diplomska naloga lidija zidanŠek - share.upr.si · summary raising awareness of preschool children...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

LIDIJA ZIDANŠEK

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

SEZNANJANJE PREDŠOLSKIH OTROK O

PREDNOSTIH LOKALNO PRIDELANE HRANE

Lidija Zidanšek

Koper 2014

Mentorica:

doc. dr. Agnes Šömen Joksi ć

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Lidija Zidanšek, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno

pridelane hrane:

– rezultat lastnega raziskovalnega dela,

– so rezultati korektno navedeni in

– nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis: ______________________

V Kopru, dne

ZAHVALA

Hvala mentorici doc. dr. Agnes Šömen Joksić za posvečen čas, strokovno pomoč in

nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi vzgojiteljici Aleksandri Strašnik za vso pomoč pri realizaciji

načrtovanih dejavnosti.

Iskrena hvala mojim najbližjim: Sebastjanu, Niki in Tilnu, ki so mi ves čas študija stali

ob strani, me vzpodbujali in podpirali.

Lidija Zidanšek

POVZETEK

V današnjem času je zelo pomembno, da je hrana varna, torej zdravstveno

ustrezna. Na policah v trgovskih centrih najdemo hrano praktično iz vsega sveta.

Kakovost take hrane ni vprašljiva samo z vidika zdravstvene varnosti oziroma

ustreznosti, temveč tudi iz vidika njene prehranske vrednosti. Na področju osveščanja

o pomenu zdrave prehrane in o prednostih lokalno pridelane hrane lahko veliko

prispevamo že v vrtcu. Otroke lahko že zgodaj na ustrezen način seznanimo, kakšen

vpliv ima tako pridelana hrana na naše zdravje in okolje. S tem ne vplivamo samo na

izboljšanje lastnega zdravja in današnjega okolja, temveč skrbimo tudi za odgovoren

odnos do prihodnjih rodov.

Cilj diplomske naloge je bil otroke ozavestiti o pomenu zdrave prehrane in lokalno

pridelane hrane. Otroci so preko igre, pogovora, opazovanja in konkretnih izkušenj

spoznavali, kaj je zdrava prehrana in kaj pomeni lokalno pridelana hrana. Izvedene

dejavnosti so obsegale opazovanje semen, sejanje semen, opazovanje procesa rasti

posejanih semen, izpolnjevanje opazovalnih koledarjev in didaktične igre, ki smo jih

izdelali skupaj z otroki. Otroci so preko aktivnega učenja in z neposrednimi izkušnjami

opisovali in opazovali napredek v procesu kaljenja in rasti semen. Pridobljeno znanje

so utrjevali s pogovorom (pogoji za rast: voda, hranilne snovi, toplota in svetloba) in ga

prenašali v podobne situacije na sprehodih (opazovanje vrtov in njiv, zagotavljanje

pogojev ipd).

Med dejavnostmi so bili tudi različni ogledi, na primer ogled rastlinjaka in eko

kmetije. Namen ogleda rastlinjaka je bil, da bi otroci spoznali njegovo delovanje in

dejstvo, da si v rastlinjaku tudi v zimskem času pridelamo zelenjavo. Na eko kmetiji so

otroci spoznali pridelavo hrane brez škodljivih kemikalij in na okolju prijazen način.

Preko izvedenih dejavnosti so tako razvijali vrednote in pridobili nova znanja, ki jih

bodo lahko kasneje v življenju tudi uporabili. Otroci so pridobili oziroma utrdili pozitiven

odnos do lokalno pridelane hrane, spoštovanje do narave, okolja in dela kmetov ter

pridobili nove pomembne izkušnje.

Klju čne besede: otroci, vrtec, zdrava hrana, varna hrana, lokalno pridelana hrana.

SUMMARY

Raising awareness of preschool children about the advantages of locally produced

food

Nowadays it is important that food is safe and wholesome. The food in

supermarkets comes from all over the world. Its quality is not questionable only from

the health care perspective, but also from the perspective of its nutritional value.

Awareness about the meaning of healthy diet and the advantages of locally produced

food can be raised already in the kindergarten. In this way, children can be introduced

to the importance of locally produced food for our health and environment in an

appropriate way at an early age. In addition, this approach influences our own health

and the present environment as well as prepares us to take care of the future

generations responsibly.

The aim of the thesis was to raise the children’s awareness of the importance of

healthy diet and locally produced food. They grasped the significance of healthy diet

and the meaning of locally produced food through play, discussions, observations and

practical experience. The activities they performed included observing and planting of

seeds, observing sprouting and playing educational games we prepared together. They

also kept observation diaries. The children described and observed the progress of the

sprouting and growing seeds by means of active learning and direct experience.

Moreover, the knowledge they acquired was consolidated with discussions (growth

conditions – water, nutrients, warmth and light) and applied during similar situations

outdoors (observing gardens and fields, discussing the necessary conditions etc.).

As part of the planned activities the children visited several locations, including a

greenhouse and an organic farm. The purpose of the visit of the greenhouse was to

provide insight into its functioning and show the children that vegetables can grow in a

greenhouse during winter as well. At the organic farm the children learned about

environmentally friendly food production without harmful chemicals. As a result, they

could foster their values and expand their knowledge that they can use in the future.

The children have built and reinforced a positive attitude towards locally produced food,

started respecting nature, environment and farmers, and gained valuable experience.

Keywords: children, kindergarten, healthy food, food safety, locally produced

food.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ......................................................................................................................... 1

1.1 Koncept zdravja ................................................................................................. 1

1.2 Zdrava oziroma uravnotežena prehrana ............................................................ 2

1.2.1 Pojem živila ............................................................................................ 3

1.2.2 Pojem hrana ........................................................................................... 3

1.2.3 Pojem prehrana ...................................................................................... 4

1.2.4 Pojem hranila ......................................................................................... 4

1.2.5 Prehranska piramida .............................................................................. 5

1.3 Posledice neuravnotežene prehrane .................................................................. 6

1.3.1 Naraščanje debelosti otrok in mladostnikov ............................................ 6

1.4 Prehranjevalne navade Slovencev ..................................................................... 7

1.4.1 Spodbujanje prehranjevalnih navad otrok ............................................... 8

1.4.2 Zavržena hrana ...................................................................................... 8

1.5 Varna oziroma zdravstveno ustrezna živila ........................................................ 8

1.5.1 Splošne zahteve živilske zakonodaje glede varnosti živil ........................ 9

1.5.2 HACCP ................................................................................................... 9

2 Spodbujanje uživanja varne in zdrave hrane ........................................................... 10

2.1 Lokalno pridelana hrana................................................................................... 10

2.2 EKO projekti v vrtcih in šolah ........................................................................... 10

2.2.1 Tradicionalni slovenski zajtrk ................................................................ 10

2.2.2 Praznovanje rojstnega dne v vrtcu ........................................................ 11

2.2.3 Tradicionalne slovenske jedi ................................................................. 11

2.2.4 Zeliščni vrt ............................................................................................ 12

3 Empirični del ........................................................................................................... 13

3.1 Opis dejavnosti ................................................................................................ 13

3.2 Namen in cilj naloge ......................................................................................... 15

3.3 Metoda dela ..................................................................................................... 16

3.4 Izvedba dejavnosti ........................................................................................... 16

3.4.1 Ogled rastlinjaka ................................................................................... 16

3.4.2 Seznanjanje otrok s setvenim koledarjem in sejanjem¸ ......................... 17

3.4.3 Seznanjanje s semeni .......................................................................... 18

3.4.4 Igra z zemljo ......................................................................................... 18

3.4.5 Sejanje solate ....................................................................................... 19

3.4.6 Setev zelenjave v lončke ...................................................................... 20

3.4.7 Opazovalni koledar ............................................................................... 22

3.4.8 Priprava solate ..................................................................................... 23

3.5 Obisk kmetije ................................................................................................... 26

3.6 Razvrščanje sadja in zelenjave ........................................................................ 27

3.7 Didaktične igre ................................................................................................. 28

3.7.1 Spomin ................................................................................................. 28

3.7.2 Labirint do zdrave hrane ....................................................................... 28

3.7.3 Sestavljanka ......................................................................................... 29

3.7.4 Vsiljivci ................................................................................................. 29

3.7.5 Pravilno poveži ..................................................................................... 30

4 Rezultati in razprava ............................................................................................... 31

5 Zaključek ................................................................................................................ 34

6 Literatura ................................................................................................................ 36

KAZALO SLIK

Slika 1: Prehranska piramida ........................................................................................ 6

Slika 2: Opazovanje semen ......................................................................................... 18

Slika 3: Igra z zemljo ................................................................................................... 19

Slika 4: Sejanje solate ................................................................................................. 20

Slika 5: Sejanje različne zelenjave .............................................................................. 21

Slika 6: Vonjanje rastlin ............................................................................................... 22

Slika 7: Opazovanje, opisovanje, primerjanje sadik ..................................................... 22

Slika 8: Opazovanje in izpolnjevanje osebnega opazovalnega koledarja ..................... 23

Slika 9: Opazovanje solate v koritu .............................................................................. 23

Slika 10 in Slika 11: Priprava solate ............................................................................ 24

Slika 12: Pranje solate ................................................................................................. 24

Slika 13: Okušanje sestavin ........................................................................................ 25

Slika 14: Mešanje solate ............................................................................................. 25

Slika 15: Solatna malica .............................................................................................. 26

Slika 16: Razvrščanje in prirejanje ............................................................................... 27

Zidanšek, Lidija (2013): Seznanjanje predšolskih otrok o prednostih lokalno pridelane hrane. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

V obdobju otroštva je zdrava (uravnotežena) in varna hrana za razvoj in rast

otroškega organizma zelo pomembna. 70 % dnevnih fizioloških potreb otroka po hrani

se zagotovi v vrtcu. Otrokov jedilnik mora biti primeren njegovi starosti.

V današnjem času ni dovolj zadostiti samo potrebam organizma z uravnoteženo

hrano, ampak je zelo pomembno, da je hrana tudi varna, torej zdravstveno ustrezna.

Vse prevečkrat smo namreč priče različnim prehranskim aferam, saj je hrana postala

globalna. Na policah v trgovskih centrih je hrana praktično iz vsega sveta. Kakovost

take hrane ni vprašljiva samo z vidika varne hrane, temveč tudi z vidika njene

prehranske vrednosti.

Zdrava hrana (ali prehrana) predstavlja uravnoteženo sestavo živil iz vidika makro

in mikro hranil in ostalih pomembnih sestavin, pestro sestavljene jedi, ki zadostijo

potrebam po mineralih, vitaminih, beljakovinah, ogljikovih hidratih in maščobah. V zvezi

z zdravo prehrano se pogosto omenjajo prehranske piramide. Te so namenjene izboru

živil in kolikšne količine je priporočljivo uživati dnevno ali celo večkrat dnevno, katere

pa v manjših količinah.

Na drugi strani pojem varna hrana predstavlja hrano, ki ne vsebuje zdravju

škodljivih onesnažil, ki so lahko posledica onesnaženega okolja oziroma kontaminacije

hrane med pridelavo in predelavo, npr. strupenih kovin, pesticidov in drugih potencialno

škodljivih kemikalij. Hrana je varna oziroma zdravstveno ustrezna, kadar so

koncentracije teh za zdravje škodljivih kemikalij pod dovoljenimi vrednostmi. Zato je

varna hrana (ali prehrana) temeljni del zdrave prehrane.

