 železo in jeklo 4 5 papir in celuloza 3 3 drugo 12 11

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve RS (2005). Pri uvozu v BiH pa so v ospredju stroji, kmetijsko prehrambeni izdelki, energenti, kemijski proizvodi, plastika, vozila,...Tako so v letu 2004 uvozili za 19 milijonov USD strojev, 18 milijonov USD kmetijskih in prehrambenih izdelkov, 11 milijonov USD energentov, 9 milijonov USD kemijskih proizvodov in za 7 milijonov USD vozil. 5.4.4 Blagovna menjava med Slovenijo in BiH V prvih treh mesecih leta 2004 so bile največje slovenske izvozne postavke v BiH naslednje: zdravila (4,7 %), mineralne in druge vode, sodavice in brezalkoholne pijače, razen sokov (4,5 %), tekstil in tkanine (4,4 %), proizvodi iz usnja ali umetnega usnja (3,5

58

%) hladilniki in naprave za hlajenje ter toplotne črpalke (2,8 %) in elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo (2,3 %). Največji izvozniki so bili: Prevent d.d., Fructal d.d., Gorenje d.d., Pivovarna Laško d.d., Sava Tires d.o.o. in Krka d.d. V prvih treh mesecih leta 2004 so bile največje slovenske uvozne postavke sledeče: deli obutve (9,8 %), les obdelan po dolžini (8,2 %), neobdelan ali grobo obdelan les (6,6 %), odpadki ter ostanki železa ali jekla (6,0 %), surove živalske kože (4,9 %) in moške ter deške obleke, jakne in jopiči (3,9 %). Slovenska podjetja, ki so v tem obdobju največ uvažala iz BiH so bila: Vipap Videm Krško d.d., Koto d.d., Alpina d.d., Peko d.d., Planika Kranj d.d. in Cimos d.d. (Gospodarska zbornica Slovenije 2005a). TABELA 20: IZVOZ IN UVOZ REPUBLIKE SLOVENIJE (V TISOČ EUR)

Leto Izvoz Uvoz Skupaj 1996 210.470 12.179 222.649 1997 255.509 26.207 281.716 1998 282.586 41.610 324.196 1999 341.825 52.385 394.211 2000 408.338 63.511 471.849 2001 444.785 69.646 514.431 2002 492.109 68.950 561.060 2003 471.259 78.464 549.723 2004 489.438 151.549 640.987

Vir: Gospodarska zbornica Slovenije (2005a). Iz tabele je razvidno, da je slovenski izvoz v BiH bistveno večji, kot je uvoz bosanskega blaga v Slovenijo. Tako je v letu 2004 znašal izvoz Slovenije v Bosno in Hercegovino dobrih 490 milijonov eurov (EUR), medtem ko je uvoz znašal dobrih 151 milijonov EUR. Vidimo lahko, da ima BiH v blagovni menjavi s Slovenijo primanjkljaj. Pokritost uvoza z izvozom dosega dobrih 31%. Razmerje med BiH izvozom in uvozom iz Slovenije je bilo v letu 2004 1:3,2. Zelo zanimiv je tudi pogled na spremembe uvoza iz BiH med letoma 2003 in 2004, ki se je povečal za 93 %. Prav tako se je zelo spremenila blagovna bilanca med državama, saj je celotna menjava leta 2004 znašala 641 milijonov EUR.

59

TABELA 21: GLAVNI PROIZVODI V MENJAVI: IZVOZ IZ SLOVENIJE V LETU 2004

Skupina proizvodov 000 EUR delež %zdravila 21.149 4,3 tekst. tkanine, premaz. s plast.mas. 19.399 4,0 drugi proiz. iz usnja ali umet.usnja 17.374 3,5 vode, mineralne, sodavice 16.697 3,4 avtomobilske gume 14.701 3,0 hladilniki ipd.naprave za hlajenje 10.792 2,2 konzervirani izdelki iz mesa 8.332 1,7 elektrotermični aparati za gospod. 8.109 1,7 drugo pohištvo in njihovi deli 7.974 1,6 kiti,smolni ometi,polnila 8.050 1,6 SKUPAJ (prvih 10): 132.577 27,1

Vir: Gospodarska zbornica Slovenije (2005a). Iz tabele lahko razberemo, da so glavni proizvodi, ki jih Slovenija izvozi v Bosno in Hercegovino: zdravila (4,3%), tkanine (4%), drugi proizvodi iz usnja ali umetnega usnja (3,5%), vode (3,4%) in avtomobilske gume (3%). Zanimiv je podatek, da deset najpomembnejših skupin proizvodov zavzema 27,1% celotnega izvoza v BiH. TABELA 22: GLAVNI PROIZVODI V MENJAVI: UVOZ V SLOVENIJO 2004

Skupina proizvodov EUR * delež % sedeži in njihovi deli 36.771 24,3 odpadki in ostanki železa ali jekla 13.401 8,8 les obdelan po dolžini, deb.nad 6 mm 8.518 5,6 les,neobdelan ali grobo obdelan 8.262 5,5 deli obutve 6.897 4,6 surove kože 6.080 4,0 črpalke in kompresorji 4.972 3,3 aluminij,surov 4.498 3,0 deli in pribor za motorna vozila 3.854 2,5 odpadki in ostanki aluminija 3.794 2,5 SKUPAJ (prvih 10): 97.046 64,0

OPOMBE: * Podatki so v tisoč EUR. Vir: Gospodarska zbornica Slovenije, 2005a. Nekoliko drugačna je sestava najpogostejših proizvodov, ki se uvažajo iz BiH v Slovenijo. Tako uvozimo največ: sedežev in njihovih delov (24,3%), odpadkov in ostankov iz jekla (8,8%), lesa (11,1%), obutve (4,6%) in surove kože (4%). Deset glavnih uvoznih proizvodov v celotnem uvozu v Slovenijo zavzame kar 64 %.

60

5.4.5 Glavni slovenski izvozniki in uvozniki Veliko slovenskih podjetij je po koncu vojne v BiH ugotovilo, da je država še vedno zanimiv trg, ki lahko prinese ugodne ekonomske rezultate. Čeprav postopoma, so se slovenska podjetja vrnila v državo, kjer so jih z veseljem sprejeli. Slovenska podjetja še danes veljajo za največje investitorje v bosansko gospodarstvo. Tako lahko tudi s seznama največjih izvoznikov in uvoznikov razberemo, da jih ima zelo veliko v tej državi svoje obrate ali predstavništva. Velika prednost slovenskih podjetij je prepoznavnost blagovnih znamk, saj nekatere še danes pomenijo sinonim za kakovost. Glavni slovenski izvozniki so:

• Prevent, d.d., Slovenj Gradec, • Gorenje, d.d., Velenje, • Fructal, d.d., Ajdovščina, • Krka, d.d., Novo mesto, • Alpina, d.d., Žiri, • Merkur, d.d., Naklo, • Droga, d.d., Izola, • Sava Tires, d.o.o., Kranj, • Pivovarna Laško, d.d.,Laško, • Lek, d.d., Ljubljana.

Vidimo lahko, da so glavni slovenski izvozniki velika slovenska podjetja. Hkrati velja, da so podjetja tudi pomembni investitorji v državi in imajo svoje obrate in predstavništva. Glavni slovenski izvozniki so Prevent d.d., Gorenje d.d., Fructal d.d., Krka d.d. in Alpina d.d. Tako kot glavne izvoznike, lahko opredelimo največje uvoznike iz Bosne in Hercegovine. Glavni slovenski uvozniki so:

• Prevent, d.d., Slovenj Gradec, • Alpina, d.d., Žiri, • Odpad, d.o.o., Pivka, • Meltal, d.o.o., Maribor, • Koto, d.d., Ljubljana, • Vipap Videm, d.d., Krško, • Cimos International, d.d., Koper, • Kovintrade, d.d., Celje, • Peko, d.d, Tržič, • HSE d.o.o., Ljubljana.

Med glavne slovenske uvoznike lahko prištevamo Prevent d.d., Alpino d.d., Odpad d.o.o., Meltal d.o.o in Koto d.d. Ponovno lahko ugotovimo, da iz BiH uvaža veliko podjetij, ki ima v BiH svoje tovarne ali predstavništva in proizvajajo v BiH zaradi cenejše delovne sile in surovin. Velika prednost za slovenska podjetja na bosanskem trgu je tudi veliko bolj prijaznejša davčna zakonodaja.

61

5.5 Neposredne naložbe v BiH Vlada si prizadeva izboljšati investicijsko klimo, k temu pa je pripomogla tudi pridobitev ocene kreditnega tveganja, saj je Moody's marca 2004 BiH namenil oceno B3 (BiH je bila poleg Albanije, Belorusije, Makedonije ter Srbije in Črne gore med redkimi državami brez bonitetne ocene). Tuje neposredne naložbe so v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami nizke in so po podatkih bosanske Agencije za spodbujanje tujih naložb (FIPA) v obdobju od začetka maja 1994 do konca leta 2003 znašale 2,1 milijarde konvertibilnih mark, od česar je bilo dve tretjini naložb usmerjenih v Federacijo BiH, preostanek pa v Republiko srbsko. V tem obdobju je v BiH največ vložila Hrvaška (342,8 milijona mark), na drugem mestu je Slovenija (302 milijona mark), sledijo pa Avstrija (295 milijonov mark), Kuvajt (220 milijonov mark), Nemčija (203 milijone mark), Srbija in Črna gora (122 milijonov mark), Nizozemska (107 milijonov mark) in Švica (84 milijonov mark). Največ tujih naložb je bilo usmerjenih v industrijo (51,8 %), vendar predvsem preko prevzemov podjetij, ki se privatizirajo, pravih greenfield naložb pa skorajda ni. Sledijo naložbe v bančništvo (16,7 %), trgovino (8,2 %), zavarovalništvo in transport. Zanimanje za vlaganja v BiH se je v zadnjem letu povečalo, predvsem za najbolj zaželene greenfield naložbe, ki so pogosto povezane z nakupi v okviru privatizacije. V letu 2004 so znašale neposredne tuje naložbe 420 milijonov dolarjev, v letu 2005 pa bi se naj po napovedih Mednarodnega denarnega sklada povečale na 540 milijonov dolarjev (Izvozno okno 2005m). 5.5.1 Neposredne slovenske naložbe v BiH Slovenska podjetja so po nekaterih ocenah ena od največjih tujih investitorjev v gospodarstvo BiH. V BiH je registriranih več kot 210 podjetij, podružnic oz. predstavništev, ki so v večinski slovenski lasti. Najpomembnejša podjetja, ki so v letu 2003 in 2004 investirala v gospodarstvo BiH, odprla nove poslovne prostore, ali začela s proizvodnjo so: podjetje GAMA - Krško, ki ima naložbo v Mostarju, kjer bodo imeli montažo in proizvodnjo koles, IMP Klimat - ki ima naložbo v UNIKLIMO Sarajevo, oljarna GEA - ki ima proizvodno linijo v Vogošči, EUROBIKE - ima naložbo v UNIS LASTO ILIDŽA, Cinkarna Celje ima naložbo v Cinkarno Kvarc d.o.o. Tuzla, Kovinoplastika je odprla nove skladiščne prostore v Sarajevu, podjetje ISTRABENZ je odkupilo večinski delež podjetja INTRADE in bo investiralo v izgradnjo 6 mini central in polnilnico pitne vode na področju Fojnice, Petrol in Istrabenz sta vložila v obnovo in izgradnjo bencinskih črpalk v Federaciji in v Republiki srbski, ISKRA AVTOMATIKA je ustanovila podjetje v Laktaših - Republika srbska. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi investicij slovenskih podjetij, ki so se zgodila pred letom 2004, saj nekatere še danes veljajo za največje investicije v Bosni. Tako je zelo zanimiv pregled za obdobje od 1999 do 2004. V letu 2000 je bila ena največjih slovenskih naložb odprtje Mercatorjevega nakupovalnega središča, katerega vrednost je znašala 48 milijonov KM. Slovenskim proizvajalcem naj bi omogočil večji izvoz, kajti večina blaga, ki ga ponujajo v tem centru (35 %), je slovenskega porekla. Iz BiH ga je okoli 25 %, ostalo pa je iz Hrvaške in drugih držav. Pred začetkom naložbe je Mercator napovedal, da bo ponujal okoli 40 % bosanskih izdelkov, toda za zdaj naj bi po ceni, kakovosti, embalaži in redni proizvodnji zadovoljilo standarde le 25 % blaga. Svoj prodor na trg je Mercator začel leta 1999, ko je skupaj z družbo Tržni centar Sarajevo ustanovil mešano podjetje Mercator

62

Tržni centar Sarajevo, v katerem ima večinski, 52 % lastniški delež. Del Mercatorjeve strategije v obdobju 2002 – 2005 je med drugim tudi pridobitev 5 % tržnega deleža, po nekaterih podatkih pa njegov delež v BiH trenutno znaša 0,7 %. Poleg trgovskega centra v Sarajevu gradi oz. bo še gradil nove trgovske centre v Sarajevu, Tuzli, Banja Luki in Brčkem. V BiH je bil zelo dejaven Prevent iz Slovenj Gradca, ki je bil v letu 2001 drugi največji vlagatelj v Federaciji. Prek hčerinskega podjetja Prevent Sarajevo je kupil 42 % delež v sarajevskem podjetju Volkswagen Sarajevo, za katerega je odštel 2,1 milijona KM. S tem korakom so želeli postaviti temelj za hitrejši razvoj avtomobilske industrije v Bosni. Po besedah direktorja družbe je bil pogoj za nakup tovarne nakup državne lastnine, vredne 2 milijona KM in vlaganje še 18 milijonov KM v proizvodnjo in proizvodne zmogljivosti, kar bi omogočilo montažo 35.000 vozil in zaposlitev 1.500 delavcev. V Visokem je januarja 2000 odprl nov proizvodni obrat, ki izdeluje avtomobilske prevleke za nemški Volkswagen. Investicija, v vrednosti 5 milijonov KM, ni bila le posledica cenejše delovne sile (po besedah direktorja Preventa stroški delovnega mesta v BiH znašajo nekaj manj kot polovico slovenskega), ampak je na njihovo odločitev vplivala obnovitev Volkswagnove proizvodnje v Sarajevu. Kmečka družba je konec januarja 2000 kupila 39 % delež največjega neodvisnega dnevnika v Federaciji, Oslobođenje Sarajevo. Zanj je odštela 2 milijona KM in tako postala največja lastnica omenjenega dnevnika. Perutnina Ptuj, ki na trg BiH izvozi tretjino izvoza namenjene proizvodnje, je z Agrokomercem iz Velike Kladuše že v februarju 2000 podpisala pogodbo o ustanovitvi skupne družbe Perutnina Agrokomerc oz. Perutnina AC, ki je bila registrirana za proizvodnjo in predelavo piščančjega mesa. Na osnovi pogodbe bi Perutnina Ptuj morala vložiti še milijon KM in zaposliti 150 delavcev, vendar je bil zaradi nasprotovanja malih delničarjev Agrokomerca projekt zaustavljen. Zato je Perutnina kapital, ki je bil namenjen Agrokomercu, preusmerila v nakup 59,4 % deleža lastniškega dela drugega največjega proizvajalca piščančjega mesa na Hrvaškem, podjetja Pipo Čakovec, in v decembru lanskega leta ta projekt realizirala . ETI Elektroelementi iz Izlak so maja 2000 v Sarajevu odprli hčerinsko družbo, mešano podjetje za proizvodnjo varovalk, ki bo v skupni lasti z Elektroprivredo BiH. Vrednost naložbe je znašala 4 milijone KM. V začetku junija 2000 je Droga Portorož postala večinski lastnik podjetja Konzum z nakupom 77 % deleža v vrednosti 6,1 milijona KM. Droga pričakuje, da bo s tem nakupom močno povečala svoj izvoz v BiH. Tudi slovenske pivovarne se borijo za dolgoročno pozicijo v BiH. Sredi septembra 2000 je Pivovarna Union podpisala pogodbo s Sarajevsko pivovaro o kooperacijski in licenčni proizvodnji Unionovih izdelkov, ki naj bi bili distribuirani po celotnem trgu BiH. Kasneje, v januarju 2001, je Pivovarna Union kupila 12 % delež Sarajevske pivovare. Zanj je plačala 4 milijone KM in se obenem obvezala, da bo v posodobitev proizvodnje vložila še 3 milijone KM. Dolgoročni cilj Pivovarne Laško, ki ima v BiH 20 % tržni delež, je odpreti pivovarno v enem izmed večjih bosanskih mest. Zaenkrat v BiH prodaja prek grosistov,

63

med domačimi konkurenti pa sta največji sarajevska in tuzlanska pivovarna. Vlada RS je leta 2002 zavrnila ponudbo Pivovarne Laško za nakup 53,92 % državnega deleža Banjalučke pivovare v višini 32,27 milijonov KM. Kot razlog za zavrnitev so navedli prenizko ovrednoten program investiranja ter zaposlovanja v nadaljnjih treh letih. V Pivovarni Laško so prepričani, da je bila omenjena ponudba ugodnejša od tiste, ki je bila oddana marca leta 2001, saj je bila kupnina, ki bi jo prejela država, višja za milijon KM. Petrol ima od leta 1999 v Sarajevu podjetje Petrol BH Oil Company, prek katerega so lani prodali za 50.000 ton derivatov, iz Slovenije pa so izvozili še 150.000 ton. Trenutno njegov tržni delež znaša 17 %, do leta 2005 ga želi povečati na 25 %. Letos pričakujejo 25 – 30 milijonov evrov prometa. Petrol ima v Federaciji 8 bencinskih servisov, v Pločah pa imajo najeto skladišče. V letu 2001 je v BiH vlagal Meblo Holding, ki je odprl salon pohištva v Sarajevu, nato pa še v Tuzli. Tako kot pred vojno je omenjeni trg za Meblo zelo zanimiv in pomemben, zato išče strateškega partnerja, s katerim ne bi začel le večje širitve prodajaln, marveč tudi skupno proizvodnjo pohištva v BiH. Meblu, ki pokriva odstotek ali dva tamkajšnjega trga, se je posrečil dober izbor poslovnih partnerjev, saj izvrstno sodelujejo z Unitradeom. Največ proda jogijev, vzmetnic in lesenega pohištva; manj pa oblazinjenega pohištva. Leta 2001 je prodaja znašala 120 milijonov tolarjev. Planika ima v BiH štiri podjetja, in sicer Planiko Flex Sarajevo s 14 trgovinami, Planiko Cazin s 3 trgovinami, v RS ima dve podjetji v Banja Luki. Leta 2001 so skupaj z Alpino odprli novo trgovino v Mercatorjevem nakupovalnem središču. Aprila 2001 se je Alpina odločila za nakup 67 % deleža sarajevske Fabrike obuče i galanterije, nekoč najmodernejše in najuspešnejše bosanske tovarne obutve, v vrednosti 200.000 KM. S tem nakupom je Alpina prvič vlagala v tuje proizvodno podjetje, za to pa so se odločili zaradi cenejše delovne sile v BiH. Med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji, ki so kupila kakšno bosansko podjetje, izstopa mednarodno podjetje za proizvodnjo in prodajo kablov Kapis iz Petrovč , ki je avgusta 2001 kupilo Tovarno kablov v Tomislavgradu za 13 milijonov KM. Bosanske oblasti so podjetju Kapis za nakup tovarne postavile več pogojev, med drugim, da mora zaposliti 200 delavcev v roku treh let. S tem pogojem niso imeli težav, saj so zaradi velikega povpraševanja nameravali zaposliti toliko delavcev že po enem letu. V naslednjih treh letih na črtujejo vlaganje v posodobitev proizvodnje in razvoj v znesku 5 milijonov KM. S tem podjetjem imajo v BiH velike načrte, in sicer postati vodilni v trženju in proizvodnji električnih kablov in žic na trgu bivše Jugoslavije in se uveljaviti tudi na tretjih trgih. V okviru bosanske privatizacije je Eco Invest novembra 2001 kupil 65 % delež tovarne celuloze in papirja Celeks iz Banja Luke za 500.000 KM v gotovini in 17,5 milijona KM v naložbah. Na ta način so si poleg vstopa na trg BiH zagotovili tudi možnost vstopa na srbski, romunski in bolgarski trg. Proizvodnja v Celeksu je bila v težavah že skoraj desetletje, glavni papirni stroji stojijo že več kot leto dni. Z ustreznimi vlaganji v Celeksove zmogljivosti bi bilo možno proizvodnjo usposobiti za do 55 ton papirja na leto. Prav tako so bila dejavna sledeča slovenska podjetja: Avtocommerce (aprila lani je ustanovil svojo družbo v Sarajevu), IMOS (začelo je z gradnjo poslovno-stanovanjskega

64

objekta višjega standarda v središču Sarajeva; naložba je bila vredna 21,5 milijona KM), Tranzit (solastnik predilnice in obrata za izdelavo preprog v Trnovu pri Sarajevu; naložba je bila vredna okoli 12 milijonov KM), Halcom informatika (vzpostavitev elektronskega bančništva v vrednosti okoli 1,5 milijona KM), Oracle Software (gradnja finančno informacijskega sistema), podjetje Citrus (lani je za 680.000 evrov kupilo bihaško Žitoprerado) ter še nekaj podjetij v zahodni Bosni. Eno izmed slovenskih podjetij, ki je imelo težave pri realizaciji svojih naložb, so Terme Čatež. Po več kot dveh letih usklajevanja pogojev (tako dolgo je namreč čakalo na dovoljenje za ustanovitev mešanega podjetja) med Termami Čatež in sarajevskim kantonom se je konec leta 2001 začela uresničevati največja slovenska naložba v BiH po koncu vojne (pred njo je imel največjo naložbo v BiH Mercator). Direktor Term Čatež in guverner kantona Sarajevo sta podpisala sporazum o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ki bo poslovala pod imenom Terme Ilidža. Novoustanovljena družba, v kateri bo brežiško podjetje imelo 90 % delež, kanton Sarajevo pa 10 %, bo na kakih 20 ha zgradila športno-rekreativni in zdraviliški kompleks na Ilidži, v katerem bo več odprtih in pokritih bazenov, gostinskih in športnih objektov ter parkirišče. Kanton Sarajevo bo poleg zemljišča novi družbi zagotovil tudi pravico do uporabe termalne vode. Terme Čatež pa se na podlagi sklenjenega sporazuma zavezujejo, da bodo hkrati s pridobitvijo pravice do uporabe zemljišča na novoustanovljeno družbo prenesle pravice za tehnološke rešitve in know-how, potreben za izvedbo in poslovanje kompleksa. Po ocenah je projekt vreden od 45 do 50 milijonov KM. V prvi fazi gradnje bodo Terme Ilidža zaposlovale 150 do 200 ljudi, kasneje pa od 200 do 250. TABELA 23: NAJVEČJI SLOVENSKI VLAGATELJI V BiH OD 1999 DO 2004

Vlagatelj Podjetje v BiH Vložek v EUR Petrol d.d. Petrol BH Oil Company Sarajevo 32.313.528 Terme Čatež d.d. Ilidža-Sarajevo 25.200.000 Mercator d.d. Mercator tržni center Sarajevo 20.953.175 OMV Istrabenz d.d. Interoil Srebrenik 13.660.646 Prevent d.d. Volkswagen Sarajevo 10.251.000 Banka Domžale CBS Bank d.d. Sarajevo 7.727.637 Intereuropa d.d. Nova Intereuropa Sarajevo 7.038.000 Kapis Tomislavgrad 2.652.000 Bori Bori KMO Bosanska Krupa 1.5-2.500.000 Kmečka družba Oslobođenje Sarajevo 1.785.000 Alpina FOGS Sarajevo 765.000

Vir: Privredna komora BiH, 2005b, lastni izračuni. V tabeli lahko razberemo, da je največji slovenski vlagatelj v BiH Petrol d.d., ki je vložil dobrih 32 milijonov EUR. Med 30 največjimi vlagatelji v BiH najdemo kar pet slovenskih podjetij, ki se po investicijah lahko primerjajo s podjetji iz zahodne Evrope. Vidimo lahko, da se je veliko podjetij odločilo za naložbe v BiH, kljub temu da razmere še danes ne veljajo za stabilne in vedno prijazne za tuje vlagatelje. Seveda pa se vlada BiH zaveda, da lahko tuje vlagatelje pritegne samo z izboljšanjem razmer v državi in posledica tega so številne reforme, ki spodbujajo tuje vlagatelje k naložbam.

