UNIVERZA V MARIBORU

Filozofska fakulteta

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

DIPLOMSKA NALOGA

Mateja Pučko

Maribor, 2009

UNIVERZA V MARIBORU

Filozofska fakulteta

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

DIPLOMSKA NALOGA

SODOBNI POUK SLOVENŠČINE OB UPORABI

INTERAKTIVNE TABLE

Mentor: izr. prof. dr. Joţe Lipnik

Somentorica: asist. dr. Simona Pulko

Mateja Pučko

Maribor, 2009

I Z J A V A

Podpisana Mateja Pučko, rojena 1. 6. 1984, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s knjiţevnostjo, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Sodobni pouk slovenščine ob uporabi interaktivne

table pri mentorju izr. prof. dr. Joţetu Lipniku in somentorici asis. dr. Simoni

Pulko avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Mateja Pučko

Maribor, 20. 8. 2009

ZAHVALA

Za pomoč in strokovne nasvete pri izdelavi diplomskega dela se iskreno

zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Joţetu Lipniku in somentorici asis. dr. Simoni

Pulko.

Zahvaljujem se vseh osnovnim in srednjim šolam ter njihovim ravnateljem, ki so

sodelovali v anketi. Posebej bi še se rada zahvalila ravnatelju Gimnazije Franca

Miklošiča Ljutomer, g. Zvonku Kustecu, za vse nasvete, ideje in pomoč pri

nastajanju tega diplomskega dela.

Posebna zahvala gre druţini, ki mi je skozi vso študijsko pot stala ob strani in mi

nudila vso potrebno vzpodbudo in pomoč.

POVZETEK

Pri pouku so učitelji vedno uporabljali učna sredstva in pripomočke. V različnih

zgodovinskih obdobjih se je v šolah pojavljala različna izobraţevalna tehnologija,

ki je odraţala trenutno stopnjo razvoja znanosti, tehnologije in tehnike. Zadnje

stoletje je na področje vzgoje in izobraţevanja prineslo vrsto tehničnih

pripomočkov: od filma prek radia in televizije do računalnika in interaktivne

table. Vzporedno s pojavljanjem sodobnih učnih sredstev in pripomočkov pa se je

začelo tudi raziskovanje njihovih učinkov. Pri sodobnem poučevanju je uvajanje

novosti nujno potrebno za kvaliteten pouk. Inovacije predstavljajo izziv

dosedanjemu sistemu izobraţevanja in vzgoje in so poleg učiteljeve in učenčeve

ustvarjalnosti najpomembnejši dejavniki razvoja in prihodnosti pouka.

Ugotovljeno je, da pozornost učencev in obseg informacij narašča, če učitelj poleg

govora pri pouku uporablja tudi slike, zvok in animacije. Pouk, izveden z več

mediji, je torej kakovostnejši od pouka, pri katerem učitelj le govori in opisuje

stvari. Ob uporabi učnih sredstev so učenci dodatno motivirani in pripravljeni za

delo, s tem pa dosegamo tudi povečano aktivnost pri doseganju določenih ciljev.

Interaktivna tabla je orodje, ki med učno uro omogoča pisanje s svetlobnim

črnilom, raziskovanje po internetu, dostop do datotek na računalniku, uporabo

najrazličnejših avdio, video teh drugih elektronskih gradiv in še mnogo več. To je

nova tehnologija, ki zdruţuje interaktivno tablo, računalnik in projektor. Uporaba

interaktivne table daje motivacijski zagon tako učiteljem kot učencem, pri pouku

ne gre le za poučevanje, temveč dejansko skupno učenje.

Zavedati pa se moramo, da doseganje vzgojno-izobraţevalnih ciljev ni bilo nikoli

v prvi vrsti odvisno od tehničnih sredstev, temveč predvsem od kvalitete

didaktično-metodične obdelave učne vsebine in postopkov. Še tako kvalitetno

učno sredstvo pa ne bo doseglo svojega namena, če ga učitelj, ki ga uporablja, ne

povezuje v izbrane učne metode.

Ključne besede: interaktivna tabla, učna sredstva, učni pripomočki, sodobno

poučevanje, informacijska tehnologija, komunikacijska tehnologija, pouk

slovenščine.

ABSTRACT

Teachers always use learning resources and teaching aids at their work. In

different historical periods, different educational technology was used, which

reflected the different level of science and technology development. The last

century brought a lot of new technical aids in educational sphere. The film, radio,

computer and interactive whiteboard. Parallel to introductions of this learning

resources and teaching aids, the research of their effects started. In modern

education the introduction of new technology in classroom is necessary for quality

lessons. The inovations represent challenge for existing educational system and

are one of the most important development imperatives for educational

development next to the teacher and students creativity. It is established, that

students focus and amounth of informations increases, if the teacher uses

pictures, sounds and animations and not only plain talk. The lesson which

includes more media has more quality than lesson in which teacher talks and

describes things only with words. With the use of teaching aids, students are

more motivated and prepared to learn and that is how we get increased activity

in reaching our goals.

Interactive whiteboard is a tool which allows us writting with light pen, browsing

the internet, accessing different files, using different audio, video and electronical

materials and many more. This is the new technology that includes interactive

whiteboard, computer and projector. A lot of new uses of this technology,

contents and different tools allow us efficient and creative supplementiation to the

classical way ot teaching. The use of interactive whiteboards gives pedagogical

practise a new meaning and momentum for teachers and students. This is not

about teaching any more , now it is about group learning.

We always have to realize, that reaching of educational goals was never

dependent on technical meanings in first place. It was dependent on quality

didactical methodical lessons preparations and procedures. Even high quality educational resource

won't reach its goal, if the teacher who is using it, doesn't link it together in his teaching method.

Key words: interactive whiteboard, teaching aids, educational resources, modern

teaching, information communicational technology, Slovene lessons

KAZALO VSEBINE

UVOD ................................................................................................................. 1

I TEORETIČNI DEL ................................................................................. 3

1 SPLOŠNO O SODOBNIH UČNIH SREDSTVIH .................................. 4

1.1 OPREDELITEV POJMOV: UČILA, UČNA SREDSTVA, UČNI

PRIPOMOČKI, IZOBRAŢEVALNA TEHNOLOGIJA ............................. 5

1.2 PREGLED RAZVOJA UČNIH SREDSTEV ............................................. 7

1.3 KRITERIJI ZA KLASIFIKACIJO ............................................................. 9

1.4 DEJAVNIKI IZBIRE UČNIH SREDSTEV ............................................. 12

1.5 TEHNIČNO-DIDAKTIČNE ZNAČILNOSTI UČNIH SREDSTEV ........ 13

1.5.1 VIZUALNA UČNA SREDSTVA ................................................................ 13

1.5.1.1 ŠOLSKA TABLA……………………………………………….…13

1.5.1.2 FOTOGRAFIJE, RISBE, SKICE………………………………....14

1.5.1.3 GRAFOSKOP, DIAPROJEKTOR, EPISKOP………………..….15

1.5.1.4 UČBENIK………………………………………………….……..15

1.5.2 AVDITIVNA UČNA SREDSTVA ............................................................... 16

1.5.2.1 RADIO, KASETOFON, MAGNETOFON, CD-PLAYER…...……16

1.5.3 AVDIOVIZUALNA UČNA SREDSTVA ..................................................... 16

1.5.3.1 TELEVIZIJA, VIDEOREKORDER, DVD PREDVAJALNIK…….17

1.5.3.2 RAČUNALNIK……………………………………………………17

1.5.3.3 INTERNET……………………………………………….……….24

2 IZOBRAŢEVANJE V SODOBNI INFORMACIJSKI DRUŢBI......... 25

2.1 MULTIMEDIJA ...................................................................................... 28

3 INTERAKTIVNA TABLA .................................................................... 30

3.1 TEHNIČNE LASTNOSTI ....................................................................... 30

3.2 DIDAKTIČNA UPORABNOST .............................................................. 33

3.2.1 NAMEN IN VPLIV ................................................................................... 33

3.2.2 UČINKOVITOST IN UPORABNOST ....................................................... 34

3.2.3 FLEKSIBILNOST IN RAZNOVRSTNOST ................................................. 35

3.3 MULTIMEDIJSKI PRISTOP................................................................... 35

3.4 DODATKI K INTERAKTIVNI TABLI ................................................... 36

3.5 SLABOSTI .............................................................................................. 38

4 SODOBNI POUK SLOVENŠČINE ...................................................... 39

II EMPIRIČNI DEL .................................................................................. 41

1 UVOD ..................................................................................................... 42

2 UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI SLOVENŠČINI ............. 43

2.1 ORODJA ................................................................................................. 48

2.2 UPORABA RAZLIČNIH PROGRAMOV ............................................... 56

3 RAZISKAVA.......................................................................................... 60

3.1 NAMEN RAZISKAVE ............................................................................ 60

3.2 ZBIRANJE PODATKOV ........................................................................ 60

3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ........................................................... 60

3.4 ZASTAVLJENE HIPOTEZE ................................................................... 62

3.5 METODOLOGIJA ................................................................................... 63

3.6 OBDELAVA PODATKOV ..................................................................... 63

3.7 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETIRANJA ........................... 63

3.8 DOBLJENI REZULTATI IN POTRDITEV HIPOTEZ ............................ 85

SKLEP .............................................................................................................. 87

VIRI IN LITERATURA .................................................................................. 89

PRILOGE ........................................................................................................ 92

KAZALO SLIK

Slika 1: Človeški razvoj ........................................................................................ 9

Slika 2: Model uporabe multimedijskih sistemov v izobraţevanju. ...................... 18

Slika 3: Model uporabe računalnika v izobraţevanju. ........................................ 20

Slika 4: Primer delitve multimedijske izobraţevalne programske opreme ........... 23

Slika 5: Usvajanje znanja ................................................................................... 23

Slika 6: Interaktivna tabla .................................................................................. 31

Slika 7: Interaktivni tabli ................................................................................... 34

Slika 8: Interaktivni razred ................................................................................ 36

Slika 9: Tablica .................................................................................................. 37

Slika 10: Glasovalni sistemi ............................................................................... 39

Slika 11: Poučevanje nekoč in danes .................................................................. 39

Slika 12: Odpri interaktivni način ...................................................................... 43

Slika 13: Opravilna vrstica ................................................................................ 43

Slika 14: Odpri novo stran ................................................................................. 44

Slika 15: Shrani spremembe ............................................................................... 44

Slika 16: Predloge ............................................................................................. 45

Slika 17: Dodajanje slik ..................................................................................... 46

Slika 18: Zaţeni brskalnik .................................................................................. 46

Slika 19: Pomoč ................................................................................................. 47

Slika 20: Pero .................................................................................................... 48

Slika 21: Marker ................................................................................................ 48

Slika 22: Radirka ............................................................................................... 49

Slika 23: Linija .................................................................................................. 49

Slika 24: Stran z mreţo ...................................................................................... 50

Slika 25: Stran s koledarjem .............................................................................. 50

Slika 26: Virtualna tipkovnica ............................................................................ 51

Slika 27: Ţaromet .............................................................................................. 51

Slika 28: Tipkano besedilo ................................................................................. 52

Slika 29: Prostoročni tekst ................................................................................. 52

Slika 30: Oblike ................................................................................................. 53

Slika 31: Matematična orodja ............................................................................ 53

Slika 32: Predloge iz galerije ............................................................................. 54

Slika 33: Vaje iz angleške slovnice ..................................................................... 54

Slika 34: Pridevniki in prislovi v angleščini ....................................................... 55

Slika 35: Angleška knjiţevnost ........................................................................... 55

Slika 36: Velika in mala začetnica ...................................................................... 57

Slika 37: Slovarji in priročniki ........................................................................... 57

Slika 38: Protestantizem na Slovenskem ............................................................. 58

Slika 39: Goethe ................................................................................................ 58

Slika 40: Prešeren .............................................................................................. 59

1

UVOD

Pri pouku učitelji izbirajo, usmerjajo in organizirajo izkušnje učencev z namenom,

da bi spodbudili take procese učenja, ki bi bili čim bolj usklajeni z zastavljenimi

cilji. Na proces učenja pa vplivajo različni dejavniki, ki jih delimo na notranje in

zunanje.