1.1 Koncept zdravja

Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake

družbe. Pravica do zdravja je osnovna človekova pravica in globalni socialni cilj. Za

zdravje je najprej odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju z različnimi

strokami in znanostmi pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko

ljudje skrbimo za zdrav življenjski slog (Republika Slovenija, Ministrstvo za

zdravje, 2007). Zdravje nastaja v kontekstu vsakdanjega življenja tam, kjer ljudje živijo,

se imajo radi, se igrajo in delajo (Ottawa, 1986).

Med najpomembnejše elemente življenjskega sloga uvrščamo: prehrano, telesno

dejavnost, uporabo tobaka, alkohola in prepovedanih drog ter obvladovanje stresa. Vsi


2

ti elementi imajo močan vpliv na naše zdravje, od nas samih pa je odvisno, kakšen

način življenja si bomo izbrali (Brdnik, 2011).

Kako s prehrano izboljšati zdravje prebivalstva, se ukvarjajo dietetiki. Sodelujejo z

zdravstvenimi in drugimi sodelavci za uresničitev tega cilja. Dietetiki svetujejo primerne

diete za preprečevanje bolezni in prehrano za vzdrževanje zdravja. Dietetika je v bistvu

način vodenja prehrane, ki vodi k izboljšanju zdravja (Mackay, 2005).

Iz konteksta hrane zdravje ne nastaja le v zdravstvenem sektorju, ampak

predvsem na kmetijah in obratih, kjer se hrana predeluje, na policah, kjer lahko

izberemo bolj ali manj do zdravja prijazno hrano (Gabrijelčič Blenkuš, 2012). Pri tem

ima lokalno pridelana hrana kar nekaj prednosti za potrošnika. Sadje in zelenjava lahko

dozorita, ni je treba pobirati prej, kar pomeni tudi polno vsebnost snovi, ki jih v

določenem sadju in zelenjavi pričakujemo. Krajši ko je čas od pobiranja do mize, večja

je biološka vrednost sadja in zelenjave. Z daljšanjem poti pada vrednost, predvsem

vitaminov.

Za celovito zagotavljanje zdravega prehranjevanja je potrebno upoštevati kakovost

živil, ki predstavljajo osnovo za pripravo bogatega in biološko polnovrednega obroka.

Za zagotavljanje kakovosti hrane, ki jo ponujamo končnemu potrošniku, je nujno

potrebno, da je hrana kakovostna tako po izgledu kot vonju ter z optimalnim okusom.

Dvig kakovosti živil je pogoj za prodajno uspešnost in zato zelo pomemben dejavnik

lokalnega oskrbovanja (Smrekar, 2011). V pomoč je Priročnik z merili kakovosti za

lokalno pridelana živila za namen prodaje v vzgojno izobraževalne ustanove, domove

za starejše občane in gostilne ter na tržnicah.

1.2 Zdrava oziroma uravnotežena prehrana

V obdobju odraščanja je uravnoteženo prehranjevanje zelo pomembno iz dveh

strani. Na eni strani omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj. Po drugi

strani pa preprečuje nastanek zdravstvenih problemov in z njimi v otroštvu ali odrasli

dobi povezane bolezni (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, 2013).

Zdrava in uravnotežena prehrana je eden od pogojev dobrega počutja vsakega

človeka. Vpliva na sposobnost učenja, dela, igre in preprečuje bolezni. Kako

pomembna je zdrava prehrana, se pogosto zavemo šele, ko zbolimo. Takrat začnemo

razmišljati, kaj je zdrava in uravnotežena prehrana in kakšno hranilno in energijsko

vrednost imajo živila, ki jih zaužijemo v najrazličnejših jedeh (Suwa-Stanojevič, 2011).

Uravnotežena prehrana v obdobju otroštva in mladostništva je dobra popotnica za

kakovostno življenje in boljše zdravje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci

pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v


3

kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi. Z vidika varovanja

zdravja je uravnotežena prehrana za otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v

tem obdobju energijske in hranilne potrebe še posebej velike (Hlastan Ribič, 2008).

Neustrezno prehranjevanje vodi do deficita posameznih hranil, kar pa je lahko

posledica bodisi neprimerne izbire živil bodisi nepravilne sestave obrokov.

V raziskavi »Od vil do vilic« − kaj pomislite ob besedi »varna hrana« je največ

udeležencev odgovorilo, da jim beseda varna hrana pomeni sinonim za zdravje,

kakovost in zdravje. Moški asociirajo varno hrano z zdravjem, zastrupitvijo in lakoto,

ženske pa jo povezujejo kakovostjo in aditivi (Banjanac, 2013).

1.2.1 Pojem živila

Včasih moramo znati razlikovati med naslednjimi pojmi: živila, hrana, prehrana in

hranila. Poznavanje pojmov je za potrošnika velikega pomena. S tem ko potrošnik

pozna oziroma razume razlike med pojmi, mu to vse skupaj pomaga pri zdravem

prehranjevanju. Več kot bomo vedeli o posameznem pojmu, lažje bomo skrbeli za

svoje zdravje, hkrati pa ga še bolj krepili.

»Živila« so na primer sadje, zelenjava, kruh, krompir, meso, itd. Različna živila

vsebujejo različna hranila. Živilo je tudi voda.

Največkrat se naučimo, da so živila sestavljena iz določenih snovi, da je delež teh

snovi v različnih živilih različen in da so te snovi skoraj v vsakem živilu. Tako

spoznamo, da se je z izborom živil mogoče izogibati določenim snovem ali povečati

njihovo količino. Ob tem pa se moramo zavedati, da na primer v sadju in zelenjavi niso

samo vitamini, v testeninah samo ogljikovi hidrati, v slanini maščobe in v fižolu

beljakovine.

1.2.2 Pojem hrana

Hrana ali »jed« je pojem, ki predstavlja katerokoli živilo, ki ga lahko zaužijemo in

predstavlja glavni vir življenjske energije. Hrana je običajno živalskega ali rastlinskega

izvora (Hrana, 2013).

Pomen uživanja hrane ni samo v zadovoljevanju fizioloških potreb, temveč tudi

družbenih, družabnih, verskih in drugih potreb (Cousin, 2012).

Že Hipokrat je pred več kot 2500 leti zapisal:« Hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj

bo hrana« (Cousin, 2012). To, kar so pripadniki starodavnih kultur verjeli o zdravilni


4

vrednosti določene hrane že pred mnogimi leti, sedaj potrjuje tudi sodobna prehranska

znanost.

1.2.3 Pojem prehrana

Pojem prehrana (tudi »dieta«) je širši od pojma hrana in predstavlja način ter režim

prehranjevanja oziroma uživanja hrane. Predstavlja izbor živil, pripravo jedi, sestavo in

število dnevnih obrokov, pijače, pravila in načine uživanja jedi, vrednotenje, okoliščine,

razdeljevanje in porabo hrane, količinsko in fiziološko zadostnost hrane (Godina Golja,

2012). Prehrana ali nutricionizem je tudi pojem, s katerim označujemo zagotavljanje

hrane (hranil) organizmu za normalno rast in razvoj.

Zdrava prehrana mora človeku ohranjati in krepiti zdravje oziroma preprečevati

nastanek bolezni. Prav tako mora biti prehrana uravnotežena, kar pomeni, da mora

vsebovati vse esencialne snovi v takšnih količinah in razmerjih, da zadoščajo za

maksimalno delovanje vseh funkcij in organov. Jesti zdravo pomeni jesti čim manj živil,

ki vsebujejo preveč maščobe in dodanega sladkorja, in na drugi strani čim več sadja in

zelenjave. Jesti je potrebno 5 obrokov na dan, del katerih naj bi bila vedno sadje in

zelenjava (Hlastan Ribič, 2008).

1.2.4 Pojem hranila

Pojem hranila se nanaša na snovi, ki so nujne za rast in razvoj organizmov in so

glavna sestavina živil, na primer: beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, minerali in

vitamini. Osnovna hranila imenujemo tudi makro hranila in dnevna prehrana jih mora

vsebovati v ustreznem razmerju, vsebovati mora tudi primerno količino dietne vlaknine,

vitaminov in mineralov ter vode (Pokorn, 2004). Večina živil vsebuje vse hranilne snovi,

vendar je njihova količina različna. Lubenica vsebuje več vode kot kruh, vendar pa je

kruh bogatejši z drugimi hranilnimi snovmi. Koliko in katere hranilne snovi vsebuje

živilo, nam pove hranilna vrednost živila. Hranilne snovi imajo za naše telo različen

pomen:

− naše telo je sestavljeno predvsem iz vode, beljakovin, maščob in nekaterih

mineralov (kalcij in fosfor gradita naše kosti in omogočata njihovo trdnost), zato ta

hranila imenujemo gradbene hranilne snovi;

− minerali, vitamini in nekatere beljakovine so hkrati tudi zaščitne hranilne snovi, saj

sodelujejo pri kemičnih procesih v celici in ščitijo naše telo pred boleznimi;


5

− maščobe, ogljikovi hidrati in beljakovine so vir energije, ki jo organizem potrebuje za

delo mišic in ohranjanje telesne toplote, zato jih imenujemo tudi energijske hranilne

snovi. Koliko energije vsebuje živilo, nam pove energijska vrednost živila. Živilu, ki

ima visoko energijsko vrednost, navadno rečemo, da je kalorično živilo

(Grimes, 2005).

Za zadostitev potreb organizma po različnih hranilih moramo uživati različna živila,

kar pomeni, da moramo poskrbeti za uravnoteženo »prehrano«.

1.2.5 Prehranska piramida

Osnovna izhodišča uravnotežene prehrane so bila podana že leta 1990 v prvi

prehranski piramidi (Merljak in Koman, 2010). V prehranski piramidi sta predstavljena

izbor in količina živil, ki naj jih jemo vsak dan. Prehranska piramida spodbuja uživanje

raznovrstne hrane in podaja količine ter pravilna razmerja med posameznimi skupinami

živil.

Osnovno shemo prehranjevanja sestavljajo skupine živil. Vsaka od skupin vsebuje

določena hranila, ne pa vseh, kot tudi živila ene skupine ne morejo nadomestiti živil

druge skupine. Za zdravje potrebujemo živila iz vseh skupin, nekaterih več, drugih

manj. Kljub temu pa je njihova količina pogojena s potrebami vsakega posameznika.

Živila so združena v naslednje skupine:

− skupino žit ter škrobnatih in vlaknatih živil (krompir, testenine, kruh, riž),

− skupino oreščkov (orehi, lešniki, mandlji, pistacije …),

− skupino semen (bučno, sončnično seme, sezam, oves, lan …),

− skupino rastlinskih olj (oljčno olje, bučno olje, sončnično olje, olje koruznih kalčkov

…),

− skupino zelenjave,

− skupino sadja,

− skupino beljakovinskih živil (jajca, meso, stročnice),

− skupino mleka in mlečnih izdelkov,

− skupino rib in prehranskih dopolnil z ribjim oljem,

− skupino nasičenih maščob in živil z visokim glikemičnim indeksom – teh naj bi

zaužili najmanj.

Uravnotežena, polnovredna prehrana je torej tista, ki osnovnim enotam našega

organizma zagotavlja vse potrebne snovi za učinkovito delo (Grimes, 2005).


6

Slika 1: Prehranska piramida (Piramida zdrave prehrane, 2013)

1.3 Posledice neuravnotežene prehrane

Neuravnotežena prehrana je danes problem večine ljudi. Če je energijski vnos višji

od energijske porabe, se pojavi problem s povišano telesno maso oziroma debelost.

Posledica neuravnoteženega prehranskega vnosa so tudi različna bolezenska stanja.

V primeru, ko vnos hranil ne pokriva potreb organizma, govorimo o podhranjenosti

(Gabrijelčič Blenkuš, 2013).