65

5.6 Konkurenca na transportnem področju v BiH Največkrat uporabljen način prevoza blaga v Bosno in Hercegovino je še vedno preko cestnega prometa. Letališča Sarajevo, Banja Luka in Mostar imajo nekaj kapacitet za shranjevanje tovora, vendar še ne morajo ponuditi storitev, ki bi napovedovale hitro rast zračnega prometa v BiH. Železniške povezave do sosednjih držav so dobre, a počasne. Blago, prispelo z ladijskim prometom, se največkrat raztovori v hrvaškem pristanišču Ploče, pristanišče Brčko pa predstavlja glavno povezavo za prevoz tovora preko Save do Donave. BiH ima skupaj 1.021 kilometrov železniških prog in 21.846 kilometrov cest. Prav tako imajo 27 letališč od katerih je 8 asfaltiranih in 19 netlakovanih. Promet v BiH lahko poteka tudi po Reki Savi in v pristaniščih Bosanska Gradiška, Bosanski Brod, Bosanski Šamac in Brčko in Orašje (CIA 2005b). Po zadnjih podatkih Privredne komore BiH je v državi registriranih 130 avtoprevoznikov, ki se ukvarjajo s prevozom blaga. Od tega je 89 registriranih v Federaciji BiH in 41 v Republiki Srbski. Kljub temu, da je tako veliko prevoznikov, pa vseh ne moremo imeti za konkurente Intereurope na trgu BiH. Intereuropa še ima naprej vodilni položaj na trgu in ga iz leta v leto izboljšuje. Slovenski predstavniki podjetjem svetujejo, da se obrnejo na predstavništva slovenskih prevoznikov v državi. Tako lahko slovenska podjetja koristijo storitve Intereurope, Viator&Vektorja, Intertransa in Feršpeda. Največji konkurenti Intereurope v BiH so: Schenker Sarajevo, DTS Sarajevo, 24 VIP, Interšped Sarajevo, Interagent Mostar in Fedex. 5.6.1 Intereuropa Sarajevo, RTC Sarajevo Družba je vodilni ponudnik logističnih storitev v Bosni in Hercegovini. V letu 2004 je ustvarila za 1,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, pri čemer je največji porast prodaje beležen na področju kopenskega prometa in terminalskih storitev. Družba je leto zaključila s čistim poslovnim izidom, ki je več kot dvakrat višji od leta 2003, in z 2,1 milijarde tolarjev kapitala. Uspešnejše poslovanje je rezultat velikih vlaganj v skladiščne površine ter carinski terminal. Le-ta so v letu 2004 znašala 356 milijonov tolarjev. Hitrost razvoja je odvisna od rasti gospodarstva, zato imamo na tem področju pozitivne obete ob siceršnjih optimističnih napovedih. Vloga vodilnega logističnega ponudnika v BiH krepi ugled in storitveno znamko koncerna Intereuropa na tem trgu (Letno poročilo 2004, 26). 5.6.2 Viator & Vektor Šped, d.o.o., Sarajevo Družba trgu omogoča storitve v okviru naslednjih špedicijskih dejavnosti:

• carinjenje; • organizacija zbirnikov; • organizacija cestnega prevoza in • dejavnost trgovine v okviru špedicijskega področja.

Poslovanje družbe Viator & Vektor Šped pa ni omejeno le na navedene dejavnosti, saj je družba registrirana za poslovanje v okviru vseh poslovnih področij, ki jih opravlja krovna

66

družba Viator & Vektor, d. d. Kljub temu, pa ne opravljajo železniškega transporta, saj nimajo podpisane pogodbe z železnicami. V okviru dejavnosti trgovine bodo na področju Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore poskušali prodreti s kar najširšo paleto izdelkov, ki jih tudi sicer ponujajo s takim poslovanjem (gume, reprodukcijski material za tovorna vozila, izpušne sisteme za tovorna vozila tudi starejših letnikov, akumulatorske baterije) (Viator&Vektor, 2005a). 5.6.3 Schenker Sarajevo Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2001, saj so želeli trgu ponuditi kvalitetne logistične storitve. Trenutno imajo zaposlenih 6 ljudi, ki svetujejo strankam pri različnih problemih na področju logistike. Spadajo v svetovno znan koncern Stinnes Logistics, ki velja za eno največjih podjetij na področju logistike v svetu. Opravljajo razne storitve (Schenker Sarajevo, 2005):

• mednarodni zbirni promet iz celotne Evrope; • mednarodni tovorni promet; • železniški in kombinirani transport; • pomorski in kontejnerski prevoz; • avionski prevoz-skladiščenje; • posebni prevozi in • carinjenje.

V podjetju opravljajo storitve v vseh državah Evrope in imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti Ministrstva za trgovino in opravljanje transportnih storitev. 5.6.4 Interšped Sarajevo Podjetje Interšped je eno največjih transportnih podjetij v BiH in tudi najstarejše. Ustanovljeno je bilo 1948. leta. Podjetje posluje v mednarodnem transportu. Zaposlenih imajo 173 ljudi in široko mrežo partnerstev z velikimi podjetji in špediterji v BiH in Evropi. Leta 2000 je podjetje ustvarilo za 3,9 milijonov KM prihodkov, kar je bilo polovico prihodkov, ki so jih ustvarili pred vojno. Podjetje ima tudi lastna skladišča v Sarajevu (4500 m²) in Mostarju (3500m²). Opravljajo različne storitve:

• tovorni promet; • železniški transport; • letalski transport; • zbirni transport; • pomorski transport; • kontejnerski transport in • prevoz nevarnih snovi.

Omenjene storitve opravljajo v BiH, kot tudi v ostalih evropskih državah (Interšped Sarajevo, 2005).

67

5.6.5 Interagent Mostar Podjetje Interagent je nastalo 1996. leta. Glavna dejavnost podjetja je mednarodni transport. Interagent ima 13 podružnic v BiH, ki opravljajo storitve:

• carinjenje; • kopenski promet; • zračni promet; • pomorski promet in • prevoz nevarnih stvari.

Podjetje je v 100 % privatnem lastništvu, lastnik je Danko Šulenta. Interagent velja za eno največjih podjetij v mednarodnem prometu, kar potrjuje tudi podatek, da imajo več kot 1000 strank (Interagent Mostar 2005).

68

6 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA V SRBIJI IN ČRNI GORI (Benjamin Nikl) 6.1 Geografske značilnosti Država Srbija in Črna gora (SČG) leži v centralnem delu Balkanskega polotoka, kjer se stekajo najvažnejše poti, ki povezujejo Evropo in Azijo. Tako je s svojim položajem geopolitično zelo pomemben teritorij. Državna meja teče kar ob sedmih državah in sicer na severu ob Madžarski in Romuniji, na vzhodu ob Bolgariji, na jugu ob Makedoniji in Albaniji ter na zahodu ob meji Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Mednarodne poti in železniške proge, ki potekajo po dolinah, vklesanih od mogočnih rek, sestavljajo najkrajše poti, ki povezujejo zahodno in centralno Evropo z Bližnjim vzhodom, Azijo in Afriko. Pomembnejše poti spremljajo predvsem dolino reke Morave, ki se pri Nišu razdeli na dva kraka. En krak in s tem prometna pot sledi Južni Moravi in nato preko doline reke Vardar nadaljuje pot proti Solunu, drugi prometni krak pa sledi dolino reke Nišave in vodi do Sofije in Istanbula. Reke SČG pripadajo bazenom Jadranskega, Egejskega in Črnega morja. Tri večje so plovne in sicer: Donava, Sava in Tisa. Najdaljša reka je Donava, ki na ozemlju Srbije preteče 588 km od 2.857 km svoje celotne dolžine. In prav Donava je bila že od nekdaj pomembna za Srbijo, predvsem pa po septembru 1992, ko so odprli kanal Ren – Maina – Donava in s tem približali Črno morje in luke Bližnjega vzhoda Evropi. Največje pristanišče je Bar, ki je dobro povezano z notranjostjo, predvsem z glavnim mestom Beogradom (Privredna komora Srbije 2005b). Severni del Srbije, Vojvodina, je pretežno ravninski, medtem ko sta centralni in južni del bolj hribovita in celo gorata. Tako višino preko 2.000 metrov doseže kar 15 planin, med katerimi je najvišja Đeravica (2.656 m) v Prokletijah ob meji z Albanijo (Privredna komora Srbije 2005b). Ravnice se razprostirajo predvsem v Panonski nižini (ta se v celoti razprostira med Beogradom in Budimpešto) in na njenih obrobjih (Mačva, Posavje, Pomoravje, Šumadija in Negotinska krajina) ter so pretežno v kmetijski rabi. SČG ima kar 55 % svojega ozemlja kmetijskih obdelovalnih površin, okoli četrtino pa je poraslega z gozdom. Takšni ugodni naravni in klimatski pogoji, seveda ugodno vplivajo na razvoj kmetijstva. Tako so ravninski predeli (tudi v Metohiji in v Kosovu) primerni za mehanizirano kmetijstvo, medtem ko so pa hribovita področja primernejša za pridelavo sadja, predvsem grozdja. Na bolj goratih planotah pa se je razvilo gozdarstvo in vzreja ovac, prašičev ter goveda. Ponekod so urejeni celo namakalni sistemi, a jih je le dobra šestina v uporabi zaradi pomanjkanja denarja in zato je pridobivanje določenih pridelkov zapostavljeno. Na jugu države pa najdemo primorski del države, kjer se nahaja tudi Skadarsko jezero, ki je delno albansko in delmo srbsko. To pa ni edino jezero, najdemo tudi več manjših (Zlatarsko, Pivsko, Batlavsko, Gračaničko, Vlasinsko), ki pa nimajo kakšnega večjega pomena. Ob obali, kot tudi ponekod ob jezerih, je najvišje razvit turizem in to je tudi poglavitni vir zaslužka ljudi, ki prebivajo na teh področjih. Klima je zmerna kontinentalna, na jugu države pa je tudi mediteranskega značaja, a vseeno poznajo štiri letne čase s postopnimi vremenskimi prehodi med njimi.

69

6.2 Administrativna ureditev Država SČG se sestoji iz dveh republik (ena je Srbija, druga Črna gora) in dveh avtonomnih pokrajin in sicer Vojvodine in Kosova (ta predel je pod nadzorom Združenih narodov po resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1244). 6.3 Prebivalstvo Pred petnajstimi leti, ko je tudi Slovenija bila še del takratne SFRJ, je na sedanjem teritoriju SČG prebivalo približno en milijon več ljudi, kot jih tam prebiva danes. To je seveda posledica vojne v kateri je bila SČG, kot tudi migracije ljudi zaradi slabih pogojev za življenje, nekateri so bili pa enostavno pregnani. TABELA 24: ŠTEVILO PREBIVALCEV V SČG

Leto 1991 2001 2002 2003 2004 2005 ** Število prebivalcev * 11.207 10.650 10.510 10.670 10.680 10.700 Rast prebivalstva (2001 = 100)

105,23 100,00 98,68 100,19 100,28 100,47

OPOMBE : * Število prebivalcev je za celotno SČG. OPOMBE : ** Podatek za leto 2005 je projekcija. Vir: Izvozno okno RS (2005d), lastni izračuni. Po zadnjem štetju prebivalstva ima SČG 8.157.600 prebivalcev, brez Kosova in Metohije, kjer popis vse od leta 1981 ni bil opravljen in zato natančni podatki niso na voljo. Od tega jih je 7.498.025 v Srbiji in le 659.575 v Črni gori, za Kosovo in Metohijo pa se predvideva, da tam prebiva okoli dva in pol milijona ljudi. Med prebivalci v Republiki Srbiji je otrok, starih do 14 let, nekje 18 %, kar dve tretjini (67 %) prebivalcev je starih od 15 do 64 let in le 15 % jih je starejših od 65, kar pa je tudi delno posledica vojne. V starostni skupini nad 65 let je veliko več žensk, kar poskrbi, da je okoli 53 % celotnega prebivalstva SČG ženskega spola. V Republiki Črni gori pa je mladih do 14-ega leta 21 %, v skupini med 15 in 64 leti je dve tretjini prebivalcev Črne gore, starejših od 65 pa je le 12,4 %. Tudi na ozemlju SČG najdemo več etničnih skupin, kot tudi pripadnike različnih veroizpovedi. Največ je seveda pripadnikov srbske etnične skupine (62,6 %), tem sledijo Albanci (16,5 %), Črnogorcev je okoli 5 %, Madžarov še manj (3,3 %), ostalih 12,6 % pa ne moremo natančno omejiti oziroma razdeliti med ostale etnične skupine (te pa so Bolgari, Romuni, Slovaki, Nemci, Slovenci, Hrvati, Bosanci, Makedonci, Turki, Rusi, Ukrajinci in seveda tudi Romi). V tem predelu bivše Jugoslavije prevladuje pravoslavna vera (65 % prebivalstva je te vere), 19 % je muslimanov, 4 % prebivalstva ima rimskokatoliško veroizpoved, le odstotek jih je protestantov. Ostali (11 %) so pripadniki kake manjše religije ali pa se ne pripisujejo k nobeni posebej. Le 7 % prebivalcev SČG ni pismenih, nepismenost v Srbiji je večja med ženskim delom populacije, medtem ko je v Črni gori nepismenih več moških.

70

6.4 Gospodarstvo Že kar na začetku navedimo, da je plačilno sredstvo v Srbiji dinar, v Črni gori pa evro. Tako dobimo za 1 EUR nekje med 75 in 80 dinarji, a v splošni praksi je plačevanje z evri tudi v Republiki Srbiji (skoraj povsod pa lahko plačate tudi na primer z ameriškimi dolarji, ali z angleškimi funti). Danes je SČG po ocenah Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada ena najrevnejših držav in to ne le zaradi splošne revščine, ampak je veliko k temu pripomogla tudi siva ekonomija, saj tega pojava svetovne inštitucije ne morejo oceniti oziroma vključiti v svojo oceno. Zelo zanimiv je podatek, da imajo obnovljenih le 48 % proizvodnih zmogljivosti izpred desetih let, kar nam pove, da sta jih dolgotrajna vojna in diktatura Miloševiča drago stali. Tako je po večletni izolaciji in napakah gospodarske politike prejšnjega režima država slednjič stopila na pot hitre tranzicije. Izhodišča so, kot že povedano, sicer slaba, saj je bilo potrebno povsem na novo zasnovati strategijo gospodarskega razvoja, poleg tega pa državo obremenjuje slab socialni položaj prebivalstva. Svojo priložnost vidi sedanji režim v postopnem odpiranju gospodarstva in seveda v finančni pomoči v nekaj naslednjih letih. Na vsak način pa bodo poskušali čim tesneje sodelovati z mednarodno skupnostjo ter si tudi iz tega naslova obetali pomoči. Industrijska proizvodnja se je v letu 2003 zmanjšala za 2,7 % glede na leto poprej, v primerjavi z letom 1991 pa je bila nižja skoraj za polovico. Najnovejši podatki Zveznega zavoda za statistiko pa kažejo, da je bila industrijska proizvodnja SČG v decembru 2004 za 23,7 odstotkov večja v primerjavi s povprečno mesečno proizvodnjo v letu 2003, kar pa je spodbudno za prihodnost. Na področju industrije je bilo največje povečanje zabeleženo na naslednjih področjih:

• proizvodnje motornih vozil in prikolic (63,5 %); • recikliranja (58,9 %) in • proizvodnje kovin (55,2 %).

Največje zmanjšanje proizvodnje pa je zabeleženo na naslednjih industrijskih področjih: • proizvodnja ostalih prometnih sredstev (48,2 %); • proizvodnja radijske, TV in komunikacijske opreme (40,6 %) in • proizvodnja usnja, usnjenih izdelkov in obutve (10,6 %)

(Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal 2005c). Kmetijstvo je leta 2003 in tudi delno v 2004 utrpelo izgube, saj ga je prizadela suša. Pridelek pšenice, sladkorne pese in drugih kultur je bil po vladnih ocenah za 20 do 60 odstotkov manjši, kar pa je glede na to, da je kmetijstvo vidnega pomena pri ustvarjanju BDP, zelo negativno za državo. In prav zaradi tega je zelo obetaven podatek, da se pomen kmetijstva in industrije, ki sta še v letu 1999 predstavljala dve tretjini BDP (sedaj le še dobro polovico), hitro zmanjšuje, hitrejšo rast pa beležijo storitve.

71

TABELA 25: RAST BDP V SČG

Leto 2001 2002 2003 2004 2005 * St. rasti BDP v % 6,2 3,8 2,0 6,0 5,0

OPOMBE: * Podatki za leto 2005 so projekcija. Vir: Izvozno okno RS (2005d). Po letu 2001 se stopnja gospodarske rasti v Srbiji in Črni gori zmanjšuje. Leta 2003 je znašala le 2 %, saj sta industrijski in kmetijski sektor izjemno slabo poslovala, prav tako izvozni sektor. V letu 2004 se je gospodarska rast spet krepko povečala ter znašala 6 %. Višjo rast omejuje restriktivna fiskalna politika, ki jo zahteva IMF v okviru sporazuma, ter možnost, da bo sedanja vlada počasneje in manj dosledno sledila začrtanim reformam. Kljub predvidenemu povečanju gospodarske rasti, pa bo ta še vedno prenizka, da bi opazneje izboljšala življenjski standard in stabilizirala makroekonomsko okolje. Dolgoročno bo morala Srbija in Črna gora predvsem povečati svoj izvoz ter na ta način zagotoviti trajno rast BDP. SLIKA 14: CELOTNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD SČG (v mio USD)

10425

1570019800

23300 24300

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

2001 2002 2003 2004 2005 *

OPOMBE: * Podatek za leto 2005 je projekcija. Vir: Izvozno okno RS (2005d). Celotni BDP se je v zadnjih štirih letih povečal za več kot dvakrat in je v letu 2004 dosegel 24.300 milijonov USD. Za naslednje leto in tudi nadaljnje obdobje se pa pričakuje še nadaljnja rast, vsekakor pa ne v takšni meri, kot v obdobju 2001-2004.

72

SLIKA 15: BDP NA PREBIVALCA (V USD)

979

1492

18882121

2309

0

500

1000

1500

2000

2500

2001 2002 2003 2004 2005 *

OPOMBE: * Podatek za leto 2005 je projekcija Vir: Izvozno okno RS (2005d). Iz zgornje tabele je razvidno, da je tudi realni BDP na prebivalca doživel občutno rast v letih od 2001 do 2004 (porast za 116,7 % v štirih letih), a je še vedno na nizki stopnji, če ga primerjamo z ostalimi državami. V primerjalni listi mednarodnih inštitucij se po BDP na prebivalca SČG giblje med 160. in 170. mestom izmed 230 obravnavanih država. Zaradi visokega trgovinskega primanjkljaja, ki je leta 2003 znašal 4,8 milijarde dolarjev in predstavljal 24,4 % BDP, leta 2004 pa je narasel celo na 7.438 milijarde dolarjev in je za 55 % večji kot leto prej, je visok tudi primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. V letu 2003 je tako trgovinski primanjkljaj predstavljal visokih 24,24 % BDP, leto pozneje pa kar 31,76 % celotnega BDP ustvarjenega v SČG. Za prihodnost se napoveduje, da bo ta ekonomski pokazatelj še kar rasel, čeprav se vlada zavzema za zniževanje trgovinskega primanjkljaja (predvsem bi radi povečali stopnjo izvoza). SLIKA 16: INFLACIJA V SČG OB KONCU POSAMEZNEGA LETA

119,8

27,4 21,311,2 7,3

020406080

100120140

2000 2001 2002 2003 2004Leto

Stop

nja

letn

e in

flaci

je v

od

stot

kih

(%)

Vir: prirejeno po SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005a).

73

Tudi inflacija se z restriktivno monetarno politiko vztrajno znižuje. Povprečna stopnja inflacije se je v SČG vse od leta 2000, ko je bila visokih 119,8 %, vztrajno zniževala. Tako je znašala v letu 2001 le še 27,4 %. V letu 2003 se je znižala s predhodnih 21,3 % v letu 2002 na 11,2 %, kar je zelo dober napredek. Narodna banka Srbije je takrat za leto 2004 napovedovala, da bo inflacija 7-odstotna, medtem ko so mednarodni inštituti ocenjevali, da bo povprečna stopnja inflacije znašala okoli 8 % ter se v letu 2005 po vseh napovedih znižala na 7,5 %. Omeniti je treba, da ima Črna gora dosti višjo inflacijo, kot jo dejansko prikazujejo (tu je po ocenah neodvisnih ekonomskih izvedencev govora o inflaciji tudi do 30 %). Vlada prikriva realno stopnjo inflacije predvsem zato, da s tem ne bi prestrašila potencialnih investitorjev od njihovih namenov nalaganja v njihovo gospodarstvo. Že prej smo omenjali sivo ekonomijo in tudi pri stopnji nezaposlenosti nima dobrega vpliva na ta indikator. Tako je bila stopnja brezposelnih v letu 2003 kar 34,5 %, kar je med najvišjimi stopnjami v Evropi. Sicer je bilo leta 2004 manj registriranih brezposelnih (30,3 % prebivalstva), a tudi to ni nizka stopnja brezposelnosti. Povedati je potrebno, da je z vsakim izboljšanjem gospodarskega položaja tudi vidno izboljšanje na področju zaposlenosti. Tako naj bi stopnja brezposelnosti v SČG v letu 2005 po napovedih padla na 28,0 %, kar še vedno ni velik uspeh, a v položaju v katerem se nahaja gospodarstvo SČG trenutno, je pomemben prav vsak majhen korak. Visoka brezposelnost ostaja problematična. Ocenjuje se, da je v Srbiji in Črni gori več kot tri milijone brezposelnih, zato je vlada sredi novembra 2003 sprejela program socialne politike in zaposlovanja. Okoli desetina ljudi živi na meji golega preživetja, njihovo število pa se s privatizacijo in prestrukturiranjem povečuje, s tem pa tudi število čedalje pogostejših stavk v vseh sektorjih. Po ocenah raznih mednarodnih institucij se dobra polovica prebivalstva komaj prebija skozi mesec, kar je še toliko bolj zaskrbljujoče. TABELA 26: STOPNJA BREZPOSELNOSTI V SČG

Leto 2001 2002 2003 2004 2005 * St. brezposelnosti v odstotkih 27,5 31,3 34,5 30,3 28,0

OPOMBE: * Podatek za leto 2005 je projekcija. Vir: Izvozno okno RS (2005d). Stopnja brezposelnosti je leta 2003 po ocenah znašala okoli 34,5 %, vendar pa veliko ljudi dela v sivi ekonomiji, katere delež se ocenjuje na okoli 40 %. V prvi polovici leta 2003 je rast plač presegala rast produktivnosti v večini gospodarskih sektorjev. V Srbiji je povprečna rast plač v letu 2003 znašala 13,6 %. Januarja 2004 je srbska plača znašala 212 EUR in bila na letni ravni realno višja za 17,6 %. Po najnovejših podatkih Republiškega zavoda za statistiko je znašala povprečna neto plača v SČG v decembru 2004 17.346 dinarjev (219,89 EUR). V primerjavi s prejšnjim mesecem se je povprečna neto plača nominalno povečala za 15,32 %, realno pa za 17,38 %, kar nam pove, da so bile sredi leta plače nižje kot na začetku in koncu leta. Zaposleni v gospodarstvu so v povprečju prejeli 15.918 dinarjev (201,79 EUR), v negospodarskih dejavnostih pa 20.652 dinarjev (261,80 EUR), kar ne govori v prid gospodarstva.

74

SLIKA 17: POVPREČNA PLAČA V LETU 2004 V EUR

215204

404415

615685678

273193

0 100 200 300 400 500 600 700 800

SČG

Romunija

Madžarska

Češka

Poljska

Slovenija

Hrvaška

BIH

Makedonija

Vir: SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005e). Če si pogledamo zgornjo sliko lahko kaj hitro ugotovimo koliko je delovna sila cenejša v Srbiji, kot pa na primer v Sloveniji in zato sploh ni čudno, da se investicije naših podjetij v gospodarstvo SČG konstantno večajo. Prav tako je logična selitev določene proizvodne dejavnosti na območje SČG, saj so stroški dela občutno nižji in to je poglavitnega pomena v določenih panogah, predvsem pa tam, kjer so dobički podjetij že tako minimalni. Seveda pa ni le cenejša delovna sila edini vzrok zaradi katerega podjetja proizvodnjo selijo na ozemlje SČG. Pomemben je tudi nižji davek na dobiček, ki ga ustvarijo podjetja v gospodarstvu. Stopnja davka na dobiček je za podjetje pomembna, saj nižja kot je manj mora podjetje plačati davka državi (ob istem ustvarjenem dobičku). TABELA 27: STOPNJA DAVKA NA DOBIČEK V POSAMEZNIH DRŽAVAH

Država Srbija Madžarska Poljska Bolgarija Hrvaška Slovenija Češka Davek na dobiček

10 % 16 % 19 % 19,5 % 20 % 25 % 28 %

Vir: prirejeno po SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005d). Ob višini stopnje davka je treba omeniti tudi olajšave, ki jih posamezne države nudijo podjetjem v primeru investiranja v njihovi državi. Te so lahko različne: od zmanjšanja davčnih stopenj za določeno obdobje, do raznih subvencij pri gradnji objektov,...