Dejavniki uspešnega učenja:

Ti dejavniki se med seboj prepletajo in prehajajo. Za učno uspešnost je poleg

objektivnega okolja zelo pomembno tudi efektivno okolje, to je tisto, ki na učenca

v resnici učinkuje. Učenec ni le pasiven produkt okoliščin, ampak vstopa v nove

učne situacije kot aktiven partner in do neke mere izbira vplive, ki nanj delujejo,

torej gre za interakcijo. (Marentič Poţarnik 1988: 16)

Neprestano spreminjanje, gibanje je ena temeljnih značilnosti ţivljenja in dela v

današnjem času. Tehnološke spremembe se širijo s pospešeno hitrostjo. Ta

dinamika postavlja področje vzgojno-izobraţevalnega dela pred mnoge dileme in

nove zahteve glede same organizacije pouka, predvsem glede ciljev in vsebine.

Naše vsakodnevne izkušnje so v veliki meri odvisne od tehnologije v najširšem

smislu.

Hitro spreminjanje sodobnega sveta se močno odraţa na vzgojno-izobraţevalnem

področju, kjer so se v zadnjih dvajsetih letih uveljavile mnoge novosti. Pomemben

deleţ so prispevali tudi učni mediji, ki so postopno prodirali v naš vzgojno-

izobraţevalni sistem in mu dali novo podobo. V tem sistemu je učitelj ob sodobni

V zunanji situaciji:

1. Fizikalni (učno okolje)

2. Socialni:

druţina

šola, pouk, učitelj

vrstniki

druţbenoekonomski sistem

mnoţična komunikacijska

sredstva

V učencu:

1. Fiziološki (telesno stanje)

2. Psihološki:

sposobnosti

predznanje

učne navade

motivacija, interesi

osebna prilagojenost

2

tehniki, spremenjeni organizaciji učenja in pouka, ob razvitejši didaktični teoriji in

izobraţevalni tehnologiji najpomembnejši dejavnik napredka v šoli.

Inovacije predstavljajo izziv dosedanjemu sistemu izobraţevanja in vzgoje in so

poleg učiteljeve in učenčeve ustvarjalnosti najpomembnejši imperativi razvoja in

prihodnosti pouka. (Blaţič 1993: 5)

3

I TEORETIČNI DEL

4

1 SPLOŠNO O SODOBNIH UČNIH SREDSTVIH

Pri pouku so učitelji vedno uporabljali učna sredstva in pripomočke. V različnih

zgodovinskih obdobjih se je v šolah pojavljala različna izobraţevalna tehnologija,

ki je odraţala trenutno stopnjo razvoja znanosti, tehnologije in tehnike. Zadnje

stoletje je na področje vzgoje in izobraţevanja prineslo vrsto tehničnih

pripomočkov: od filma prek radia in televizije do računalnika. Vzporedno s

pojavljanjem sodobnih učnih sredstev in pripomočkov pa se je začelo tudi

raziskovanje njihovih učinkov. (Blaţič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik 2006:

267)

Pri sodobnem poučevanju je uvajanje novosti nujno potrebno za kvaliteten pouk.

Značilnosti sodobnih učnih sredstev:

Sodobna učna sredstva shranjujejo informacije na najrazličnejše načine. Iz

teh virov potem črpata znanje v izobraţevanju tako učenec kot učitelj.

Pri smotrni uporabi učnih sredstev prevladuje učenje kot aktivni proces,

kot jemanje in predelava znanja. Poučevanje, ki ga je doslej opravljal

učitelj, polagoma slabi, ne pojavlja se več kot edini vir znanja.

Večina avtorjev poudarja, da je moč sodobnih učnih sredstev v dvosmerni

komunikaciji, s čimer je omogočena tudi povratna zveza.

Sodobna učna sredstva lahko uporabljamo tudi izven šole, omogočajo

individualno in mnoţično učenje.

Učni program je mogoče pripraviti izven učnega procesa in ni nujno, da ga

pripravi učitelj, ki pouk potem tudi izvaja. (Jereb, Jug 1987: 12)

Na didaktičnem področju so medije dolgo časa obravnavali v okviru zunanje

organizacije pouka. V tem delu so bili omenjeni kot nepomembni del metod. V

praksi pa so odločitve o medijih tesno povezane z odločitvijo o uporabi določene

učne metode, gre za vzajemno delovanje med medijem (s čim) in učno metodo

(kako).

5

Učno vsebino lahko posredujemo učencem z različnimi mediji, na več načinov.

Kvaliteta posredovane informacije pa je odvisna od zgradbe, primernosti in

izkoriščenosti specifične lastnosti medija.

1.1 OPREDELITEV POJMOV: UČILA, UČNA SREDSTVA, UČNI

PRIPOMOČKI, IZOBRAŢEVALNA TEHNOLOGIJA

Učni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z učnimi oblikami in učnimi

metodami. Rezultati psiholoških, socioloških in didaktičnih raziskav pa

dokazujejo, da imajo pri tem pomemben deleţ tudi učila in učni pripomočki.

Po načinu spoznavanja razlikujejo didaktiki učila in učne pripomočke.

Učilo je predmet, ob katerem dobiva učenec znanje neposredno, učni pripomoček

pa je predmet, ki pripomore k temu. Med njimi pa je teţko potegniti ostro mejo,

ker so moţni prehodi. (Andoljšek 1976: 129)

Vzgojno izobraţevalni proces so ţe od nekdaj spremljali raznovrstni pripomočki.

Različni termini, ki jih srečujemo pri proučevanju strokovne literature, ne izvirajo

le iz različni poimenovanj avtorjev, ampak predstavljajo tudi evolucijo didaktične

teorije in prakse.

Jereb in Jug (1987: 9) govorita o treh etapah v pojmovanju in poimenovanju učnih

sredstev:

1. Poimenovanje učnih sredstev je vedno izviralo iz karakterističnih

značilnosti priprave in uporabe le-teh v učno-vzgojnem procesu. Dolgo

časa je bila priprava velike večine učnih sredstev prepuščena učitelju ter

njegovi prizadevnosti in iznajdljivosti. Sam jih je zbiral ali izdeloval ter jih

po lastnem preudarku vključeval v edukativni proces, saj je v njih videl

predvsem pomagala.

2. Drugo etapo karakterizira tovarniška izdelava in mnoţina uporaba

aparatov za reprodukcijo slike in zvoka. Nabava in s tem tudi odločanje o

uporabi avdio-vizualnih pripomočkov ni več le izključno v rokah

pedagogov, potrebno je ţe določeno planiranje na nivoju izobraţevalne

6

institucije. V tem obdobju se za učna sredstva udomači izraz avdio-

vizualna sredstva.

3. Sedanji etapi razvoja učnih sredstev dajejo značilno obeleţje razni

kibernetični mehanizmi (sistem responderjev, elektronska učilnica,

računalnik). Pojavi se izraz pedagoška in izobraţevalna tehnologija.

Učni pripomočki so didaktično oblikovana objektivna stvarnost. Čeprav učni

pripomočki nadomeščajo izvirno objektivno stvarnost, pa so prav tako pomemben

vir znanja in hkrati baza za razvijanje delovne sposobnosti.

Ločimo več skupin učnih pripomočkov:

1. Vizualni učni pripomočki – tukaj je poudarjena video komponenta. Glede

na dimenzije so lahko dvo- ali tridimenzionalni, glede na didaktično

funkcijo pa dinamični ali statični. Dvodimenzionalni so na primer: risbe,

grafikoni, zemljevidi, plakati, tabele, filmi … tridimenzionalni pa modeli,

makete, globusi, računalniki.

2. Avditivni učni pripomočki temeljijo na avdio komponenti. Sem uvrščamo

različne zvočne posnetke.

3. Tekstni učni pripomočki pa zajemajo najrazličnejšo tekstno gradivo kot so

učbeniki, članki, delovni listi, knjige … (Poljak 1974: 66)

Tehnična ali učna pomagala so delovna orodja, predvsem za delo v izvirni

stvarnosti z učnimi pripomočki. To so na primer: ravnilo, stojala, okvirji, posoda,

ekran, radio, televizija, diaprojektor … Učni pripomočki so vir znanja oziroma

objekt spoznavanja, učna pomagala pa so orodja za delo. Z uporabo učnih

pomagal pomagamo razvijati delovne sposobnosti učencev, kar je povezano z

uresničevanjem funkcionalne naloge pouka. (Poljak 1974: 68)

V zvezi z uporabo učnih sredstev avtorji zelo pogosto uporabljajo dva tuja izraza:

hardware in software. Z izrazom hardware ali učni pripomočki označujemo vsa

tista tehnična sredstva izobraţevalne tehnologije, ki niso neposredni objekt

proučevanja v vzgojno izobraţevalnem procesu, pač pa z njihovo pomočjo učenci

pridobivajo znanje posredno (tabla, televizor, trikotnik, radio …). Software ali

učna sredstva pa označujejo metodično-didaktična sredstva (učna gradiva), ki jih

uporabljamo s hardwarom. To so različni predmeti, slike, modeli, zbirke in drugi

7

materiali, ki jih uporabljamo pri pouku kot izvor neposrednega pridobivanja

znanja in kot materialno osnovo za miselno aktivnost učencev.

1.2 PREGLED RAZVOJA UČNIH SREDSTEV

Učila so stara toliko kot pouk. Razvijala so se s poukom, razvojem tehnike,

tehnologije gospodarstva in druţbe.

V njihovem razvoju je pomembnih zlasti pet mejnikov: izum tiska, izum

fotografije, izum radia, filma in televizije ter izum učnih strojev in računalnikov.

Prva in najprimitivnejša oblika učenja je bila opazovanje. Otroci so opazovali, kaj

in kako delajo odrasli, postopoma pa so se tudi sami vključevali v delo in tako

usvajali potrebna znanja in delovne spretnosti.

Z nastankom prvih šol kot vzgojno-izobraţevalnih institucij pa se je situacija

bistveno spremenila. Poleg vida in opazovanja dobita govor in sluh vse večji

pomen. V tej fazi prihaja do racionalizacije in ekonomičnosti prenosa tujih

delovnih izkušenj s pomočjo govora na večje število mladih ljudi. Tedaj še niso

poznali specifičnih učnih sredstev in pripomočkov, seveda tudi ne izobraţevalne

tehnologije.

Do bistvenih sprememb je prišlo po Gutembergu. Tiskana beseda je postala glavni

vir izobraţevalnih informacij. Tabla in kreda nista sluţili samo za pisanje, ampak

tudi risanje. Učitelji so izdelovali slike in modele, kasneje pa so v šolo začele

prodirati tudi fotografije v črno-beli tehniki in v barvah ter diapozitivi in diafilmi.