1.3.1 Naraščanje debelosti otrok in mladostnikov

Debelost pri otrocih in mladostnikih je eden najbolj zaskrbljujočih problemov

današnjega časa. Prekomerna telesna masa oz. debelost v otroški dobi je zelo pogosto

napovedni dejavnik prekomerne telesne mase oz. debelosti tudi v odraslem obdobju.

Tako je vse večje tveganje, da se v kasnejšem obdobju razvije sladkorna bolezen tipa

2, največkrat pa se tudi pojavijo težave s srcem in ožiljem. Pri otrocih s prekomerno

telesno maso se lahko pogosteje pojavijo psihične težave, predvsem zaradi negativne

samopodobe (Pokorn, 2013).

Telesno maso najlažje nadzorujemo z uravnoteženo prehrano in primerno telesno

aktivnostjo.


7

Debelost ne narašča samo v industrializiranih državah zahodnega sveta, temveč

tudi v deželah v razvoju in v državah, v katerih je vladal komunistični sistem, med njimi

na Kitajskem, v Indiji in saharski Afriki, kjer prej zaradi revščine in lakote debelosti

sploh niso poznali.

Primerjava čezmerne prehranjenosti in debelosti z drugimi državami Evrope in

sveta pokaže, da je v Evropi delež čezmerno prehranjenih otrok v pred pubertetnem

obdobju od 9,4 % (Nemčija) do 31,5 % (Portugalska) pri dečkih ter 11,3 % do 20,5 %

(Anglija) pri deklicah. Delež predebelih dečkov in deklic v starosti 5 let je opisan v

povprečju s 4,5 % – izstopata Anglija pri deklicah in Italija pri dečkih s 6,6 % oziroma

7,5 %. Pri mladostnikih je največji delež čezmerno prehranjenih najstnikov in najstnic v

Avstraliji (26 %), predebelih otrok pa glede na izsledke raziskav iz let 1988−94 v ZDA

(12 % dečkov in 8,2 % deklic) (Bratina, 2010).

Problem prekomerne telesne mase je vse večji tudi pri otrocih in mladostnikih v

Sloveniji. Podatki Fakultete za šport kažejo, da je bilo leta 1987 prekomerno težkih in

debelih 15,6 % fantov in prav toliko deklet v starosti od 6 do 19 let. Petindvajset let

kasneje, leta 2012, pa je bilo prekomerno težkih in debelih že 27,10 % fantov in 23,70

% deklet v enakem starostnem obdobju (Inštitut za varovanje zdravja, 2013).

1.4 Prehranjevalne navade Slovencev

Različne raziskave o načinu prehranjevanja v Republiki Sloveniji kažejo, da je

prehrana slovenskega prebivalstva nezdrava. Število dnevnih obrokov in ritem

prehranjevanja povprečnega prebivalca namreč nista ustrezna. Ravno tako je

energijska vrednost povprečnega obroka previsoka. V celoti zaužijemo preveč maščob,

zlasti preveč nasičenih maščob. Te namreč pomembno vplivajo na pojavnost bolezni

srca in ožilja ter raka na debelem črevesu.

Raziskave so tudi pokazale, da je v naši prehrani premalo sadja, zelenjave in

prehranskih vlaknin. Ti so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi

nalezljivimi boleznimi.

Po podatkih nacionalne raziskave, ki je bila opravljena leta 2001, se v Republiki

Sloveniji zdravo in pretežno zdravo prehranjuje le 22,9 % prebivalstva.

Poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva država skrbi za zdravje z oblikovanjem,

sprejemanjem in izvajanjem politike,strategije in programov promocije zdravja, kamor

sodi tudi prehranska politika (Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, 2005).


8

1.4.1 Spodbujanje prehranjevalnih navad otrok

Pri spodbujanju prehranjevalnih navadah otrok je zelo pomemben zgled odraslih.

Otroci nas v marsičem posnemajo, tudi pri prehranjevanju. Sprejeli bodo tudi naš način

prehranjevanja, zato je zelo pomembno, da se starši prehranjujejo oziroma

prehranjujemo zdravo. Otroka tako naučimo uživati v sveži in dobri hrani.

Raziskave kažejo, da število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja v Sloveniji

nista ustrezna, najpogosteje se opušča zajtrk. Po podatkih IVZ med tednom nikoli ne

zajtrkuje 27 % kar 31 % mladostnikov, kar pomeni, da je njihov prvi dnevni obrok šele

šolska malica (Pomen zajtrka, 2013).

Večina otrok, ki ne je zajtrka, ima starše, ki sami ne zajtrkujejo ali pa le na hitro

pojedo kako pecivo, spijejo kavo in odhitijo na delo. Če želimo, da bo otrok pravilno

jedel, je zelo pomembno dajati otroku dober zgled. Pomembno je torej, da tudi sami

zajtrkujemo in s tem s svojim zgledom koristimo svojemu otroku (Mindell, 2000). Zato

je zelo pomembno, da otroku privzgojimo uživanje prvega dnevnega obroka, to je

zajtrka.

1.4.2 Zavržena hrana

Kot je bilo že omenjeno, je debelost pri otrocih in mladostnikih je eden najbolj

zaskrbljujočih problemov današnjega časa. Vendar pa to ni edini zaskrbljujoči problem

v svetu. Problem, ki se pojavlja je tudi zavržena hrana, saj predstavlja dvakratno breme

za okolje. Najprej se pojavi v fazi pridelave oziroma predelave in s tem povezanim

transportom. Drugič pa se pojavi kot odpadek. Zavržena hrana je namreč biološki

razgradljiv odpadek, ki se na odlagališču razkraja pod anaerobnimi pogoji. Pomeni brez

zraka. Ob reakciji se spušča deponijski plin, ki pa je pretežno sestavljen iz metana. Vsi

pa vemo, kako je škodljiv za naše zdravje in okolje. Zato sodobnemu človeku ne bi

smelo biti vseeno, da kupuje prevelike količine hrane, ki jo nato zavrže (Šömen Joksić,

2013).

1.5 Varna oziroma zdravstveno ustrezna živila

Varno živilo je tisto, ki po pripravi in zaužitju ne povzroči bolezni oziroma ne ogroža

zdravja ljudi. V javnosti se pogosto uporablja pojem »varna hrana«. Pod tem pojmom

razumemo ustrezno ravnanje, pridelavo, pripravo in shranjevanje živil na načine, ki

preprečujejo bolezni, povezane z neustreznimi živili, tudi zastrupitve. Celoten pristop


9

zagotavljanja varne hrane vključuje številne rutinske nadzorne točke, da se prepreči

potencialno resne nevarnosti za zdravje. Tak pristop predstavlja princip „od vil do vilic“.

Ta zajema vsa področja prehranske verige, vključno s pridelavo krme, primarno

pridelavo, predelavo hrane, skladiščenjem, prevozom, maloprodajo, uvozom in

izvozom. Tako jasno opredeljuje odgovornosti vseh proizvajalcev živil in krme in

pristojnih organov (Veterinarska uprava Republike Slovenije, 2011).

V raziskavi »Od vil do vilic« − kaj pomislite ob besedi »varna hrana«, ki jo je

opravila Zveza potrošnikov Slovenije (Banjanac, 2013), je največ udeležencev

odgovorilo, da jim beseda varna hrana pomeni sinonim za zdravje, kakovost in zdravje.

Moški povezujejo pojem »varna hrana« z zdravjem, zastrupitvijo in lakoto, ženske pa s

kakovostjo in aditivi.

1.5.1 Splošne zahteve živilske zakonodaje glede var nosti živil

Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če se smatra, da

je škodljivo za zdravje in neustrezno za zdravje.

Prehranske krize v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (BSE, dioksini ...) so

razkrile nekatere slabosti obstoječe EU zakonodaje na področju varne hrane. To je

vodilo Evropsko komisijo, da je spodbujanje visoke ravni varnosti hrane uvrstila med

prednostne kratkoročne cilje. V ta namen je bila nujna revizija obstoječih zahtev

živilske zakonodaje in okrepitev sistemov nadzora v celotni živilski verigi po načelu »od

vil do vilic«. Prvi neposredni rezultat teh aktivnosti je bilo sprejetje t. i. Bele knjige o

varni hrani (Veterinarska uprava Republike Slovenije, 2011).

1.5.2 HACCP

Sistem HACCP (Hazard AnalysisandCriticalControlPointSystem) je preventivni

sistem, ki omogoča identifikacijo oziroma prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor

nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja v živilih, ki lahko ogrožajo zdravje človeka.

Cilj vzpostavljenega HACCP sistema je zagotoviti varna živila za potrošnika.

Varnost živil je v glavnem dosežena z dobro higiensko prakso oz. spremljajočimi

higienskimi programi, zagotovljena pa je s HACCP sistemom. To je sistem, ki je

osredotočen na obvladovanje kritičnih kontrolnih točk (Zavod za zdravstveno varstvo

Novo mesto – Služba za higieno, epidemiologijo in ekologijo).


10

2 SPODBUJANJE UŽIVANJA VARNE IN ZDRAVE HRANE

2.1 Lokalno pridelana hrana

Z vidika varne hrane je zelo pomemben izvor hrane. Globalizacija prehranske

verige prinaša vedno nove izzive in nevarnosti za zdravje in interese potrošnikov.

Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz

lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo biološko

(hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično

zmanjša vsebnost C-vitamina v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov

A, B in E. Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dolgemu

transportu in skladiščenju, zaradi nujnih obsežnih agrotehničnih ukrepov pri njeni

proizvodnji manj kakovostna. Pri sadju in zelenjavi domačega izvora zaradi bližine

pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato sta sicer lahko manj obstojna,

vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu (Republika Slovenija,

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013).

2.2 EKO projekti v vrtcih in šolah

V vrtcih otroke o pomenu zdrave prehrane in tudi o zdravem načinu življenja

ozaveščamo s številnimi projekti. Pri samih načrtovanih dejavnostih, ki jih izvedemo v

vrtcu, lahko otroci sami pridejo do ugotovitev o nepravilnem prehranjevanju. Tako jih

spodbujamo k uživanju več sadja in zelenjave.

Skupen namen teh projektov je vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem

okolju. To pomeni uvajanje ekološke pridelane hrane v vrtce, čim več gibanja in

varčevanje z naravnimi viri. Nekaj projektov je opisanih v nadaljevanju.

2.2.1 Tradicionalni slovenski zajtrk

Tradicionalni slovenski zajtrk je projekt, ki poteka v vseh vrtcih in osnovnih šolah.

Dan, ki so ga izbrali, je 18. november. Sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla,

medu in jabolk.

Na ta dan kmetje in čebelarji vrtcem podarijo mleko, jabolka in med. Ravno tako

tudi kmetijska in živilsko predelovalna podjetja podarijo mleko, jabolka, med, kruh in

maslo za osnovne šole ter kruh in maslo za vrtce.


11

Namen projekta, ki ga lahko upravičeno imenujemo vseslovenski, je vrtcem in

osnovnim šolam približati pomen kmeta, kmetijstva in lokalne oskrbe s pridelki in

izdelki. Del projekta pa je tudi splošno osveščanje mladih o pomenu zdravega načina

življenja, vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnostih.

Otrokom je treba predstaviti, kako sta v današnjem času pomembna zajtrk in

predvsem uživanje hrane, pridelane v Sloveniji, da bodo spoznali pomen kmeta kot

pridelovalca hrane, in čebele, ki je tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane:

najpomembnejša naloga čebele je opraševanje, saj s tem pomembno vpliva na

pridelavo hrane za ljudi in živali, na pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi

na človekovo zdravje in druge življenjske dejavnike (Dan slovenske hrane in medeni

zajtrk, 2012).