75

6.4.1 Naravni viri V gospodarstvu SČG najdemo tudi rudarstvo in pridobivanje energije ter plina, ampak v manjših obsegih kot na primer predelovalno industrijo ali storitve. Tako proizvodnja in distribucija energije, plina in vode skupaj predstavljajo okoli 18 % skupne industrije, rudarstva pa je še manj (okoli 5 %). Srbija je energetsko siromašna država, kot smo omenili je proizvodnja in distribucija električne energije, plina in vode pomembna panoga dejavnosti v SČG, zato se nam zdi smiselno, da povemo tudi kaj o tem. Elektrika se proizvaja v Srbiji na več načinov in sicer v hidroelektrarnah, termoelektrarnah in toplarnah. V toplarnah pridobivajo elektriko na podlagi temperaturnih razlik vode, kar ne zahteva posebnih naravnih virov, zato pa ostala dva načina pridobivanja elektrike zahtevata naravne vire. Energetskih rezerv za sežig v termoelektrarnah ima SČG sorazmerno malo (premoga je predvidoma za nadaljnjih 55 let, nafte in zemeljskega plina za okoli 20 let, ampak to na nivoju sedanje proizvodnje, ki pokriva le četrtino potrebne energije), zato v tem ni videti daljne prihodnosti. Drugačna pa je slika pri hidroelektrarnah, ki še niso izrabile potencialov vodnih virov v državi. Če pa pogledamo kje potekajo reke pa kar hitro lahko ugotovimo, da reke kot same ne dosegajo velikih pretočnih hitrosti, kar je poglavitnega pomena pri ustvarjanju energije v hidroelektrarnah. Tako bi bila nadaljnja izraba vodnih virov povezana z velikimi vlaganji v sodobne elektrarne, za kar pa država vsekakor nima denarja. Zaradi pomanjkanja denarja so bila tudi vlaganja v obnovo distribucijskega sistema minimalna, kar je privedlo do tega, da je sistem zastarel in so izgube v prenosu in distribuciji energije v stalnem porastu ter med najvišjimi v Evropi. Zaradi vsega navedenega, mora SČG zelo veliko energije tudi uvoziti, ta pa je seveda dražja, kar spet neugodno vpliva na trgovinsko bilanco. Rudarstvo v SČG predstavlja osnovo za industrijo, s tem pa tudi za ekonomijo države v celoti. Najpomembnejši za rudarstvo so premogovniki v Kolubari in Kostolcu, kjer kopljejo predvsem nizkokalorični lignit, a prav ta da okoli 65 % vse energije v SČG. Pomembna je postala tudi industrija gradbenega materiala, ki je med bolj profitnimi panogami v državi in je v konstantni rasti vse od leta 2000. V ta sklop industrije spada predvsem pridobivanje cementa, mineralnih surovin, opeke in tudi nekaterih nemetalov. V rudniku Bor kopljejo bakrovo rudo, v okolici jo tudi predelujejo ter pridobivajo plemenite kovine iz bakra, kar poskrbi za razvoj tamkajšnje regije. Pridobivanje industrijskih materialov ima še velike rezerve v Srbiji, saj so to visokoprofitabilni projekti, ki pa so delno osnovani na predpostavkah, delno pa na najdiščih raznih mineralov, fosfatov, kot tudi granita in cirkonija. Za pridobivanje le-teh pa bo potrebno še precej investicij in prav tukaj je zanimaje tujih družb zelo veliko. Ponekod so tudi najdišča podzemnih voda, ki so v glavnem komercialne mineralne vode in so večinoma v lasti domačih ponudnikov ustekleničenih voda. Prav pred kratkim pa je bila na Privredni komori Srbije predstavljena študija, da bi bilo mogoče iztržiti iz podzemnih voda veliko več, na račun izgradnje toplic s termalno vodo, a kaj bo iz tega bo prinesel čas in morebitni investitorji.

76

6.4.2 Blagovna menjava SČG s tujino Nadzor uvoza in izvoza izvaja služba plačilnega prometa Nacionalne banke Srbije in carinski organi, ki dostavljajo poročila Ministrstvu za trgovino. Inšpekcijski nadzor zunanjetrgovinskega poslovanja izvaja Zvezni tržni inšpektorat in Zvezni devizni inšpektorat. Posebej je potrebno poudariti, da so v teku postopki spremembe zakonov kot tudi dogovori o razdelitvi pristojnosti med različnimi organi. V tem smislu se realno ocenjuje in spreminja večina predpisov ali njihovih odredb, ki se nanašajo na nekdanje zvezne organe. V večini primerov sta uvoz in izvoz prosta. Od skupno 5882 proizvodov, potrjenih s carinsko nomenklaturo (skupno 8747, če se vključijo še narkotiki), se za 94 proizvodov zahteva dovoljenja za izvoz, za 142 dovoljenje za uvoz in izvoz, 34 proizvodov pa je reguliranih s kvotami. Proizvodi, ki imajo svojo carinsko stopnjo in izvozno/uvozni režim, se nahajajo v carinski nomenklaturi. Carinska nomenklatura je usklajena s standardi EU. Določeni proizvodi zahtevajo dodatne odobritve od pristojnega ministrstva in ustanov, kot so ministrstvo za zdravje in socialno zavarovanje, zvezni institut za mere in dragocene kovine in zvezni institut za standardizacijo. Pri uvozu v SČG so stroški podjetja, razen nabavne vrednosti proizvodov še: carina, stroški carinjenja, taksa za dovoljenje, če proizvod potrebuje dovoljenje, taksa za odobritev pristojnih zveznih organov in trošarina. Področje uvoza in izvoza zakonsko urejata z Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju ter Zakon o deviznem poslovanju. V letu 2001 so bile ukinjene kvote za uvoz:

• proizvodov, ki se lahko uvažajo brez carin; • rezervnih delov za vzdrževanje uvozne opreme; • nove opreme in materialov, ki so del tuje investicije; • dobrin, ki so uvožene na osnovi odobrenih sporazumov, vezanih na dolgoročno

proizvodno sodelovanje; • proizvodov, ki so kupljeni in uvoženi iz tuje države v primeru izvoza istih količin

proizvodov, ki imajo enako tarifno številko; • opreme, delov in materialov za izvozno orientirana postrojenja; • rezervnih delov, kupljenih v tujini in namenjeni za koriščenje v projektih izven

Srbije in Črne gore; • začasen uvoz in izvoz; • proizvodov v svobodnih carinskih in trgovinskih conah in • proizvodov, ki služijo kot zamenjava za prej uvožene proizvode, ki so

nesprejemljivi in z napako. Uvoznih dajatev je oproščena tudi nova oprema, ki pomeni vlaganje tujega kapitala (izvzeti so avtomobili). Predstavniške pisarne lahko na začasni podlagi uvozijo pisarniško opremo in avtomobile, ne da bi za to morale plačati uvozne dajatve. Največji problem na področju zunanje trgovine ostaja prenizek izvoz in s tem povezan visok primanjkljaj v trgovinski bilanci s svetom, ki je posledica nizke konkurenčnosti srbskega izvoza in šibkega povpraševanja v večini držav EU, predvsem Nemčiji in Italiji, ki sta med najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Struktura izvoza in uvoza po državah se v letu 2004 ni spremenila.

77

SLIKA 18: GLAVNI IZVOZNI TRGI SČG V LETU 2004 (V mio USD)

120

118

154

156

158

163,3

267

373

486

650

0 100 200 300 400 500 600 700

Madžarska

Romunija

Hrvaška

Francija

Rusija

Slovenija

Makedonija

Nemčija

Italija

BIH

Vir: SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005f). Kot je prikazano v sliki 18 so bili v izvozu SČG v letu 2004 glavni zunanjetrgovinski partnerji SČG Bosna in Hercegovina, Italija, Nemčija ter Makedonija. Slovenija je bila na 5. mestu in kasneje bomo prikazali tudi, kako je uvoz v Slovenijo skozi leta rasel. Kaj hitro lahko tudi ugotovimo,da so trgi bivše Jugoslavije še vedno med pomembnejšimi izvoznimi partnericami SČG, seveda pa postajajo vedno pomembnejši tudi trgi Evropske unije in tradicionalno tudi Rusije. SLIKA 19: GLAVNA UVOZNA TRŽIŠČA SČG V LETU 2004 (V mio USD)

1501

1401

1065

525

425

357

337

321

293

275

0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600

Nemčija

Rusija

Italija

Kitajska

ZDA

Francija

Slovenija

Madžarska

Avstrija

Ukrajina

Vir: SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005g).

78

SČG je v letu 2004 največ uvozila iz Nemčije, Rusije, Italije in Kitajske, kar je prikazano v sliki 19, kjer so tudi ostali pomembnejši uvozni partnerji države. Najdemo tudi Slovenijo in sicer kot sedmo najpomembnejšo uvozno partnerico, ki pa je v letu 2004 realizirala skoraj 5-krat manjši izvoz v SČG kot pa Nemčija. V letu 2004 je SČG realizirala skupno blagovno menjavo s tujino v višini 14.840 milijonov USD, kar pomeni 32 % povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izvoz blaga se je v letu 2004 povečal za 34,3 % glede na prejšnje leto in je znašal 3.701 milijonov USD, uvozili pa so blago v vrednosti 11.139 milijonov USD (kar je za 49,1 % več kot leto poprej). Tako ugotovimo, da je bila pokritost uvoza z izvozom leta 2004 33,2 odstotna. V letu 2005 in 2006 se pričakuje da se bo izvoz blaga še nekoliko okrepil, saj je pričakovati pozitivne učinke privatizacije in prestrukturiranja podjetij, poleg tega pa se bo okrepilo tudi povpraševanje v državah EU. Po drugi strani pa se bo povečeval tudi uvoz, tako da bo Srbija in Črna gora še naprej beležila visoka primanjkljaja v trgovinski in posledično v tekoči bilanci. TABELA 28: ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA SČG Z DRŽAVAMI BIVŠE JUGOSLAVIJE V LETU 2004

Država Izvoz SČG v letu 2004 *

% v izvozu SČG

Uvoz SČG v letu 2004 *

% v uvozu SČG

Saldo (izvoz/uvoz)*

BiH 650.225.921 17,6 242.980.068 2,2 407.245.853 Hrvaška 154.002.442 4,2 208.417.362 1,9 -54.414.920 Makedonija 266.913.276 7,2 164.932.235 1,5 101.981.041 Slovenija 163.634.096 4,4 336.979.554 3,0 -173.345.458 Skupaj 1.234.775.735 33,4 953.309.219 8,6 281.466.516

OPOMBE: * podatki so v EUR Vir: delno povzeto po Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal (2005b). Iz zgornje tabele je razvidno, da so tudi trgi bivše skupne države za SČG zelo pomembni, predvsem pa izvoz, kamor izvozijo tretjino svojih izdelkov. Največ uvozijo prav iz Slovenije, kar je spodbuden podatek tako za ene kot druge. Bolj pa so takšne menjave seveda vesela slovenska podjetja, saj je saldo med izvozom in uvozom SČG negativen, kar pa ne pomeni nič drugega kot pa to, da Slovenija več blaga izvozi v SČG kot pa ga od tam uvozi. Zanimiv je tudi podatek, da se iz SČG za dobrih 407 milijonov EUR več izvozi v BIH kot pa uvozi od tam. Nasploh je blagovna menjava med tema dvema državama dokaj visoka, sploh če pomislimo na to, da so bili še ne dolgo nazaj v medsebojni vojni. Isto velja tudi za Hrvaško, ki iz SČG uvozi skoraj toliko kot Slovenija, a za več kot 120 milijonov EUR manj izvozi tja. To so morebitne posledice vojne, verjetno pa je poglavitnega pomena to, da so slovenska podjetja bila vse od razpada skupne države vedno prisotna na srbskem trgu, kljub težavnim razmeram in ukrepom mednarodnih skupnosti. Visok deficit v trgovinski bilanci se pokriva z najemanjem kreditov države v tujini, prelivanjem iz tujih donacij ter zalogami gotovine pri prebivalstvu in sredstvi od individualnega dela v tujini. Prav v tem vidijo problem tudi tamkajšnji ekonomisti. In tako je predsednik društva ekonomistov Srbije prof. Dr. Ljubomir Madžar na vsakoletnem kongresu ekonomistov povedal: »Donacije, ki smo jih prejeli smo jih dobili za določen čas, in jih nismo izkoristili kot bi jih lahko. Politiki iz aktualne oblasti sploh ne pomislijo na to,

79

obenem pa se prelahko zadolžujejo v svetu, iz oči pa jim beži to, da kmalu prihaja čas vračanja posojil. In zato se upravičeno postavljam vprašanje, kako se bodo pokrivale te obveznosti do sveta, če pa proizvodnja ne raste po predvidevanjih in s pričakovanim tempom.« (Privredna komora Srbije 2005a). V odgovor na to so mu iz Privredne komore Srbije (Gospodarska zbornica Srbije) odvrnili, da se pripravljajo projekti za povečanje izvoza Srbije s ciljem zmanjšanja trgovinskega primanjkljaja države. Ob količini uvoza ter izvoza Srbije in Črne gore je zelo zanimivo pogledati tudi kateri izdelki so najbolj zastopani pri uvozu in izvozu. To bo razvidno iz naslednjih grafov. SLIKA 20: NAJPOMEMBNEJŠI IZVOZNI IZDELKI V LETU 2004 (v mio USD )

98

116

130

177

179

183

188

220

250

480

0 100 200 300 400 500 600

Organski kemijski izdelki

Plastika v primarnih oblikah

Drugje neomenjeni kovinski izdelki

Oblačila

Sladkor, izdelki iz sladkorja, med

Izdelki iz kavčuka

Drugje neomenjeni gotovi izdelki

Barvne kovine

Sadje in zelenjava

Jeklo in železo

Vir: SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005h). Kot je razvidno iz zgornjega grafa, je najpomembnejša izvozna postavka železo in jeklo s skupno vrednostjo izvoza 480 milijonov dolarjev, sledijo pa sadje in zelenjava v skupni vrednosti 250 milijonov dolarjev. To nekako potrdi prejšnje trditve, da je kmetijstvo še zmeraj zelo pomembno pri ustvarjanju BDP. Veliko izvozijo tudi barvnih kovin (220 milijonov USD), ostalih gotovih v teh kategorijah neomenjenih izdelkov in pa medu, sladkorja ter izdelkov iz sladkorja. Tudi izvoz oblačil se je močno povečal od prejšnjih let, to pa predvsem zaradi tega, ker je delovna sila v SČG krepko cenejša (kar je bilo predstavljeno že v poglavju 6.4 in je razvidno iz slike 17), kot pa v okoliških državah. Vsekakor pa je treba tudi na področju tekstila in obutve omeniti črni trg, ki se tolerira od države in prav ta oskrbuje okoliške trge s tekstilnimi izdelki in obutvijo. Srbski črni trg proizvede največjo količino ponarejenih izdelkov na področju tekstila in obutve v južni Evropi in večina teh izdelkov je namenjenih za prodajo na tujih tržiščih. Ker pa je ta proizvodnja in prodaja del sive ekonomije pa seveda ni in ne more biti zavzeta v statistikah.

80

SLIKA 21: NAJPOMEMBNEJŠI IZDELKI V UVOZU SČG V LETU 2004 (v mio USD)

315

348

359

413

468

490

680

848

1046

440

0 200 400 600 800 1000 1200

Barvne kovine

Predivo, tkanine, tekstilni izdelki

Plin, naravni in industrijski

Grozdje in železo

Pisarniška oprema

Električni stroji, aparati in oprema

Specialni industrijski stroji

Industrijski stroji za splošno uporabo

Cestna vozila

Nafta in naftni derivati

Vir: SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005i). Iz slike 21 ugotovimo, da je SČG v letu 2004 uvozila največ nafte in to kar za 1.046 milijonov USD, to pa več kot očitno kaže na dejstvo, da med naravnimi viri ni nafte. Cestnih vozil je bilo uvoženih za 848 milijonov dolarjev, kjer je treba povedati, da v to kategorijo spadajo osebna in tovorna vozila, ne pa tudi delovni in industrijski stroji (kot na primer traktorji). Industrijskih strojev za splošno rabo in specialni industrijskih strojev skupaj je bilo v letu 2004 uvoženih več kot nafte v SČG, kar tudi govori o razvoju gospodarstva in o izboljšanju stanja v industriji. Električni stroji, aparati ter pisarniška in električna oprema so prav tako pokazatelji visokih investicij v SČG, saj gredo ti izdelki predvsem za potrebe gospodarstva. Zanimivost po sebi pa je tudi uvoz jekla in železa, saj je z 413 milijoni USD le za 77 milijonov nižji od izvoza teh dobrin iz države. Plin sicer najdemo med naravnimi viri, a ga kljub temu morajo uvoziti. Nič čudnega ni, da uvažajo tudi tekstilne izdelke, predivo in tkanine, saj sem ne spadajo le oblačila, ki smo jih omenili pri izvozu. Glede na to, da uvozijo za skoraj 100 milijonov USD več barvnih kovin, kot pa jih izvozijo je verjetno smiselno to, da uvažajo druge, kot pa jih izvažajo. Če pa vemo, da so naravni viri omejeni in tudi ni mogoče pridobivati vseh kovin iz virov, ki jih SČG ima, pa je presežek uvoza barvnih kovin čisto smiseln.

81

6.4.3 Blagovna menjava med SLO in SČG Za večino blaga in držav Republika Slovenija nima omejitev izvoza. Za določeno blago, ki se uvaža ali izvaža pa se določajo naslednji režimi (1. člen Uredbe o določitvi režima izvoza in uvoza določenega blaga, Ur.l.št.111/01):

• Izvoz na podlagi dovoljenja; • Uvoz na podlagi dovoljenja; • Uvoz na podlagi kontingentov; • Uvoz na podlagi soglasja.

Vendar pa je SČG v tem pogledu izjema, saj je bil izvoz v takratno Jugoslavijo dolgo časa sankcioniran. Sankcije združenih narodov so sedaj sicer ukinjene, vendar pa obstajajo še vedno določene omejitve izvoza. Med omejitvami sta najpomembnejši dve, in sicer: prepovedano je plačevanje zahtev ali sklepanje pogodb v zvezi z vsemi transakcijami, ki so bile sankcionirane, ter še vedno obstoječa prepoved Združenih narodov na izvoz vojaške opreme v SČG. TABELA 29: IZVOZ IN UVOZ SLOVENIJE PO LETIH

Leto Izvoz (v mio USD) Uvoz (v mio USD) Saldo (v mio USD) 1996 95,624 31,964 63,660 1997 112,392 42,045 70,347 1998 102,661 67,542 35,119 1999 84,876 35,770 49,106 2000 143,354 40,988 102,366 2001 235,559 47,279 188,280 2002 329,746 58,378 271,368 2003 345,701* 68,020* 277,681* 2004 336,979* 163,634* 173,345*

OPOMBE: * Za leto 2003 in 2004 so podatki v evrih. Vir: Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal (2003). Kot je razvidno iz tabele 29 je Slovenija zadnjih 9 let vedno imela pozitiven saldo med izvozom in uvozom s SČG, to pomeni da se je iz Slovenije zmeraj več izvozilo v Srbijo, kot pa uvozilo od tam. Izvoz je najbolj narasel med leti 1999 in 2000 ter med 2001 in 2002, kar je posledica vztrajnosti slovenskih podjetij, ki so se prebijala skozi težke čase na trgu SČG, kot tudi vsi ostali domači in tuji ponudniki. Zanimivo pa je tudi povečanje uvoza Slovenije iz 68 milijonov EUR leta 2003 na 163 milijonov EUR v 2004. Temu je sigurno delno botrovala selitev proizvodnje slovenskih podjetij na trg SČG zaradi boljših pogojev delovanja (tako cenejše delovne sile, kot tudi boljših davčnih olajšav) in tudi uvoz prehrambenih izdelkov za končnega potrošnika. 6.5 Slovenska podjetja v SČG V letu 2003 so bile največje slovenske izvozne postavke v Srbijo in Črno goro sledeče:

• pralni stroji za gospodinjstva in pralnice (5,9 %); • hladilniki ipd. naprave za hlajenje in toplotne črpalke (4,4 %);

82

• zdravila (3,8 %), papir in karton brez drugega premaza (3 %); • pnevmatične gume (2,9 %) in • elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo (2,5 %).

Največji izvozniki so bili: Gorenje d.d., Eco Pap d.o.o., Sava Tires d.o.o., Krka d.d., Fructal d.d. in Pivovarna Laško d.d. Največje slovenske uvozne postavke v letu 2003 so bile sledeče:

• toplo valjane plošče širine nad 600 mm (9,1 %); • polimeri etilena v primarni obliki (6,1 %); • motorni bencin in druga lahka olja (4,1 %); • modrčki ter stezniki (3,5 %); • deli za batne motorje (3,3 %) in • les obdelan po dolžini debeline nad 6 mm (3,2 %).

Slovenska podjetja, ki so v tem obdobju največ uvažala iz Srbije in Črne gore so bila: Alpos d.d., Lisca d.d., Mercator d.d., Petrol d.d., Cimos d.d., in Mapis d.o.o. (Izvozno okno RS 2005e). 6.5.1 Naložbe slovenskih podjetij v SČG Po podatkih Narodne banke Srbije so v letu 2002 tuje naložbe v Srbijo znašale 475 milijonov dolarjev, od tega je bilo 266 milijonov dolarjev vloženih v proizvodnjo in 22 milijonov v storitvene dejavnosti. V prvi polovici leta 2003 je bilo v Srbijo vloženih 209 milijonov dolarjev, k temu pa je potrebno prišteti še 732,4 milijona evrov od prodaje tobačnih tovarn v Nišu in Vranju ter naftne družbe Beopetrol. V drugi polovici leta 2003 so bile prodane tudi tri velike pivovarne, kar je še dodatno povečalo celotne tuje naložbe v letu 2003, ki so ob koncu leta znašale 1,3 milijarde dolarjev. SLIKA 22: NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V SČG (v mio USD)

40180

475

13001500

0200400600800

1000120014001600

2000 2001 2002 2003 2004

Vir: SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency (2005b). Preko privatizacijskega procesa si je SČG tudi v letu 2004 obetala prilive od tujih naložb, ki so krepko presegle napovedi (po takratnih napovedih naj bi bile investicije za polovico nižje kot v letu 2003) in so zrasle kar na 1,5 milijardo USD. Za leto 2005 pričakujejo, da se

83

bo vrednost tujih naložb znižala na 1,1 milijarde dolarjev, čeprav bodo privatizirana še nekatera večja in strateško pomembna podjetja. Neposredne tuje naložbe v Črno goro, izpeljane preko privatizacije, v obdobju 1997-2003 znašajo okoli 120 milijonov evrov, ostale naložbe pa okoli 108 milijonov evrov. Tuje naložbenike v prvi vrsti odvračajo politična nestabilnost, nereformiran pravni sistem, nelikviden bančni sektor, slaba infrastruktura, počasna administracija, visoka stopnja korupcije, neenotnost s fiskalno in monetarno politiko Srbije ter opozorila mednarodnih ustanov o tveganosti naložb, ne samo v Črno goro in Srbijo temveč na celoten Balkan. Po analizah uglednih mednarodnih inštitutov in strokovnjakov je SČG po varnosti tujih naložb na predzadnjem 195. mestu na svetu. Nov zakon o tujih vlaganjih omogoča tujim investitorjem v vseh sektorjih gospodarstva in financ ustanovitev lastnih podjetij, vlaganje v obstoječa podjetja, ustanovitev mešanih podjetij ali odpiranje predstavništev zaradi pridobivanja dobička. Za spodbujanje tujih vlaganj so za tuje vlagatelje in podjetja s tujo vlogo predvidene tudi davčne in carinske olajšave skladno z zakonom. Sporazum med Slovenijo in ZRJ o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb je bil podpisan 18. junija 2002, Slovenija ga je ratificirala 29. novembra 2002. Sporazum bo začel veljati, ko ga bo ratificirala tudi SČG, in bo veljal tudi po vstopu Slovenije v EU. Slovenija je po obsegu naložb v Srbiji med srednje velikimi tujimi investitorji, po številu naložb pa daleč na prvem mestu. Po nepopolnih podatkih je v Srbiji in Črni gori preko 240 naložb slovenskih podjetij. Najbolj pogoste oblike slovenskih investicij v SČG so neposredne investicije, investicije v okviru privatizacije v SČG, nakup podjetij v stečaju, portfeljske investicije pri nakupu delnic ali paketa delnic in dokapitalizacija. Slovenski investitorji so zelo aktivni v trgovini z vrednostnimi papirji v privatiziranih podjetjih v SČG. Seveda ne smemo pozabiti vseh investicij podjetij, ki so pogumno stopila na tvegan trg že v letu 2001. Slovenska podjetja so imela konec leta 2001 po podatkih Banke Slovenije v Srbiji in Črni Gori za 43 mio USD neposrednih naložb, v letu 2002 pa je vrednost znašala že 62,9 milijona evrov. Največja naložba v SČG v letu 2002 nasploh je bila izgradnja Mercatorjevega centra v Beogradu, za kar je Mercator namenil okoli 40 milijonov evrov. Finančna družba Aktiva je preko nizozemskega hčerinskega podjetja Aktiva Sei v začetku maja 2003 za približno tri milijone evrov kupila 13,5-odstotni delež vodilne srbske farmacevtske družbe Hemofarm iz Vršca in tako postala njena največja posamična lastnica. Družba Hemofarm ima v Srbiji in Črni Gori največji, 41-odstotni tržni delež. Sredi novembra 2003 je za približno 7,2 milijona evrov dokapitalizirala podjetje in postala njegova 30-odstotna lastnica. Kolinska je po več kot letu priprav najprej na dražbi avgusta za 690 tisoč evrov kupila 21,6-odstotni delež v tretjem največjem proizvajalcu mineralne vode v SČG Palanačkem kiseljaku, nato pa je v začetku septembra za okoli 2,5 milijona evrov kupila še 25.980 delnic oziroma 40,5 % delnic Palanačkega kiseljaka in tako postala večinska, 62,1-odstotna lastnica. Impol iz Slovenske Bistrice je sredi oktobra za okoli 7,5 milijona evrov prek razpisa prevzel valjarno aluminija v Sevojnu Seval. Podjetje Menina je za proizvodnjo topolovih lepljenih plošč v industrijski coni Ruma pri Beogradu namenilo okoli 400 tisoč

84

evrov. Intereuropa je v logistični terminal v Beogradu vložila 1,5 milijona evrov, celjski Bimex pa je decembra za 78.000 evrov kupil tiskarno Prosveta v Požarevcu (Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal 2003). 6.6 Konkurenca na transportnem področju Geografski položaj SČG nam pove, da leži na križišču poti, ki povezujejo Evropo in Azijo, kar ji daje status tranzitne države (torej se skozi državni teritorij dosti blaga le prepelje in ga je manj namenjeno lokalnim potrebam). Po zadnjih podatkih prekriva Srbijo 48.420 km cest, od tega je glavnih cest okoli 18.000 km, ostalo so lokalne ceste. Med glavne ceste se štejejo tudi avtoceste v dolžini 380 km in magistralne ceste, ki pa jih je nekje 170 km. Črna gora ima 7.205 km cest, kategorizacija pa še ni natančno dodelana. Po SČG poteka skupno tudi 4.058 km železniških prog (3.808 km po Srbiji in 250 km po Črni gori), omeniti pa je treba tudi 5 letališč (Beograd, Niš in Priština v Srbiji in Podgorica ter Tivat v Črni gori) in tudi večje pomorske luke, ki pa se nahajajo v Črni gori, Bar, Kotor in Zelenika. Izbrati je možno različne načine prevoza v Srbijo in Črno goro, ki trajajo različno dolgo:

• ekspresne pošiljke – 3 do5 dni; • zbirniki, odhod iz Ljubljane (BTC) trikrat tedensko – 2 do 3 dni ; • kamionski prevozi – 2 do 3 dni; • železniški prevozi – odprava možna kot posamezne vagonske pošiljke, vagonske

kompozicije in kot celotne kompozicije – 3 do 4 dni; • letalski prevozi – ne obstaja in ni smotrn; • pomorski prevozi - niso smiselni.