Učna sredstva in pripomočki so tako dobivala pri pouku vse večji pomen,

povečuje se vloga vizualizacije. Pri sodobnem pojmovanju spoznavnega procesa

predstavljajo učna sredstva materialno podlago za miselno aktivnost učencev in so

zato prisotna v vseh fazah vzgojno-izobraţevalnega procesa.

V razvoju izobraţevalne tehnologije opazimo tri etape, za katere je značilna

svojevrstna tehnična osnova, didaktična nadgradnja in raziskovalna metodologija.

8

1. Izobraţevalna tehnologija je le vloţek v tradicionalni obliki pouka.

Označuje jo uporaba učnih sredstev in pripomočkov, predvsem zardi večje

nazornosti.

2. Učna sredstva in pripomočke uporabljajo tudi učenci ter tako postajajo

aktivnejši subjekti v procesu. Mediji ţe deloma zamenjujejo direktno

učiteljevo delo. S tem se učiteljeva vloga ne zmanjšuje, ampak le

povečuje, saj prevzema nove vloge organizatorja učnega procesa.

Samostojnost in odgovornost tako učitelja kot učenca se povečujeta.

3. V tretji etapi bi lahko govorili o multimedijskem pristopu. Izobraţevalna

tehnologija se uporablja za komunikacijo med učencem in različnimi viri

informacij. Delovanje multimedijskih sistemov v vzgojno-izobraţevalnem

procesu kontrolira učitelj, ki prevzame vlogo mentorja, ter usmerja,

motivira in evalvira delo vključenih v izobraţevanje. (Blaţič 1993: 7)

Povojni čas je pokazal, da so učitelji z nezaupanjem sprejemali didaktične

inovacije, ker niso bili usposobljeni za uporabo nove izobraţevalne tehnologije.

Predmet izobraţevalna tehnologija je bil uveden na učiteljskih kadrovskih šolah v

Sloveniji v sredini sedemdesetih let.

Zadnja leta se v šolah srečujemo s prodorom tehničnih inovacij, ki temeljijo na

razvoju nove informacijske tehnologije. Namesto stare tehnologije, ki je bila v

glavnem odvisna od mehaničnih naprav, se uveljavljajo novi informacijski mediji,

ki temeljijo na elektronskih napravah in omogočajo, da ustvarjamo, shranjujemo,

izbiramo, obdelujemo, pošiljamo in posredujemo s hitrostjo in v količinah, ki si

jih teţko predstavljamo.

Praktične izkušnje so pokazale, da so didaktične inovacije pomembno spremenile

učiteljevo pozicijo in funkcijo. Zahvaljujoč inovacijam učitelj res vse manj

poučuje, zato pa je njegova vloga izrazitejša v smislu organizacijske funkcije.

Vsekakor so mediji prisilili šolo v soočenje s temeljnih vprašanjem prenašanja in

pridobivanja informacij. Razvoj novih informacijskih tehnologij je vplival na

nastanek številnih novih medijev, ki so postali sestavni del našega ţivljenja in

vzgojno-izobraţevalnega procesa. (Blaţič 1993: 9)

9

Slika 1: Človeški razvoj

(vir: http://d111.fnm.uni-

mb.si/gradiva/mod/resource/view.php?inpopup=true&id=631, pridobljeno 12. 1.

2009)

1.3 KRITERIJI ZA KLASIFIKACIJO

Različni teoretiki so imeli v preteklosti kot tudi še danes močan interes oblikovati

klasifikacijo, ki bi razvrstila medije v določen sistematičen sistem, ki bi omogočal

primerjavo.

Prve klasifikacije medijev so se pojavile v ZDA kmalu po vojni, v Evropi pa smo

se doslej zadovoljili samo s prejemanjem in analiziranjem ameriških izhodišč,

predvsem stališč Gagneja, Briggsa in Edlinga. Šele v sedemdesetih letih

prejšnjega stoletja pa zasledimo resnejše analize tudi v nemški didaktični

literaturi.

Pri poskusih klasifikacije medijev naj bi pojasnili medsebojne zveze tako, da bi

oblikovali razrede o dejanskem stanju, dogodkih in predmetih in tako povezali

medije, urejene v skupine na osnovi enega ali več znakov.

Predvsem hiter razvoj vedno bolj zapletenih tehničnih aparatov za shranjevanje ter

predvajanje vizualnih in akustičnih informacij je med učitelje vneslo negotovost.

10

Zaradi pomanjkljive izobrazbe na tem področju se zdijo sami sebi nemočni, zato

iščejo ustrezna navodila o ravnanju in uporabi medijev, ki bi dajala odgovore na

vprašanja, kateri medij bi bil najboljši in najprimernejši za obravnavo določenega

učnega problema. Pri tem nimajo pomembne vloge le pravi didaktični kriteriji,

ampak tudi drugi, kot so na primer stroški, lahka dostopnost, poraba časa in

organizacijska vprašanja. (Blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 285)

Število klasifikacijskih poskusov nenehno narašča. V literaturi najdemo učne

medije razvrščene po različnih kriterijih. Nekateri najpogosteje uporabljeni

kriteriji razvrščanja so naslednji:

- Modaliteta informacije (akustična, vizualna, avdiovizualna).

- Narava informacije glede na način zapisa (simbolična, slikovna,

konkretna).

- Trajanje informacije (dinamična, statična).

- Stopnja in oblika učenčevega sodelovanja (enosmerna in dvosmerna

komunikacija).

- Stopnja vpliva na strategijo pouka (pasivna in aktivna sredstva).

- Izvor učnih sredstev.

- Stroški, ki so potrebni za načrtovanje, proizvodnjo in uporabo učnih

sredstev.

Različne teorije in vrste učenja omogočajo različne kriterije in klasifikacijo učnih

pripomočkov.

Poljak uporablja pri klasifikacijah dva indikatorja: statičnost in dinamičnost ter

dvo- in trodimenzionalnost. Dale Edgar razvršča pripomočke na osnovi stoţca

izkušenj, Biling uporablja stimulativne razseţnosti, Gagne učne cilje in medije.

Jereb in Jug (1987: 10) pa povzameta klasifikacije v naslednje kriterije:

1. Kriteriji po načinu percepiranja (sprejemanja):

- avditivna,

- vizualna,

- avdio-vizualna sredstva.

11

2. Kriteriji po načinu uporabe:

- demonstracijska sredstva (filmi, diapozitivi, slike),

- laboratorijsko eksperimentalna sredstva (stroji, priprave),

- pripomočki za samostojno delo (slovarji, enciklopedije),

- manipulativna sredstva (orodja, pribor).

3. Kriterij glede na izvor učil:

- učilo kot industrijski izdelek,

- lastni izdelek,

- drugačni izvor (narava).

4. Stopnja didaktične predelave:

- naravni elementi,

- rekonstrukcije stvarnosti,

- grafično-simbolična sredstva.

5. Stopnja abstraktnosti:

- prirejene izkušnje,

- neposredne izkušnje.

6. Delitev na učila in pomagala, oz. učne pripomočke in pomagala.

7. Delitev avtorja N. Šoljana (Jereb in Jug 1987: 11):

- velika tehnologija (dvosmerna komunikacija),

- mala tehnologija (ostala).

8. Delitev po kriteriju vsebine:

- statična sredstva (slike, risbe, diapozitivi),

- dinamična sredstva (film, TV),

12

1.4 DEJAVNIKI IZBIRE UČNIH SREDSTEV

Uvajanje in uporaba medijev v izobraţevanju je izpolnila vsaj dvoje pričakovanj:

izobraţevanje postaja vse dostopnejše, premoščene so fizične ovire prostora in

časa, mediji omogočajo izboljšanje kvalitete izobraţevanja v didaktičnem smislu.

Na drugi strani pa se nekatera pričakovanja niso uresničila. V redkih evalvacijskih

projektih najdemo zelo malo dokaznega materiala o boljših rezultatih učenja pri

učencih, ki so pri pouku pridobivali znanje ob uporabi medijev. Uporaba medijev

predstavlja tudi dodatne stroške, ki jih marsikateri učenec in tudi šole ne zmorejo.

(Blaţič 1993: 8)

Jereb in Jug (1987: 11) sta oblikovala naslednji kriterij za izbor učne tehnologije:

1. Tehnično-metodični kriteriji (tisti, ki izhajajo iz objektivnih karakteristik

učnih sredstev).

2. Didaktične lastnosti (kriteriji, ki govorijo o načinu uporabe, o metodi).

3. Organizacijsko-ekonomski kriteriji (izhajajo iz organizacijskih in

ekonomskih proučevanj).

Učne medije vključujemo v vzgojno-izobraţevalni proces vedno z določenim

namenom. Od uporabe posameznih medijskih sklopov pričakujemo predvsem

večjo racionalizacijo pri organizaciji pouka in večjo učinkovitost v didaktičnem

smislu.

V okviru priprav na učno delo mora učitelj strukturirati različne elemente in

aktivnosti za pouk. V tem okviru tudi planira in razišče predpostavke in vplive, ki

pogojujejo izbiro učnih medijev. Zagotovo ne zadošča le to, da odbere učne

medije po domnevnih prednostih in slabostih, kot jih navajajo mnoge publikacije.

Konkretna izbira učnega medija je odvisna od treh glavnih spremenljivk: od

učiteljeve odločitve, od metodičnih odločitvenih razlogov in metodičnih

funkcijskih elementov. (Blaţič 1993: 31)

Pri načrtovanju izbire medijev si mora učitelj postaviti podobna vprašanja:

1. Katere naloge moramo realizirati v okviru konkretne učne aktivnosti?

2. Katere so osnovne karakteristike vsebine pouka?

13

3. Katere so psihološke karakteristike učenca, ki naj bi te učne vsebine

usvojil?

4. Kakšne so izkušnje učencev o teh vsebinah?

5. Kakšna komunikacija naj pri obravnavi dominira?

6. Kakšno opremo imamo na voljo za organizacijo predvidenih učnih

aktivnosti?

7. Kaj od razpoloţljive opreme znamo uporabljati?

8. Katera pedagoško-psihološka spoznanja moram upoštevati pri organizaciji

učnih aktivnosti?

9. Kateri mediji, metode in oblike so dominirali pri tem?

(Blaţič, Ivanuš Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 300)

Vsekakor ne moremo na podlagi učnih ciljev in vsebin sprejeti didaktično dovolj

utemeljenih odločitev o uporabi najustreznejšega medija. Vsakič je najprimernejši

tisti medij, ki ga je mogoče najprimerneje vgraditi v nameravani učni proces.

1.5 TEHNIČNO-DIDAKTIČNE ZNAČILNOSTI UČNIH SREDSTEV

1.5.1 VIZUALNA UČNA SREDSTVA

Pri vizualnih pripomočkih gre za sprejemanje informacij samo s pomočjo vida.

Poudarjena je video komponenta. Ti pripomočki sluţijo predvsem za spoznavanje

določenih oblik in njihove sestave.

1.5.1.1 ŠOLSKA TABLA

Šolska tabla je eno najstarejših grafičnih in vizualnih učnih sredstev. Učitelji jo ţe

več stoletij uporabljajo kot osnovno učno sredstvo za demonstracijo učnih vsebin.

Sodobne verzije šolske table, na katero so učitelji pisali in risali s kredo, so

raznolike po obliki, materialih, iz katerih so izdelane in namenu uporabe.

Glede na način obdelave pisalne površine ločimo več tipov tabel. Na nekatere

pišemo s kredo, na druge pa s posebnimi flomastri. Poznamo prostostoječe table,

14

dviţne table, pomične, table s krili, table na valje, magnetne table in trenutno

najnovejše interaktivne table, ki so opisane v posebnem poglavju.