2.2.2 Praznovanje rojstnega dne v vrtcu

Tudi pri praznovanju rojstnih dni otrok v vrtcu se upoštevajo načela zdrave

prehrane. Velik pomen se daje zdravi prehrani. Otrokom se tako ponudijo sadne in

zelenjavne dobrote namesto slanih prigrizkov in sladkarij. Starši tako lahko ob rojstnem

dnevu svojega otroka na svojo željo prinesejo v vrtec sveže ali suho sadje, lupinasto

sadje (jedrca, oreščki), semena, zelenjavo, ter 100-odstotni naravni sok.

Vzgojiteljica skupaj z otrokom pripravi sadne krožnike z najrazličnejšimi motivi, ki

so njim všeč (avto, rože, motivi živali…). Otroci ob tem zelo uživajo. V poletnem času

pa si pripravijo razne osvežilne sadne napitke.

2.2.3 Tradicionalne slovenske jedi

Vse več vrtcev na jedilnike vključuje tudi slovenske tradicionalne jedi.

Tradicionalna jed ni vedno nepoznana in nova. Malo manj poznan je namreč njihov

izvor ali pa njihova zgodovinska značilnost.

S tradicionalnimi slovenskimi jedmi želijo otrok približati jedi naših dedkov in babic,

hkrati pa tudi značilne jedi, ki predstavlja določeno pokrajino (bujta repa, vipavska jota,

pražen krompir, ričet, prekmurska gibanica).

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da so jedi med otroci zelo priljubljene in jih imajo

zelo radi. Hrana ima svoj okus in je drugačen od tistega vsakdanjega. Tukaj predvsem

mislim na hitro prehrano, ki jo otroci uživajo predvsem doma. Menim, da je popestritev

jedilnikov s tradicionalnimi jedmi prava odločitev.


12

2.2.4 Zeliš čni vrt

Vsakodnevni stik z naravo in njenimi ritmi omogoča otrokom v vrtcu vrtnarjenje. Z

vrtnarjenjem otroci namreč razvijajo skrb in odgovornost. Hkrati pa tudi najdejo svoje

zadovoljstvo v tem, da počnejo s tem nekaj koristnega.

V kurikulumu za vrtce (Bahovec et al. 1999) je zapisano, da naj bi bilo gojenje

rastlin v vrtcu dejavnost, ob kateri otroci spoznajo živo naravo v njenem spreminjanju,

spoznajo, kaj živa bitja potrebujejo za življenje, ter razvijajo odgovoren odnos do živih

bitij.

Tako konkretno predstavimo pomen in smisel zelišč in dišavnic, hkrati pa tudi

vključevanje le-teh v vsakodnevno zdravo prehrano.


13

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opis dejavnosti

Z otroki se dnevno pogovarjamo o hrani, prehrani (prebiramo jedilnik,

poimenujemo obroke in hrano, ugotavljamo izvor ipd.) in utrjujemo pravila lepega

vedenja pri prehranjevanju. Prav tako pa opazujemo tudi okoliške njive, vrtove, in tako

otroci usvajajo, da lahko sadje in zelenjavo pridelamo doma oz. v domačem okolju. Ker

smo locirani na podeželju, otrokom koline niso tuje, razumejo koncept pridobivanja

mesa in njegove predelave.

V začetnem delu izvajanja dejavnosti sem ocenila znanje otrok o hrani nasploh in

o zdravi, varni hrani. Starejši otroci so že poznali osnove (uporaba škropiv, gnojil),

mlajši otroci pa niso imeli tolikšne predstave o zdravi, varni hrani. Načrtovanje

dejavnosti je potekalo na osnovi poznavanja in razumevanja otrok; skozi različne

dejavnosti sem otrokom nato posredovala informacije o pomenu lokalne pridelave

hrane.

Izvedene dejavnosti:

− Ogled rastlinjaka

Namen ogleda je bil otrokom predstaviti rastlinjak, njegovo delovanje in pomen.

Otrokom se želela pokazati, da lahko tudi v zimskem času pridelamo zelenjavo, ki je

lokalnega izvora, s tem pa tudi osvestiti ekološki vidik (brez uporabe škropiv in gnojil).

− Seznanjanje otrok s setvenim koledarjem in sejanjem

Pri dejavnosti sem sledila cilju: spoznavanje setvenega koledarja in njegove

uporabe. Preko pogovora smo ugotavljali, kako se ga uporablja, kaj predstavljajo

slikovni znaki.

− Seznanjanje s semeni

Poudarek dejavnosti je bil seznanjanje otrok s semeni, kako jih pridobimo, zakaj in

kako jih uporabljamo ter opazovanje, spoznavanje različnih semen in ugotavljanje

razlik. Otroci so tako lahko semena neposredno opazovali, vonjali, tipali.

− Igra z zemljo

Preko igre z zemljo so otroci spoznali pomen in lastnosti zemlje, zakaj se uporablja

in spoznavali so osnove koncepta vrtnarjenja.

− Sejanje solate


14

Preko dejavnosti sem želela preveriti, v kolikšni meri so otroci usvojili poznavanje

setvenega koledarja. Otroci so tako opisovali in opazovali napredek procesa kaljenja in

rasti solate dnevno.

− Setev zelenjave v lončke

Z dejavnostjo sem želela doseči cilj spoznavanja semen določene zelenjave,

načine sejanja in spoznavanje pomena posajanja semen v posodice. Otroci so z

navdušenjem opazovali svojo zelenjavo in jo primerjali z ostalo zelenjavo svojih

prijateljev. Otroci so med opazovanjem ugotovili, da imajo sadike zelenjave različno

obliko in barvo listov.

− Opazovalni koledar

Opazovane razlike smo opisovali in beležili z risanjem. Ob vsaki ilustraciji smo

zapisali tudi datum. Tako smo preko otroških ilustracij primerjali napredek v rasti solate.

Med samimi opazovanjem rasti solate so otroci ugotovili, da rastline potrebujejo tudi

prostor.

− Priprava solate

Preko pogovora so otroci usvajali pomen lokalno pridelane zelenjave ter prednosti

takšnega načina vzgajanja rastlin (neškropljena, brez pripravkov za hitrejšo rast, bolj

dostopna, cenejša, ugoden vpliv na okolje oz. varovanje le-tega). Solato smo postrigli

in jo oprali. Ob zaključku pranja solate sem otroke spodbudila k razmišljanju, kaj vse

potrebujemo za pripravo solate.

− Obisk kmetije

Otroci so na kmetiji spoznali, od kod prihaja hrana na naše krožnike in kako jo

pridelujejo naši kmetje. Preko pogovora so spoznali, da na kmetiji ne smejo uporabljati

umetnih gnojil in pesticidov, saj imajo zelo stroga pravila. Pravila pa je potrebno

upoštevati.

− Razvrščanje sadja in zelenjave

Otroci so iz različnega reklamnega materiala izrezovali fotografije sadja in

zelenjave. Izrezano slikovno gradivo so poimenovali ter priredili že v naprej pripravljeno

tabelo (sadje, zelenjava). Med samo dejavnostjo smo se veliko pogovarjali o zdravi

prehrani, zakaj je dobro jesti veliko sadja in zelenjave in katero sadje imamo najraje.

− Izdelava didaktičnih iger

Namen samih iger je seznaniti otroke o načinu zdravega prehranjevanja, kakšen je

pomen zdravja in varne hrane. Otroci so na zabaven in neprisiljen način preko igre

opazovali, opisovali, poimenovali živila, poiskali ustrezne pare. Srečevali so se tudi z

zdravo in nezdravo hrano. Uporabili smo naslednje igre:

− spomin,


15

− labirint do zdrave hrane,

− sestavljanka,

− vsiljivci in

− pravilno poveži.

3.2 Namen in cilj naloge

Namen moje diplomske naloge je bil otroke na čim bolj igriv način ozavestiti o

pomenu zdrave prehrane in o pomenu lokalno pridelane hrane. V nalogi sem si

postavila naslednje cilje:

− Ozaveščanje otrok o zdravi in varni hrani.

− Spoznavanje pomena lokalno pridelane hrane.

− Aktivno sodelovanje otrok pri pripravi in izvedbi dejavnosti.

− Ugotavljanje razlik v znanju otrok pred izvedbo dejavnosti in po njej.

− Ozavestiti otroke o zdravi in varni hrani.

− Lokalna pridelava hrane.

− Pripraviti in nato tudi izvesti dejavnost.

− Aktivno sodelovanje otrok pri pripravi in izvedbi dejavnosti.

− Ob koncu dejavnosti ugotoviti, koliko znanja so otroci pridobili o varni in zdravi hrani.

Pri izvajanju dejavnosti sem sledila naslednjim vprašanjem in si zastavila

naslednje hipoteze:

− Kaj predšolski otroci vedo o zdravi in varni hrani?

− Kaj jim predstavlja pojem lokalno pridelana hrana?

− Ali so preko izvedene dejavnosti in neposredne izkušnje spoznali prednosti doma

pridelane hrane?

− Ali lahko že v predšolskem obdobju s samo aktivnostjo otrok izboljšamo odgovoren

odnos do zdravja?

− Ali lahko vplivamo na prehranjevalne navade otrok?

Hipoteza 1 : Predšolski otroci zelo malo vedo o zdravi in varni hrani.

Hipoteza 2 : Otroci ne poznajo pomena lokalno pridelane hrane, lahko pa z

neposredno izkušnjo spoznajo prednosti doma pridelane hrane.


16

3.3 Metoda dela

V diplomski nalogi sem uporabila kvalitativno metodo raziskovanja.

V raziskavi je sodelovalo 19 otrok Vrtca Slovenske Konjice v dislociranem oddelku

v KS Žiče. Oddelek je kombiniran, otroci pa so bili stari od 1 do 5 let.

Podatke sem zbirala z ustnim vprašalnikom. Vprašanja sem otrokom zastavila

pred pričetkom izvedene dejavnosti v mesecu februarju in v mesecu juniju, ko so bile

dejavnosti končane. Vsi otroci v skupini so aktivno sodelovali v moji raziskavi, tudi

najmlajši. Dvakrat so skupinsko odgovarjali na enaka vprašanja. Odgovore otrok sem

dokumentirala s pomočjo diktafona, da sem jih lahko potem med seboj primerjala.

Želela sem namreč ugotoviti, ali sem dosegla cilje, ki sem jih zastavila na samem

začetku.

3.4 Izvedba dejavnosti

Z izvedbo dejavnosti smo pričeli v mesecu februarju, ko so bili zunanji pogoji še

neugodni za sejanje zelenjave na prosto. Večina otrok prihaja s podeželja, s kmetij,

zato že vedo, da morajo biti pogoji za obdelavo zemlje ugodni.

Prvi odzivi otrok, ko sem napovedala dejavnost sejanja solate in še drugih vrst

zelenjave v lončke, so bili začudenje in presenečenje. Otroci so dvomili, da lahko

solata raste tudi v lončkih, saj jo dnevno videvajo na vrtovih, njivah. Moja izjava je

sprožila različne dvome, npr. zakaj že sedaj, ko je še zunaj hladno, kako bo pa rasla

solata, če je še zunaj sneg, ipd.

Iz odzivov otrok se je razvila debata; otrokom sem podala informacije, da imajo

njihovi starši na vrtovih posejano zimsko solato, ki je odporna na mraz in lahko uspeva

na prostem tudi ob manj ugodnih vremenskih razmerah. Uspeva pozimi na prostem ali

v zaščitenih prostorih imenovanih rastlinjaki, vendar je vsebnost vitaminov in mineralov

potem nižja.