Čas trajanja prevoza blaga s kamionom je od dva do največ tri dni (odvisno od destinacije, treba je biti pozoren na praznike in čas dopustov, ko je promet na mejnih prehodih s Srbijo omejen). Glede carinskih formalnosti je večina predpisov usklajena z evropsko carinsko regulativo. V Črni gori distribucijski sistemi niso razviti v tolikšni meri kot v Srbiji, lokacija podjetij je vezana predvsem v Podgorici, Budvi, Herceg Novem in Kotorju. Za izvoz blaga iz Slovenije v Srbijo in Črno goro je najbolj enostavno uporabiti domače prevoznike, ki imajo tudi svoja skladišča in špeditersko službo, torej takšne, ki nudijo logistični servis in imajo že obstoječe poslovne povezave v Srbiji in Črni gori (zraven Intereurope sta tu še Intertrans d.d. ter Feršped), ker slovenski predstavniki domačim podjetjem tudi najbolj svetujejo. Lahko pa uporabimo tudi katerega drugega, tujega (na primer kakšnega iz sosednje Madžarske, Avstrije, Hrvaške ali Italije ali pa kakšnega lokalnega iz SČG). Sedaj pa poglejmo, kateri so poglavitni konkurenti koncerna Intereuropa v SČG. 6.6.1 A.D. Interjug-As Beograd Družba, poslovalnica koncerna Intereurope v SČG, z 110 zaposlenimi je vodilni ponudnik logističnih storitev v SČG ter ustvarja čiste prihodke iz prodaje predvsem na področju carinskih storitev in kopenskega prometa. V letu 2003 je bila izvedena naložba v

85

skladiščne kapacitete. Kupljenih je bilo več zemljišč na obrobju Beograda, kjer je neprimerljivo ugodnejša lokacija za razvoj logističnega centra. V funkcionalno uporabo je bilo predanih 5.000 m2 skladiščnih površin v Dobanovcih blizu Beograda, kamor se je družba preselila v novembru 2004. Na tem območju načrtujejo v letu 2005 večje investicije v skladiščne kapacitete in skladno s tem pričakujejo tudi rast prodaje, zaradi česar je pričakovati visoke stopnje rasti prodaje v naslednjem letu. V letu 2004 so se čisti prihodki od prodaje povečali za 133 % glede na predhodno leto in tako znašajo 512 milijonov tolarjev (Letno poročilo 2004, 27). Poslovna področja družbe so predvsem kopenski promet, terminalske in carinske storitve ter tudi zračni promet, nikakor pa se ne usmerjajo v organizacijo pomorskega prometa, čeprav opravljajo tudi tega. Ukvarjajo se tudi s storitvami sejemskih dejavnosti. V sodelovanju z ostalimi članicami koncerna Inetreurope organizirajo zbirne linijske prevoze v vse države Evrope. Iz Slovenije, Italije, Nemčije in Avstrije imajo dnevno organiziran vsaj en zbirni prevoz, ki se smatra za uvozni promet v SČG, iz ostalih evropskih držav pa je vsaj ena tedenska prevozna linija fiksna. Dvakrat tedensko so vzpostavljene tako uvozne kot izvozne zbirne prevozne linije s Hrvaško, BiH in Makedonijo. So pa edini organizator kargo čarterskih poletov na področju SČG. V Dobanovcih (Beograd) imajo velike skladiščne površine, kjer lahko na 9.000 m2 skladiščijo skoraj vse vrste blaga, prav tako pa imajo skladišča v Nišu, Novem Sadu in Šidu (Interjug-as Medjunarodna špedicija 2005). 6.6.2 Transportšped Beograd Podjetje ima dolgo tradicijo, saj je bilo ustanovljeno pred več kot 40-imi leti in sicer z malimi sredstvi za delo ter nekoliko ambicioznimi sodelavci. Poslopje podjetja s pisarnami, terminalom ter carinskim in javnim skladiščem meri 11.000 m2 se nahaja blizu stičišča dveh plovnih rek – Save in Donave, blizu je tudi letališče in avtocestna povezava. Za svoje stranke organizirajo železniške, cestne, pomorske in letalske transporte ter tudi carinske storitve in skladiščenje v svojih skladiščnih kapacitetah (Transportšped Beograd 2005a in Transportšped Beograd 2005b). 6.6.3 Tranšped-Novi Sad Podjetje s 180 zaposlenimi in sedežem v Novem Sadu izvaja storitve iz mednarodne špedicije za mnoge komitente iz tujine, kot tudi iz SČG, že vse od leta 1965. Tradicionalna vloga podjetja je bila in še vedno je posredovanje logističnih rešitev, pri čemer so v interesu svojih strank sklepali pogodbe za vsako etapo transporta s prevozniki, luškimi oblastmi, ladijskimi in letalskimi podjetji, kot mnogimi ostalimi sodelujočimi v transportnem procesu. Ekonomski institut v Beogradu je njihov poslovni plan za obdobje 2002 do 2006 razglasil za najperspektivnejši med analiziranimi plani petih največjih špediterskih družb. Od leta 2003 je podjetje povezano s sistemom Viator&Vektor iz Ljubljane, ki spada med vodilna transportna in špediterska podjetja na območju bivše Jugoslavije (Tranšped Novi Sad 2005).

86

6.6.4 Tranšped-Beograd Zgodovina podjetja sega vse v leto 1950, ko je bilo podjetje ustanovljeno, a dovoljenje za opravljanje poslov mednarodne špedicije so dobili šele 6 let pozneje. Istega leta se je začela tudi gradnja poslovne zgradbe in že tudi prvi mednarodni posel za turškega partnerja. Vse od takrat pa do danes so ustanavljali svoje poslovalnice v vseh večjih komercialnih centrih v SČG. Današnja organizacija podjetja se lahko generalno razdeli v štiri osnovne skupine in sicer špediterski posli, transport in skladiščenje blaga, notranja in zunanja trgovina ter storitve turistične agencije. Na različnih območjih države imajo 50 izpostav, kjer opravljajo naslednje storitve:

• posredovanje pri carinskih formalnostih; • redni kamionski zbirni transport; • cestni tovorni transport; • kontejnerski transport; • železniški transport; • letalski transport in • skladiščenje.

Imajo 3.000 m2 svojih skladiščnih površin, kjer skladiščijo vso vrsto blaga, tudi pod carinskim nadzorom. Večina skladišč, tako pokritih kot odprtih, je pod video nadzorom in po potrebi tudi osebnim varovanjem pristojne varnostne službe (Tranšped Beograd 2005). 6.6.5 Schenker Beograd Podjetje je del svetovnega koncerna Stinnes Logistics, enega izmed največjih svetovnih ponudnikov logističnih rešitev, in je v 100 % lasti podjetja Schenker&Co.Wien. Ustanovljeno je bilo leta 2002 z namenom nudenja kvalitetnih logističnih rešitev. In tako v skladu s politiko in standardi kvalitete podjetja Schenker d.o.o. nudi enako dober servis kot vse ostale poslovalnice tega koncerna drugod po svetu. Danes ima podjetje 19 zaposlenih, ki upravljajo z lastnimi skladiščnimi kapacitetami v izmeri 1.750 m2. Opravljajo razne storitve, kot so:

• redni mednarodni zbirni promet iz in v celotno Evropo; • cestni tovorni transport; • železniški transport; • pomorski transport; • letalski transport; • carinjenje; • skladiščenje blaga; • zavarovanje blaga v transportu (pri avstrijski zavarovalni družbi); • prevozi v kontejnerjih z vsemi vrstami transporta in • tudi storitve sejemske dejavnosti.

Podjetje je dobro organizirano in tako lahko z minimalno delovno silo ponudijo vse storitve, kot jih ponujajo podjetja, ki so tudi do 10-krat večja od njih in tako zagotavljajo ugodne poslovne rezultate (Schenker Beograd 2005).

87

6.6.6 Milšped d.o.o. Podjetje za špedicijo je bilo ustanovljeno v Beogradu leta 1993 in danes zaposluje 140 ljudi ter je prisotno na vseh carinskih izpostavah preko svojih poslovalnic. Imajo okoli 30 svojih vozil, poleg prevoza z lastnimi vozili pa organizirajo še prevoze blaga v večino evropskih kot tudi domačih destinacij s cestnim prevozom, kontejnerskimi pošiljkami na vseh relacijah (z ladjo, železnico ali tovornjakom) in z letalskim transportom. Ponosni so tudi na svojo kurirsko službo, ki je na voljo komitentom 24 ur na dan. V Novem Beogradu imajo 10.000 m2 skladišč, na Beograjskem sejmišču pa še dodatnih 1.000 m2. Preko mreže svojih poslovnih sodelavcev nudijo tudi storitve carinjenja, organiziranja transporta in zunanje trgovinskega zastopanja iz vseh domačih in evropskih centrov (Milšped Beograd 2005). 6.6.7 Vojvodinašped d.d., Novi Sad To je prvo nastalo in najstarejše podjetje na ozemlju Vojvodine, saj uspešno poslujejo že skoraj 60 let. Družba je danes v privatno podjetje na čelu z gospodom Miloradom Stošlevićem, ki je tudi večinski lastnik kapitala. 235 zaposlenih je razporejenih v desetih poslovalnicah na pomembnejših mejnih prehodih in v večjih gospodarskih središčih. So tudi lastniki dveh specialnih vagonov za prevoz težkih tovorov (eden je 24-osni z nosilnostjo 350 ton, drugi pa 16-osni z nosilnostjo 220 ton). Zraven osnovnih dejavnosti organiziranja transporta in carinskih dejavnosti opravljajo še storitve skladiščenja v lastnih prostorih v Novem Sadu in Subotici, kjer imajo tudi terminale za tovornjake. Poznani so predvsem po tem, da so svojim komitentom na voljo 24 ur na dan (Vojvodinašped Novi Sad 2005).

88

7 TVEGANJA NA TRGIH BiH IN SČG (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) Kljub privlačnosti, sta obe tržišči še vedno precej tvegani za tuje investitorje. Zelo veliko investitorjev se že v začetku ustraši načinov sklepanja poslov na obeh trgih, saj je še vedno zelo veliko korupcije in pomanjkljivosti v zakonodaji. Vladi obeh držav se trudita, da bi pripeljali nove investitorje in zato sprejemata številne zakone, ki tuje vlagatelje enačijo z domačimi in jim nudijo enake ugodnosti. Kljub temu, da se stanje na področju zakonodajnih oblasti nekoliko izboljšuje, pa lahko še vedno zaznamo druge oblike tveganj, ki jih podrobneje predstavljamo v tem poglavju. 7.1 Vrste tveganj Tveganja, katerim so slovenska podjetja izpostavljena pri vstopu na trge nekdanje Jugoslavije, lahko razdelimo na komercialna in nekomercialna. Nekomercialna tveganja so tveganja na ravni države kot celote in so enaka za vsa podjetja, ki imajo poslovne stike s subjekti v določeni državi. Komercialna tveganja pa so povezana s posameznimi poslovnimi partnerji v državi in so za vsako podjetje drugačna. Pri poslovanju s partnerji podjetja vedno tvegajo, da ti ne bodo izpolnili svojih obveznosti (dobavitelji ne bodo dobavili blaga, partnerji se ne bodo držali pogodb ali dogovorov, kupci ne bodo poravnali svojih obveznosti, in podobno). Najpomembnejše od možnih komercialnih tveganj je tveganje neplačila s strani kupcev. Podjetja se temu lahko izognejo tako, da od kupcev zahtevajo plačilo z gotovino ali predplačilo dobavljenega blaga. Tovrstna tveganja lahko podjetja porazdelijo s sodelovanjem in skupnim nastopanjem, ki pomenita kombinacijo specialnih znanj, ter s skupnimi naložbami. Nekomercialna tveganja na trgih nekdanje Jugoslavije lahko razdelimo na (Mrak, Jaklič, Veselinovič , 2001, 2):

• deželno tveganje; • politično tveganje; • tveganje zaradi odsotnosti pravne države.

Deželno tveganje, ki ga Kenda (2001, 99) uporablja kot sinonim za politično tveganje, pomeni tveganje izvoznika ali investitorja, da ne bo dobil izvoznega plačila oz. da njegov donos na vloženi kapital ne bo dosežen zaradi gospodarske, finančne ali socialne nestabilnosti neke konkretne tuje dežele. Vključuje negotovosti povezane s stabilnostjo vlade, z regionalnimi politikami, ki imajo vpliv na državo, z neučinkovitostjo pravnega sistema in ureditve, z nestabilnostjo valute ali ovirami za konvertibilnost ter z odnosi med državo investitorico in državo gostiteljico. Politično tveganje je povezano s poslovnimi interesi podjetij. Pomeni verjetnost, da bodo politične odločitve, dogodki ali pogoji v državi, vključujoč socialne razmere in trende, vplivali na poslovno okolje na tak način, da bodo podjetja izpostavljena finančnim ali materialnim izgubam (Keleman, 2002, 13).

89

7.2 Tveganja na trgu BiH (Boštjan Kralj) Bosanski trg je kljub številnim dejavnikom tveganja, s katerimi se slovenska podjetja srečujejo pri vstopu, za večino podjetij nedvomno zelo privlačen in perspektiven trg. Največja ovira za pogumnejši prodor so zagotovo negotove politične in tudi ekonomske razmere v državi in z njimi povezano tveganje na trgu. Slovenska podjetja so na trgu BiH izpostavljena različnim tveganjem, ki jih lahko razdelimo v več vrst. 7.2.1 Tveganost BiH BiH se glede na vse tri skupine nekomercialnih tveganj uvršča med visoko tvegane države. Še vedno so prisotne posledice vojne, veliko je korupcije, poslovna morala je slaba, kupna moč prebivalstva je nizka, zaščita lastninskih pravic je nizka, deficit v tekočem delu plačilne bilance je visok (v letu 2004 je znašal 23,4 % BDP). V preteklosti je bil plačilnobilančni primanjkljaj v veliki meri pokrit z donacijami iz razvitih držav in z nakazili zdomcev, v prihodnosti pa se potencialno obetajo velike plačilnobilančne težave. Z vidika slovenskih podjetij so ta tveganja problematična, vendar nanje podjetja ne morejo vplivati. Visoka stopnja deželnega tveganja je pomembna determinanta gospodarskega sodelovanja z BiH. Vsi, ki se ukvarjajo s sistematičnim ocenjevanjem tveganosti držav, uvrščajo države na območju Balkana med države z zelo visoko stopnjo tveganja. Razloge, zaradi katerih so države v tej regiji ocenjevane kot visoko tvegane, lahko strnemo v tri skupine (Mrak, 2002, 14):

• problemi, povezani z njihovim politično-varnostnim položajem; • slabosti v pravnih sistemih, povezane s šibkimi institucijami in korupcijo,

razširjeno na različnih nivojih oblasti; • počasen in neodločen proces dvojne tranzicije, iz socialističnega v tržni tip

gospodarstva ter iz regionalne v nacionalno ekonomijo. TABELA 30: OCENA RIZIČNOSTI ZA GOSPODARSKE SUBJEKTE

Leto 2003 2004 2005 Stopnja rizičnosti države (maksimalno 100 točk) * 36 36 37 Razred rizičnosti (A-E) ** D D D

OPOMBE: * Višja kot je vrednost, tem manj je rizična investicija. ** A – najnižji riziko investiranja, E – največji riziko investiranja. Vir: Izvozno okno (2005i). Iz tabele lahko vidimo, da se stanje na področju rizičnosti trgovanja s podjetji bistveno ni spremenilo. Poslovanje s podjetji in državo še je vedno rizično, saj je ocenjeno z D. Prav tako se je nekoliko poslabšalo stanje pri stopnji rizičnosti države, ki bi se naj po napovedih v letu 2005 celo nekoliko poslabšala. Politična tveganja so prva od treh velikih tveganj, s katerimi se bodo v naslednjih letih srečevali gospodarski partnerji držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V BiH politično tveganje ostaja še naprej prioritetno.

90

7.2.2 Problemi pri poslovanju z BIH Glede na podatke ankete (izvedla Gospodarska zbornica Slovenije), izvedene med slovenskimi podjetji, so problemi, s katerimi se anketirani največkrat srečujejo v svojem poslovanju z BiH naslednji:

• ministrstva, ki so odgovorna za gospodarstvo in kmetijstvo, so še na entitetskem nivoju;

• certifikacija in standardizacija; • carinska in davčna politika; • pomanjkanje kvalitetnega kadra; • vizumi za poslovneže iz BiH; • stare hranilne vloge.

Rezultati izvedene ankete tudi kažejo na probleme, s katerimi se poslovna skupnost v BiH vsakodnevno srečuje. Dva osnovna problema, ki obremenjujeta blagovno menjavo med državama sta:

• negativna bilanca na strani BiH v blagovni menjavi s Slovenijo; • stare devizne hranilne vloge (problem »Ljubljanska banka«).

Očitno je torej, da je še vedno velik problem zgodba s hranilnimi vlogami Ljubljanske banke, ki negativno vpliva na razpoloženje nekaterih bosanskih podjetij in državljanov do slovenskih podjetij in gospodarstva. Prav tako zelo velik problem predstavlja negativna bilanca BiH v menjavi s Slovenijo, saj nekatera podjetja in tudi država ne želijo sodelovati s podjetji iz Slovenije, ker gre po njihovem za neenakovreden položaj in ne želijo uvažati proizvodov iz Slovenije. Prevladuje namreč mnenje, da slovenski kupci ne želijo kupovati bosanskih izdelkov, saj imajo do njih predsodke. 7.2.3 Prednosti poslovanja z Bosno in Hercegovino Trgovanje z Bosno in Hercegovino pa kot smo že ugotovili v prejšnjih poglavjih ne prinaša le slabosti in negativnih posledic za slovenska podjetja. Tako lahko naštejemo kar nekaj prednosti poslovanja z BiH:

• stabilnost valute (1 KM = 0,51129 eura); • orientacija ekonomske politike je svobodno in odprto tržišče; • tuje in domače pravne osebe so v poslovanju izenačene v pravicah in obveznostih; • najnižja stopnja inflacije v srednjevzhodni Evropi; • pomembno število tujih bank; • konkurenčna cena delovne sile; • raznovrstnost proizvodnega sektorja in razpoložljivi viri; • možnost rasti storitvenega (turističnega) sektorja; • izobražena in kvalificirana delovna sila; • tuji investitorji imajo enake pravice kot domači; • tuji investitorji imajo na področju nepremičnin enake lastninske pravice kot

domači. V primerjavi s Slovenijo so investicije v BiH deležne kar nekaj davčnih spodbud, čeprav obdavčitev med entitetama ni usklajena. Davek od dobička znaša v Federaciji BiH 30 %, v

91

Republiki Srbski pa le 10 %. V primeru t.i. »greenfield« (na novo začetih) investicij so podjetja v Federaciji BiH v prvem letu v celoti oproščena davka na dobiček, medtem ko oprostitev za drugo leto poslovanja znaša 70, tretje pa 30 %. Na novo začete investicije so v Republiki Srbski kar pet let oproščene plačila davka na dobiček v celoti, vendar pa ni oprostitve ob kapitalskih naložbah v že delujoča podjetja. V Federaciji BiH so podjetja, nasprotno, oproščena plačila davka na dobiček za dobo petih let v višini deleža tujega kapitala. Pomemben dejavnik spodbujanja tujih naložb je vsekakor tudi prost in takojšen transfer dobička portfeljskih in kapitalskih družb, ki takrat, ko gre za predmet obdavčitve v drugi državi, ni obdavčen. Medtem ko vojno razdejanje marsikaterega možnega vlagatelja odvrne od vlaganja kapitala v BiH, pa gre po drugi strani za veliko vpletenost mednarodne skupnosti v obnovo BiH, kar ima pomemben vpliv na razvoj predvsem z ustvarjanjem novih konkurenčnih prednosti. BiH ima namreč podpisan preferencialni sporazum z EU, ki omogoča izvoz (izjema je živina) v petnajsterico in je prost vseh carinskih dajatev in količinskih omejitev. Pri tem ne smemo pozabiti niti na jugoslovanski trg, kjer imajo podjetja iz Republike Srbske v primerjavi s podjetji iz drugih držav zaradi podpisanih sporazumov o sodelovanju privilegiran položaj. 7.2.4 Zavarovanje poslov v BiH Slovenska izvozna družba (SID) in njena novoustanovljena hčerinska družba SID – Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana (SID-PKZ) nudi slovenskim podjetjem za nastopanje na tujih trgih storitve zavarovanja (pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki), financiranja in izdajanja garancij. Te dopolnjuje s spremljajočimi storitvami, kot so bonitetne in druge kreditne informacije, pravno in poslovno svetovanje, pomoč pri izterjavah dolgov in podobno. Prednosti zavarovanja:

• možnost povečevanja prodaje; • varnost za podjetje (zavarovanca); • varnost za zavarovančevo banko; • enostavnost in cenovna konkurenčnost; • ugodnejši pogoji kreditiranja.

92

SLIKA 23: POGOJI ZAVAROVANJA V BiH

Koristnik Zavarovanje pred riziki

Max. kritja Max. ročnost Min. delež slovenske

komponente

Čakalna doba

komercialni Zavarovanje terjatev (SID-PKZ)

izvoznik

nekomercialni

85%

180 dni

(izjemoma 360)

ni določen

6 mesecev

Oblika

transakcije Koristnik Zavarovanje

pred riziki Max. kritja Izhodiščna

max. ročnost

Min. delež slovenske

komponente

Čakalna doba

komercialni (praviloma v

paketu z nekomercialnimi)

85%

3 leta*

kredit dobavitelja

izvoznik

nekomercialni 95% 5 let* komercialni (praviloma v

paketu z nekomercialnimi)

95%

3 leta*

Zavarovanje kreditov (SID)

kredit tujemu kupcu

banka

nekomercialni 95% 5 let*

40% (za izvoz blaga) 30%

(za izvoz storitev)

6 mesecev

* od primera do primera so možne tudi daljše ročnosti, če posel/projekt to upravičuje

Koristnik Vrsta

investicije Zavarovanje pred riziki

max. kritja Ročnost Čakalna doba

Zavarovanje investicij (SID)

investitor

lastniški delež nekomercialni 90% 3-15 let odvisno od zavarovanega

rizika

Vir: Izvozno okno RS (2005j). Tudi v BiH je s 1.1.2005 začel veljati Zakon o ustanovitvi izvozno - kreditne agencije BiH (Zakon o utemeljenju izvozno - kreditne agencije BiH), ki ureja status, dejavnost, upravljanje in financiranje Izvozno kreditne agencije BiH (IGA). IGA je samostojna, nedepozitna in neprofitna pravna oseba. Njeni ustanovitelji so država BiH z entitetama. IGA ima sedež v Sarajevu in podružnici v Mostarju in Banja Luki. Naloge IGA so:

• izdajanje jamstev zaradi zavarovanja izvoznih poslov; • kreditno zavarovanje notranjega in zunanjetrgovinskega poslovanja; • faktoring podpora; • kreditiranje izvoznih poslov s posredovanjem bank in drugih finančnih ustanov; • sodelovanje s tujimi finančnimi institucijami zaradi pospeševanja izvoza BiH.