Dobra šolska tabla mora imeti naslednje didaktične lastnosti:

Zagotavljati mora ustrezen kontrast med ploskvijo in skico, oz. zapisanim

tekstom.

Omogočati mora ustrezen difuzni odboj svetlobe, zato jo navadno

osvetlimo z večjim številom svetil manjše jakosti, ki so nameščena na

vodilih nad tablo.

V skladu s sodobnimi spoznanji in potrebami mora biti ustrezne barve.

Postavljena mora biti v ustrezni višini v skladu z razvojno stopnjo

učencev. (Blaţič 1998: 53)

Sodobne bele table imajo namagneteno gladko površino, po kateri se piše s

posebnimi večbarvnimi flomastri, ki omogočajo boljše kontraste, olajšujejo

pisanje ter preprečujejo prašenje. Prednost teh tabel je tudi v tem, da se v trenutku

lahko spremenijo v podlago za diaprojektor ali grafoskop in s tem zmanjšajo

stroške posebnih platen. Najnovejše interaktivne table, kot bomo videli v

naslednjem poglavju, pa zdruţujejo lastnosti vseh teh tabel kot tudi nadomeščajo

vse dosedanje avditivne in vizualne pripomočke.

Zelo pomembno je, kako na tablo pišemo in rišemo. Pisati je potrebno tako, da

učenci zapis lahko preberejo in prerišejo, pomagamo si z različnimi barvastimi

kredami ali flomastri, da z njimi poudarjamo bistvene pojme in popestrimo zapis

in risbo.

1.5.1.2 FOTOGRAFIJE, RISBE, SKICE

Fotografije so dvodimenzionalno statično vizualno učno sredstvo, ki v tej skupini

učnih pripomočkov najbolj dosledno prikazujejo realnost dane stvarnosti. Učence

moramo naučiti opazovati fotografije tako, da zaznajo čim več vidnih signalov in

znajo o njej povedati čim več stvari, predvsem pa, da ločijo bistveno od

nebistvenega.

15

Risbe in skice pa za razliko od fotografij ponazarjajo samo bistvene karakteristike

oz. poenostavljeno stvarnost, ravno zato imajo pri pouku velik pomen. Za učenca

je pomembno, da pri ustvarjanju le-teh aktivno sodeluje.

1.5.1.3 GRAFOSKOP, DIAPROJEKTOR, EPISKOP

Grafoskop omogoča, da lahko pri dnevni svetlobi s pomočjo prosojnic pokaţemo

različne vnaprej pripravljene skice, risbe, zapise. Glavna prednost grafoskopa se je

pokazala v tem, da je učitelj v stalnem vizualnem stiku z učenci, da jih ne kaţe

hrbta.

Z diaprojektorjem lahko projiciramo slike, skice, ki jih lahko presvetlimo. Vso

gradivo si je najprej treba pripraviti v obliki diapozitivov.

Episkop pa je namenjen projekciji raznih slik iz časopisov, knjig, revij, kjer slik

ne presvetlimo, ampak osvetlimo.

1.5.1.4 UČBENIK

Spada med tekstna učna sredstva in je najpogosteje uporabljeno učno sredstvo.

Posebna vloga učbenika je v njegovi pisni obliki, ki spodbuja k branju in boljši

bralni pismenosti.

S pedagoško-didaktičnega vidika lahko učbenik opredelimo kot učno sredstvo ali

kot učni vir. Kot učno sredstvo je predvsem v funkciji učiteljevega poučevanja oz.

doseganja učnih ciljev, kot učni vir pa je namenjen samostojni učni aktivnosti

dijakov.

Bistvene značilnosti učbenika:

Učbenik je osnovna šolska knjiga, usklajena z učnim načrtom in

predmetnikom.

Prirejen je za določeno starost učencev.

Oblikovan je v skladu z znanstvenimi spoznanji stroke.

Je metodično in didaktično ustrezen.

16

Je jezikovno pravilen.

Je estetsko in vizualno oblikovan.

Učbenik je lahko le pomoč za doseganje določenega standarda znanja, ki pa ga

poleg učbenika določata še učni načrt in predmetni katalog znanja, nikakor pa ne

sme postati zbirka vseh pričakovanih odgovorov. Učbenik velikokrat dopolnjuje

še delovni zvezek, ki omogoča ponavljanje in poglabljanje snovi.

1.5.2 AVDITIVNA UČNA SREDSTVA

Avditivna učna sredstva temeljijo na avdio komponenti, zvoku. So sredstvo za

obogatitev pouka. Sem uvrščamo radijske oddaje, zvočne posnetke na

gramofonskih in laserskih ploščah ter na magnetofonskem traku. (Blaţič 1998:

98)

Naloga učitelja je, da organizira učinkovito poslušanje, vzbuditi mora interes in

jih opozoriti, na kaj morajo biti še posebej pozorni, razloţiti neznane pojme, da

učenci laţje sedijo. Med poslušanjem mora opazovati reakcije učencev in se

odzivati nanje.

1.5.2.1 RADIO, KASETOFON, MAGNETOFON, CD-PLAYER

Radio posreduje informacijo s pomočjo zvoka, magnetofon je mogoče uporabljati

za snemanje zvoka, kasetofon pa snemanje in predvajanje, CD player pa predvaja

zgoščenke in je tehnološko bolj izpopolnjen.

1.5.3 AVDIOVIZUALNA UČNA SREDSTVA

Avdiovizualna sredstva zdruţujejo avditivni in vizualni del, informacije torej

sprejemamo s pomočjo vida in sluha.

17

1.5.3.1 TELEVIZIJA, VIDEOREKORDER, DVD PREDVAJALNIK

Televizija kot učno sredstvo zavzema vse pomembnejše mesto pri informiranju.

Uporabljamo jo lahko na naslednje načine:

- kot sredstvo obveščanja, ki dopušča intenzivno obdelavo podatkov pri

rednem pouku;

- kot dopolnilo k pouku;

- kot osnovno sredstvo informiranja;

- pouk izključno s pomočjo televizije.

(Jereb, Jug 1987: 61)

Televizija je koristna pri prikazovanju in demonstraciji redkih pojavov in

predmetov, za spoznavanje tehnoloških postopkov,… Slaba lastnost televizije je v

enosmerni komunikaciji.

Pred vključevanjem televizijske oddaje v pouk mora učitelj učence najprej

pripraviti nanjo. Učence seznanimo s temo oddaje, jih motiviramo in opozorimo

na najpomembnejše dele, razloţimo neznane pojme. Gledanje oddaje naj bi trajalo

10-25 minut, ostali čas pa porabimo za izraţanje vtisov in analizo.

Videorekorder in sedaj bolj uveljavljen DVD predvajalnik pa omogočata

snemanje, shranjevanje in ponovno predvajanje različnih TV oddaj in

predpripravljenih materialov.

1.5.3.2 RAČUNALNIK

Računalnik postaja iz dneva v dan vedno bolj nepogrešljiv tako v sodobni

komunikaciji kot izobraţevanju. Obvladovanje računalnika postaja spretnost, ki jo

učenci v sodobni druţbi morajo obvladati. Zato je zaţeleno, da se tega naučijo v

obdobju, ko so za to najbolj dovzetni. Računalnik je za otroke zelo privlačno

orodje in izjemna motivacija za učenje, zato ga moramo vključevati v učni proces,

ko je to moţno in smotrno. Računalnik omogoča učenje na zabaven način, trening

različnih motoričnih, miselnih in socialnih spretnosti. Omogoča stalno aktivno

18

sodelovanje z moţnostjo samostojnega izbiranja, odločanja in reševanja

problemov.

Gerlič (2000) navaja, da sta na razvoj uporabe računalnika v izobraţevanju

odločilno vplivala predvsem dva dejavnika:

- Programirani pouk skupaj s t.i. stroji za učenje.

- Hiter razvoj in izpopolnjevanje računalniške informacijske tehnologije.

Učitelji uporabljajo računalnik za individualizirani pouk, pri organizaciji in

pripravi na pouk, pri zbiranju in obdelavi informacij.

Učitelj mora za ustrezno uvajanje računalnika v pouk obvladati vsaj osnovno delo

z računalnikom in poznati dosegljivo programsko opremo, da lahko kakovostno

načrtuje vzgojno-izobraţevalni proces.

Računalniški učni programi omogočajo dvosmerno komunikacijo, vendar se

moramo ob tem zavedati določenih omejitev. Reakcije oz. odgovore na vprašanja

moramo vnaprej predvideti oz. jih omejiti. Največkrat pa računalnik ni namenjen

uvajanju ali obravnavanju novih učnih vsebin, temveč bolj poglabljanju in urjenju

ţe znanih vsebin.

Slika 2: Model uporabe multimedijskih sistemov v izobraţevanju, (Gerlič 2000:

140).

19

Računalniške programe lahko uporabljamo za notranjo diferenciacijo in

individualizacijo potreb dijakov, saj učitelj določi, katere naloge so primerne za

doseganje večje storilnosti in na kakšen način naj učenci določene naloge rešujejo.

S tem jim omogoča prilagajanje tempa dela njihovim sposobnostim.

Jereb in Jug (1987: 152) povzemata po Orwigu nekatere prednosti in omejitve pri

uporabi računalnika:

Prednosti:

- individualna uporaba,

- prilagojen tempo učenja,

- takojšnja povratna informacija,

- spremljanje napredovanja,

- moţnost aktualizacije in simulacije,

- barve in grafika.

Omejitve:

- poudarek na besednem (pisnem) posredovanju informacij,

- omejenost uporabe za večje skupine,

- obseţna in dolgotrajna priprava programa,

- upoštevanje posameznosti,

- visoki zagonski in tekoči stroški,

- zahteva po specifičnih predznanjih.

V monomedijskem pristopu (Gerlič 2000: 142) je računalnik samostojno vključen

v izobraţevalni proces, torej kot edino učno sredstvo oz. učni pripomoček

izobraţevanja, vsi ostali učni pripomočki pa ga dopolnjujejo. Sem sodijo različne

strategije:

20

Slika 3: Model uporabe računalnika v izobraţevanju (Gerlič 2000: 142).

1. Vzgojno-izobraţevalne igre

To si igre, ki so namenjene predvsem izobraţevanju, cilj ni zabava, ampak

pridobivanje novih spoznanj, veščin ali spretnosti.

Koristnost vzgojno-izobraţevalnih iger:

- Motivirajo učence za učenje.

- Ugodno vplivajo na povečanje pozornosti učencev.

- Omogočajo urjenje in ponavljajoče se vaje.

- Omogočajo visok nivo znanja.

- Izboljšajo sodelovanje med učenci.

Delimo jih na:

- Tradicionalne vzgojno-izobraţevalne igre: sem sodijo arkadne in

pustolovske igre z vzgojno-izobraţevalno poanto, s čimer si učenci

pridobivajo določene vzgojne in izobraţevalne vsebine.

- Dril igre: učencem omogočajo urjenje in vajo določene izobraţevalne

vsebine brez naveličanosti, velja predvsem za tuje jezike.

21

- Igre vlog: predstavljajo didaktično pomembnejšo vrsto vzgojno-

izobraţevalnih iger. So simulacije, vključen je še element tekmovalnosti in

motivacije.