3.4.1 Ogled rastlinjaka

V uvodnem pogovoru sem omenila rastlinjak, vendar vsi otroci niso bili seznanjeni

s pojmom. Načrtovala sem dejavnost »ogled rastlinjaka«, in tako smo dosegli cilj

usvajanja novih pojmov ter konceptov pridelave hrane.

Na ogled rastlinjaka smo se odpravili v neposredno bližino vrtca. Pot do kmetije

smo izkoristili za opazovanje narave, vrtov, njiv. Otroci so okolico opazovali in ugotovili,


17

da so vrtovi v večini neobdelani, da je na njih manj pridelka kot v toplejših mesecih.

Otroke sem z odprtimi vprašanji posredno vodila do zaključka: ugotovili so, da je pozimi

premrzlo, da bi rastline uspevale, da je zemlja trda, da »počiva«. Poimenovali smo

vrtnine, ki so uspevale – solata in peteršilj. Ko smo prispeli na cilj, so se predvsem

mlajši otroci čudili konstrukciji, ki je bila postavljena na vrtu. Otrokom sem predstavila

poimenovanje konstrukcije, ki je bila pokrita s folijo – rastlinjak. Nekateri starejši otroci

so povedali, da imajo doma tudi podobne »piramide« oz. da so njihovi rastlinjaki »iz

oken«.

Gospa, ki nam je omogočila ogled rastlinjaka, nam je razkazala tudi njegovo

notranjost in posejane vrtnine: peteršilj, radič in motovilec. Povedala je, da v rastlinjaku

prideluje vrtnine, ki zaradi ugodnejših razmer boljše uspevajo v rastlinjaku. Seveda pa

je zelo pomembno tudi, da rastlinjak zrači. Z zračenjem namreč uravnava temperaturo

in vlažnost. V rastlinjaku mora temperatura pozimi ustrezati za rast in kaljenje vrtnin.

Tako si že v zimskem času pripravi sadike solate in paradižnika, ki jih na pomlad

presadi na prosto.

Namen ogleda je bil predstaviti otrokom rastlinjak, njegovo delovanje in pomen −

da lahko tudi v zimskem času pridelamo zelenjavo, ki je lokalnega izvora, bolj zdrava in

kvalitetna ter osvestiti tudi ekološki vidik (neuporaba škropiv, gnojil ...).

3.4.2 Seznanjanje otrok s setvenim koledarjem in se janjem

V skupino sem prinesla setveni koledar. Sledila sem cilju: spoznavanje setvenega

koledarja in njegove uporabe.

Koledar so otroci najprej opazovali, skupaj smo ga opisovali (poimenovanje

mesecev, dni, številčenje dni in slikovni prikaz z legendo), nato pa sem jim ga

predstavila. V pogovoru smo ugotavljali, kako se ga uporablja, kaj predstavljajo slikovni

znaki. Na koledarju smo skupaj pogledali, kdaj je naslikana solata. Dogovorili smo se,

da bomo na ta dan tudi sami posejali solato v korita. Ko bo dovolj velika, jo bomo

postrigli in si pripravili svojo zeleno solato.

Predstavila sem jim tudi prednosti lokalno pridelane hrane (sadje, zelenjava,

meso) od hrane, ki jo kupijo starši v trgovinah, seveda na primerih, ki so otrokom bližji

(obsežnejša uporaba škropiv in gnojil, transport do trgovine in od trgovine do doma).

Otroci so prednosti že delno usvojili iz preteklih pogovorov in že izvedenih dejavnosti.

Prav tako sem otrokom želela predstaviti različna semena in princip sejanja semen

ter vzgajanja vrtnin.


18

3.4.3 Seznanjanje s semeni

Cilj dejavnosti je bil seznanjanje otrok s semeni, kako jih pridobimo, zakaj in kako

jih uporabljamo ter opazovanje, spoznavanje različnih semen in ugotavljanje razlik. V

vrtec sem prinesla semena različne zelenjave (solata, rdeča redkev, por, korenje,

peteršilj). V jutranjem krogu je potekala uvodna motivacija za dejavnost – otrokom sem

predstavila paketke s semeni in jih spodbudila, da so ugotavljali, poimenovali, kaj je na

njih naslikano. Največ težav so imeli s poimenovanjem in prepoznavanjem rdeče

redkvice, saj so bili mnenja, da je paradižnik ali jabolko.

V nadaljevanju sem jih povabila k mizi, kjer sem pakete semen odprla, semena

poimenovala in jih vsula v lončke, da so jih otroci lahko neposredno opazovali, vonjali,

tipali.

Ugotovili so, da so semena brez vonja, da so različnih barv, oblik in velikosti.

Tekom dejavnosti sem otroke spodbujala k aktivnemu sodelovanju, jim omogočala, da

so lahko vsi aktivno sodelovali v opazovanju, tipanju, vonjanju, pogovoru. Ob koncu

dejavnosti sem želela pridobiti povratne informacije, otroke sem spodbudila k

pogovoru. Večina otrok je usvojila princip pridobivanja semen, njihovo uporabo in

pomen ter bistvene razlike med njimi.

Slika 2: Opazovanje semen

3.4.4 Igra z zemljo

Otrokom sem v igralnici omogočila možnost spoznavanja zemlje preko igre. Na

mizo smo pripravili različne lončke in posode ter zemljo. Otroke sem povabila ter jih

spodbudila k igri z zemljo. Preko polnjenja lončkov so otroci zemljo tipali, vonjali,

opazovali (barva, sestava), ugotovitve besedno izražali (je mehka, ima vonj po vrtu),


19

ugotavljali, kako propustna je. Igra z zemljo jim je bila zelo zanimiva, vsi so vztrajali pri

dejavnosti, se z zemljo igrali (skušali graditi »potičke«, gradove ...). Nikogar izmed njih

ni motilo, da so imeli umazane roke. Preko igre so tako spoznali pomen in lastnosti

zemlje, zakaj se uporablja spoznavali so osnove koncepta vrtnarjenja. Cilj dejavnosti je

bil tako uspešno dosežen, saj sem pri otrocih zaznala velik interes, povratne

informacije so bile pravilne, ustrezne, tudi s strani mlajših otrok.

Slika 3: Igra z zemljo

3.4.5 Sejanje solate

Otroke sem povabila k mizi, kjer so sodelovali v pogovoru ob opazovanju

setvenega koledarja. Preko dejavnosti sem tako preverila, v kolikšni meri so otroci

usvojili poznavanje setvenega koledarja. Prešteli smo dneve in prišli do okvirčka, ki je

predstavljal današnji dan. Otroci so opazili, da je v enakem okvirju sličica solate.

Spomnili so se našega pogovora in dogovora, da bomo solato ob primernem času

posejali. Motivacija otrok je bila zelo visoka, saj so se želeli preizkusiti v tej dejavnosti.

Spodbudila sem jih k sodelovanju pri pripravi na dejavnost: zemljo smo vsuli v

večjo posodo. Iz te posode so nato otroci zemljo prelagali v dve cvetlični koriti; tako

sem omogočila vsem otrokom aktivno sodelovanje v dejavnosti, saj je vsak otrok dodal

nekaj pesti zemlje. Nato sem prinesla zavojček semen; otroke sem spodbudila, da so

jih opazovali in poimenovali. Otroci so takoj uspešno ugotovili, da so to semena in da

bodo danes sejali solato. Vsakemu sem nasula semena v dlan in jih spodbudila, da so

jih posuli po celotni površini korita. Otroke sem nato spodbudila k razmišljanju, kaj

semena potrebujejo za rast. Starejši otroci so povedali, da vodo, sončno svetlobo in

toploto. Spodbudila sem jih k nadaljnjemu razmišljanju, kje v igralnici bi bilo dovolj

svetlo in toplo. Otroci so opazovali igralnico; starejši otroci so podali ugotovitev, da


20

moramo korita postaviti na okenske police, nad radiatorje. Mlajši otroci so pozorno

poslušali in ugotovitve ponavljali za starejšimi.

Otroci so sami ugotovili, da semena ne bodo vzklila, če jih ne bomo redno zalivali.

Tako smo se v skupini dogovorili, kdaj bo kdo zalival korita s posejano solato.

Otroci so korita vsak dan s pričakovanjem opazovali, saj so želeli videti njihov

pridelek − solato v koritu, ki so jo do sedaj videli le na vrtu. Opazovanje je potekalo

dnevno, otroci so opisovali in opazovali napredek v procesu kaljenja, rasti. Pridobljeno

znanje so tako utrjevali (pogoji za rast – voda, hranilne snovi, toplota in svetloba) in ga

prenašali v podobne situacije na sprehodih (opazovanje vrtov in njiv, zagotavljanje

pogojev ipd.).

Slika 4: Sejanje solate

3.4.6 Setev zelenjave v lon čke

Z dejavnostjo sem želela doseči cilj spoznavanja semen določene zelenjave,

načine sejanja in spoznavanje pomena posajanja semen v posodice.

Otroke sem povabila k mizi, kjer sem jim predstavila današnjo dejavnost. Skupaj

smo poimenovali zelenjavo na paketu, otroci so že znali povedati, da so v paketu

semena. V pogovoru so otroci že sami povedali, da bodo danes sejali, ponovili so

postopek sejanja in kaj semena potrebujejo, da vzklijejo, oz. rastline, da rastejo. Vsak

otrok je dobil svoj PVC lonček, ki ga je napolnil z zemljo. Vsakega sem vprašala, kaj

želi posejati. Na lonček sem napisala imena, nisem pa tudi, kaj so posejali. Želela sem

namreč preveriti, ali si bodo otroci zapomnili, kaj so posejali.

Otroci so lončke napolnili z zemljo, posejali in zalili izbrana oz. želena semena ter

odložil lonček na okensko polico. Pri zalivanju semen so bili nekateri otroci zelo

previdni. Pazili so namreč, da voda ni tekla čez rob. Mlajšim otrokom je bilo potrebno


21

pomagati. Otroke sem tekom dejavnosti spodbujala k verbalnemu izražanju, opisovanju

postopkov sejanja.

Ob zaključku dejavnosti sem otrokom povedala tudi, da bodo lončke z zelenjavo

nato odnesli domov, kjer bodo lahko vzgojene sadike presadili na vrtove.

Slika 5: Sejanje različne zelenjave

Otroci so dnevno opazovali svoje lončke, primerjali napredek v kaljenju in rasti

različnih vrst zelenjave, lončke so zalivali. Ko je zelenjava zrastla do primerne velikosti

za presaditev na prosto, sem lončke, opremljene z imeni, postavila na mizo. Skupaj

smo opazovali, opisovali, kaj je zrastlo v lončkih. Otroke sem spodbudila k razmišljanju,

ali se še morda spomnijo, kaj so posejali. Starejši otroci so v večini podali pravilne

odgovore, medtem ko so mlajši pozabili.

Otroci so z navdušenjem opazovali svojo zelenjavo in jo primerjali z ostalo

zelenjavo svojih prijateljev. Otroci so med opazovanjem ugotovili, da imajo sadike

zelenjave različno obliko in barvo listov. Sadike solate, korenčka in peteršilja so imele

svetle liste, medtem ko so imele sadike redkvice temnejše liste. Otroci so se listov tudi

dotikali in jih vonjali. Listke so s prsti stisnili in ugotovili so, da imajo listi različnih sadik

različne vonje.

Ob prihodu staršev so navdušeno pripovedovali, kaj vse jim je zrastlo v lončku, kaj

vse je bilo potrebno, da so semena zrastla. Lonček so odnesli domov s sklepom, da

bodo sadike zelenjave doma presadili v vrt.