IGA je pri opravljanju svoje dejavnosti samostojna. Upravlja jo petčlanski upravni odbor, ki ga sestavljajo člani entitet in finančnih institucij BiH, imenuje pa Svet ministrov BiH. Upravni odbor daje polletna poročila Medministrskemu svetu (Međuministarsko vijeće). 7.3 Tveganja na trgu SČG (Benjamin Nikl) Srbija in Črna gora spada glede plačevanja med rizične države, tako so še vedno pogoste oblike plačevanja z avansi in kompenzacije. Kot obliko plačevanja se priporoča uporaba akreditivov, zaradi možnosti predčasnega odkupa. Odločitev o uporabi posameznih

93

instrumentov je v veliki meri odvisna od vrste značilnosti posla in medsebojnega zaupanja med partnerji. Pomemben dejavnik je tudi cena zavarovanja. Običajni plačilni roki so do 90 dni, odvisno od medsebojnega dogovora obeh partnerjev ter instrumenta plačila. Večina večjih poslov se sklepa na odložena plačila. Odložena plačila se spremljajo z bančno garancijo ali odprtim akreditivom. Pri poslih, kjer je plačevanje z gotovino vprašljivo, so protidobave najboljši način za zavarovanje plačila. Slovenska izvozna družba (SID) slovenskim podjetjem za nastopanje na tujih trgih nudi storitve zavarovanja (pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki), financiranja in izdajanja garancij. Te dopolnjuje s spremljajočimi storitvami, kot so bonitetne in druge kreditne informacije, pravno in poslovno svetovanje, pomoč pri izterjavah dolgov in podobno. Prednosti zavarovanja: • možnost povečevanja prodaje; • varnost za podjetje (zavarovanca); • varnost za zavarovančevo banko; • enostavnost in cenovna konkurenčnost; • ugodnejši pogoji kreditiranja. Zaradi razmer na Kosovu je uprava Slovenske izvozne družbe 22. marca 2004 sklenila, da do nadaljnjega ukine zavarovanja izvoznih poslov in investicij na Kosovo. Večje oziroma vodilne svetovne investicijske družbe so v letu 2003 uvrščali SČG med 25 vodilnih držav na svetu, glede na možnosti investiranja in seveda tudi profitabilnost investicij. Kljub vsem slabostim in rizikom, ki jih ima investiranje v Srbiji, se najdejo tudi prednosti, ki jih ponuja to tržišče in te so naslednje:

• strateško pozicioniranje na tržišču Evrope, Azije in bližnjega vzhoda; • Duty Free pristop (prodaja izdelkov brez DDV-ja) svobodni trgovinski coni

severovzhodne Evrope s 60 milijoni potrošnikov; • Srbija je edina država izven Združenih narodov, ki ima podpisan sporazum o

svobodni trgovini z Rusijo; • najnižja davčna stopnja obdavčitve dobička podjetij v Evropi; • dokaj stabilno gospodarstvo v zadnjih nekaj letih; • monetarna politika, ki se zna hitro prilagoditi povpraševanju in problemom trga; • poenostavljeni predpisi o trgovini, carinskih postopkih in tujih naložbah; • enostavnejši postopki za nastanek in proizvodnjo podjetij, vključujoč delovne vize

za tujce in • eden izmed višjih % prebivalstva v jugovzhodni in centralni Evropi, ki govori

angleški jezik, kar tujcem olajša sporazumevanje. (SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency 2005b).

94

TABELA 31: OCENA RIZIČNOSTI ZA GOSPODARSKE SUBJEKTE

Leto 2003 2004 2005 Stopnja rizičnosti države (maksimalno 100 točk) * 33 33 32 Razred rizičnosti (A-E) ** E E E

OPOMBE: * Višja kot je vrednost, tem manj je rizična investicija. ** A – najnižji riziko investiranja, E – največji riziko investiranja. Vir: Izvozno okno (2005d). Zgornja tabela nam pove, da je riziko investiranja v SČG še vedno zelo visok in se v zadnjih nekaj letih ni občutno spremenil. Stopnja rizičnosti nam posredno pove tudi to, da je le vsaka tretja investicija varna in uspešna, čeprav ni mogoče točno določiti katera bo uspela in katera ne. Je pa zato možen veliko višji donos tiste investicije, ki se izkaže za uspešno. Tudi to, da je SČG v najvišjem rizičnem razredu, pove da so investicije v njihovo gospodarstvo zelo tvegane. Seveda pa ostaja največje tamkajšnje tveganje še vedno politično tveganje, kot tudi pomanjkljiv pravni sistem, kar je eden izmed poglavitnih vzrokov za nastanek korupcije.

95

8 PRIMERJAVA CESTNEGA IN ŽELEŽNIŠKEGA PROMETA (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 8.1 Vozni park Intereurope Vozni park Intereurope zavzema 385 lastnih dostavnih in tovornih vozil. Seveda pa niso omejeni samo na lastna prevozna sredstva, saj v logistične procese vključujejo tudi zunanje podizvajalce. V voznem parku podjetja prevladujejo tovorna vozila znamk Mercedes Benz in Renault. Prevozna sredstva menjuje nekje na 10 let, seveda odvisno od njihove obrabe-prevoženi kilometri. Nova vozila nabavljajo preko javnih razpisov. Tako so v letu 2004 porabili za investicije v vozni park 246 milijonov tolarjev, leta 2003 pa celo 820 milijonov SIT. 8.2 Prednosti in nevarnosti posameznega transporta Transport (lat. trans-, prek- + portare, nesti) označuje prenos ljudi in dobrin z enega kraja na drug kraj. Z besedo transport pojmujemo prevoz blaga s transportnimi sredstvi med dvema različnima krajema (Pfohl 1990, 157). Transport lahko delimo na promet ljudi in promet dobrin oziroma blaga. Deli pa se tudi glede na uporabljeno prometno sredstvo za opravljanje transporta in sicer na:

• kopenski transport; • ladijski transport in • letalski transport.

Kopenski transport (s tem se bomo ukvarjali v tem poglavju) se dalje deli na cestni transport in železniški transport. Za transport se uporablja nekatere druge vrste prevoznih sredstev (amfibijska, podzemna ali celo raketa za dostavo v orbito), ki pa zaradi neprimernosti niso in ne bodo upoštevana v sklopu tega dela. Cestni transport je bil do uvedbe železnice edini možni način kopenskega transporta, svoj razcvet pa je dosegel po drugi svetovni vojni. Cestni transport lahko obravnavamo z različnih vidikov, tudi glede na razdaljo in sicer na lokalni in daljinski transport. Nekoliko bolj se bomo poglobili v mednarodni cestni transport. Nosilnost cestnih tovornih vozil je zaradi različnih maksimalno dopustnih omejitev cest omejena s skupno dovoljeno težo, ki je v večini evropskih držav predpisana na 40 ton. Če gledamo z vidika kakovosti transportne storitve, lahko kot velike prednosti štejemo dostopnost, hitrost, rednost ter pogostost. Kot negativne lastnosti pa lahko prištevamo predvsem stroške, netočnost v neugodnih vremenskih pogojih in nenazadnje tudi varnost v prometu. Ko govorimo o cestnem transportu vidimo, da je velik delež variabilnih stroškov (cca. 80%). Z razdaljo pade delež lastne cene, najmanj pa ravno pri cestnem transportu, saj je delež fiksnih stroškov zelo nizek. Cestni transport je primeren za prevoze kosovnega blaga, ki prinese višjo ceno na krajših relacijah. Zaradi vse pogostejših omejitev pri podeljevanju kvot, tehničnih zahtev glede emisije ropota in plinov v posameznih državah je vedno težje in dražje izvajati cestne transportne storitve na mednarodnih relacijah.

96

Na drugi strani imamo železniški transport, ki se od cestnega zelo razlikuje. Nobena oblika prevoza ni bila v svojem razvoju tako povezana s procesom industrializacije, kot ravno železnica (Ihde 1984, 56). Železniški transport je eden od najbolj energetsko učinkovitih načinov motoriziranega kopenskega transporta. Tirnice omogočajo zelo gladko in trdno površino, na katerih se kolesa vlaka kotalijo z zelo majhno količino trenja. To je bolj udobno kot večina drugih oblik kopenskega transporta ter varčuje z energijo. Vlaki imajo tudi majhno čelno površino glede na razmerje tovora, ki ga prevažajo, kar precej zmanjša zračni upor in s tem porabo energije. Pod normalnimi pogoji vlak porabi 50 do 70 % manj energije za prevoz dane tone tovora (oz. danega števila potnikov) kot pa cestni transport. Poleg tega pa tračnice skupaj s pragovi enakomerno porazdelijo težo vlaka, kar dovoljuje precej večje osne obtežbe kot pa pri cestnem transportu. Železniški transport je eden od najbolj varnih oblik prevoza ter tudi zelo učinkovit pri rabi prostora: dvotirna železniška proga lahko prepelje več potnikov ali tovora v nekem časovnem obdobju kot pa štiripasovna cesta. Železnice imajo različno število tirov, kar je odvisno od količine prometa, ki ga prenašajo. Železniške proge, ki imajo le malo prometa, so le enotirne in se promet po njih odvija v obe smeri. Na takih progah se gradijo izogibališča; to so kratki odseki dvotirne proge, ki so postavljeni na določenih odsekih in omogočajo, da se srečata dva vlaka, ki potujeta v različne smeri. Lahko se zgradijo tudi daljši dvotirni odseki in z učinkovitim voznim redom se lahko proga precej približa prometni učinkovitosti prave dvotirne proge po celotni dolžini. Nasprotno pa je lahko dvotirna proga na nekaterih ozkih odsekih zmanjšana na enotirno. Enotirne proge so cenejše za izgradnjo, vendar pa lahko prenašajo le omejeno količino prometa. Na bolj obremenjenih progah se gradijo dvo- ali večtirne proge, za vsako smer vožnje po eden ali več tirov. Na zelo obremenjenih progah se zaradi velikega obsega prometa gradi tudi po osem tirov (štiri za vsako smer vožnje). S prihodom kontejnerskega tovora v 60-ih letih 20. stoletja sta se železniški in ladijski transport zelo učinkovito povezala in postala integrirano omrežje za učinkovit in poceni prevoz velikih količin tovora. Na primer, tovor iz vzhodne Azije, ki je namenjen v Evropo, se pogosto prevaža preko Tihega oceana, prestavi na vlake za prečkanje Severne Amerike, nato pa spet nazaj na ladje, ki prečkajo Atlantski ocean (povzeto po Wikipedija, Prosta enciklopedija 2005). TABELA 32: RAZVRŠČANJE POSAMEZNIH VRST TRANSPORTA GLEDE NA SESTAVINE KAKOVOSTI

Sestavine kakovosti

Železniški Cestni Vodni Zračni Cevovodni

Hitrost *** ** **** * ***** Rednost *** ** **** ***** * Zmožnost ** *** * **** ***** Pogostost **** ** ***** * *** Stroški *** **** ** ***** *

Legenda: najvišji razred:*; najnižji razred:***** Vir: Škrbec (2004,19).

97

Iz tabele je razvidno, da velja cestni transport za najboljši način transporta glede na posamezne sestavine kakovosti. Kot največje prednosti cestnega transporta lahko štejemo hitrost, rednost in pogostost. Največja hiba cestnega transporta so stroški, ki nastajajo zaradi velikega deleža variabilnih stroškov. Cestnemu transportu sledi železniški transport, katerega največja prednost je zmožnost prevoza velikih količin. Prav tako je železniški transport zelo dober iz vidika hitrosti, rednosti in pogostosti. Nekoliko negativna pa je možnost pogostega prevoza, saj poteka železniški transport v manjših intervalih kot cestni. Logistika in s tem transportiranje oziroma premeščanje blaga je v vse hitrejši globalizaciji vse pomembnejša. Tako postaja tudi oblikovanje logističnih procesov v železniškem transportu vse pomembnejše in ena izmed ključnih nalog panoge. Poleg tega, da se lahko z načrtovanim transportom prihrani veliko stroškov, je organizirana logistika pomembna pri nabavljanju surovin in materialov iz drugih držav, kar nudi podjetjem nove možnosti za boljše in kakovostnejše izdelke (Transport + Logistik 2005a in 2005 b, 41;230). Pri transportu lahko govorimo o več možnih načinih. Tako poznamo pri cestnem transportu tri različne možnosti prevoza: standardni, pogodbeni in osebni. Pri železniškem prevozu pa poznamo le dve obliki prevoza: standardno in pogodbeno. Vsaka izmed oblik ima svoje prednosti in slabosti. Tako so standardni prevozi na voljo vsem zainteresiranim strankam, ki želijo prepeljati svoje blago ali izdelek, pogodbeni prevozi se izbirajo za posamezne kupce in posamezne prevoze, medtem ko so privatni oziroma osebni prevozi namenjeni posameznim podjetjem, ki same opravijo transport blaga (Lambert in Stock 1993, 188-190). SLIKA 24: ODSTOTEK LASTNE CENE V ODVISNOSTI OD RAZDALJE

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

10km

20km

50km

100km

200km

500km

1000km

cestni transport

železniškitransport

Vir: prirejeno po Škrbec (2004, 21). Iz slike je razvidna razlika v odstotku lastne cene glede na razdaljo in način prevoza. Gledamo primerjavo med cestnim in železniškim transportom, ki se kot smo ugotovili v marsičem razlikujeta. Tako se razlikujeta tudi v stroških prevoza. Če opazujemo prevoz na kratke razdalje razlika ni velika, z večanjem razdalje pa se spreminja tudi razmerje v odstotku lastne cene. Če naprimer s tovornjakom prepeljemo neko blago na razdalji 1000 kilometrov, se nam odstotek lastne cene zmanjša nekje na 60 %. Na drugi strani pa je transport z vlakom bistveno ugodnejši, saj je odstotek lastne cene pri isti razdalji nekje 10%. Vidimo, da je prevoz blaga z vlakom cenejši, vendar kot smo ugotovili nekoliko prej

98

bistveno počasnejši. Seveda je vprašanje, kako nujno mora podjetje blago ali material prepeljati iz enega kraja v drugi. V kolikor ni potrebe po hitrem prevozu, je za podjetje veliko bolj ekonomično, če se odloči za železniški transport. 8.3 Primerjalna analiza stroškov prevoza BiH in ŠČG 8.3.1 Oblikovanje cen v transportu Za oblikovanje cen v transportu se uporabljata svobodni (dogovor med ponudnikom in uporabnikom na osnovi tržnih razmer) in tarifni sistem (predpisane prevozne cene, ki predstavljajo smernice za oblikovanje cen). Tarifne cene določajo posebne komisije in odbori. Če povzamemo ugotovitve Ogorelca (1997, 45), predstavlja tarifni sistem celoto vseh določil, ki urejajo prevozno pogodbo, prevozne cene (ožji pomen tarife) in cen vseh ostalih storitev. Uporabljajo se predvsem v železniškem transportu ter v zračni in linijski pomorski plovbi, redkeje v cestnem linijskem transportu. Značilnosti tarif so: načelo javnosti, enakosti uporabe (nediskriminacija), stalnosti in enostavnosti. Zaradi javnosti tarife omogočajo uporabnikom predhodne kalkulacije transportnih stroškov, kar olajša izbiro transporta z vidika medija, nosilca, načina in instradacije. Načelo enakosti uporabe za vse, ki izpolnijo predpisane pogoje, ne izključuje izdajanja posebnih (izjemnih) tarif, obstaja tudi sistem določanja obveznih fiksnih cen s kolektivnimi sporazumi. Primer tega so voznine v cestnem in rečnem prometu. Svobodno oblikovanje cen v mednarodnem transportu se uporablja v pomorstvu, v zračnem nelinijskem transportu, v cestnem nelinijskem transportu ter ponekod tudi v transportu po notranjih vodah. Cene transportnih storitev se po Ogorelcu (1997, 46) oblikujejo pod vplivom raznih dejavnikov, kot so transportna razdalja, masa oziroma prostornina tovora, razmerje med bruto in neto storitvijo (delo, ki je potrebno za premeščanje tovora in transportnega sredstva oziroma samega tovora), stopnja izkoriščenosti transportnih sredstev, vrsta tovora, uporabljena transportna tehnologija, kakovost prevozne storitve, gostota transportnega omrežja ter obseg proizvodnje storitev. 8.3.2 Primerjava konkurence na slovenskem trgu Ker imamo v naši raziskavi omejen prostor je potrebno navesti tudi vse omejitve. Omejitev v naši raziskavi bo ta, da nas bo pri preučevanju konkurentov podjetja Intereuropa zanimala le prevozna cena transporta na tono prepeljanega blaga. Ker pa je poznano tudi dejstvo, da je cena prevoza za različna podjetja različna bomo navedli tudi omejitev, da smo v vseh podjetjih vzeli za stroške prevoza povprečno ceno in ne najugodnejše, ki jo podjetje lahko ponudi svojim strankam. Cena prevoza se seveda zmanjša, če se prevažajo večje količine blaga in če so ti prevozi pogostejši, torej bolj frekventni. Veliko je odvisno tudi od oseb, oziroma podjetij, in od njihovih pogajalskih sposobnosti. In glede na vse to je najbolj smiselno, da vzamemo za primerjavo povprečno ceno, ki so nam jo bila podjetja pripravljena posredovati.

99

TABELA 33: STROŠKI CESTNEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/t) Relacija Podjetje

Maribor → Sarajevo (v EUR/t)

Maribor → Beograd (v EUR/t)

Možni popusti

Intereuropa d.d., filiala Maribor

31,25 40,42 na večje količine manjši popusti,

pogajanja Viator&Vektor 34,37 37,50 ni popustov Feršped 31,25 39,58 ni popustov Exel – Eurošped 2001 33,33 37,92 na velike količine do

2 EUR/t Schenker - Intertrans 39,58 43,75 ni popustov DHL- Danzas 29,17 48,96 ni popustov Vir: Lastne raziskave in izračuni. Iz zgornje tabele je razvidno, da smo naredili primerjavo med šestimi podjetji, ki se ukvarjajo s špedicijo v Sloveniji. Najugodnejšo ceno za prevoz na relaciji Maribor – Sarajevo smo dobili pri DHL Danzas, ki računa 29,17 evra za tono prevoza. Ostali prevozniki bistveno ne izstopajo v cenah prevoza do Sarajeva. Intereuropa je skupaj s Feršpedom na drugem mestu najugodnejših ponudnikov prevoza, saj računajo 31,25 evra na tono prepeljanega blaga. Kot najmanj ugoden prevoznik do Sarajeva se je izkazal Schenker – Intertrans, ki računa za prevoz nekaj manj kot 40 evrov za tono. Drugačna je slika pri prevozu na relaciji Maribor – Beograd, kjer je najugodnejši prevoznik Viator&Vektor, ki računa za prevoz do Beograda 37,5 evra za tono. Intereuropa ima za prevoz do Beograda ceno 40,42 evra na tono, kar jih ne uvršča med najbolj konkurenčne ponudnike. Najmanj konkurenčni so v DHL Danzas z 48,96 evra na tono, ki je bil najugodnejši prevoznik v BiH. V tabeli lahko vidimo, da podjetja praviloma ne nudijo dodatnega popusta, izjemi sta le Intereuropa in Exel – Eurošped 2001. Tako se mora stranka z Intereuropo pogajati, medtem ko pri Exelu strankam ponudijo do 2 evra popusta na tono prepeljanega blaga.

100

TABELA 34: STROŠKI ŽELEZNIŠKEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/t) Relacija Podjetje

Maribor → Sarajevo (v EUR/t)

Maribor → Beograd (v EUR/t)

Možni popusti

Intereuropa d.d., filiala Maribor

76,25 – do 8 ton 40 – do 16,5 ton

32,72 – do 22 ton 24,12 – do 34 ton

68,75 – do 8 ton 36,97 – do 16,5 ton

30 – do 22 ton 22,65 – do 34 ton

ni popustov

Viator&Vektor ne vozijo te relacije ne vozi te relacije ni popustov Feršped 40 34 ni popustov Exel – Eurošped 2001 po ceniku SŽ po ceniku SŽ ni popustov Schenker - Intertrans po ceniku SŽ po ceniku SŽ ni popustov DHL- Danzas SŽ pogodbeni partner v

Sloveniji-drugače nimajo

vozijo le po Sloveniji – po ceniku SŽ

ni popustov

Pacorini 15,04 13,82 ni popustov Slovenske železnice 44,2 47 (preko Dobove)

45,1 (preko Središča ob Dravi)

cene za medn.transport so fiksne *

OPOMBE: * Popusti na količino le v Sloveniji-max. 36%, po HR 40-48%. Vir: Lastne raziskave in izračuni. Naslednja primerjava sledi za stroške železniškega prevoza na enakih relacijah kot smo pred tem gledali pri cestnem transportu, torej na relaciji Maribor – Sarajevo in Maribor – Beograd. Sedaj smo v primerjavo dodali še dve podjetji, tako da jih imamo sedaj osem. Najprej si poglejmo prevoz na relaciji Maribor – Sarajevo, kjer ima najugodnejše cene podjetje Pacorini, saj stane tona prepeljana z vagonom 15,04 evra. Povedati moramo, da za njih te storitve opravlja Adria kombi. Iz tabele vidimo, da je na drugem mestu Intereuropa, ki za 22 ton računa 32,72 evra na tono. Kot najmanj ugodne so se izkazale Slovenske železnice (SŽ) in vsa tista podjetja, ki imajo cene primerljive s cenikom Slovenskih železnic. Tako so SŽ za skoraj trikrat dražje, kot podjetje Pacorini in za 35 % kot Intereuropa. Zanimivo je tudi dejstvo, da podjetje Viator&Vektor ne opravlja storitev železniškega prevoza, ker nima podpisanih pogodb s prevozniki. Sedaj pa si še poglejmo stroške železniškega prevoza na relaciji Maribor – Beograd. Ponovno lahko vidimo, da je najugodnejše podjetje Pacorini, ki računa za prevoz 13,82 evra za prepeljano tono. Na drugem mestu je ponovno Intereuropa, ki računa 30 evrov na prepeljano tono. Kot ugodno smo uvrstili tudi ponudbo Feršpeda, ki je s 34 evri na prepeljeno tono le 4 evre dražji kot Intereuropa. Ponovno so najmanj ugodne SŽ in vsa podjetja, ki ponujajo storitve z njihovim cenikom. Kot pri cestnem transportu lahko tudi tukaj ugotovimo, da ni dodatnih popustov za več prepeljanega blaga. 8.3.3 Primerjava konkurence na trgu BiH Podobno kot smo naredili primerjavo med podjetji na slovenskem trgu smo naredili tudi primerjavo za trg BiH. S podjetji v tujini smo komunicirali preko elektronske pošte, največ pa smo dosegli kar z direktnimi telefonskimi klici v njihov transportni oddelek. Seveda

101

nekateri niso bili pripravljeni sodelovati in nam posredovati podatke, kar je tudi v tabelah posebej označeno. TABELA 35: STROŠKI CESTNEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/t) Relacija Podjetje

Sarajevo → Maribor (cestni transport)

Sarajevo → Maribor (žel. transport)

Popusti

RTC Sarajevo 27,50 25 količinski popusti minimalni

Viator & Vektor Šped Sarajevo

29,17 ne opravljajo ni popustov

Schenker Sarajevo 36,25 ne opravljajo max. 2 EUR/t pri cestnem transportu

Interšped Sarajevo * * * Interagent Mostar 19,79 15 max. 3 EUR/t pri

cestnem transportu OPOMBE: * Podjetje ni bilo pripravljeno posredovati podatkov. Vir: Lastne raziskave in izračuni. Tabela 34 ponazarja stroške prevoza na relaciji Maribor – Sarajevo in tako ugotovimo kako konkurenčna je podružnica Intereurope v Sarajevo (RTC Sarajevo) glede na obravnavano konkurenco. Najugodnejši ponudnik je podjetje Interagent iz Mostarja, ki je hkrati tudi eno največjih podjetij v mednarodnem prometu in zato lahko nastopa na trgu s takšnimi cenami prevoza. Zanimivo je tudi to, da se pri večjih količinah in frekventnosti prevoza cena cestnega transporta lahko še zniža z dodatnimi popusti, ki pa so del individualnih pogodb, najvišji pa so do 3 EUR/t. Najdražji od vseh so pri podjetju Schenker, saj zaračunajo 80 % več za prepeljano blago in sicer kar dobrih 36 evrov za tono blaga prepeljanega s tovornjakom nosilnosti do 24 ton, medtem ko železniškega transporta sploh ne organizirajo. Dodati pa je treba tudi, da na večje prepeljane količine nudijo pri podjetju Schenker popust do 2 evra na tono blaga, kar sicer zniža ceno, ki pa je še vedno občutno višja kot pri konkurenci. Če pogledamo podjetje RTC Sarajevo ugotovimo, da so dražji le od Interagenta (seveda po naših podatkih) in to za več kot 7 EUR/t, kar pa pri 24 tonah blaga nanese kar 168 evrov. Oziroma povedano drugače: za enako vsoto pri podjetju RTC Sarajevo prepeljejo 3 tovornjake, pri podjetju Interagent pa 4, kar nam da razliko 25 % že pri taki dokaj majhni količini. Železniški transport organizirata le dva podjetja, od katerih ima ugodnejšo ceno Interagent Mostar, saj so cenejši kar za 10 EUR/t prepeljanega blaga od podjetja RTC Sarajevo. 8.3.4 Primerjava konkurence na trgu SČG Primerjavo med podjetji na trgu SČG smo opravili podobno kot za slovenski in bosanski trg. Tudi pri tej raziskavi smo naleteli na podjetje, ki ni želelo sodelovati v raziskavi in nam zato niso posredovali podatkov o njihovih cenah prevoza. Zaradi kompleksnosti izračuna cene železniškega transporta po ozemlju Hrvaške smo se odločili za omejitev na

102

prevoz od Beograda do meje s Hrvaško, torej do kraja Šid, saj bo tudi ta razdalja dovolj za primerjavo cen med ponudniki. TABELA 36: STROŠKI CESTNEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/t) Relacija Podjetje

Beograd → Maribor (cestni transport)

Beograd → ŠID (žel. transport)

*

Popusti

A.D. Interjug-As Beograd

23,75 9,5 individualne pogodbe s strankami

Transportšped Beograd 29,17 (do 3 t 150 EUR/t)

po ceniku ŽS količinski popusti do 10 %

Tranšped-Novi Sad 29,17 24,40 - posamezni vagon 23,10 – minimalno 4

vagoni 21,80 – minimalno 500 t

ni popustov

Tranšped-Beograd 29,17 isto kot Tranšped-Novi Sad

ni popustov

Schenker Beograd 32,29 ne opravljajo popusti do 20 % za več kot 10 tovornjakov

tedensko Milšped d.o.o. 28,13 ne opravljajo od 250 t mesečno

popusti do 10 % Vojvodinašped d.d. Novi Sad

** ** **

Železnice Srbije - ŽS ne opravljajo 5,65 – 20' kontejner (do 21,5 ton)

6,23 – 40' kontejner (do 26 ton)

ni popustov

OPOMBE: * Zaradi kompleksnosti izračuna cene transporta po ozemlju Hrvaške smo se odločili za omejitev na prevoz od Beograda do meje s Hrvaško. OPOMBE: ** Podjetje ni bilo pripravljeno posredovati podatkov. Vir: Lastne raziskave in izračuni. Iz zgornje tabele lahko vidimo, da je najugodnejši ponudnik cestnega transporta podjetje A.D.Interjug-As s ceno 23,75 evra za prepeljano tono blaga in je s tem skoraj za 5 EUR na tono cenejši od podjetja Milšped d.o.o., ki je drugi najugodnejši ponudnik cestnih prevozov. Najdražje cene prevoza ima podjetje Schenker, ki je skoraj 10 EUR/t dražje od najugodnejšega ponudnika. Za več kot 10 tovornjakov tedensko so pri podjetju Schenker pripravljeni znižati ceno za do 20 %, medtem ko pri najugodnejšem ponudniku nudijo nižje popuste, natančnih vrednosti pa niso hoteli izdati saj so del individualnih pogodb. Pri železniškem prevozu je smiselno in najugodneje, če se prevoz organizira v okviru Železnic Srbije. Dokaj konkurenčno je pri železniškem transportu le podjetje A.D. Interjug-As, saj si ostala podjetja zaračunajo previsoko provizijo za opravljeno storitev organiziranja transporta. Največ bi za prevoz plačali podjetju Tranšped, ki pa so tudi edini, ki imajo tovor razdeljen na kategorije in hkrati izražajo popuste glede na količino blaga.