2. Strategija vaj in utrjevanja

Računalnik se uporablja za vajo in utrjevanje spretnosti in pojmov, ki jih je

učenec pridobil s tradicionalnimi učnimi sredstvi. S to strategijo dosegamo

naslednje cilje:

- Individualiziramo vajo in utrjevanje tako, da se učencu postopno

prikazujejo naloge, ki so prilagojene nivoju njegovih zmoţnosti in

predhodnih doseţkov.

- Učenec dobi takojšnjo povratno informacijo o pravilnosti rešitve.

- Učitelja sprosti rutinskih, zamudnih in neprijetnih opravil v zvezi s

popravljanjem nalog. oz izdelkov učencev.

Ločimo dve vrsti programskih izdelkov vaje in utrjevanja:

- Enostavni dril programi, kis o pripravljeni za krajše teme oziroma učne

enote, vsebujejo manj povratnih informacij in predstavljajo mehansko

učenje.

- Zahtevnejši dril programi učencu omogočajo delo na manjših vsebinskih

enotah, vrnitev na ţe predelane vsebine in izbiro teţavnostne stopnje.

3. Strategija testnih sistemov

Ločimo neformalne in standardizirane teste znanja.

Standardizirani testi znanja zajemajo učno snov iz širšega ali celotnega področja

in jih običajno uporabljamo za preverjanje znanja učencev ob koncu šolskega leta

in za selekcijo učencev v določene šole. Take teste sestavlja tim strokovnjakov, v

katerem sodelujejo učitelji praktiki, predmetni strokovnjaki, psihologi, pedagogi,

...

Neformalne teste znanja sestavlja učitelj za svoje specifične ali lokalne potrebe,

običajno zajemajo snov oţjega učnega področja. Učitelj z njimi sproti ugotavlja,

kako učenci obvladajo specifične operacije ali oţje segmente učne snovi.

22

Tradicionalni neformalni in standardizirani testi znanja so klasična oblika testov,

ki imajo namen preveriti in oceniti učenčevo znanje, vprašanja so podana preko

zaslona računalnika s sistemom verificiranja in vrednotenja odgovorov.

Uporabljamo jih lahko pri pridobivanju informacij o teţavah, ki jih imajo učenci

pri obvladovanju določene učne snovi, pri pedagoško-didaktičnem ocenjevanju

uspešnosti učiteljevega dela, ugotavljanju predznanja v začetku šolskega leta,

ugotavljanju znanja učencev, ki se prepisujejo iz različnih šol v Republiki

Sloveniji in izven nje, prehodu učenca v višji razred, pripravi učencev na

tekmovanje … (Gerlič 2000: 198)

4. Strategija poučevanja

Tukaj računalnik prevzema celotno podajanje, vrednotenje in utrjevanje nove

učne snovi in tako zasleduje logiko programiranega pouka, podprtega z

moţnostmi računalnika.

Prednosti strategije poučevanja:

Primerna aktivnost učenca.

Intenzivna miselna koncentracija.

Individualizacija učenja.

Usmerjena motivacija.

Doţivljanje uspeha.

Sistematična kontrola učnega procesa ali napredka pri učencu.

Kontrola učnega programa in moţnost izboljšav v pouku.

23

Slika 4: Primer delitve multimedijske izobraţevalne programske opreme, (Gerlič

2000:201 ).

Z razvojem računalniške tehnologije in računalniške pismenosti učiteljev in

učencev postaja računalnik nadomestilo za vrsto učil in učnih pripomočkov. V

preteklosti se je računalnik v učilnici uporabljal predvsem kot baza podatkov, ki je

omogočala hitrejše iskanje in pridobivanje informacij, danes pa nam novi

programi omogočajo uporabo različnih učil na tem enem pripomočku. Računalnik

omogoča uporabo tako pripravljenih učil na enem samem mediju, hkrati pa ponuja

moţnost medsebojnih kombinacijah teh učil in s tem pripravo novih programov.

Slika 5: Usvajanje znanja (vir: http://d111.fnm.uni-

mb.si/gradiva/mod/resource/view.php?inpopup=true&id=631, pridobljeno 12. 1.

2009)

24

1.5.3.3 INTERNET

Navdušenje za internet, ki je v zadnjem času prevladal po celem svetu, je presegel

pričakovanja tudi v izobraţevanju. Razviti svet je obetavne storitve

telekomunikacijske tehnologije hitro vključil v pouk in omogočil hiter prenos

najnovejših podatkov ne le na univerzitetni stopnji ampak tudi v osnovnih in

srednjih šolah ter vzgojno-varstvenih ustanovah. Internet omogoča dostop do

izobraţevalnih virov povsod po svetu. Tako se postopoma podirajo zidovi, ki

omejujejo razred, nova tehnologija pa učitelje in učence postopoma vodi na pot

raziskovanja, na kateri si pridobijo logično in problemsko zasnovano znanje. Ta

tehnika omogoča tudi skupinsko učenje in individualno povezovanje med

uporabniki z različnim začetnim znanjem.

V Sloveniji so leta 1992 ustanovili javni zavod ARNES (Academic and Research

Network of Slovenia) z namenom, da bi izobraţevalni in raziskovalni sredini v

Sloveniji ponudili najnovejše storitve globalnih računalniških omreţij. Vzpostavili

so omreţje, ki ima vstopne točke v vseh večjih mestih in je del svetovnega

interneta, saj je povezano z omreţji drugih drţav sveta. Omogoča vse storitve, ki

jih nudi internet:

elektronsko pošto,

prenos datotek,

iskanje informacij,

povezovanje z oddaljenimi računalniki,

novice, debatne skupine,

seznami za pošiljanje pošte,

informacijski servis,

pogovor v ţivo,

raziskovanje navideznih svetov.

V to omreţje se zdaj zdruţujejo učenci in učitelji iz vrtcev, šol, dijaških domov in

fakultet. Skupaj rešujejo teţave in spremljajo novosti pri uporabi storitev omreţja

in se medsebojno seznanjajo o dogajanju v šolskem prostoru.

25

2 IZOBRAŢEVANJE V SODOBNI INFORMACIJSKI DRUŢBI

Znanje je v današnjem svetu vedno večja vrednota in tega se vse bolj tudi

zavedamo. Ker se količina znanja v svetu naglo širi, je teţko dohajati novosti in

jim slediti. Vendar se bo hitrost razvoja še povečala. Spremembam se bomo

morali prilagajati še hitreje. Postavlja se tudi vprašanje, kakšno znanje

potrebujemo, da bomo kos zahteva časa, da bomo zmogli sprejeti in pravilno

predelati vse mogoče podatke, izluščiti iz njih bistvo in se pravilno odločati ter

ustrezno delovati v svojem okolju.

Znanje v veliki meri pridobivamo z učenjem, zato tudi za učenje velja: vedno več

se bomo morali učiti, časa pa bo manj. Ključno vprašanje je torej, kako naj se

učimo in poučujemo druge, da bo znanje bogato, kakovostno in ustrezno.

Ker moramo osvojiti vedno več znanja, je zelo pomembno, da vemo, kako se

učiti, da poznamo različne učne metode, da znamo čas učenja čim bolje izkoristiti

in ob tem dosegati dobre rezultate. Še posebno dragoceno pa je, če se učimo z

veseljem in nam je učenje v zabavo. (Znanje velja. Zbornik prispevkov o miselnih

vzorcih, učenju in znanju v prihodnje, 1996: 7)

V zadnjem času smo priča hitremu razvoju informacijske tehnologije. Njena

uporaba se širi na skoraj vsa področja človekovega delovanja. Uporaba novega

pripomočka, pa naj bo ta še tako predmetno usmerjena, vedno prinaša spremembe

v oblike in metode dela, ki zahtevajo drugačno znanje in nove spretnosti.

Informacijska tehnologija omogoča, da tako rekoč vsak objavlja svoje podatke, jih

obdeluje in distributira, na vrhu organizacijske strukture v informacijski druţbi

tako ni več vseveden in za vse odgovoren vodilni posameznik, ampak so v

odločanje vključeni vsi, vsak na svojem strokovnem področju. V komunikacijsko

omreţje vsak posreduje svoje podatke, iz njega pa so mu vsak trenutek na voljo

podatki drugih. Na podlagi le-teh sprejema odločitve na svojem strokovnem

področju in zanje odgovarja. To omogoča večjo avtonomijo posameznika, vendar

tudi odgovornost za sprejete odločitve. Te in druge spremembe, ki se v druţbi

dogajajo ob prehajanju v informacijsko dobo, zahtevajo od posameznika novo

26

znanje in drugačne spretnosti. Za njihovo poimenovanje se je v 70-tih letih

prejšnjega stoletja uveljavil izraz informacijska pismenost.

Danes razumemo informacijsko pismenost kot splet znanja in spretnosti na treh

nivojih:

1. Presoditi, kdaj je informacija potrebna.

2. Vedeti, kje pridobiti potrebne podatke, jih znati od tam dobiti in

ovrednotiti.

3. Vedeti, kako iz podatkov pridobiti pravo informacijo in kje, kdaj in kako

jo uporabiti.

Leta 1980 je postalo informacijsko opismenjevanje ena od prednostnih nalog

ameriške izobraţevalne reforme. Ob tem je treba upoštevati ameriška spoznanja,

da razvijanje informacijskega opismenjevanja ni uspešno, če je sklop teh znanj in

spretnosti izvzet iz kurikuluma in potisnjen nekam v stran. Funkcionalno mora biti

prisoten v vseh ciljih izobraţevanja in v kontekstu reševanja problemov v

celotnem kurikulumu.

Hitro se pokaţe, da sama uporaba računalnika in z njim povezane informacijske

tehnologije pri pouku nič ali zelo malo vpliva na znanje učencev, če se hkrati ne

spreminjajo tudi cilji izobraţevanja in z njimi povezane oblike in metode učenja

in poučevanja. Izobraţevanje se ne obravnava več kot pojav, ki se pojavlja le v

zgodnjem obdobju ţivljenja, ampak kot vseţivljenjski proces. Po tem naj bi dal

izobraţevalni sistem mladim določene temeljne spretnosti in znanje, na podlagi

katerih se bodo nato lahko samostojno nenehno izpopolnjevali, dograjevali svoje

znanje in se prilagajali spremembam. Znanje ni več opredeljeno le kot vedenje in

razumevanje, temveč je poudarek predvsem na njegovi uporabnosti.

Izobraţevanje v informacijski druţbi ni več posredovanje enoznačnih resnic,

katerih lastnik je na začetku vedno učitelj, tako da vsi učenci dobijo enako in naj

bi na koncu tudi vsi znali enako. Šola mora biti prostor, kjer učenci izpeljujejo

projekte, ki izhajajo iz njihovega zanimanja in v katerih se odraţata njihov interes

in vizija, informacijska tehnologija omogoča, da se vsak učenec ukvarja s

problemom, ki ga neposredno čuti in je zainteresiran za njegovo rešitev. Pri tem je

27

podatek, ki ga učenec najde na spletu, v knjigi ali kakem drugem viru, le sredstvo,

da pride do pravega spoznanja in v skupini lahko argumentirano zagovarja svoje

stališče. Mnogo pomembnejši je proces, iskanje odgovora kje, kako in zakaj.

Informacijska tehnologija je pri vsem le orodje, ki omogoča dovolj hiter in

zanesljiv proces.

Eden izmed bistvenih ciljev učno-vzgojnega procesa je, da mladi spoznajo svoje

sposobnosti za obvladovanje problemov sodobnega sveta in svoje mesto v njem.

Pri tem lahko mladim in njihovim učiteljem bistveno pomaga tudi drugačen,

ustvarjalnejši odnos do znanja.