22

Slika 6: Vonjanje rastlin

Slika 7: Opazovanje, opisovanje, primerjanje sadik

3.4.7 Opazovalni koledar

Izdelali smo osebne opazovalne koledarje, preko katerih smo izpolnili cilj

opazovanja, opisovanja in beleženja rasti solate. Rast solate smo opazovali enkrat

tedensko. Solato, ki smo jo vzeli iz korita, smo opazovali s prostim očesom, otroci so

med opazovanjem lahko videli drobne korenine, s katerimi rastlina črpa hrano iz zemlje

in mehke drobne liste, ki so bili svetlo zelene barve. Opazovane razlike smo opisovali

in beležili z risanjem, ob vsaki ilustraciji smo zapisali tudi datum. Tako smo lahko preko

otroških ilustracij primerjali napredek v rasti solate. Med samim opazovanjem rasti

solate so otroci ugotovili, da rastline potrebujejo tudi prostor. Rastline, ki so preveč

skupaj oz. so »natlačene«, ostanejo manjše. Njihova rast je počasnejša.


23

Z opazovanjem rastlin sem želela doseči, da otroci spoznajo, kako iz semena

vzklije in zraste nova rastlina, kaj za to potrebuje, hkrati pa so tudi sami lahko spremljali

razvoj rastline ob konkretnem doživetju. Opažanja, ki so jih sistematično beležili, so se

jim vtisnila globlje v spomin, ob tedenskem beleženju napredka so sami podali

informacije, da je prejšnji teden bila rastlina manjša, da ima tokrat večje liste ipd.

Slika 8: Opazovanje in izpolnjevanje osebnega opazovalnega koledarja

Slika 9: Opazovanje solate v koritu

3.4.8 Priprava solate

Solato, ki smo jo posejali, smo opazovali, opisovali napredek v rasti. Preko

pogovora so otroci usvajali pomen lokalno pridelane zelenjave ter prednosti takšnega

načina vzgajanja rastlin (neškropljena, brez pripravkov za hitrejšo rast, bolj dostopna,

cenejša, ugoden vpliv na okolje oz. varovanje le-tega). Želela sem tudi posredno

vplivati na razmišljanje otrok in spodbujati pozitiven odnos do lokalno pridelane hrane,

do spoštovanja narave, okolja in dela kmetov.

Potek dejavnosti priprave solate sem načrtovala skozi dopoldanski del bivanja v

vrtcu. Otroke sem povabila k mizam, k opazovanju korit. Skozi pogovor smo prišli do


24

zaključkov, da je solata v koritih sicer zrasla, vendar je bila pregosto posejana in naš

pridelek ni bil tako uspešen, kot smo si zamislili. Da bi dejavnost v celoti uspela, cilji pa

bili doseženi, sem v skupino prinesla doma pridelano zimsko solato.

Po opazovanju solate v koritu smo jo s škarjami postrigli in jo dali v posodo;

vsakemu otroku sem razdelila tudi zimsko solato. Liste solate so nato potrgali in jih dali

skupaj z doma vzgojeno solato v posodo.

Slika 10 in Slika 11: Priprava solate

Ko smo liste solate pripravili, sem na mizo prinesla posodo z vodo. Otroci so

ugotovili, da je solato potrebno oprati, saj so na listih še ostanki zemlje. Vsak izmed

otrok se je lahko preizkusil v pranju solate. Otroke sem opozorila, da je med samim

pranjem ne smemo stiskati, ker se zmehča, in da jo je potrebno oprati v čim več vode;

pri tem sem ozavestila pomen higiene in škodljivost bakterij v prsti. Tako smo pripravili

prozorne PVC lončke za opazovanje vode, v kateri smo prali solato. Dokler ni bila voda

v lončkih čista, smo s pranjem nadaljevali. Solato smo tako prekladali iz ene posode v

drugo posodo s čisto vodo.

Slika 12: Pranje solate


25

Ob zaključku pranja solate sem otroke spodbudila k razmišljanju, kaj vse

potrebujemo za pripravo solate. Otroci so podali odgovore: sol, olje, kis, tudi česen.

Vse te sestavine sem otrokom ponudila, da so jih tudi poskusili. Otroci so skušali

opisovati okus (kislo, slano, sladko) in se ob pokušanju opredeljevali, ali jim je

sestavina všeč ali ne. Najbolj posrečen je bil fant, ki je pojedel ves zdrobljen česen iz

krožnika, zraven pa je govoril: »Uh, kako je to dobro!« Ob tem je ves čas mižal, se

kremžil.

Slika 13: Okušanje sestavin

Ko smo solato oprali, smo dodali še kis, sol, bučno olje, strti česen in pa kuhana

jajca, ki nam jih pripravila kuharica v kuhinji. Otroci so solato z žlicami sami zmešali.

Nekateri otroci so povedali, da doma tudi pomagajo svojim mamam pri pripravi solate

in da to radi počnejo.

Slika 14: Mešanje solate


26

Solato smo nato servirali v posodice, se posedli in jo pojedli. Nekateri so si zaželeli

kar dve porciji solate. Zelo zanimivo jih je bilo namreč poslušati, ko so govorili: »Kaka

dobra solata, to je pa res najboljša solata na svetu, zdaj si bomo pa kar sami solato

delali v vrtcu ...«. Otroci so se pozitivno odzvali na dejavnost, bili so ponosni na svoj

pridelek.

Slika 15: Solatna malica

Pozitivna povratna informacija otrok je kazalnik, da smo uspeli doseči vse cilje, da

jim je bila dejavnost zanimiva, da je bila uspešno izvedena. Ob tem predvidevam, da

so otroci svoje znanje res poglobili, saj je izvedba dejavnosti temeljila na pozitivni

izkušnji, izkušenjskem učenju.

3.5 Obisk kmetije

V bližini našega vrtca se nahaja tudi eko kmetija. Vabila na obisk kmetije smo se

zelo razveselili. Takoj po zajtrku smo se odpravili na pot. Med potjo smo opazovali

polja, na katerih je rastla koruza, in zelene travnike. Živali niso bile v hlevu, temveč so

se prosto gibale po travniku. Otroci so z zanimanjem opazovali živali.

Na sami kmetiji so otroci spoznali predelavo mleka in avtomatski molzni stroj.

Gospodarica nam je na našo željo pokazala tudi način molže, ko še ni bilo avtomatskih

molznih strojev. Otroci so bili navdušeni. Vsak otrok je dobil tudi kozarec svežega

mleka.

Gospodar nam je tudi povedal, da na njegovi kmetiji ne smejo uporabljati umetnih

gnojil in pesticidov, saj imajo zelo stroga pravila. Pravila pa je potrebno upoštevati.

Ravno tako se morajo tudi živali na njihovi kmetiji prosto gibati.

Ogledali smo si še ostalo potrebno mehanizacijo, ki je potrebna za brezhibno delo

na kmetiji. Seveda je ta del najbolj zanimal fante.


27

Obisk ekološke kmetije je bila za nas zelo dobra priložnost. Otroci so tako

spoznali, od kod prihaja hrana na naše krožnike in kako jo sploh pridelujemo.

3.6 Razvrš čanje sadja in zelenjave

Poleg dejavnosti, ki so temeljile na konkretnih izkušnjah (opazovanje rastlinjaka,

sejanje semen, priprava solate), smo izvajali vzporedno tudi dejavnosti, ki so otroke

spodbujale k razmišljanju, predvidevanju, opazovanju in besednemu izražanju

(postavljanju vprašanj, odgovarjanju, opisovanju). Ena izmed dejavnosti je bila

razvrščanje sadja in zelenjave. Otroci so iz različnega reklamnega materiala izrezovali

fotografije sadja in zelenjave; izrezano slikovno gradivo so ustrezno poimenovali ter

priredili v že naprej pripravljeno tabelo (sadje – zelenjava). Otroci so prepoznali večino

sadja oz. zelenjave, le pri posameznih njim manj znanih vrstah zelenjave (zelena,

brokoli, koromač) je bila potrebna moja pomoč. Prav tako so otroci zamenjali breskve

in nektarine, zato sem situacijo izkoristila in jim pojasnila bistvene razlike. Otroci so

razlike na gradivu usvojili in kasneje ustrezno uporabljali poimenovanja. Tabelo so nato

dnevno opazovali, opisovali in v medsebojnih pogovorih izpostavljali njim ljube sadeže.

Med samo dejavnostjo smo se veliko pogovarjali o zdravi prehrani, zakaj je dobro

jesti veliko sadja in zelenjave in katero sadje imamo najraje. Pogovarjali smo se tudi o

izvoru sadja, od kod vse prihaja. Tako so otroci sami iz pogovora ugotovili, sklepali, da

je sadje, ki ga imamo doma, najbolj zdravo in najhitreje dostopno. Tako smo že

dosežene vsebine utrjevali.

Slika 16: Razvrščanje in prirejanje


28

3.7 Didakti čne igre

Z didaktičnimi igrami, ne da bi se otrok zavedal, uresničujemo določene vzgojno-

izobraževalne cilje. Didaktične igre predstavljajo igre z nalogami. Otroke spodbujajo k

ugotavljanju razlik, podrobnosti v velikosti in barvi, obliki in hkrati vodijo k natančnemu

opazovanju. Preko didaktičnih iger lahko otrokom pobližje predstavimo vsebino

določene teme. Otrok tako na aktiven način dojema in doživlja vsebino, se ob igri tudi

pogovarja. Preko tako v naprej pripravljene igre lahko sam pride do določenih

spoznanj. Seveda pa mora igra ustrezati otrokovi stopnji miselnega razvoja.

3.7.1 Spomin

V skupini smo izdelali igro spomin ob uporabi informacijsko-komunikacijske

tehnologije. Fotografije različnega sadja in zelenjave (iz našega okoliša) smo poiskali

na internetnih straneh. Fotografije smo v parih natisnili, jih izrezali in prilepili na

kartončke.

Otroci so po želji sodelovali v igri. Kartončke so s hrbtno stranjo obrnili navzdol in

jih pomešali. Nato so izšteli, kdo bo pričel z igro. Z igro je začel deček. Kartonček je

prijel v roke, poimenoval sadež in skušal poiskati par, ki je ustrezal sliki na kartončku.

Starejši otroci so hitro usvojili koncept igre, sodelovali, si pomagali, z mlajšimi pa sem v

igri sodelovala kot soigralec, jih spodbujala k govornemu izražanju oz. jim poimenovala

vsebino sličice, oni so besedo ponovili in jim pomagala pri iskanju parov.

Namen same igre ni bil samo poiskati ustrezen par, ampak smo se ob igri

pogovarjali, kje ta sadež ali zelenjave raste, kakšne barve je, kakšen je po okusu. Tako

so prišli še do dodatnega znanja in spoznanja tudi mlajši. Želela sem, da tudi mlajši

spoznajo čim več sadja in zelenjave iz naših krajev. Cilji so bili doseženi, starejši otroci

so usvojili koncept igre, pravilno so poimenovali vse sličice sadja oz. zelenjave, mlajše

otroke pa je slikovno gradivo spodbujalo k govornemu izražanju, usvojili in utrdili so

poimenovanja različnih plodov; četudi niso uspeli izgovoriti poimenovanja sadeža, so

pravilno priredili sličico sadežu, ki sem ga poimenovala.

3.7.2 Labirint do zdrave hrane

Izdelali smo tudi labirint do zdrave hrane. Na velik karton smo najprej zarisali

različne poti, po katerih naj bi Zdravka prišla do zdrave hrane. Zdravka smo

poimenovali našo deklico, saj je jedla le zdravo hrano in ni bila nikoli bolna.