103

8.4 Predlogi za racionalizacijo prevoznih stroškov in prevoznih storitev Intereuropa je največji ponudnik logističnih storitev v Sloveniji in na področju bivše Jugoslavije. Svojim strankam ponuja celovite storitve, ki so v današnjem hitro razvijajočem se svetu za podjetja vse pomembnejše. Prav zaradi tega je njihov tržni položaj tako dober in nekoliko višje cene ne vplivajo negativno na njihovo rast in razvoj. Kupci se zavedajo, da dobijo kakovostne in celovite storitve, ki jih zelo težko ponudijo konkurenti. Koncern je zelo močan pri cestnem prevozu, saj ima zelo velik vozni park, ki ga dopolnjuje s kooperanti in tako svojim strankam nudi fleksibilen transport. S primerjalno analizo med konkurenti smo ugotovili, da so zelo konkurenčni tako pri prevozih v Sarajevo kot tudi v Beograd. Na cestnem področju se pripravlja v podjetju nekaj sprememb, saj zmanjšujejo lasten vozni park in se vse bolj poslužujejo outsourcinga. To nam kažejo tudi naložbe v osnovna sredstva v letih 2003 in 2004, kjer je tudi opaziti, da so spoznali potencial trgov bivše Jugoslavije, kamor je usmerjenih veliko njihovih naložb, ki pa so namenjene predvsem v izgradnjo skladiščnih kapacitet in manj v vozni park. Če bi se odločali glede na ceno transporta v posamezno državo bivše Jugoslavije, bi lahko dejali, da priporočamo lastne vlakovne kompozicije, saj je cena prevoza nižja, kar je lahko zanimivo za podjetja, ki jim trajanje dobave ni tako pomembno in morajo prepeljati večjo količino blaga na daljšo razdaljo. Seveda so s tem povezani visoki stroški nakupa vlakovne kompozicije, ki presegajo nabavne vrednosti tovornih vozil. Glede na ugotovitve je stroškovno ugodnejše najemanje zunanjih izvajalcev prevoznih storitev, saj potem odpadejo stroški nabave tovornih vozil in njihovega vzdrževanja. Tako se podjetje Intereuropa že sedaj poslužuje tega načina zniževanja stroškov, kot kaže pa se bo obseg tega v prihodnosti še povečal. Pomemben vidik racionalizacije stroškov je tudi povezan s samo organizacijo cestnega transporta. Ekonomsko racionalnejše bi bilo, če se vozila, ki vozijo blago v BiH in SČG, nazaj ne bi vozila prazna, temveč bi tam naložila blago, ki je namenjeno izvozu v Slovenijo oziroma v ostale države zahodne Evrope. Prav tako je smiselno okrepiti sodelovanje s podjetji iz BiH in SČG, ki opravljajo prevoze za tamkajšnje izvoznike in se v povratni smeri vračajo brez tovora. Tukaj je priložnost tudi za podpise pogodb o prevozu blaga s posameznimi slovenskimi podjetji, ki imajo svoja predstavništva v obeh državah ter prevažajo blago le v eni smeri. Z raziskavo v tem pogledu bi bilo smiselno začeti pri slovenskih podjetjih, ki so največji izvozniki v obravnavane države in tudi pri podjetjih, ki iz teh držav največ uvažajo. V primeru, da bi podjetja prevažala blago z lastnimi prevoznimi sredstvi in le v eni smeri, bi lahko podjetje Intereuropa izkoristilo neizkoriščene izvozne kapacitete in z njimi transportiralo blago za potrebe svojih strank. Problem, ki ga vidimo pri najemu takšnih kapacitet, je ta, da podjetje Intereuropa ne more neposredno vplivati na kakovost izvedbe storitve. Želeno kakovost lahko zagotavljajo le z natančno raziskavo podjetij in njihovih transportnih kapacitet in opredelitvijo standardov v pogodbah.

104

9 SPREMEMBE PRI TRGOVANJU Z BIH IN SČG PO VSTOPU SLOVENIJE V EU (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) 9.1 Sporazumi med Slovenijo in BiH Gospodarsko sodelovanje med državami je v veliki meri odvisno od sklenjenih bilateralnih gospodarskih sporazumov. Ti so ključni element pri vzpostavitvi stabilnega institucionalnega okolja in krepitvi gospodarskega sodelovanja ter zmanjševanju tveganj, katerim so izpostavljena podjetja, ki se podajajo na posamezne trge. Med Slovenijo in BiH je bilo po letu 1991 podpisanih kar nekaj pomembnih gospodarskih sporazumov. Po vstopu Slovenije v EU je nekaj teh bilateralnih sporazumov prenehalo veljati, saj so v veljavo prešla pravila, ki jih ima Evropska unija s posameznimi državami. Tako ima Slovenija z BiH podpisane naslednje pomembnejše bilateralne sporazume:

• Sporazum o prosti trgovini (od 1.5.2004 ne velja več); • Sporazum o zaščiti in vzpodbujanju naložb; • Sporazum o plačilnem prometu; • Sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju; • Sporazum o gospodarskem sodelovanju; • Sporazum o mednarodnem cestnem prometu in zračnem prometu.

Pri naštevanju smo izpustili dva sporazuma: sporazum o zaščiti premoženja in lastninskih pravic (razhajanja so nastala pri členu, ki se nanaša na rešitev vprašanja Ljubljanske banke v zvezi s problematiko deviznih vlog) in sporazum o preprečitvi dvojnega obdavčevanja. Zanimivo je tudi, da so različni sporazumi nastali kasneje kot so slovenska podjetja pričela vstopati na trg BiH. Da je bilo v obdobju po vojni trgovinsko sodelovanje tako uspešno, je v veliki meri pripomogel sporazum o prosti trgovini, ki je slovenskim podjetjem nudil prednosti pred drugimi mednarodnimi konkurenti na trgu BiH. Evropska komisija je novembra 2003 za Bosno in Hercegovino odobrila študijo izvedljivosti (»Feasibility Study«), ki ocenjuje pripravljenost Bosne in Hercegovine na začetek pogajanj za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma z EU. Pogajanja so se začela leta 2004, ko je BiH dosegla napredek na področjih, kot so: spoštovanje mednarodnih obveznosti, pravna država, bolj učinkovita javna uprava, spoštovanje človekovih pravic, učinkovito sodstvo, boj proti organiziranemu kriminalu, carinska in davčna reforma, konsistentna trgovinska politika in druga področja. V skladu z uredbo o avtonomnih trgovinskih ukrepih je uvoz izdelkov po poreklu iz Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo prost količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom in prost carin in drugih dajatev z enakim učinkom. Avtonomni ukrepi Evropske unije veljajo do 31. decembra 2005. Izjemo od zgoraj navedenega predstavlja uvoz mlade govedine, nekaterih ribiških proizvodov in vina, ki je prost carin, oziroma so le-te znižane, v okviru kvot. Bosna in Hercegovina ima z EU sklenjen bilateralni sporazum, ki ureja trgovino s tekstilnimi izdelki, vendar po tem sporazumu ni količinskih omejitev.

105

9.2 Sklenjeni sporazumi med Slovenijo in SČG Kljub temu, da je Slovenija pristopila v Evropsko unijo, imamo s Srbijo in Črno goro sklenjene bilateralne sporazume, ki urejajo posamezna področja medsebojnega sodelovanja. Tako imamo naslednje pomembnejše bilateralne sporazume:

• Sporazum o trgovinsko gospodarskem sodelovanju; • Sporazum o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga; • Sporazum o spodbujanju in zaščiti naložb; • Sporazum o sodelovanju na področju turizma; • Sporazum o sodelovanju v veterinarstvu; • Sporazum o karanteni in varstvu rastlin; • Sporazum o sodelovanju na področju pošte in telekomunikacij.

Zaradi vstopa Slovenije v EU in dejstva, da Srbija in Črna gora sodeluje v tako imenovanem stabilizacijsko asociacijskem sporazumu (SAS), je kar nekaj sporazumov po 1.5.2004 prenehalo veljati, saj je Slovenija sprejela zunanjo trgovinsko politiko EU. Srbija in Črna gora je ena izmed držav, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije. Glavni namen omenjenega procesa je zagotovitev miru, stabilnosti, svobode in gospodarskega razvoja v petih državah zahodnega Balkana. Za dosego tega cilja je EU ponudila tem državam možnost popolne integracije v strukture EU: te države so potencialne kandidatke za vstop v EU. Glavni instrumenti zunanjetrgovinske politike EU v regiji zahodni Balkan so stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi, trgovinske ugodnosti na podlagi avtonomnih ukrepov ter tehnična in finančna pomoč v okviru programa CARDS. Evropska unija še ni začela pogajanj za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo in Črno goro. Evropska unija državam, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, že od leta 2000 priznava ugodnosti pri uvozu izdelkov po poreklu iz teh držav, na podlagi avtonomnih trgovinskih ukrepov. V skladu z uredbo o avtonomnih trgovinskih ukrepih je uvoz izdelkov po poreklu iz Srbije in Črne gore v Evropsko unijo prost količinskih omejitev in ukrepov z enakim učinkom in prost carin in drugih dajatev z enakim učinkom. Avtonomni ukrepi Evropske unije veljajo do 31. decembra 2005. Izjemo od zgoraj navedenega predstavlja uvoz mlade govedine, nekaterih ribiških proizvodov in vina, ki je prost carin, oziroma so le-te znižane, v okviru carinskih kvot. Izjema velja tudi za tekstilne izdelke in sicer obstajajo količinske omejitve na uvoz določenih tekstilnih izdelkov iz Srbije in Črne Gore. 9.3 Posledice vstopa Slovenije za ekonomske odnose z BiH in SČG Regija zahodni Balkan, ki vključuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Srbijo in Črno goro ter Makedonijo, je strateškega pomena za Slovenijo. Po vstopu Slovenije v EU, ko je postala trgovina z državami članicami EU in pristopnicami notranja trgovina, izvoz v to regijo predstavlja okoli 55 % skupnega izvoza Slovenije. Stabilizacijsko-pridružitveni proces predstavlja temelj odnosov Evropske unije z državami zahodnega Balkana. V ta proces so vključene Albanija, Makedonija, Bosna in

106

Hercegovina, Hrvaška ter Srbija in Črna gora. Proces je individualno oblikovan za vsako od sodelujočih držav in vključuje finančno pomoč, sodelovanje, politični dialog, oblikovanje območja proste trgovine, približevanje evropskemu pravu ter praktično sodelovanje na različnih področjih. Glavni namen EU je zagotovitev miru, stabilnosti, svobode in gospodarskega razvoja v petih državah zahodnega Balkana. Za dosego tega cilja je EU ponudila tem državam možnost popolne povezave v strukture EU: te države so potencialne kandidatke za vstop v EU. EU tem državam zagotavlja pomembno finančno in tehnično pomoč. Med leti 1991 in 1999 je tako namenila regiji 4,5 milijarde EUR pomoči, med leti 2000 in 2006 pa je predvideno znatno povečanje sredstev (Ministrstvo za gospodarstvo 2004, 4). Pogoji trgovanja z državami zahodnega Balkana so se po vstopu Slovenije v EU spremenili. Slovenija je prevzela skupno zunanjetrgovinsko politiko EU. To pomeni, da se je morala odpovedati sporazumu o prosti trgovini z Makedonijo ter Bosno in Hercegovino, prav tako pa je za Slovenijo prenehal veljati Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini – CEFTA, ki ureja trgovino med Slovenijo in Hrvaško. Prav tako pa je morala prevzeti sporazume in ureditev, ki veljajo za trgovino med temi državami in EU. S polnopravnim članstvom Slovenije v EU je prenehal veljati sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in BiH. Izvozniki so bili ponovno soočeni s polnimi carinami, vendar pa to ne bo bistveno vplivalo, ker ima BiH že v osnovi nizke carinske stopnje (5 %, 10 % in 15 %). Na strani uvoza po vstopu Slovenije v EU ne bo bistvenih sprememb, ker je uvoz sedaj prost carin na podlagi sporazuma o prosti trgovini, po vstopu pa bo uvoz prost na podlagi avtonomnih ukrepov EU za države, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Pogoji za izvoz v Srbijo in Črno goro so ostali nespremenjeni. Slovenija s Srbijo in Črno goro ni imela sklenjenega sporazuma o prosti trgovini, prav tako pa tudi EU še nima sklenjenega stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s SČG, zato se po vstopu Slovenije v EU pogoji izvoza niso spremenili – še naprej bodo veljale polne carine v skladu s carinsko tarifo SČG, uvoz iz SČG pa bo v skladu z uredbo o avtonomnih trgovinskih ukrepih EU prost carin in drugih dajatev.

107

10 STRATEŠKA IZHODIŠČA ZA USMERJANJA BODOČIH TRŽENJSKIH AKTIVNOSTI NA IZBRANIH TRGIH (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) Z zadanimi cilji in vizijo bo koncern Intereuropa tudi v prihodnosti izboljševal svoj položaj na področju logističnih storitev. Predvsem širjenje mreže, dodatnih storitev in ugodna strateška lega bodo pozitivno vplivale na rast podjetja. Da bi si lažje predstavljali nadaljnji razvoj koncerna, smo naredili analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti koncerna Intereuropa, na podlagi katere bomo argumentirali našo trditev. SLIKA 25: PRIKAZ PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI KONCERNA INTEREUROPA

Prednosti Slabosti • Poznavanje blagovnih tokov na območju

zahodnega Balkana, Avstrije, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Češke itd.

• Stranke priznavajo družbi kakovost storitev, fleksibilnost, tradicijo, itd.

• Lastne pretovorne zmogljivosti na ključnih točkah zahodnega Balkana.

• Upravljanje prevozne flote (nadzor in optimizacija voženj).

• Sodoben vozni park in infrastruktura omogočata večjo konkurenčnost, še posebej za prevoze v državah EU.

• Finančna stabilnost koncerna, ki izvira iz prihodkov iz poslovanja.

• Definirani razvojni projekti, predvsem širitev mreže.

• Potencial usposobljenega osebja.

• Neenotna kultura podjetja – predvsem glede odnosa do celovitih logističnih storitev.

• Visoki upravni stroški, kar je posledica slabe organizacijske strukture.

• Skromna prisotnost na večjih evropskih trgih.

• Slabo opravljanje marketinških aktivnosti. • Decentralizirano upravljanje – iskanje

lokalnih optimumov, ki niso vedno optimalni za koncern.

• Možen odhod ključnih strokovnjakov (slabo vzdušje v podjetju).

Priložnosti Nevarnosti • Odpravljanje administrativnih ovir v

svetovni menjavi blaga, kar omogoča hitrejšo in cenejšo izvedbo poslov in posledično tudi odpira pot za povečanje mednarodne menjave.

• Trend izvajanja logističnih opravil in prenos na zunanje izvajalce (angl. outsourcing).

• Politično in ekonomsko stabiliziranje trgov (BiH, Srbija in Črna gora, Ukrajina,...), kjer je koncern prisoten.

• Strateško ugodna lega, saj nudi možnost hitrega dostopa do držav EU in zahodnega Balkana.

• Prevoznik za tuja podjetja in multinacionalke (znanje jezika, poznavanje mentalitete,...).

• Dolgoročna partnerstva. • Razvoj e-trgovine.

• Odpiranje mej ob vstopu v EU. • Konkurenca velikih evropskih in svetovnih

logističnih podjetij. • Pritisk konkurenčnih prevoznikov iz

vzhodnoevropskih novih članic Evropske unije

• Opazno povečanje nadomestil za stavbna zemljišča.

• Trend k povečanju stroškov uporabe cestnega omrežja (predvsem avtoceste v Avstriji in Nemčiji).

• Vstop Hrvaške v EU. • Trend upadanja cen logističnih storitev.

Vir: Lastne raziskave in ugotovitve.

108

Iz zgornje SWOT analize je razvidno, da ima koncern zelo ugoden položaj na trgu logističnih storitev. Predvsem je pomembno to, da je koncern finančno stabilen, da ima dokaj široko mrežo lastnih predstavništev v drugih državah in da veljajo storitve podjetja za zelo kakovostne in konkurenčne. Kot slabost moramo na vsak način omeniti organizacijsko strukturo v podjetju, saj le-ta povzroča dodatne stroške. Velik problem v podjetju je tudi, da se zaposleni zelo težko prilagajajo spremembam, ki se vse hitreje pojavljajo na transportnem področju. Slabosti je zaznati tudi na področju opravljanja marketinških aktivnosti in pri decentraliziranem delovanju posameznih enot koncerna, ki marsikdaj ne delujejo za dobro koncerna, ampak lastne enote. Kljub vsemu, pa se koncernu ponujajo številne priložnosti, ki jih bodo lahko izkoristili v prihodnje. Države, ki veljajo za najpomembnejše trge podjetja, postajajo vse bolj stabilne in ekonomsko še privlačnejše, kar pomeni, da bo lahko Intereuropa izkoristila svojo strateško lego, saj ima zelo veliko izkušenj s trgom nekdanje skupne države in lahko predstavlja pomembnega partnerja za tuja podjetja. Tudi novi trendi (outsourcing) predstavljajo za podjetje nove izzive. Povečanje dostopnosti in odpiranje mej ne pomeni le prednosti, ampak tudi nevarnosti, saj bo sedaj postal trg zanimiv tudi za velike evropske in svetovne logiste, ki bodo lahko z nižjimi cenami konkurirali na tržišču. Ne moremo niti mimo vse večjih ekoloških zahtev in višjih cestnin, ki povzročajo dodatne stroške in preglavice. Velika logistična podjetja, ki imajo veliko lastnih skladiščnih kapacitet, se srečujejo tudi z vse višjimi cenami za nadomestila stavbnega zemljišča. Ena večjih nevarnosti v prihodnosti za podjetje pa bo vstop Hrvaške v EU. Takrat se bo namreč meja med EU in državami nečlanicami prestavila proti jugu in slovenski špediterji ne bodo več zadnji, ki bi lahko ugodno opravljali posle za tuja podjetja. Zato je mogoče dobro razmisliti o gradnji dodatnih skladiščnih kapacitet na področju Hrvaške in ostalih držav bivše Jugoslavije. Prav tako smo pripravili analizo posameznih trgov, ki smo jih obravnavali v prejšnjih poglavjih.

109

SLIKA 26: PRIKAZ PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI BOSNE IN HERCEGOVINE

Prednosti Slabosti • Stabilnost valute (1KM=0,51129 EUR). • Orientacija ekonomske politike je svobodno

in odprto tržišče. • Tuje in domače pravne osebe so v

poslovanju izenačene v pravicah in obveznostih.

• Najnižja stopnja inflacije v Srednjevzhodni Evropi (leta 2004 je bila 0,4%).

• Pomembno število tujih bank. • Konkurenčna cena delovne sile. • Raznovrstnost proizvodnega sektorja in

razpoložljivi viri. • Izobražena in kvalificirana delovna sila. • Tuji investitorji imajo enake pravice kot

domači. • Tuji investitorji imajo na področju

nepremičnin enake lastninske pravice kot domači.

• Ugodna strateška lega za dostop do ostalih trgov na Balkanu.

• Urejene politične razmere.

• Visoki upravni stroški, kar je posledica slabe organizacijske strukture vladnih organov, počasnost administracije.

• Odvisnost od tuje pomoči in nakazil. • Država še vedno spada med rizične države

za tuje investitorje. • Prisotnost korupcije, dvojnih meril. • Neupoštevanje zakonodaje in zakonodajnih

predpisov. • Prisotnost treh narodnih skupnosti,

neenotnost pri odločanju. • Republika Srbska še vedno pod velikim

vplivom Srbije in Črne gore. • Večina velikih podjetij je že prodanih tujim

podjetjem in organizacijam. • Še vedno je opaziti posledice vojne. • Velika stopnja ponarejanja izdelkov iz

tekstila. • Republika Srbska negativno vpliva na

bilance BiH.

Priložnosti Nevarnosti • Z davčnimi olajšavami in večjo stopnjo

varnosti lahko pritegne številne tuje investicije.

• Politično in ekonomsko stabiliziranje pomeni večjo privlačnost za investitorje.

• Preferencialni sporazum z EU pomeni možnost lažjega trgovanja z evropskimi državami.

• Zaradi odpiranja trgov so tudi vse bolj prepoznavni bosanski izdelki in proizvodi.

• Možnost rasti storitvenega (turističnega) sektorja.

• Nesoglasja med narodnostmi lahko pomenijo ponovne spore.

• Zaradi sporov se lahko upočasni vstopanje BiH v evropske integracije.

• Zaradi nesodelovanja pri iskanju vojnih zločincev so nekredibilen partner za evropske države.

• Nazadovanje gospodarstva ob prenehanju pridobivanja tujih finančnih pomoči.

• Prodaja domačih podjetij pomeni, da čez čas ne bodo imeli več lastnega gospodarstva.

• Tuja podjetja lahko zaprejo podjetja (veliko brezposelnih, ni gospodarske rasti,...).