Spremembe za šolo jutrišnjega dne vključujejo spremembe učnih načrtov,

spremembo vloge učencev in učiteljev, spremembo organizacije in spremembo

fizičnega učnega okolja. Na metode in oblike poučevanja, ki jih te spremembe v

celoti zadevajo, močno vpliva tudi spoznanje o ključnem pomenu informacijsko

komunikacijske tehnologije. Vpeljava informacijsko komunikacijske tehnologije

(IKT) v pouk je pred šolo postavila dve pomembni nalogi. Prva je, da učence

računalniško in informacijsko opismeni. Naslednja naloga pa je, da uporabi IKT v

učno-vzgojnem procesu za boljše doseganje ciljev različnih (vseh) predmetov.

V Sloveniji uporabljamo kombiniran pristop. IKT se uporablja v vzgojno-

izobraţevalnem procesu od vrtca naprej. Zaokroţiti pregled nad področjem je

naloga predmeta računalništvo, ki je izbirni predmet v zadnji triadi osnovne šole.

V srednjih šolah to nalogo opravlja predmet informatika, ki je obvezen v prvem

letniku, v višjih letnikih pa je na gimnazijah izbirni predmet.

Najrazvitejše drţave danes trdno stopajo v fazo razvoja, ki se imenuje

informacijska druţba. Taka druţba močno poudarja pomembnost vloge

informatizacije izobraţevalnega sistema, tako na področju uvajanja računalnikov

kot tudi druge izobraţevalne tehnologije. Gerlič meni, da šole, ki so z učno

tehnologijo, zlasti računalniško, dobro opremljene, zmorejo vsestranski, predvsem

izobraţevalni razvoj učencev veliko bolj pospeševati kakor šole, ki teh moţnosti

nimajo. (Gerlič 2000: 7)

28

2.1 MULTIMEDIJA

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja se v znanstveni in javni jezikovni rabi vse

pogosteje uporablja pojem multimediji, leta 1995 pa postane celo beseda leta.

Velikokrat to besedo spremlja več nejasnosti glede tega, kaj pravzaprav pomeni,

označuje.

Tako se multimediji uporabljajo:

- Kot čarobna beseda za inovacijo, marketing, globalizacijo.

- Kot geslo za digitalne informacijske tehnike, nove medije, podatkovne

avtoceste, internet, telekomunikacijo…

- Kot sinonim za medijsko pomešanost, torej istočasno rabo različnih

medijev.

- Kot zbirni pojem za računalniško osnovane informacijsko/komunikacijske

sisteme in proizvode.

-

»Če je nekaj označeno kot multimedijsko, gre vedno za informacijsko in

komunikacijsko ureditev, ki integrira več doslej ločenih medijev, meri na več

komunikacijskih modusov in je moţna šele na osnovi računalniško-tehničnega

razvoja.« (Blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 312).

Na sedanji stopnji razvoja multimediji aktivirajo tri komunikacijske kanale:

vizualnega(barvana dimenzija, gibanje), avditivnega (zvok) in taktilnega (čutenje,

dotikanje).

Multimediji so integracija statičnih in dinamičnih procesov. Statični so tisti, ki se

med uporabo multimedijev ne spreminjajo, zato jih označujemo kot časovno

neodvisne, dinamični pa se med uporabo spreminjajo, zato jih imenujemo časovno

odvisni ali kontinuirani podatki.

(Blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 313)

Multimedijski informacijski in komunikacijski sistemi kaţejo naslednje

karakteristične lastnosti:

Multimediji so osnovani na računalniški tehnologiji.

29

Razvijajoča se računalniška se tehnika je odločilni temelj in predpostavka

multimedijskega upravljanja. Pri tem so najpomembnejše naslednje

značilnosti multimedijev:

- Digitalizacija podatkov, ki omogoča visoko učinkovitost pri predelavi in

integraciji.

- Zmoţnost shranjevanja podatkov.

- Povezava računalniških sistemov.

- Izmenjava podatkov.

Razlikujemo tudi med »offline« (brez internetne povezave) in »online« (z

internetno povezavo) multimediji. Pri offline multimedijih dobimo podatke

neposredno iz zmogljivih medijev za shranjevanje (CD, DVD), pri tem ne rabimo

dostopa do interneta, pri online medijih pa preko računalniškega omreţja, kjer so

podatki permanentno aktualizirani.

Multimediji so integrativni.

Predvideni mediji so lahko digitalno obdelani neodvisno drug od drugega in

potem fleksibilno integrirani in uporabljeni. Multimedijsko sporočilo je tako

več kot le vsota različnih medijskih delov.

Multimediji so interaktivni.

Informacijski tok med uporabnikom in sistemom je dvosmeren (povratna

zveza).

Multimediji so komunikativni.

Multimedijsko pripravljene informacije se lahko med uporabniškimi

skupinami medsebojno izmenjujejo s skupnimi interesi in spreminjajo svoj

pomen. Uporabniki lahko zamenjujejo perspektive, togo razdeljevanje vlog

(pošiljatelj ali prejemnik) je tako odpravljeno.

Multimediji so multifunkcionalni.

Multimedijske informacije imajo v primerjavi z enomedijskimi večjo

informacijsko gostoto, kompleksnejšo kakovost vtisov, dodano informacijsko

vrednost. Kompleksne izjave je mogoče predstaviti bolj avtentično, bolj

ţivljenjsko, na različnih abstraktnih nivojih in perspektivah.

(Blaţič, Grmek, Kramar, Strmčnik 2006: 315)

30

3 INTERAKTIVNA TABLA

Ugotovljeno je, da pozornost učencev in obseg informacij narašča, če učitelj,

poleg govora pri pouku uporablja tudi slike, zvok in animacije. Fotografije, zvočni

posnetki, grafi, animacije in drugi načini predstavitve podatkov podkrepijo

izgovorjene besede, omogočajo laţje oblikovanje pojmov, poţivijo vzgojno-

izobraţevalni proces in usmerjajo pozornost učencev na pomembna dejstva. Pouk,

izveden z več mediji, je torej kakovostnejši od pouka, pri katerem učitelj le govori

in dolgovezno opisuje stvari.

Interaktivna tabla je orodje, ki med učno uro omogoča pisanje s svetlobnim

črnilom, raziskovanje po internetu, dostop do datotek na računalniku, uporabo

najrazličnejših avdio, video teh drugih elektronskih gradiv in še mnogo več.

To je nova tehnologija, ki zdruţuje interaktivno tablo, računalnik in projektor.

Številne nove moţnosti uporabe tehnologije, vsebin in različnih orodij omogočajo

učinkovito in ustvarjalno dopolnitev klasičnemu učnemu procesu.

S pomočjo interaktivne table postane pouk zanimivejši, pestrejši in nazornejši.

Učitelj je pri izbiri, kdaj, kje in v katerem delu učnega procesa bo uporabil

interaktivno tablo, popolnoma avtonomen. Zelo uporabna je pri večini predmetov

na vseh stopnjah učnega procesa. Motivacija učencev se z uporabo table močno

poveča. Pokazala se je kot nepogrešljiva pri obravnavi učnih ciljev. Izboljša se

nazornost. Interaktivna tabla in slike na njej namreč niso samo predmet

opazovanja, ampak so učenci ob tem lahko aktivni udeleţenci učnega procesa.

Prednost interaktivne table je tudi v tem, da se lahko vedno znova vračamo na

aktivnosti, animacije ali slike, ki smo jih ţe videli ali obravnavali, in s tem

osveţimo spomin.

3.1 TEHNIČNE LASTNOSTI

Interaktivna tabla, namenjena šolam, ima dva grafična vmesnika, ki sta enostavna

za uporabo tako za učence kot učitelje ter bogata z različnimi knjiţicami slik,

fotografij, zvočnih posnetkov, animacij in drugih orodij. S svojo kompaktnostjo je

31

tabla nadvse primerna za šolsko okolje, saj je robustna in trdna ter neobčutljiva na

udarce in tekočino. Nanjo se piše z ergonomično oblikovanim pisalom brez

baterije, ki v celoti podpira vse funkcije miške.

Slika 6: Interaktivna tabla (vir: http://www2.smarttech.com/st/en-

US/Products/SMART+Boards/Front+projection/, pridobljeno 8. 1. 2009)

Interaktivna tabla je povezana z računalnikom. Lahko je povezana preko kabla

(USB, serijski kabel) ali pa brezţično (Bluetooth). Programska oprema je po

navadi naloţena na računalnik in pretvarja kontakte z elektronskimi tablami v

klike z miško ali digitalne animacije. To se lahko naredi z na dotik občutljivo

površino ali preko daljincev (infra rdeči ţarki).

Poznamo šest različnih vrst elektronskih tabel:

Analogno-uporovne: Dva elektro–prevodna lista sta ločena z majhno

reţo zraka. Ko se s prstom ali s čim drugim dotaknemo površine, se ta

deformira in električni krog je sklenjen. S spremembo upornosti se

določita koordinati dotika. Tako lahko, odvisno od izbora moţnosti,

rišemo črte ali pa izbiramo ikone. Ta vrsta tabel po navadi ne podpira

signalov, ki so posredovani z miško ali brezţično.

Elektromagnetne: Niz ţic za tablo sodeluje s tuljavo v konici

elektronskega pisala tako, da določi točko, kjer se nahaja pisalo. To je

lahko aktivno (ima baterijo ali pa je s tablo povezano z ţico) ali pa je

32

pasivno (spreminja električni signal, ki nastaja na tabli in ne vsebuje

lastnega napajanja). Ta vrsta tabel ima trdno površino brez gibljivih

delov. Prednost te tehnologije je tudi večja robustnost, tako da se lahko

med pisanjem mirno z roko naslanjamo na tablo, torej senzorji v tabli

zaznavajo le signale, ki jih oddaja magnetno pisalo. Ta vrsta tabel

podpira vse miškine funkcije in signale preko daljincev.

Kapacitivne: Delujejo z nizom ţic, ki so pri tej vrsti za tablo. Te preko

senzorjev zaznavajo dotik prstov. Ker je nekaj ţic postavljenih v X

smeri, nekaj pa v Y smeri, lahko tabla izračuna koordinati. Prednost

pred elektromagnetnimi je ta, da ne potrebujemo nobenih pisal, pa tudi

vsa elektronika je za zaslonom, tako da je nevidna in posledično

zaščitena.

Laserske: Pri tem tipu je v obeh zgornjih kotih table nameščen pa en

infra rdeči laser. Njuna ţarka prečesujeta površino table kot dva

svetilnika na morju. Zrcalo na pisalu odbije laserski ţarek nazaj k viru.

Tako se določi poloţaj pisala. Ta vrsta tabel ima najdaljšo ţivljenjsko

dobo, saj ima trdno podlago, ki jo sestavlja plast keramike, ki je na

plasti kovine. Peresa in markerji so pasivni. Te table ne delujejo na

dotik.

Ultrazvočne in infrardeče: Ko pritisnemo na površino, pisalo odda

ultrazvočen ter infrardeč signal. Ultrazvočna mikrofona sprejmeta

zvok in izmerita razliko med časoma prihoda obeh signalov. S

pomočjo triangulacije (izračun vseh kotov in ene stranice) se določita

koordinati. Ta tehnologija dovoljuje prosto izbiro materiala, iz

katerega je narejena tabla, a zahteva pisalo, katerega pisava se lahko

briše brez uporabe tekočine. Ta vrsta tabel ne deluje na dotik.

Optične in infrardeče: Ko pritisnemo na površino table, pisalo izsledi

infrardeči ţarek. Programska oprema nato izračuna njegov poloţaj.