29

Otroci so jo vodili skozi labirint. Med potjo pa niso srečali le zdrave hrane, temveč

tudi nezdravo hrano. Otroci so tako med premagovanjem poti poimenovali posamezna

živila in jih tudi opisali ter presodili, ali je živilo ustrezno za našo Zdravko ali ne. Če je

otrok izbral nepravilno, je Zdravko bolel trebušček in je moral poiskati novo pravo pot

do hrane, da je Zdravka ozdravela.

Otroci so bili nad igro navdušeni. Pomagali so si med seboj, vsi so sledili cilju

popeljati Zdravko skozi labirint. Če se je kdo zmotil, so ga hitro popravili in usmerili na

pravo pot.

Namen igre je bil, da so otroci ustrezno poimenovali živilo in se pravilno odločili,

katero živilo je zdravo in katero nezdravo. Glede na odzive otrok, ki so bili pozitivni in

pravilnemu vodenju Zdravke, so bili cilji uspešno doseženi.

3.7.3 Sestavljanka

Sestavljanke z obliko sadja in zelenjave so namenjene mlajšim otrokom, saj so

prilagojene njihovi razvojni stopnji. Otroci dele sestavljanke iz kartona pritrdijo na

ujemajočo se obliko in podlago. Za starejše otroke smo pripravili zahtevnejše

sestavljanke, narejene iz lesa. Pripravili smo lesene okvirje, v katere se zloži šest

lesenih deščic, katere smo poslikali z motivi sadja in zelenjave.

Otroci so tako sestavljali, poimenovali, hkrati pa tudi opisali posamezen sadež.

Sprva jim je sestavljanje delalo kar nekaj težav, saj je bilo potrebno poiskati in povezati

ustrezno barvo sadeža. Vendar so čez čas tudi to usvojili.

3.7.4 Vsiljivci

Namen igre je, da otroci izločijo vsiljivca in utemeljijo, zakaj so ga izločili. Igre

Vsiljivci smo poiskali v revijah Zmajček in Cicido.

V vsaki vrsti so poleg živil bili narisani tudi vsiljivci. Otroci so najprej opazovali

sadeže na sličicah in jih med seboj tudi primerjali. Narisani sadež na sličici so

poimenovali in prepoznali, v čem se razlikuje od ostalih ter zakaj ne sodi zraven.

Otrokom sem igro najprej predstavila, jim pomagala pri reševanju nalog; ko pa so

usvojili koncept igre, so samostojno poiskali, poimenovali in izločili vsiljivca.

Otroci so med samo igro utemeljevali svoje ugotovitve o vsiljivcih in sproti

popravljali napake, če kdo ni pravilno ugotovil.

Otroci so tako opazovali, opisovali in poimenovali sadeže na sliki ter ugotavljali,

primerjali in sklepali, kateri sadež ne sodi v skupino in zakaj. Najlažje so izločili slikovne

prikaze slaščic in jih opredelili kot nezdrava hrana.


30

3.7.5 Pravilno poveži

Ob ugodnem vremenu se večkrat odpravimo na izlete oz. daljše sprehode.

Dejavnost je izhajala iz teh sprehodov, saj s sabo vedno vzamemo nahrbtnik, v

katerega spravimo vodo, lončke in sadje.

Tako je tudi na izlet v igri potrebno s sabo vzeti nahrbtnik. Nahrbtnik v igri je

manjši, zato lahko vanj spravimo le manjšo količino zdrave hrane, nezdravo pustimo

doma.

Izdelali smo slikovno aplikacijo − sliko nahrbtnika smo prilepili na karton. Iz

nahrbtnika so potekale rdeče puščice, v nahrbtnik pa zelene. Rdeče puščice so

predstavljale nezdravo hrano, zelene pa zdravo. Otroci so tako na puščice razvrščali

ustrezna živila, ki smo jih izrezali iz reklamnega materiala (sadje, zelenjavo, oreščke,

čokolade, čipse ipd.).

Namen igre je bil pravilno izbrati živila v nahrbtnik in otroke ozavestiti, kaj je zdrava

in kaj nezdrava hrana tudi na izletu. Otroci so tako preko igre usvojili tudi zdrave vire

sladkorja (sadje, suho sadje) in pomen čim redkejšega uživanja slaščic.


31

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

V začetku februarja smo se prvič pričeli pogovarjati o zdravi in lokalno pridelani

hrani. Otroke sem povabila v krog in posedli smo se na blazine. V uvodnem delu sem

otrokom zastavila tri vprašanja. Seveda jim na začetku ni bilo čisto razumljivo, kaj želim

pravzaprav od njih. Dobila sem zanimive odgovore.

Ko sem jim zastavila prvo vprašanje, kaj zanje pomeni zdrava hrana, sem dobila

zelo zanimive odgovore. Mlajši otroci so podali največkrat odgovor, da so to bomboni,

torte, čokolada, pizza, hamburger. Starejši so te trditve zanikali. Odgovorili so, da to ni

res in da je zdrava hrana zelenjava, sadje, voda.

Na vprašanje, kaj je varna hrana, pa so bili otroci enotni, da je to hrana, ki jo

smemo uživati, ni strupena in ne škoduje našemu zdravju.

Pri naslednjem vprašanju pa smo se ustavili. Beseda »lokalno« nam je bila

neznanka, zato je bilo najprej potrebno razložiti, kaj beseda lokalno pomeni. Ko smo

ugotovili njen pomen, smo lažje nadaljevali s pogovorom. Na vprašanje, kaj pomeni

lokalno pridelana hrana, sem dobila odgovore: doma na vrtu, kmetija, domači kraj,

Slovenija. Pri teh odgovorih so si bili vsi otroci enotni. Otrokom sem nato preko

pogovora predstavila pomen lokalno pridelane hrane in kakšne so prednosti tako

pridelane hrane.

V nadaljevanju pa sem jim predstavila dejavnost, ki jo bomo izvajali, in njeno

povezavo z lokalno pridelano hrano.

Otrokom sem tako predstavila, kako zrase solata, torej od priprave zemlje, sejanja,

do njene uporabe. Preden smo posejali solato v korita, smo se pogovarjali o potrebnih

pogojih za rast, kako vreme vpliva na rast rastlin in kako lahko mi pomagamo pri vsem

tem.

Otroci so povedali, da zelenjava oziroma vse rastline potrebujejo za rast hrano,

vodo, svetlobo in toploto. Ker pa bo naša solata rastla v koritih v igralnici, ji bo potrebno

pomagati pri rasti z zalivanjem. Zunaj bi semena zalival dež, v igralnici pa dežja ni.

Z dejavnostjo sem zaključila v začetku maja. V mesecu juniju smo se zopet posedli

v krog. Od otrok sem želela dobiti povratno informacijo glede dejavnosti, ki smo jo

izvajali vse od februarja do maja. Želela sem izvedeti, ali so preko izvedene dejavnosti

in neposredne izkušnje spoznali prednosti doma pridelane hrane.

Ponovno sem jim zastavila ista vprašanja kot pred začetkom izvajanja dejavnosti v

mesecu februarju. Pri odgovorih na prvo vprašanje so bili sedaj enotni. Ponovno sem

dobila odgovore zelenjava, sadje in voda. Tudi mlajši otroci so se sedaj s tem strinjali.


32

Pri drugem vprašanju so se ogovori ponovili, pri tretjem pa so sami pojasnili in

odgovorili, kaj je lokalno pridelana hrana. Pomen besede jim je bil tokrat že znan. Z

aktivnim učenjem in ob aktivni udeležbi pri dejavnosti se otroci veliko več naučijo in si

zapomnijo.

Nato je sledil pogovor o samem poteku dejavnosti, kaj smo posejali v korita, kaj so

semena potrebovala, da so lahko zrasla v naših koritih.

Otroci so povedali, da smo v naša korita posejali semena solate. Da so semena

lahko vzklila, jih je bilo potrebno zalivati. Zunaj bi zelenjavo zalival dež in snežne kepe.

Sonce jih je grelo in jim dajalo toploto. Povedali so tudi, da če ne bi bilo zunaj sonca,

zelenjava ne bi uspevala na naših vrtovih. Deklica je povedala, da se je potrebno z

zelenjavo ravno tako pogovarjati kot z rožami, da je tako rekla mamica. Druga pa je še

dodala, da je potrebno zelenjavi na vrtu tudi kakšno pesmico zapeti.

Pri opazovanju rasti solate so otroci sami ugotovili, da so semena v igralnici zelo

hitro vzklila. Povedali so tudi, da pri njih doma na vrtu ne zraste tako hitro. Doma na

vrtu imajo še posejano drugo zelenjavo: korenček, por, peteršilj, krompir, kumare, fižol,

paradižnik, čebulo, česen. Zato sem v vrtec sem prinesla vso našteto zelenjavo iz

svojega vrta. Zelenjavo sem postavila na mizo. Želela sem ugotoviti, ali bodo

prepoznali zelenjavo, ki so mi jo sami našteli.

Pri ugotovitvah so bili starejši otroci zelo natančni. Ne samo da so prepoznali

zelenjavo, tudi povedali so, zakaj in kje jo lahko uporabljamo.

Zelenjavo so tudi okušali. Okusi so bili raznoliki. Eden od fantov je rekel: »Čebula

nič ne peče, ker je tako mlada. No, čisto malo peče. Jaz si želim biti zdrav. Pa še vse

bibe mi poje v trebuščku«. Ostali so ga nekaj časa opazovali, potem pa so poskusili še

sami. Čeprav se jim je videlo v očeh, da jih peče, so čebulo jedli. Zakaj? Ker je tako

rekel prijatelj v skupini.

Na samem zaključku sem jim zastavila še eno vprašanje. Ali sedaj vedo, kašne so

prednosti doma pridelane hrane? Otroci so podali odgovore, ki so jih slišali med samo

dejavnostjo. Povedali so, da ni potrebno onesnaževati okolja z izpušnimi plini, lahko si

jo naberemo sami, je bolj zdrava, ne vsebuje strupenih škropiv, da je zrela in zelo

dobra. To so vidni rezultati aktivnega sodelovanja otrok pri sami dejavnosti.

Na podlagi predvidevanj, ki sem si jih zastavila v nalogi, sem ugotovila naslednje:

Pri prvem predvidevanju sem se očitno zmotila. Predvidevala sem, da predšolski otroci

zelo malo vedo o zdravi in varni hrani. Odgovori, ki so jih nanizali, so namreč pokazali

nasprotno. Otroci v predšolskem obdobju zelo veliko vedo o zdravi in varni hrani, saj so

trditve mlajših prijateljev zanikali in jih tudi podkrepili z ustreznimi odgovori.


33

Pri drugi hipotezi so bila moja predvidevanja pravilna. Otrokom je bilo najprej

potrebno razložiti besedo lokalno in jim preko pogovora predstavila pomen lokalno

pridelane hrane.

Pri dejavnostih so otroci aktivno sodelovali, s tem so si pridobivali izkušnje,

spoznali različne okuse. S prenosom izkušenj in opisovanjem dejavnosti so doma tudi

svoje starše spodbudili k pridelavi hrane. Moje predvidevanje, da lahko otroci v

predšolskem obdobju z neposredno izkušnjo spoznajo prednosti doma pridelane

hrane, se je potrdilo. Otroci so spoznali, kako lahko sami pridelamo zelenjavo, kakšne

so potrebe rastlin za rast, hkrati pa so tudi spoznali lastnosti in uporabnost zelenjave.