Vir: Lastne raziskave in ugotovitve. Bosna in Hercegovina velja za dokaj stabilno državo z urejenim političnim stanjem. Predvsem je zanimiva za tuje investitorje, saj ima poceni delovno silo in nizke davke na dobiček, čeprav je še veliko korupcije in neurejenih pravnih norm. Kot smo že omenili, se srečujejo z veliko stopnjo korupcije, počasnostjo administracije in neupoštevanjem zakonodajnih predpisov. Vse te pomanjkljivosti delajo državo zelo rizično za tuje vlagatelje. Kljub temu pa je iz leta v leto več investicij, kar kaže na odprtost gospodarstva. Velika slabost in nevarnost v prihodnosti je v tem, da so prodali zelo veliko domačih podjetij, kar lahko ob morebitnih spremembah investicijskih tokov v druge regije negativno vpliva na celotno gospodarstvo. Kljub vsem manjkom, pa ima država priložnost,

110

da se ob apliciranju vseh reform postopoma priključi evropskim integracijam, ter tako izkoristi dodatne prednosti, ki jih le te ponujajo. Priložnost BiH je v tem, da lahko preko preferencialnega sporazuma z EU in odprtostjo trgov svoje izdelke uspešno prodaja na trgih zahodne Evrope. To seveda pozitivno vpliva na trgovinsko bilanco države. Kljub temu, da smo omenjali vse prednosti in priložnosti, pa ne moremo mimo nevarnosti, ki so v prvi vrsti povezane z velikim številom sporov, ki so še vedno med etničnimi skupinami in negativno vplivajo na sposobnost odločanja vladnih organov BiH. Vse te negotovosti in napetosti negativno vplivajo na možnost priključitve k EU. SLIKA 27 : PRIKAZ PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI SRBIJE IN ČRNE GORE

Prednosti Slabosti • Možnost visoke rasti storitvenega sektorja. • Konkurenčna cena delovne sile. • Pomembno število tujih bank. • Strateško pozicioniranje na tržišču Evrope,

Azije in bližnjega vzhoda. • Duty Free pristop (prodaja izdelkov brez

DDV-ja) v svobodni trgovinski coni severovzhodne Evrope s 60 milijoni potrošnikov,

• Srbija je edina država izven Združenih narodov, ki ima podpisan sporazum o svobodni trgovini z Rusijo.

• Najnižja davčna stopnja obdavčitve dobička podjetij v Evropi (10%).

• Poenostavljeni predpisi o trgovini, carinskih postopkih in tujih naložbah.

• Enostavnejši postopki za nastanek in proizvodnjo podjetij, vključujoč delovne vize za tujce.

• Visok odstotek prebivalstva, ki govori angleški jezik, kar tujcem olajša sporazumevanje.

• Visoki upravni stroški, kar je posledica slabe organizacijske strukture vladnih organov, počasna administracija.

• Država še vedno spada med rizične države za tuje investitorje.

• Prisotnost korupcije, dvojnih meril. • Neupoštevanje zakonodaje in zakonodajnih

predpisov. • Nesoglasja med predstavniki Srbije in Črne

gore (neodvisnost Črne gore). • Nesodelovanje z mednarodnimi

organizacijami. • Slaba plačilna sposobnost ljudi, saj država

velja za eno najrevnejših. • Le 48 % vseh proizvodnih zmogljivosti je

na ravni izpred 10 let. • Visoka stopnja brezposelnosti (30,3 % leta

2004). • Visoka stopnja inflacije (več kot 7 %). • Visoka stopnja zadolževanja v tujini, velik

primanjkljaj v trgovinski bilanci. • Velika stopnja ponarejanja izdelkov iz

tekstila. Priložnosti Nevarnosti

• Z davčnimi olajšavami in večjo stopnjo varnosti lahko pritegne številne tuje investicije.

• Politično in ekonomsko stabiliziranje pomeni večjo privlačnost za investitorje.

• Preferencialni sporazum z EU pomeni možnost lažjega trgovanja z evropskimi državami.

• S spremembo zakonodaje in odnosom lahko pričakuje pomoč EU in ZDA.

• Ob upoštevanju navodil in priporočil hitrejše vključevanje v razne integracije.

• Z namenskim investiranjem donacij in pomoči lahko postane država ena hitreje rastočih v Evropi (gospodarska rast nad povprečjem EU).

• Zaradi medetničnih sporov se lahko upočasni vstopanje države v evropske integracije.

• Zaradi nesodelovanja z mednarodnimi institucijami lahko izgubi možnost za finančno pomoč, vstop v EU.

• Trgovinski tokovi lahko izpustijo državo zaradi neurejenih razmer.

• Ponoven vzpon političnih strank, ki ne zagovarjajo demokratičnih sprememb.

• Zaradi nesodelovanja lahko pride do izolacije države.

Vir: Lastne raziskave in ugotovitve.

111

Srbija in Črna gora si še vedno ni opomogla od načina vodenja Slobodana Miloševiča. Še vedno se srečujejo z duhovi iz preteklosti, kot so korupcija, slabo pripravljena zakonodaja, počasna administracija, ponarejanje,...Kljub temu, pa je država naredila korak naprej z izvolitvijo Zorana Đjindića za predsednika vlade, saj so se takrat pričele demokratične reforme, ki so pomenile sodelovanje države z mednarodnimi organizacijami in odpiranje trga. Čeprav je država še vedno zelo rizična za vlagatelje, pa ima kar nekaj prednosti, ki jih tuji investitorji želijo izkoristiti. Država ima namreč najnižjo stopnjo obdavčitve dobička v Evropi, hkrati pa izredno geopolitično lego, ki omogoča hiter dostop do držav zahodne, srednje, vzhodne in južne Evrope ter Azije. Velika prednost SČG je tudi njen odnos z Rusijo, saj velja za edino državo v Evropi, ki ima z njo podpisan sporazum o svobodni trgovini. Seveda pa lahko, ko se pogovarjamo o SČG, najdemo zelo veliko slabosti in nevarnosti, ki so prisotne za posameznega investitorja. Kot smo že omenili, se srečujejo s številnimi težavami, ki vplivajo na slabo ime države v tujini, ki pa vseeno ne vplivajo negativno na investitorje. Vse več tujih podjetij se odloča za investicije, saj vidijo v SČG perspektiven trg, ki bo po vseh reformah zelo zanimiv in privlačen. Danes podjetja vidijo priložnost v poceni delovni sili, kasneje pa bodo lahko svoje priložnosti izkoristili na trgih sosednjih držav, ki jih bodo imeli pred seboj. Če pogledamo obe državi lahko vidimo, da se obe srečujeta s podobnimi težavami in, da imata obe podobne prednosti in priložnosti. To lahko preprosto opišemo s tem, da ima v obeh državah velik vpliv mednarodna skupnost, ki želi obe državi spremeniti v demokratični in stabilni državi. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na koristi, ki si jih Evropska unija in njena podjetja obetajo. Obe državi sta še vedno nevarni, vendar perspektivni in zanimivi. Zato se ne moremo čuditi, če tujci v obe državi letno vložijo več kot 2 milijardi evrov in tako širijo svoj vpliv. Dolgo sta veljali obe državi za zaprti, danes pa je še zelo malo podjetij, predvsem v BiH, ki so še v domači lasti. To ima lahko v prihodnosti kritične posledice za državo, saj lahko tuji vlagatelji odkrijejo cenejšo oziroma ugodnejše investicijsko okolje in prenesejo vso proizvodnjo v tisto državo. Hiter vstop Intereurope na trga BiH in SČG, se je skozi obdobje pokazal za zelo pametno in koristno odločitev. Kljub temu, da so bili pogoji v času vojne in Miloševičevega režima zelo slabi, so si med bosanskimi in srbskimi partnerji ustvarili dobro ime. Danes se jim to obrestuje, saj poznajo razmere na trgu in lažje reagirajo na spremembe, ki jih uvajajo posamezne oblasti. Politika, ki so jo izbrali v koncernu, je pravilna in nujno potrebna za nadaljnji razvoj in doseganje poslovnih rezultatov. Tako je nujno, da se še naprej nadaljuje z investiranjem v skladiščne kapacitete na območju obeh držav, saj je njun geopolitični položaj zelo dober in lahko v prihodnosti pomeni ključno prednost pri vstopu na trge sosednjih držav. Tako smo že omenili možnost širitve na sosednje države, ki postajajo vse bolj odprte in zanimive za tuja podjetja. Kljub temu, da so razmere v nekaterih državah še nestabilne, pa velik trg z veliko prebivalci pomeni možnost za še večjo rast koncerna. Zato bi bilo priporočljivo pričeti z izdelavo študij za vstop na trge Albanije, Romunije, Bolgarije, Slovaške in Kazahstana. Gre za države, ki postajajo vse zanimivejše tudi za ostala slovenska podjetja in tako bi lahko Intereuropa izkoristila priložnost in sklenila dogovore o prevozu blaga za ta podjetja.

112

Nujno je, da se pred takšnimi odločitvami pripravijo raziskave, ki bi pokazale pravilnost odločitve. Prav tako je zelo pomembno, da podjetje vse dejavnosti, ki jih opravlja v Sloveniji, opravlja tudi na izbranih trgih. S tem lahko svojim strankam ponudijo celovite logistične storitve, ki jih bodo obdržale pred vse večjo konkurenco na obeh trgih. Odločitev Intereurope je bila pravilna, ko so se odločili za hiter vstop na oba trga, oziroma so vztrajali v težkih poslovnih okoliščinah in s tem pridobili zaupanje mnogih povpraševalcev po špedicijskih storitvah. Tako imajo danes veliko prednosti pred konkurenco, saj poznajo razmere na trgu, hkrati pa so si že ustvarili ime, ki jim pomaga pri doseganju pozitivnih poslovnih rezultatov. V prihodnosti bi bilo mogoče razmisliti o graditvi še večjega števila skladiščnih kapacitet na območju obeh držav, saj imata obe ugodno geopolitično lego in dobro izobraženo ter poceni delovno silo. Še večji vpliv na delovanje v prihodnosti bi imelo povezovanje s podjetji kot ekskluziven prevoznik. Z veliko bazo podjetij in dobrimi storitvami lahko koncern postane vodilni ponudnik storitev na širši regiji jugovzhodne Evrope.

113

11 SKLEP (Boštjan Kralj, Benjamin Nikl) Konkurenca na logističnem področju postaja vse ostrejša. Tako se podjetja na tem področju srečujejo s številnimi konkurenti in težavami. O logistiki lahko govorimo nekje od 1950. leta, na podlagi izkušenj Američanov pri oskrbovanju in premeščanju zavezniških vojsk. Veliko bolj pa nas zanima špedicijska dejavnost, katere razvoj je bil pogojen z razvojem mednarodnega prometa. Ločimo lahko domačo in mednarodno špedicijo, katerih bistvena sprememba je le, ali je blago namenjeno preko meja posamezne države. Kot smo že omenjali se špedicijska podjetja srečujejo s vse ostrejšo konkurenco in številnimi spremembami, ki jih je s seboj prinesel vstop Slovenije v EU. Seveda ne moremo govoriti le o negativnih posledicah, ampak so nastale tudi pozitivne posledice. Z vstopom v EU so se pojavile negativne finančne, tržne in socialne posledice, ki pa jih je večina slovenskih špedicijskih podjetij zaradi ustreznih reform uspešno prestala. Največ škode je vstop povzročil za poslovno področje carinskih storitev, saj so slovenska podjetja iz tega naslova imela za več kot 100 milijonov tolarjev manj prihodkov. Pozitivne posledice bodo v prihodnosti imele številne dobre učinke na špedicijsko dejavnost, saj se je odprl trg za vse slovenske špediterje, ki lahko tako nastopajo na zahodnih trgih, povečalo se je povpraševanje po logističnih storitvah in še veliko drugih. Na spremembe, ki jih je prinesel vstop Slovenije v EU, so se morali prilagoditi tudi v Intereuropi, ki je največje logistično podjetje v Sloveniji in bi neprilagajanje lahko imelo veliko negativnih posledic. Intereuropa je bila ustanovljena 1947. leta in je skozi zgodovino prerasla v zelo cenjeno podjetje v Sloveniji in tudi Evropi. Leta 2004 je 2260 zaposlenih realiziralo za več kot 51 milijard tolarjev prihodkov in skoraj 3 milijarde tolarjev čistega dobička. Na uspešnost koncerna vpliva njegova razvejanost v 10 evropskih državah in strategija, ki so si jo zadali do leta 2006. Najuspešnejša poslovna področja v koncernu so bila kopenski promet, pomorski promet in tudi carinske storitve, ki pa so ustvarile za 18 % manj prihodkov kot v predhodnem letu. Koncern Intereuropa se na slovenskem in tujih trgih srečuje, kot smo že prej omenili, s številnimi konkurenti. Ocenjevanje konkurence na slovenskem ozemlju je zelo težko, saj ni podjetja, ki bi lahko v vseh segmentih konkuriralo Intereuropi. Seveda so pa nekatera podjetja močna v posameznih segmentih, kot naprimer Pacorini na področju železniškega transporta, ali pa Viator&Vektor, Eurošped 2001 in Feršped v cestnem prometu. Na drugi strani, pa konkurenca v Evropi ne jemlje Intereurope za velikega igralca, saj imajo glavni konkurenti v evropskem merilu bistveno več zaposlenih, transportnih zmogljivosti, skladiščnih kapacitet in posledično višje prihodke iz poslovanja. V viziji, ki so si jo v koncernu zadali, želijo še nadaljnji razvoj in širjenje ne samo na slovenskem trgu, temveč tudi na trgu bivše Jugoslavije. Intereuropa velja že sedaj za najpomembnejšega ponudnika na trgu nekdanje skupne države. Kljub temu, da so razmere bile v času vojne zelo nestabilne, so v podjetju vztrajali na teh trgih, kar se jim danes obrestuje z veliko prepoznavnostjo in s tem z uspešnostjo. Hrvaška je po smrti Franja Tudjmana postala veliko bolj odprta za demokratične reforme in spremembe. Tako postaja vse resnejša kandidatka za vstop v EU, čeprav bodo v vladi morali sprejeti še številne spremembe na gospodarskem in zakonodajnem področju. Zelo

114

uspešno so se lotili nekaterih reform na področju državnih financ in zmanjšanju primanjkljaja. Velike probleme pri tranziciji ima še vedno tudi Makedonija, ki se ubada s problemi medetničnih napetosti. Velik problem, s katerim se srečujejo, je spor z Grčijo, ki ne priznava imena Makedonija, kar seveda negativno vpliva na rast BDP, ki je skozi obdobja padal. Makedonija ima trenutno dokaj nizko inflacijo, vendar veliko število brezposelnih. Z našega stališča pa je bilo veliko bolj pomembno proučevanje stanja v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji in Črni gori. Gre za dve zelo zanimivi državi, ki postajata vse bolj prepoznavni in zanimivi za tuje vlagatelje. Tega se zavedajo tudi v Intereuropi, ki ima oba trga za zelo pomembna in na katerih ustvarja zelo dobre poslovne rezultate. BiH se še danes srečuje s posledicami vojne, ki je trajala na njenem ozemlju. Tako je še zelo veliko infrastrukture neobnovljene, še vedno vlada določena mera anarhije, visoka je stopnja korupcije, prilagajanje zakonodaje teče počasi. Kljub temu pa vlada BiH in predstavniki entitet spoznavajo, da je potrebno sprejeti reforme, ki privlačijo tude vlagatelje. Tako se lahko BiH pohvali z najnižjo inflacijo v regiji, tuji vlagatelji pa so že sedaj izenačeni z domačimi gospodarstveniki. Velika prednost je tudi odprtost države, ki zelo nestrpno pričakuje tuje investitorje in temu je podrejeno tudi sprejemanje zakonodaje in reform. BiH je pomembna trgovinska partnerica Slovenije. Več kot 250 slovenskih podjetij ima na ozemlju Bosne in Hercegovine svoja podjetja ali predstavništva, ki veljajo za največje tuje vlagatelje. Problem, s katerim se lahko BiH sreča v prihodnosti je, da zaradi velike odprodaje domačih podjetij ne bodo imeli več domače proizvodnje, kar lahko ob ponovnih selitvah industrij v cenejše države pomeni kolaps celotnega gospodarskega sistema in nenazadnje države. Med pomembnimi investitorji v državi je tudi Intereuropa, ki zelo pospešeno ustanavlja in prevzema družbe ter tako izboljšuje svoj tržni položaj. Vse več se pojavlja tudi investicij v skladiščne kapacitete. Prave konkurence na trgu BiH koncern zaenkrat še nima, čeprav lahko vidimo, da je trg vse bolj odprt in se na njem pojavlja vse več tujih podjetij. V večini primerov lahko govorimo o manjših lokalnih prevoznikih, ki pa kljub temu podjetju jemljejo nekaj strank. S problemi se srečuje tudi Srbija in Črna gora, ki je zanimiva za koncern Intereuropa zaradi velikosti trga in vse bolj razvijajočega se gospodarstva. Z izvolitvijo Zorana Djindiča so se pričele številne reforme, ki so nakazovale na demokratizacijo in odpiranje gospodarstva tujcem, vendar je njegov brutalen umor državo ponovno pahnil v negotovost. Tako se v državi še vedno srečujejo s korupcijo, luknjami v zakonodaji, nespoštovanjem zakonodaje in tudi sodišč. Vse to ustvarja negativno klimo za tuje investicije in razvoj. Kljub temu, pa številna podjetja v SŠG vidijo primeren trg, ki je v letu 2004 dobil za več kot milijardo evrov tujih investicij. Veliko so k temu pripomogle nekatere reforme na finančnem in gospodarskem področju. Tako je vse manjša inflacija, zmanjšuje se brezposelnost in javni dolg. Na trgu so prisotna tudi slovenska podjetja, tudi Intereuropa, ki iz leta v leto vlagajo več denarja za nakupe in gradnje lastnih podjetij. Slovenija velja za zelo pomembno trgovinsko partnerico SČG, slovenski proizvodi pa še vedno uživajo ugled, ki so ga imeli pred vojno. Seveda se podjetja srečujejo tudi s problemi, ki jih je na lastni koži spoznal tudi naš največji trgovec, Mercator. Tako kot v BiH je tudi v SČG Intereuropa pomemben investitor, saj gradijo nove skladiščne

115

kapacitete. Tako kot v BiH, se zaenkrat še podjetje ne srečuje s pravo konkurenco, čeprav je na trgu vse več tujih multinacionalk. Obe državi pa sta kljub zanimivosti, še vedno zelo tvegani državi za vlaganje kapitala in investicije. V obeh je namreč veliko političnega tveganja, ki v veliki meri še vedno odganja tiste investitorje, ki niso v celoti prepričani za investiranje v posamezni državi. Kljub vsem tveganjem pa je vstop podjetij na oba trga tudi lahko velika prednost. Sam vstop je seveda odvisen od ciljev in želja posameznega podjetja. Za zmanjšanje tveganj ob vstopu na posamezno tržišče skrbi Slovenska izvozna družba – SID. Primerjava cestnega in železniškega transporta je potrdila našo domnevo, da je cestni transport še vedno veliko bolj primeren. Vse izhaja iz dejstva, da je cestni transport veliko bolj fleksibilen, hitrejši, bolj reden in pogost. Čeprav je potrebno za tono na kilometer prepeljanega istega blaga plačati več, pa je cestni transport nepogrešljiv pri premagovanju ovir med enim in drugim krajem. Največja prednost železniškega transporta je torej cena prevoza, ob tem pa lahko nadaljnji razvoj prinese tudi izboljšave, ki bodo vplivale na konstante kot so hitrost, rednost in pogostost. Analiza stroškov prevoza v BiH in SČG je le še dodatno potrdila naša predvidevanja, da je železniški transport ugodnejši, hkrati pa manj primeren za prevoz blaga na obravnavanih relacijah. Ugotovitev, da je železniški transport cenejši, nam tako ni bila nova. Novi pa so bili podatki za stroške, ki so nam jih posredovali konkurenti Intereurope na slovenskem, bosanskem in srbskem trgu. Glavna ugotovitev je, da se Intereuropa nahaja v sredini oziroma v zgornjem delu najugodnejših ponudnikov logističnih storitev. Pomembno je dejstvo, da podjetje za nekoliko višje cene ponuja več dodatnih storitev. Nekoliko je raziskava presenetila tudi z dejstvom, da je železniški prevoz v Sarajevo dražji kot v Beograd, čeprav je v Beograd bistveno več kilometrov. Naše nadaljnje raziskovanje je pokazalo, da je to povezano z infrastrukturo, ki je v eni in drugi državi. Vstop Slovenije v EU ni vplival samo na špediterje in špedicijsko dejavnost, ampak tudi na celotne ekonomske odnose s posameznimi državami. Slovenija je s 1. majem 2004 sprejela skupno trgovinsko politiko EU, ki vpliva na nekaj sprememb pri sodelovanju Slovenije z BiH in SČG. Nekaj sporazumov je prenehalo delovati, saj veljajo sporazumi, ki jih ima z obema državama podpisana EU, nekaj bilateralnih pa je še vedno v veljavi in urejajo medsebojne odnose. Skupna ugotovitev je, da bistvenih negativnih posledic vstop ni imel, največ tistih, ki pa so nastale, pa je povezanih z ukinitvijo sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in BiH. Z ukinitvijo tega sporazuma, so slovenska podjetja izgubila prednosti, ki so jih imela pred konkurenco iz evropskih držav. Intereuropa je pravi čas pričela z reformami, ki so bile povezane z vstopom Slovenije v EU. To kaže, da gre za dobro izobražen kader, ki ima natančno definirane prihodnje projekte in cilje, ki jih želijo uresničiti. Ob tem imajo prepoznavno znamko in infrastrukturo, ki jim pomagata pri utrjevanju tržnega položaja v Sloveniji in obeh državah. Seveda pomeni trg nekdanje Jugoslavije priložnost vstopa tudi na trge sosednjih držav. Čeprav ima odprtost trga tudi negativne posledice, ki se kažejo v povečani konkurenci, finančnih učinkih, pa podjetje zelo veliko naložb opravi na teh trgih. Kljub vsem prednostim, pa morajo v Intereuropi tudi nekoliko spremeniti še kulturo v podjetju.

116

Trga BiH in SČG predstavljata zelo pomembno področje, ki so ga v podjetju Intereuropa zaznali že pred časom. Zato je pravilno, da s to strategijo tudi nadaljujejo in še bolj intenzivno vlagajo v skladiščne kapacitete na tem področju, saj bodo lahko hitreje in ceneje vstopili na trge sosednjih držav, ki se bodo v prihodnosti stabilizirali in odprli. Transport blaga je nujno potrebno še naprej izvajati s cestnim transportom, saj je raziskava pokazala, da je razlika le v nekaj evrih, če bi se odločili za železniški transport. Seveda to ne pomeni, da železniški transport ni zanimiv, vendar je veliko oviralnih okoliščin, ki v današnjem vse hitrejšem svetu in razvoju, pomenijo slabost te oblike transporta. Sčasoma bodo tudi železniške povezave in križi postali vse hitrejši, tako da bo v prihodnosti železniški transport postal vse perspektivnejši in zanimiv. Prevoz z železnicami je zanimiv danes podjetjem, ki prevažajo zelo velike količine blaga in tistim, ki jim časovna komponenta prevoza ni tako pomembna. Zato je mogoče, da bo železnica čez nekaj let prevzela domeno glavnega prevoznika. V tej točki lahko rečemo, da zaenkrat še ne priporočamo Intereuropi, da bi kupila lastne vlakovne kompozicije in je pomembno, da se osredotočijo na cestni transport. Prav tako, pa se pojavlja vse več problemov pri cestnem transportu, saj se pojavljajo novi normativi in predpisi, ki pomenijo večje stroške prevoza in predvsem vzdrževanja voznega parka. Zato je danes zelo pomembna naloga, da se podjetje vse bolj poslužuje outsourcinga, prevozov, ki jih za podjetje Intereuropa opravljajo zunanji podizvajalci. Takšna oblika bo postala vse pomembnejša in za velika logistična podjetja tudi najugodnejša varianta. Nekoliko se lahko podjetja bojijo kakovosti opravljenih storitev, ki jih podizvajalci opravljajo, saj neposredno ne morejo vplivati nanj. Veliko špedicijskih podjetij v BiH in SČG ima podpisane pogodbe z več 1000 strankami, ki so na eni strani majhna podjetja, na drugi strani pa velike družbe, o ekskluzivnem prevozniku. Glede na kakovost in image blagovne znamke Intereuropa, se nam zdi koristno, če bi podjetje bolj intenzivno ubralo tudi to možnost in pot. Bosanska podjetja postajajo namreč vse bolj odprta in že sedaj več kot 50 % blaga in proizvodov izvozijo v države zahodne Evrope. Prav zaradi tega je nujno, da si podjetje pridobi čim več lokalnih partnerjev in razmisli o uvedbi rednih linij zbirnega transporta v obeh državah. Iz analize obeh držav in njihove blagovne menjave, smo namreč ugotovili, da je v skupini najbolj menjavanih proizvodov večino takih, ki se lahko prevažajo s tovornjaki in železnico. Področje logističnih storitev je vse bolj zasičeno, zato bodo lahko uspela podjetja, ki imajo znanje, izkušnje in kakovostne storitve. Velika prednost posameznega podjetja so tudi lastne skladiščne kapacitete in široka mreža podjetij in predstavništev v tujini, saj pomeni bližina kupcu veliko prednost in nenazadnje preprostejše komuniciranje. Vse te lastnosti ima v večini tudi koncern Intereuropa, ki bo svoj položaj na trgih bivše Jugoslavije še dodatno izboljševal in konkurente silil k še boljšim in kakovostnim storitvam.