33

Površina je lahko iz kateregakoli materiala. Ne potrebujemo posebnih

pisal.

Povprečna površina elektronske table je pribliţno 2 m2, njihova teţa pa 40

kilogramov.

Elektronske table delimo na tiste, ki imajo projektor spredaj, in na tiste, ki imajo

projektor zadaj. Prednost tistih, ki imajo projektor zadaj je ta, da predstavljalcem

ni treba gledati proti luči iz projektorja ter da sami ne povzročajo sence. Imajo pa

tudi nekaj slabosti. So draţje in večje. Zaradi njihove velikosti je kvaliteta slike

včasih problematična. Prav tako se jih ne da namestiti na steno.

3.2 DIDAKTIČNA UPORABNOST

3.2.1 NAMEN IN VPLIV

V Veliki Britaniji so interaktivne table prisotne skoraj v vseh šolah, v zadnjih

dveh letih pa se mnoţično uporabljajo tudi v naših šolah.

Najpogostejša in najširše sklicevana prednost interaktivne table je prav gotovo

motivacija. To velja tako za učitelj kot učence. Učitelji se hitro animirajo za to

tablo, vendar lahko začetno navdušenje hitro mine, če se tabla ne koristi v

dejanski, praktični in konstantni rabi ter izpopolnjevanju

Interaktivne table pomenijo prihodnost v podajanju znanj tako osnovno- in

srednješolcem ter študentom kot tudi zaposlenim v podjetju. Predavatelj z

interaktivnim pristopom in uporabo spleta pritegne pozornost učencev, na tablah

pa se vsebina podaja na več ravneh.

Elektronska tabla nam glede na odziv učencev in njihovo predznanje omogoča

direktno nastajanje gradiv v razredu, prav tako pa z njeno uporabo preverimo

razumevanje podane snovi. Pasivne metode poučevanja postanejo tako aktivne.

34

3.2.2 UČINKOVITOST IN UPORABNOST

Način uporabe klasičnih tabel je povsod enak: učitelj na tablo med razlago s

pisalom piše ali riše po tabli. Ko je tabla polna, jo je potrebno zbrisati, nato se

lahko po njej piše ali riše naprej. Ta pristop je dokaj enostaven in učinkovit, zato

se je tudi obdrţal tako dolgo, ni pa preveč praktičen. Učitelj namreč lahko naredi

izvrstne skice in razlage, a jih ne bo mogel uporabiti niti takoj po tem, ko bo tabla

zbrisana, kaj šele na drugih predavanjih na isto temo.

Elektronske table pa predavatelju omogočajo vse, kar omogočajo klasične table in

še mnogo več. Z elektronskimi pisali se še vedno lahko piše in riše na tablo, pri

čemer je v pomoč še paleta različnih barv in debelin pisala. Napisano lahko

dopolnimo še s slikami ali besedili iz računalnika. Najboljše pri vsem tem pa je,

da se lahko vsi taki zapiski shranijo in so tako uporabni še za naslednja

predavanja.

Slika 7: Interaktivni tabli (vir: http://www2.smarttech.com/st/en-

US/Products/SMART+Boards/Front+projection/, pridobljeno 8. 1. 2009)

Poleg te funkcije lahko elektronsko tablo uporabljamo še kot projektor, le da je

uporaba table še laţja od uporabe projektorja, saj nam za uporabo ni potrebno

hoditi do računalnika, ampak lahko vse funkcije izvedemo s pisalom, ki prevzame

vlogo miške. Narejene zapiske je moţno tudi pošiljati po elektronski pošti (npr.

učencem, ki so odsotni). Nekatere elektronske table imajo tudi moţnost, da se

zapiski, narejeni na njej, natisnejo in se, pred tiskanjem, lahko z računalnikom

tudi dodajo opombe – tiskalnik je pri teh tablah po navadi ţe vgrajen.

35

Interaktivna tabla ustreza potrebam tako vizualnega kot kinestetičnega tipa

učencev.

Učenci vidijo velike, ţivahne slike in so v fizičnem stiku z materialom tako, da s

prsti premikajo črke, številke, besede in slike. Učenci s posebnimi potrebami

lahko laţje vidijo, preberejo in ravnajo z informacijami.

Za učiteljev profesionalni razvoj je velikega pomena uporaba in izmenjava gradiv

ter moţnost hranjenja in analiziranja v učnem procesu dopolnjenih učnih gradiv

posameznih učnih ur. To omogoča temeljito refleksijo lastnega dela in analizo

posameznega razreda oz. učencev.

3.2.3 FLEKSIBILNOST IN RAZNOVRSTNOST

Ena najpomembnejših pedagoških prednosti interaktivne table je zagotovo

interaktivnost, pri čemer ločujemo fizično in pedagoško interaktivnost. Za delo s

to tablo se priporoča metoda reševanja problemov, še kvalitetnejšo interaktivnost

pa doseţemo z uporabo nekaterih dodatnih sredstev, ki jih tabla vsebuje in

omogoča.

Učitelji v preučeni literaturi ugotavljajo, da je tabla fleksibilen pripomoček za vse

starostne skupine in tipe učencev. Dokazana je relativna enostavnost

manipulacije, uporaba ţe pri najmlajših otrocih (ni potrebna tako fina motorika

kot z miško). Je raznovrsten pripomoček v smislu moţne vsebine pouka in

aktivnosti, ki jih ponuja (razvijanje ročnih spretnosti pri opismenjevanju do

diferenciranega pouka). Izredno dobrodošla je tudi fleksibilnost v trenutnih

moţnosti preskokov na ţe predelano gradivo (za osveţitev spomina ali za

povečanje zapomnitve), kar je še posebej pomembno za manj sposobne in učence

s posebnimi potrebami.

3.3 MULTIMEDIJSKI PRISTOP

Interaktivne table omogočajo, da lahko pri učenju uporabljamo več čutov:

vizualni, avditivni in pri interaktivnih nalogah tudi kinestetični. Predavatelji table

36

uporabljajo za zapis vsebine na elektronski način, v predavanja pa vključujejo tudi

avdio in video posnetke. Table so povezane tudi z internetom, kar omogoča zelo

aktivno in dinamično izvajanje izobraţevanja.

Moţna je uporaba zelo raznolikih vrst gradiv in moţnosti upravljanja z njimi,

kombiniran pristop, omogočeno je nagovarjanje različnih tipov učencev oz.

učencev z različnimi učnimi stili.

Vsi vidiki, tudi sicer pomembne vizualizacije v izobraţevanju, pri interaktivni

tabli pridejo še posebej do izraza (velikosti, vidljivosti in jasnosti podob na

interaktivni tabli).

Interaktivna tabla omogoča neposredni stik učitelja z učenci (obrnjeni so v

razred).

3.4 DODATKI K INTERAKTIVNI TABLI

Poleg interaktivne table so nekatera podjetja razvila tudi dodatne tablice in

glasovalne sisteme, ki skupaj s tablo tvorijo tako imenovane interaktivne razrede.

Slika 8: Interaktivni razred

(vir: http://www.prometheanworld.com/server.php?show=nav.15, pridobljeno 16.

12. 2008)

37

Interaktivne tablice omogočajo brezţično interakcijo učencev, skupinsko ali

individualno, z učiteljem ali med seboj. Nanjo se piše z običajnim pisalom za

interaktivno tablo. Učitelj se s tablico lahko sprehaja po celem razredu, lahko

aktivira ali deaktivira različne tablice v razredu. Tablice se lahko uporabljajo

kjerkoli v razredu, lahko nadomestijo tudi prihajanje učencev k tabli, učenci z njo

predstavijo svoje probleme, potek reševanja lahko vsi vidijo na tabli. hkrati pa

učitelju omogočajo, da nadzira interaktivno tablo iz kateregakoli dela razreda.

Slika 9: Tablica

(vir: http://www.prometheanworld.com/server.php?show=nav.15, pridobljeno 16.

12. 2008)

Glasovalni sistem z glasovalnimi napravami omogoča hitro in pregledno ali

povratno informacijo učitelju za celotni razred oziroma za vsakega učenca v

razredu. Z njim lahko ugotavlja mnenja učencev, njihova stališča ali odnos do

izbrane tematike, napovedi, preverja znanje, razumevanje. Rezultati so vidni

takoj, lahko v različnih prikazih.

Slika 10: Glasovalni sistemi

(vir: http://www.prometheanworld.com/server.php?show=nav.15, pridobljeno 16.

12. 2008)

38

3.5 SLABOSTI

Ţal pa imajo tudi elektronske table svoje slabe strani. Med njimi je gotovo cena,

saj so klasične table bistveno cenejše, in dejstvo, da so elektronske, torej

potrebujejo elektriko in ne morejo stati kjerkoli (ta zadnji problem se sicer dokaj

enostavno reši s podaljškom in tudi sicer imajo table dokaj dolg napajalni kabel),

interaktivne elektronske table potrebujejo tudi povezavo z računalnikom; (USB)

kabel je pri nakupu ţe vključen v ponudbo ali pa imajo table celo brezţično

povezavo.

Vsaka nova tehnologija prinaša, neodvisno od področja človekove dejavnosti, v

katero jo uvajamo, v to dejavnost različne sociološke, organizacijske, kadrovske

in druge probleme. Ti problemi so toliko večji, kolikor bolj korenito posega nova

tehnologija v obstoječe načine in metode dela. Velikokrat predstavlja problem

tudi odpor proti spremembam. Za premagovanje teh odporov pa je verjetno

pomembno sistematično in pravočasno prilagajanje znanj in sposobnosti

zaposlenih za delo z novo tehnologijo.

Interaktivna tabla tako ponuja na področju vzgojno-izobraţevalnega dela vrsto

moţnosti za raziskovanje in tudi pri organizaciji in izvajanju učnega procesa.

Vedno pa se moramo zavedati, da doseganje vzgojnoizobraţevalnih ciljev ni bilo

nikoli v prvi vrsti odvisno od tehničnih sredstev, temveč predvsem od kvalitete

didaktično-metodične obdelave učne vsebine in postopkov.

Jereb in Jug (156) menita, da bomo učno tehnologijo pri pouku učinkovito rabili

le, če bomo njegovo uporabo podredili didaktičnim načelom in če ga bomo v

skladu z njim preudarno kombinirali z drugimi učnimi pripomočki, s klasičnimi

učnimi oblikami, metodami in organizacijo pouka.

39

Slika 11: Poučevanje nekoč in danes (vir: http://d111.fnm.uni-

mb.si/gradiva/mod/resource/view.php?inpopup=true&id=631, pridobljeno 12. 1.

2009)

4. SODOBNI POUK SLOVENŠČINE

Kdaj uporabiti novo tehnologijo v izobraţevanju, kakšno strojno in programsko

opremo ter katere oblike in metode uporabiti, kako vso stvar pribliţati učencem in

kako izpeljati pouk, so le nekatera vprašanja, na katera je treba odgovoriti, preden

začnemo razmišljati o uporabi informacijske tehnologije v izobraţevanju.

Danes vemo, da informacijska tehnologija ne more nadomestiti učitelja. Njegova

vloga se sicer spreminja, tako kot se v informacijski druţbi spreminja celotna

druţba. Učitelj prinaša v izobraţevalni proces modrost, izkušnje in perspektivo,

učenci sveţino, ideje in drugačne poglede, informacijska tehnologija pa hitrost in

zanesljivost obdelovanja podatkov. (Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu;

zbornik prispevkov 2005: 158)

Proučevanje novih medijskih tehnologij, ki jih uporabljamo v učnem procesu,

kaţe, da je učni učinek računalnika in interneta pri šolskem učenju na odločilen

način odvisen od tega, kako učitelji te medije vključijo in spremljajo pri pouku.