Z dobrim zgledom namreč otrokom pokažemo pravi odnos do hrane in zdravja. S

posebej načrtovanimi učnimi aktivnostmi otroci skozi lastno izkušnjo in pridobljenim

znanjem tako v vrtcu kot doma usvojijo odgovoren odnos do svojega zdravja.


34

5 ZAKLJU ČEK

Dejavnost, ki sem si jo zastavila za diplomsko nalogo, je potekala v skladu z

načrtovanim. Strokovno je bila dobro zastavljena in ustrezno izpeljana. Otroke sem s

svojim pogovorom spodbudila, da so tudi sami sodelovali v pogovoru, podajali mnenja

in odgovore. Komunikacija med nami je potekala verbalno in neverbalno. Pri verbalni

komunikaciji sem otrokom dajala razumljiva vprašanja in hkrati ob podajanju vprašanj

dobila tudi odgovore otrok. Vprašanja so bila otrokom razumljiva, zato mi vprašanj ni

bilo potrebno ponavljati. Tudi svoje izkušnje so dodali iz vsakdanjega življenja. Otroci

so s svojo mimiko telesa in zadovoljstva na obrazih nakazali, da so uživali v pogovorih.

Cilj diplomske naloge je bil otroke ozavestiti o pomenu zdrave in lokalno pridelane

hrane. Pomen besede »lokalno« otrokom ni bil poznan. Že v samem uvodu so otroci

preko pogovora usvajali pomen besede lokalno. Spoznali so prednosti takšnega načina

vzgajanja rastlin. Tukaj bi bilo zanimivo tudi primerjati poznavanje pomena lokalne

pridelave hrane otrok na podeželju in v mestu. Predvidevam, da bi prišlo do razlik

poznavanja pomena. Otroci s podeželja in kmetij imajo neposredno izkušnjo z naravo

in s tem pridelavo hrane doma. Mestni otroci tega niso deležni in jim je hrana, ki je

kupljena v trgovini, ne pomeni razlike med doma pridelano hrano in hrano, ki je

uvožena. Zato je naš cilj tukaj, da otroke, ne glede ali prihajajo s podeželja ali iz mesta,

že v zgodnjem obdobju ozavestimo o pomenu lokalno pridelane hrane. Le tako bodo

prišli do pozitivnega odnosa ne le do narave, namreč tudi do lokalno pridelane hrane.

Prednosti lokalno pridelane hrane se kažejo v sveži prodaji sadja in zelenjave.

Pomembna je prodaja na lokalnih ekoloških tržnicah. Tako ima potrošnik možnost, da

izve iz prve roke vse o proizvodu, ki ga kupi. Kmet mu tako lahko natančno razloži,

kako je proizvod pridelan oziroma predelan. S tem se poveča tudi osveščenost

potrošnika.

Lokalno pridelava hrana je tudi način gospodarjenja v sožitju z naravo. Tukaj ne

gre samo za prepoved kemično sintetičnih pesticidov, je tudi eden izmed odgovorov na

ekološke probleme sodobnega sveta. Vzroki za takšno pridelavo so predvsem varna in

zdrava hrana, varstvo okolja, skrb za dobro počutje živali.

Prednosti lokalno pridelane hrane so otroci spoznali na obisku ekološke kmetije.

Živalim na takšnih kmetijah je omogočeno prosto gibanje po pašnikih in s tem tudi

dobro počutje. Zdrave živali nam tako dajejo kvalitetno in okusno mleko, skuto, sir,

meso, jajca … Rodovitnost zemlje ohranjajo organska gnojila (kompost, hlevski gnoj),

pomembno je tudi kolobarjenje, da ohranimo kakovost in količino pridelka. Čebele bodo


35

lahko še naprej nabirale med, mi pa bomo lahko brez skrbi ugriznili v sveže jabolko ali

pa v sveži korenček.

Zaradi tako pridelane hrane bomo lahko še vedno pili dobro vodo in v rekah

opazovali ribe in potočne rake. Lahko bomo dihali sveži zrak, opazovali ptice in imeli na

mizah zdrave obroke domače hrane.

Pri vzgoji samo informacija otrokom ne zadostuje, ampak smo jim za zgled odrasli.

Predvsem je pomembna motivacija otrok, zlasti pri mlajših, ker je njihova koncentracija

zelo kratka. V predšolskem obdobju je prava motivacija otrok igra. Otroci se skozi igro

lažje učijo, lažje si zapomnijo, pridobljeno znanje pa je preko igre trdnejše. Preko igre

lahko razvijejo tudi zdrave prehranjevalne navade in pozitiven odnos do lokalno

pridelane hrane. Spodbujanja o zdravi in varni hrani morajo biti jasna in enostavna ter

podkrepljena s slikovnim gradivom in aktivnim učenjem.

V našem vrtcu imamo na razpolago kar nekaj iger, ki so v povezavi z zdravo

prehrano. Na željo otrok smo si jih nekaj izdelali tudi sami. Tako smo na zabavnejši in

neprisiljen način prišli do želenih rezultatov. Pri izboru iger sem bila pozorna predvsem

na to, da je glavni cilj naših dejavnosti seznaniti otroke o zdravem načinu

prehranjevanja, kaj je zdrava in kaj je varna hrana.

Prehranske navade in odnos do lokalno pridelane hrane se ne pridobi le v družini,

temveč tudi v vrtcih in šolah. Pri vzgoji spodbujanja zdravega načina življenja imamo

vzgojiteljice zelo pomembno vlogo. Pomembno je, da se s primerno vzgojo prične že

zgodaj v otroštvu, ko si otroci oblikujejo svoje prehranske navade. Bolj osveščeni otroci

bodo ohranili in razvijali dobre prehranjevalne navade tudi kasneje v življenju. Zelo

pomemben je zgled. Ne samo vzgojiteljice, temveč tudi starši moramo otrokom

pokazati pravi odnos do hrane in jim z lastnim zgledom privzgojiti odnos do zdravja.

Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo, in način prehranjevanja v

zgodnjem otroštvu vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja. Vpliv teh navad pa se

lahko prenese na kasnejše obdobje in seveda tudi na zdravje.

Ob samem zaključku izvedenih dejavnosti sem prišla do ugotovitev, da so otroci

pridobili oziroma še bolj utrdili pozitiven odnos do lokalno pridelane hrane, spoštovanje

do narave, okolja in dela kmetov ter pridobili nove izkušnje za razumevanje življenja,

pomen svetlobe, vode in zemlje za rast. Bogato učno okolje je za otroke vir zdrave

hrane in navdiha. Otroška radovednost ne pozna meja, zato bi si v prihodnje želela, da

bi si na zelenici urediti svoj vrt, kjer bi se lahko igrali, raziskovali in odkrivali naravo.


36

6 LITERATURA

Banjanac, S. (2013). Slovenski sedemletniki med najbolj ogroženimi zaradi debelosti v

EU-ju. Pridobljeno 14. 11. 2013, s http://www.rtvslo.si/zdravstvo/slovenski-

sedemletniki-med-najbolj-ogrozenimi-zaradi-debelosti-v-eu-ju/312351

Bratina, N. (2010). Debelost - naraščajoča problematika sodobnega sveta. Pridobljeno

14. 11. 2013, s http://www.didakta.si/doc/jama_2_(2010)_Uvodnik_02SI.pdf

Brdnik, S. (2011). Bodi kul, bodi fit – mala šola zdrave prehrane in gibanja za otroke in

starše. Mladi za napredek Maribora, 28. srečanje. Pridobljeno 14. 11. 2013, s

http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/728/Bodi_kul_bodi_fit_mala_sola_zdrave_p

rehrane_in_gibanja_za_otroke_in_starse.pdf

Cousin, P. J. (2012). Hrana za zdravje: novi popolni vodnik: več kot 600 jedi in

receptov za premagovanje bolezni in krepitev imunskega sistema. Ljubljana:

Arkadija.

Dan slovenske hrane in medeni zajtrk. (2012). Pridobljeno 14. 11. 2013, s

http://www.cricg.com/galerije/07medenizajtrk/index.html

Gabrijelčič Blenkuš, M. (2012). Vidiki zdrave prehrane s poudarkom na zajtrku.

Pridobljeno 21. 9. 2013, s http://www.ivz.si/Mp.aspx/?ni=164&pi=5&_5_Filen

ame=attName.png&_5_MediaId=4212&_5_AutoResize=false&pl=164-5.3.

Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in

mladostnikih v Sloveniji. Pridobljeno 14. 11. 2013, s http://img.ivz.si/janez/2315-

6904.pdf

Godina Golja, M. (2012). Dediščina narave na območju Triglavskega narodnega parka.

Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.tnp.si/images/uploads/Maja_Godina_

Golja_Dediscina_prehrane_na_obmocju_TNP.pdf

Grimes, N. (2005). Prava hrana za otroške možgane. Ljubljana: Meander.

Hlastan Ribič, C. (2008). Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja. Pridobljeno

1.07. 2013, s http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno

_zdravje_09/prehrana/ZRSS_uvod_low_res_pop.pdf

Hrana. (2013). Pridobljeno 14.11. 2013, s http://sl.wikipedia.org/wiki/Hrana.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. (2013). Tradicionalni slovenski zajtrk.

Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.kgzs.si/gv/promocija/sejmi-in-prireditve

/tradicionalni-slovenski-zajtrk.aspx

Merljak, M., Koman, M. (2010). Zdravje je naša odločitev. Ljubljana: Prešernova

družba.

Mindell, E. (2000). Otroška vitaminska biblija. Ljubljana: Mladinska knjiga.


37

Piramida zdrave prehrane. (2013). Pridobljeno 1. 7. 2013, s

https://www.google.si/#q=prehranska+piramida.

Pokorn, D. (2004). Prehrana v različnih življenjskih obdobjih. Ljubljana: Marbona.

Pokorn, D. (2013). Zdrava otroška prehrana …ob kateri otroci tudi uživajo. Pridobljeno

14. 11. 2013, s http://www.zdruzenje-nutricionisti-dietetiki.si/Brosura%20Zdrava%

20otroska%20prehrana%20.pdf

Pomen zajtrka. Pridobljeno 19.11. 2013, s www.os-jd.si/material/pomen_zajtrka.pdf..

Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje. (2005.) Nacionalni program prehranske

politike od 2005 do 2010 (NPPP 2005-2010). Pridobljeno 14. 11. 2013, s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Nacional

ni_program_prehranske_politike_slo.pdf

Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje. (2007). Strategija Vlade Republike

Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do

2012. Pridobljeno 14.11. 2013, s http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/page

uploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/javno_zdravje/strategija_vlade_RS_podr

ocje_telesne_dejavnosti.pdf

Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. (2013). Lokalno pridelana

zelenjava. Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/

promocija_lokalne_hrane/lokalno_pridelana_zelenjava

Smrekar, N. (2011). Priročnik z merili kakovosti za lokalno pridelana živila, za namen

prodaje v vzgojno izobraževalne ustanove, domove za starejše občane in gostilne

ter na tržnicah. Pridobljeno 14. 11. 2013, s http://www.nadezeli.si/userfiles/file/

Prirocnik%20z%20merili%20kakovosti%20JARINA.pdf

Šömen Joksić, A. (2013). »Premisli. Jej. Varuj.« Okoljski odtis zavržene hrane. Zdravje

za vse, avg. 2013, št. 4, str. 2. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo.

Veterinarska uprava Republike Slovenije. (2011). Varna hrana »OD VIL DO VILIC«.

Pridobljeno 18. 11. 2013, s http://www.vurs.gov.si/fileadmin/vurs.gov.si/pageup

loads/ publikacije/Varnahrana.pdf

diplomska naloga lidija zidanŠek - share.upr.si · summary raising awareness of preschool children...

Documents