117

POVZETEK V diplomskem delu smo se lotili raziskave in analize številnih ekonomskih področij. Tako smo spoznali kaj je špedicija in kakšne so bile spremembe za slovenske špediterje po vstopu Slovenije v EU. Nekoliko bolj podrobno smo predstavili koncern Intereuropa ter s kakšno konkurenco se srečuje na ozemlju Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore. Pomemben del naših ugotovitev in spoznanj pa je prineslo raziskovanje in analiza trga držav bivše Jugoslavije, s poudarkom na BiH in SČG. V okviru raziskave smo se lotili tudi analize in stroškovne primerjave konkurence podjetja Intereuropa na obeh trgih. Zanimalo nas je predvsem dejstvo, katera oblika transporta je primernejša za prevoz blaga v omenjenih državah. Ker smo govorili o mednarodni menjavi, smo v diplomsko delo vključili tudi dejstva in spoznanja o spremembah, ki so nastopile z vstopom Slovenije v EU, pri trgovanju z obravnavanimi državami. Ob koncu diplomskega dela pa smo opredelili izhodišča za tržne aktivnosti, ki bi bile v prihodnosti primerne za koncern Intereuropa. Ključne besede: špedicija, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora, analiza poslovnega okolja, Intereuropa, EU. ZUSSAMENFASSUNG In unserer Diplomarbeit haben wir viele Wirtschaftsgebiete erforscht und auch einige Teile davon genauer analysiert. Im diesem Kontext haben wir erfahren was die Spedition ist und was die Änderungen der Beitritt zur EU den Slowenischen Spediteuren gebracht hat. Etwas genauer haben wir den Konzern Intereuropa vorgestellt, sowie auch deren Konkurenten in Slowenien, Bosnien und Herzegovina und Serbien und Montenegro. Einen wichtigen Teil unserer Feststellungen brachte das Erforschen und Analysieren der Märkte von Ländern ex-Jugoslaviens, mit Betonung auf Bosnien und Herzegovina und Serbien und Montenegro. Im Rahmen unserer Forschung haben wir uns auch mit dem Analysieren und dem Kostenvergleichen der Konkurenten vom Unternehmen Intereuropa auf dem oben genannten Märkten befaßt. Vor allem hat uns interesiert welche Arten vom Transport sind für den Transport von Gütern in die genannten Länder geeignet. Da wir vom Internationalem Handel sprachen, haben wir auch die Fakten und Erkenntnise über die Änderungen im internationalen Handel erfasst, die mit dem Beitritt Sloweniens zur EU aufgetretten sind. Am Ende unserer Diplomarbeit haben wir die Ausgangspunkte festgelegt, die für die Marketingstrategie der Firma Intereuropa in Zukunft entschprechend wären. Schlüsselwörter: Spedition, Bosnien und Herzegovina, Serbien und Montenegro, Wirtschaftsumgebung, Intereuropa, EU.

118

SUMMARY In our diploma paper we have researched and analysed different economy fields. We have shown what forwarding agency is and which changes have Slovenian forwarding agencies done, after Slovenia has become a full member of the EU. Very detailed we have presented Intereuropa and competitors in Slovenia, Bosnia and Herzegovina and Serbia and Montenegro. Important part of our findings and cognitions have been affected by our researches and analyses of former Jugoslavian markets, with emphasize on BiH and SČG. Within our research we have analysed and comparised costs of competitors on selected markets. We were interested to find out which forms of transport are more suitable for transportation on mentioned markets. Because of speaking about the international trade we've decide to include some facts about changes in trading with BiH and SČG after Slovenia became a full member of the EU. At the end of our diploma paper we have defined some key points for marketing startegies which could be suitable for the concern Intereuropa. Key words: forwarding agency, Bosnia and Herzegovina; Serbia and Montenegro, analysis of business evironment, Interuropa, EU.

119

LITERATURA 1. Ihde, Gösta B. 1983. Transport, Verkehr, Logistik. München: Verlag Franz Vahlen

GmbH. 2. Intereuropa. 2004. Letno poročilo 2004. Koper. 3. Internationales Verkehrswessen Nr.5. 2005a. Die richtige Logistik eröffnet deutliche

Kostensenkungspotenziale. Hamburg: Deutscher Verkehrs – Verlag GmbH.

4. Internationales Verkehrswessen Nr.1+2. 2005b. Glänzende Aussichten. Hamburg: Deutscher Verkehrs – Verlag GmbH.

5. Jelenc, Milan. 1983. Mednarodni integralni transport blaga. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. 6. Jelenc, Milan. 2000. Šibka vloga in slab položaj špediterja v EU. Gospodarski vestnik

7: 4-8.

7. Jelenc, Milan. 2000. Globalizacija v logistiki. Gospodarski vestnik – priloga Logistika & Transport 5: 4-9.

8. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko – poslovna

fakulteta v Mariboru. 9. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje. 10. Lambert, Douglas M. in Stock, James R. 1993. Strategic logistics management.

Združene države Amerike: Richard D. Irwin Inc. 11. Mrak, Mojmir. 2002. Gospodarsko sodelovanje Slovenije z državami nekdanje

Jugoslavije. Sobotna priloga Dela 27: 14-15. 12. Ogorelc, Anton. 1997. Poglavja iz ekonomike transporta. Maribor: Ekonomsko –

poslovna fakulteta v Mariboru. 13. Pfohl, Hans – Christian. 1990. Logistik – systeme. Berlin: Springer – Verlag Berlin

Heidelberg. 14. Puharič, Krešo. 1997. Pogodbeno pravo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani. 15. Šola poslovne logistike. 2000. Interno gradivo. 16. Zelenika, Ratko. 1996. Međunarodna špedicija. Rijeka: Ekonomski fakultet.

120

Viri 17. Ancel, Boštjan. (2004). Vpliv vstopa Slovenije v Evropsko unijo na špedicijsko

dejavnost v Sloveniji : diplomsko delo. [Online] Available: http://edi.uni-mb.si/ediplome/pdfs/ancel-bostjan.pdf [15.2.2005]

18. Centralna banka Bosne i Hercegovine. (2005). Mjesečni izvoz i uvoz robe. [Online] Available: http://www.cbbh.gov.ba/statistika/bop/mjesecni_izvoz_i_uvoz_robe.xls [15.3.2005]

19. Central Inteligence Agency - CIA. (2005a). The World Factbook – Croatia. [Online] Available: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/hr.html [3.5.2005]

20. Central Inteligence Agency - CIA. (2005b). The World Factbook – Bosnia and Herzegovina. [Online] Available: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/bk.html [3.5.2005]

21. Central Inteligence Agency – CIA. (2005c). The World Factbook – Serbia and Montenegro. [Online] Available: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/yi.html [25.4.2005]

22. Central Inteligence Agency – CIA. (2005d). The World Factbook –Macedonia.

[Online] Available: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/mk.html [19.1.2005]

23. Deutsche Post AG. (2005). DHL Danzas Air & Ocean. [Online] Available: http://www.dhl.de/dhl?check=yes&lang=de_DE&xmlFile=200000669 [20.4.2005] 24. Deutsche Post AG. (2005b). DHL Danzas Air & Ocean. [Online] Available: http://www.dpwn.de/dpwn?check=yes&lang=de_EN&xmlFile=900093 [20.4.2005] 25. Deželan, Lika in Gregorič, Aleksandra. (2001). Makroekonomija in finance v Bosni in

Hercegovini. [Online] Available: http://ef.uni-lj.si/isee/clanki/makroinfinancevbih.pdf [15.3.2005]

26. Eurošped 2001-Exel. (2005a). Predstavitev podjetja. [Online] Available:

http://www.ordertransport.com/zgodovina.php [22.3.2005] 27. Exel. (2005). Key facts. [Online] Available:

http://www.exel.com/exel/home/aboutus/keyfacts [22.3.2005] 28. Feršped. (2005a). 35 let izkušenj. [Online] Available: http://www.fersped.si/podjetje/35let.htm [22.3.2005] 29. Feršped. (2005b). Dejavnost podjetja. [Online] Available: http://www.fersped.si/dejavnost/index.htm [22.3.2005]

121

30. Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal. (2005a). Bosna in Hercegovina: Bilateralna blagovna menjava. [Online]. Available:

http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=10200&IDpm=6234 [15.3.2005] 31. Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal. (2005b). Srbija in Črna Gora:

Zunanjetrgovinska menjava Srbije z državami bivše Jugoslavije v obdobju I-XII 2004. [Online] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=19667&IDpm=6691 [24.3.2005]

32. Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal. (2003). Srbija in Črna gora: Blagovna

menjava s tujino. [Online] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?IDpm=6691 – članek je dosegljiv v arhivu portala GZS na ID=10361 [22.12.2003]

33. Gospodarska zbornica Slovenije – GZS portal. (2005c). Industrijska proizvodnja v

Srbiji in Črni gori. [Online] Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=20374&IDpm=6691 [29.3.2005]

34. IMG – International management Group. (2001). Geographical Information System.

[Online] Available: http://www.img.ba/index.htm [22.3.2003] 35. Intereuropa. (2005). Poslovna mreža Intereurope. [Online] Available: http://intereuropa.hal.si/slo/intereuropa_1.asp [23.10.2004] 36. Intertrans Schenker. (2005a). O podjetju. [Online] Available: http://www.intertrans.si/podjetje3.html [22.3.2005] 37. Intertrans Schenker. (2005b). Storitve. [Online] Available: http://www.intertrans.si/prevozi1.html [22.3.2005] 38. Interagent Mostar. (2005). O nama. [Online] Available: http://www.interagent.co.ba/onama.html [22.3.2005] 39. Interjug-as Medjunarodna špedicija. (2005). Naslovna. [Online] Available: http://www.interjug.co.yu/index.html [4.4.2005] 40. Interšped Sarajevo. (2005). Trade & Investments Leads. [Online] Available: http://www.mac.doc.gov/ceebic/PARTCUST/bhpri.htm [22.3.2005] 41. Izvozno okno RS. (2005a). Predstavitev države. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?drzava_ID=2002070415474401&

menu=podatki&podnaslov=predstavitev%20države [3.5.2005] 42. Izvozno okno RS. (2005b). Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo. [Online]

Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=bilateralni%20ekonomski%20odnosi%20s%20Slovenijo [19.4.2005]

43. Izvozno okno RS. (2005c). Statistični indikatorji. [Online] Available:

122

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=statisticni_indikatorji&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=statistični%20indikatorji [19.4.2005]

44. Izvozno okno RS. (2005d). Statistični indikatorji. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=statisticni_indikatorji&drza

va_ID=2002070415474401&menu=podatki&podnaslov=statistični%20indikatorji&offset=-3 [7.5.2005]

45. Izvozno okno RS. (2005e). Statistični indikatorji. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=statisticni_indikatorji&drza

va_ID=2002070415474401&menu=podatki&podnaslov=statistični%20indikatorji&offset=-1 [7.5.2005]

46. Izvozno okno RS. (2005f). Bilateralni ekonomski odnosi s Slovenijo. [Online]

Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&drzava_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=bilateralni%20ekonomski%20odnosi%20s%20Slovenijo [18.1.2005]

47. Izvozno okno RS. (2005g). Statistični indikatorji. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=statisticni_indikatorji&drza

va_ID=2002051315415840&menu=podatki&podnaslov=statistični%20indikatorji [18.1.2005]

48. Izvozno okno RS. (2005h). Predstavitev države. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?drzava_ID=2002051315415840&

menu=podatki&podnaslov=predstavitev%20države [18.1.2005] 49. Izvozno okno RS. (2005i). Statistični indikatorji. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=statisticni_indikatorji&drza

va_ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=statistični%20indikatorji [18.1.2005]

50. Izvozno okno RS. (2005j). Prodaja. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/util/php/priponka.php?prp_priponka_ID=20050405091436

62 [18.1.2005] 51. Izvozno okno RS. (2005k). Predstavitev države. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=&menu=podatki&podnaslo

v=&drzava_ID=2002060513480336&podnaslov=&tip=&tip2=&menu=podatki [19.4.2005]

52. Izvozno okno RS. (2005l). Predstavitev države. [Online] Available:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=&menu=podatki&podnaslov=&drzava_ID=2002060513443733&podnaslov=&tip=&tip2=&menu=podatki

[18.1.2005]

123

53. Izvozno okno RS. (2005m). Zunanja trgovina. [Online] Available: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_

ID=2002060513443733&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20trgovina [18.1.2005] 54. Keleman, Saša. (2002). Zavarovanje slovenskih investicij v državah bivše

Jugoslavije:diplomsko delo. [Online] Available: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/keleman364.pdf [15.12.2003] 55. Milšped Beograd. (2005). O nama. [Online] Available: http://www.milsped.com/

[4.4.2005] 56. Ministrstvo za zunanje zadeve RS. (2004). Evropska unija in države zahodnega

Balkana. [Online] Available: http://www.mg-rs.si/ekonomski_odnosi/trgovinska_politika/index.php [19.2.2005] 57. Ministrstvo za zunanje zadeve RS. (2005). Gospodarske informacije. [Online]

Available: http://www.gov.si/mzz/gospodarst/bosna_in_herc.html [20.2.2005] 58. Mrak, Mojmir, Jaklič, Andreja in Veselinovič, Draško. 2001. Finančni vidiki

gospodarskega sodelovanja Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije: pregled stanja in perspektive. [Online] Available:

http://www.ef.uni-lj.si/isee/clankiFinancniVidikiGospSodelovanja.pdf [20.12.2003] 59. Pacorini. (2005). O podjetju. [Online] Available:

http://www.giz-tlg.si/clanice/pacorini.html [22.3.2005] 60. Privredna komora Bosne i Hercegovine. (2005a). Sociekonomski potenciali. [Online]

Available: http://www.komorabih.com/privredabih/socekpotencijali.html [13.4.2005] 61. Privredna komora Bosne i Hercegovine. (2005b). Strana ulaganja. [Online] Available: http://www.komorabih.com/privredabih/strana_ulaganja_04_komp.pdf [13.4.2005] 62. Privredna komora Srbije. (2005a). Savetovanje ekonomista: Tri problema privrede

Srbije. [Online] Available: http://www.pks.co.yu/pks/servlet/XMLProcesor?i_sys=pks&i_xml=a101&i_xsl=s101

&i_param=ID|1247 [4.5.2005] 63. Privredna komora Srbije. (2005b). Položaj, reljef i klima. [Online] Available: http://www.pks.co.yu/pks/servlet/XMLProcesor?i_sys=pks&i_xml=a10&i_xsl=s116

[28.4.2005] 64. Privredna komora Srbije. (2005b). Položaj, reljef i klima. [Online] Available: http://www.pks.co.yu/pks/servlet/XMLProcesor?i_sys=pks&i_xml=a10&i_xsl=s118

[28.4.2005] 65. Schenker. (2005). Key Figures. [Online] Available: http://www.schenker.com/english/company/keyFigures.html [22.3.2005]

124

66. Schenker Beograd. (2005). O nama. [Online] Available: http://www.schenker.co.yu/onama.html [4.4.2005]

67. Schenker Sarajevo. (2005). O nama. [Online] Available: http://www.schenker.ba/o_nama.htm [22.3.2005] 68. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005a). Srbija, Inflacija na

kraju godine. [Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/investment/index.html# [12.5.2005]

69. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005b). Strane direktne

investicije. [Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/investment/index.html# [12.5.2005] 70. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005c). Srbija, BNP, Ukupno u

milionima USD. [Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/investment/index.html# [12.5.2005] 71. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005d). Stopa poreza na dobit

preduzeča. [Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/investment/index.html# [12.5.2005]

72. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005e). Troškovi radne snage.

[Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/investment/index.html# [12.5.2005] 73. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005f). Glavna izvozna tržišta

u 2004. godini.[Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/importing/index.html# [12.5.2005]

74. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005g). Glavna uvozna tržišta

u 2004. godini. [Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/importing/index.html# [12.5.2005] 75. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005h). Najznačajni proizvodi

u izvozu u 2004.godini. [Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/importing/index.html# [12.5.2005] 76. SIEPA – Serbia Invest and Export Promotion Agency. (2005i). Najznačajni proizvodi

u u 2004.godini. [Online] Available: http://www.siepa.sr.gov.yu/srp/importing/index.html# [12.5.2005] 77. Škrbec, Marko. (2004). Analiza nabave prevoznih storitev v kopenskem prometu v

filiali Intereurope v Novem mestu: diplomsko delo. [Online] Available: http://edi.uni-mb.si/ediplome/pdfs/skrbec-marko.pdf [25.3.2005] 78. Transportšped Beograd. (2005a). O nama. [Online] Available: http://www.transportsped.co.yu/sr_index.htm [4.4.2005]

125

79. Transportšped Beograd. (2005b). Usluge. [Online] Available: http://www.transportsped.co.yu/usluge.htm [4.4.2005] 80. Tranšped Novi Sad. (2005). O preduzeču. [Online] Available: http://www.transped-ns.com/sh/Transped-NSsh.htm [4.4.2005] 81. Tranšped Beograd. (2005). O nama. [Online] Available: http://www.transped.co.yu/htmls/onama.htm [4.4.2005] 82. Urad vlade Republike Slovenije. (2003a). Evropomočnik. [Online] Available: http://evropa.gov.si/evropomocnik/guestion/372-86/ [18.1.2005] 83. Urad vlade Republike Slovenije. (2003b). Evropomočnik. [Online] Available: http://evropa.gov.si/evropomocnik/guestion/55-10/ [18.1.2005] 84. Viator&Vektor. (2005a). O skupini. [Online] Available: http://www.viator-vektor.com/skupina.aspx [22.3.2005] 85. Viator&Vektor. (2005b). Letno poročilo 2003. [Online] Available: http://www.viator-

vektor.com/files/userfiles/viatorvektor/manuela/Letno_porocilo/Letno_porocilo_2003.pdf [22.3.2005]

86. Viator&Vektor. (2005c). Špedicijsko področje. [Online] Available: http://www.viator-vektor.com/skupina/dejavnosti/spedicija.aspx [22.3.2005] 87. Vojvodinašped Novi Sad. (2005). Body. [Online] Available: http://www.vojvodinasped.co.yu/profil.htm [4.4.2005] 88. Wikipedija, Prosta enciklopedija. (2005). Železniški transport. [Online] Available: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ki_transport [15.4.2005]

126

SEZNAM SLIK IN TABEL SLIKA 1: TEŽIŠČE DELOVANJA ŠPEDITERJA ........................................................................................ 11 SLIKA 2: ORGANIGRAM KONCERNA INTEREUROPA.......................................................................... 16 SLIKA 3: POSLOVNA MREŽA INTEREUROPE......................................................................................... 17 SLIKA 4: STRUKTURA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE V LETU 2004 PO POSLOVNIH

PODROČJIH (V ODSTOTKIH)............................................................................................................ 19 SLIKA 5: PRIHODKI IZ POSLOVANJA KONCERNA INTEREUROPA V LETU 2004 PO POSLOVNIH

PODROČJIH – PRIMERJAVA Z LETOM 2003 IN NAČRTI (V MIO SIT) ........................................ 20 SLIKA 6: AKTIVNOSTI PODJETJA EXEL PO REGIJAH........................................................................... 31 SLIKA 7: AKTIVNOSTI PODJETJA EXEL GLEDE NA BLAGO ............................................................... 31 SLIKA 8: URESNIČEVANJE TEMELJNIH RAZVOJNIH CILJEV ZAGOTAVLJA STALNO RAST

ZADOVOLJSTVA VSEH UDELEŽENCEV POSLOVNEGA PROCESA.......................................... 34 SLIKA 9: ZEMLJEVID REPUBLIKE HRVAŠKE ........................................................................................ 36 SLIKA 10: ZEMLJEVID BOSNE IN HERCEGOVINE................................................................................. 41 SLIKA 11: ZEMLJEVID SRBIJE IN ČRNE GORE ....................................................................................... 43 SLIKA 12: ZEMLJEVID MAKEDONIJE ...................................................................................................... 44 SLIKA 13: ADMINISTRATIVNA UREDITEV BIH ..................................................................................... 50 SLIKA 14: CELOTNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD SČG (V MIO USD).................................................... 71 SLIKA 15: BDP NA PREBIVALCA (V USD) ............................................................................................... 72 SLIKA 16: INFLACIJA V SČG OB KONCU POSAMEZNEGA LETA........................................................ 72 SLIKA 17: POVPREČNA PLAČA V LETU 2004 V EUR ............................................................................. 74 SLIKA 18: GLAVNI IZVOZNI TRGI SČG V LETU 2004 (V MIO USD) ...................................................... 77 SLIKA 19: GLAVNA UVOZNA TRŽIŠČA SČG V LETU 2004 (V MIO USD)............................................. 77 SLIKA 20: NAJPOMEMBNEJŠI IZVOZNI IZDELKI V LETU 2004 (V MIO USD )..................................... 79 SLIKA 21: NAJPOMEMBNEJŠI IZDELKI V UVOZU SČG V LETU 2004 (V MIO USD)............................ 80 SLIKA 22: NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V SČG (V MIO USD)......................................................... 82 SLIKA 23: POGOJI ZAVAROVANJA V BIH ............................................................................................... 92 SLIKA 24: ODSTOTEK LASTNE CENE V ODVISNOSTI OD RAZDALJE............................................... 97 SLIKA 25: PRIKAZ PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI KONCERNA

INTEREUROPA.................................................................................................................................. 107 SLIKA 26: PRIKAZ PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI BOSNE IN

HERCEGOVINE................................................................................................................................. 109 SLIKA 27 : PRIKAZ PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI SRBIJE IN ČRNE

GORE .................................................................................................................................................. 110 TABELA 1: FINANČNO POSLOVANJE V LETU 2004............................................................................... 18 TABELA 2: STRUKTURA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE V LETU 2004 PO POSLOVNIH

PODROČJIH (V MIO SIT).................................................................................................................... 19 TABELA 3: NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA V LETU 2004 ............................................................. 24 TABELA 4: OSNOVNI PODATKI O PODJETJU SCHENKER ................................................................... 32 TABELA 5: BLAGOVNA MENJAVA MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO (V MIO USD)............................ 39 TABELA 6: STATISTIČNI INDIKATORJI ZA HRVAŠKO......................................................................... 40 TABELA 7: IZVOZ IN UVOZ SLOVENJE V MAKEDONIJO..................................................................... 46 TABELA 8: STATISTIČNI INDIKATORJI ZA MAKEDONIJO.................................................................. 48 TABELA 9: BDP NA PREBIVALCA V BIH (V USD) .................................................................................. 52 TABELA 10: POVPREČNA MESEČNA NETO PLAČA V BIH (V KM) ..................................................... 52 TABELA 11: STOPNJA BREZPOSELNOSTI V BIH.................................................................................... 53 TABELA 12: BILANCA BLAGOVNE MENJAVE BIH S TUJINO.............................................................. 54 TABELA 13: UVOZ IN IZVOZ BIH (V MILIJARDAH USD)............................................................................ 54 TABELA 14: TERITORIALNA STRUKTURA IZVOZA PO GLAVNIH SKUPINAH DRŽAV ................. 55 TABELA 15: TERITORIALNA STRUKTURA UVOZA PO GLAVNIH SKUPINAH DRŽAV .................. 55 TABELA 16: TERITORIALNA STRUKTURA IZVOZA PO GLAVNIH DRŽAVAH ................................ 56 TABELA 17: TERITORIALNA STRUKTURA UVOZA PO GLAVNIH DRŽAVAH ................................. 56 TABELA 18: BLAGOVNA STRUKTURA IZVOZA V LETIH 2003 IN 2004 (V MIO USD)........................ 57

127

TABELA 19: BLAGOVNA STRUKTURA UVOZA (V MIO USD)............................................................... 57 TABELA 20: IZVOZ IN UVOZ REPUBLIKE SLOVENIJE (V TISOČ EUR) .............................................. 58 TABELA 21: GLAVNI PROIZVODI V MENJAVI: IZVOZ IZ SLOVENIJE V LETU 2004........................ 59 TABELA 22: GLAVNI PROIZVODI V MENJAVI: UVOZ V SLOVENIJO 2004........................................ 59 TABELA 23: NAJVEČJI SLOVENSKI VLAGATELJI V BIH OD 1999 DO 2004 ....................................... 64 TABELA 24: ŠTEVILO PREBIVALCEV V SČG.......................................................................................... 69 TABELA 25: RAST BDP V SČG.................................................................................................................... 71 TABELA 26: STOPNJA BREZPOSELNOSTI V SČG................................................................................... 73 TABELA 27: STOPNJA DAVKA NA DOBIČEK V POSAMEZNIH DRŽAVAH ....................................... 74 TABELA 28: ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA SČG Z DRŽAVAMI BIVŠE JUGOSLAVIJE V LETU

2004 ....................................................................................................................................................... 78 TABELA 29: IZVOZ IN UVOZ SLOVENIJE PO LETIH.............................................................................. 81 TABELA 30: OCENA RIZIČNOSTI ZA GOSPODARSKE SUBJEKTE...................................................... 89 TABELA 31: OCENA RIZIČNOSTI ZA GOSPODARSKE SUBJEKTE...................................................... 94 TABELA 32: RAZVRŠČANJE POSAMEZNIH VRST TRANSPORTA GLEDE NA SESTAVINE

KAKOVOSTI ........................................................................................................................................ 96 TABELA 33: STROŠKI CESTNEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/T)........................................ 99 TABELA 34: STROŠKI ŽELEZNIŠKEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/T)............................. 100 TABELA 35: STROŠKI CESTNEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/T) .. 101 TABELA 36: STROŠKI CESTNEGA IN ŽELEZNIŠKEGA PREVOZA PO PONUDNIKIH (V EUR/T) .. 102