Za številne šibkejše učence bi bila lahko uvedba računalnika in interneta v šole

usodnega pomena, če jim učitelji niso v pomoč in podporo pri zagotavljanju

kompetentnega upravljanja teh medijev.

40

Mnogo premalo ljudi pa se namreč zaveda, da tehnologija sama po sebi ne rešuje

nobenega problema. Računalnik pravzaprav ne zmore nobenega opravila, ki ga ne

bi zmogel tudi človek. A pri delu je računalnik mnogo hitrejši in zanesljivejši.

Nova kakovost nastopi šele, če znamo prednosti računalnika in z njim povezane

informacijske tehnologije izrabiti in nadgraditi s svojimi prednostmi: z znanjem in

spretnostmi ter z njim poiskati pot do rešitve.

Tudi za učitelje predstavlja uvedba novih medijev velik izziv. Deloma zato, ker

morajo kompetence, tako kot njihovi učenci, šele pridobiti sami. To pomeni na

začetku večjo obremenitev, ki pa se čez čas poplača. Uporaba interaktivne table

daje pedagoški praksi nov pomen in motivacijski zagon tako učiteljem kot

učencem, pri pouku ne gre le za poučevanje, temveč dejansko skupno učenje.

Učni načrt Slovenščina je kljub številnim prednostim pomanjkljiv prav glede

uporabe sodobne izobraţevalne tehnologije, saj ne zajema celostnega pristopa do

različnih vrst medijev in ne upošteva vseh vidikov mnoţičnega komuniciranja v

sodobni druţbi tudi glede na ustrezno rabo slovenščine. Vsak učitelj se tako

samostojno odloča za izbiro tehničnih pripomočkov in pomagal, s katerimi

popestri pouk in olajša razumevanje.

Interaktivna tabla zajema do sedaj vsa znana učna pomagala, tukaj so zdruţena v

en sam učni pripomoček.

41

II EMPIRIČNI DEL

42

1. UVOD

Empirični del je sestavljen iz dveh delov.

V prvem delu sem preizkusila vse moţnosti uporabe interaktivne table. Z

interaktivno tablo sem se seznanila na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer,

pozneje pa sem veliko časa preţivela v računalniški učilnici na naši fakulteti, kjer

sem interaktivno tablo in njene moţnosti uporabe postopoma spoznavala, sama

sem naredila tudi vse spodaj prikazane primere. Posamezne korake sem

fotografirala in sproti shranjevala, tako da sem sedaj lahko po korakih in s slikami

prikazala različne moţnosti in načine uporabe. Najprej na kratko predstavljam

posamezna orodja in aplikacije, sledijo pa primeri iz različnih internetnih strani, ki

sem jih našla na Ministrstvu za šolstvo, na katerih najdemo uporabna gradiva za

interaktivno tablo.

V drugem delu pa so opisani rezultati raziskave o uporabi interaktivne table, ki

sem jo opravila med učitelji na izbranih osnovnih in srednjih šolah na območju

Prlekije.

43

2. UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI SLOVENŠČINI

Ko smo postavili interaktivno tablo in inštalirali programsko opremo, se nam v

opravilni vrstici in/ali na namizju pokaţe znak za interaktivno tablo (interwrite).

Dvakrat kliknemo in izberemo interaktivni način, tako zaţenemo program, ki nam

omogoča delo z interaktivno tablo.

Slika 12: Odpri interaktivni način

Odpre se nam nova opravilna vrstica, ki nam je v pomoč pri delu.

Slika 13: Opravilna vrstica

44

Tablo lahko uporabljamo tudi kot navadno šolsko tablo. Prednost pa je v tem, da

je takoj pripravljena, ko je polna, lahko preskočimo na novo stran, vso snov pa

lahko shranimo. Če ţelimo snov ponoviti, samo potujemo nazaj, če pa začenjamo

novo šolsko uro (npr. v paralelki), pa jo lahko naloţimo kot predlogo.

Slika 14: Odpri novo stran

Novo stran ustvarimo z enim klikom na gumb ali pa jo poiščemo med orodji. S

puščico lahko potujemo med stranmi, z ukazom shrani, ki ga najdemo v opravilni

vrstici, pa lahko vse skupaj shranimo.

Slika 15: Shrani spremembe

45

Ukaze v opravilni vrstici izbiramo z dotikom na tablo. Orodja so v tej vrstici

tovarniško nastavljena, lahko pa si sami nastavimo tista, ki jih večkrat

uporabljamo.

Vsaka dobra šolska ura je predvsem rezultat dobre učne priprave. Predloge nam

olajšajo delo, saj nam pomagajo slediti učni snovi brez nepotrebnih prekinitev in

nas postopno privedejo k zaključku. Najprej kliknemo na orodja, potem odpri in

izberemo ţeleno predlogo.

Slika 16: Predloge

Za nazornejši prikaz lahko dodajamo tudi slike iz galerije, ki jo ima sam program,

ali pa slike, ki jih imamo sami na trdem disku. Kliknemo ikono galerija in

izberemo sliko, ki jo samo povlečemo na prazno mesto na tabli. Potem jo lahko

poljubno večamo, manjšamo, rotiramo in spreminjamo.

46

Slika 17: Dodajanje slik

Pri pouku vedno več učiteljev išče pomoč na spletu. To je pri interaktivni tabli

zelo poenostavljeno, saj je orodje takoj dostopno. Izberemo ukaz zaţeni brskalnik

in takoj smo na domači internetni strani, na kateri lahko potem s pomočjo pisala

označujemo pomembne dele, ki se sproti shranjujejo na tablo.

Slika 18: Zaţeni brskalnik

47

Če naletimo na teţave ali imamo kako vprašanje, nam je v veliko pomoč sam

program. Pomoč najdemo v ukazih za orodje in deluje podobno kot vsi Help

programi.

Slika 19: Pomoč

48

2.1 ORODJA

V opravilni vrstici najdemo mnogo orodij, ki nam olajšujejo delo s tablo. V

spodnjih opisih prikazujem moţnosti najpogosteje uporabljanih orodij.

Pero

S peresom po tabli pišemo prostoročno, na voljo imamo različne barve in

debeline.

Slika 20: Pero

Marker

Z markerjem označimo določene besede ali dele besedila. Izbiramo lahko različne

oblike senčenja in med petimi barvami.

Slika 21: Marker

49

Radirka

Z radirko izbrišemo s peresom napisan tekst. Prav tako lahko izbiramo velikost

radirke.

Slika 22: Radirka

Linija

Izbiramo lahko različne načine, debeline in barve črt.

Slika 23: Linija

50

Stran z mreţo

V predpripravljenih straneh imamo na voljo različne strani z črtami in mreţami, ki

si jih poljubno nastavljamo. Prav tako lahko izbiramo barve črt in ozadja.

Slika 24: Stran z mreţo

Stran s koledarjem

Med predpripravljenimi stranmi najdemo tudi koledarje. Projeciramo lahko

dnevni, tedenski, mesečni ali celoletni koledar, v katerega vnašamo opombe.

Slika 25: Stran s koledarjem

51

Virtualna tipkovnica

Virtualno tipkovnico zaţenemo, ko računalnik ni blizu table, ko hočemo kaj

natipkati ali brskati po internetu.

Slika 26: Virtualna tipkovnica

Ţaromet

Uporablja se za poudarjanje povedanega oziroma skrivanje nebistvenega.

Določamo mu lahko različne velikosti.

Slika 27: Ţaromet

52

Tipkano besedilo

Poleg prostoročnega pisanja lahko uporabljamo tudi tipkano. Vstavimo okvirček

za besedilo, izbiramo med načinom, barvami in velikostjo pisave.

Slika 28: Tipkano besedilo

Prostoročni tekst

Interaktivna tabla ima vgrajene senzorje za prepoznavanje prostoročne pisave.

Vklopimo tipko za prostoročni tekst, s peresom napišemo besedo in ta se

samodejno spremeni v tipkano besedilo.

Slika 29: Prostoročni tekst

53

Oblike

V orodjih imamo na voljo veliko oblik, ki jih lahko poljubno oblikujemo in

vstavljamo.

Slika 30: Oblike

Matematična orodja

Tudi za matematiko najdemo veliko pomagal.

Slika 31: Matematična orodja

54

Predloge iz galerije

V galeriji imamo na voljo veliko slik, simbolov, znakov, ki nam olajšajo pouk in

poskrbijo za dobro vizualizacijo. Galerija je razdeljena glede na učne predmete.

Slika 32: Predloge iz galerije

V galeriji, ki je večinoma v angleškem jeziku, najdemo veliko vaj za jezik, na

ţalost do sedaj le v angleščini. Prilagam nekaj izbranih vaj, ki bi se jih z malo

truda dalo prevesti v slovenščino in tako bi jih lahko uporabili pri pouku.

Vaja slovnice, angleški jezik

Slika 33: Vaje iz

angleške slovnice

55

Pridevniki in prislovi

Slika 34: Pridevniki in prislovi v angleščini

Knjiţevnost

Slika 35: Angleška knjiţevnost

56

2.2 UPORABA RAZLIČNIH PROGRAMOV

V interaktivno tablo lahko vstavimo naše zapiske iz Microsoft Worda, tabele in

grafe iz Microsoft Excela, PowerPoint predstavitve. Vse te predloge pa lahko na

interaktivni tabli poljubno spreminjamo, dodajamo zapise in jih kasneje tudi

shranimo.

Na tabli lahko predvajamo glasbene datoteke, filme, fotografije, katere prav tako

lahko označujemo, poudarjamo, kopiramo.

Tudi v slovenščini najdemo kar nekaj gradiva, ki se ga da uporabiti na interaktivni

tabli. Ministrstvo za šolstvo ţe dalj časa vodi projekt tako imenovanih e-gradiv,

kjer posamezne sodelujoče šole izdelujejo e-gradiva in jih posredujejo:

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva

Na strani ministrstva sem našla dve zanimivi povezavi. Na stani e-

šole.mladinska.com najdemo snov in vaje iz knjiţevnosti, imenuje se Virtualni

svet knjiţevnosti, namenjen pa je osnovnošolskemu izobraţevanju:

http://www.e-sola.mladinska.com/course

Na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor pa so izvedli Projekt slovenščina in

naredili e-gradiva za 8. razred osnovnih šol in 2. letnik srednjih šol in gimnazij:

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/000_mapa/projekt.html

Dodajam le nekaj prikazov snovi in vaj, ki jih najdemo na omenjenih straneh.

57

Učenje velike in male začetnice

Slika 36: Velika in mala začetnica

Slovarji, priročniki

Slika 37: Slovarji in priročniki

58

Protestantizem na Slovenskem

Slika 38: Protestantizem na Slovenskem

Goethe

Slika 39: Goethe

59

Prešeren: Krst pri Savici

Slika 40: Prešeren

Učenci lahko naloge rešujejo tudi samostojno, na računalnikih, vendar bi takrat

uro morali izvajati v računalniški učilnici. Na šolah, kjer pa imamo interaktivno

tablo v razredu, lahko omenjene strani poljubno odpiramo in uporabljano na

interaktivni tabli, skupaj z učenci rešujemo virtualne naloge, preverjamo rešitve in

ponavljamo snov.

Slike in zanimive povzetke lahko shranimo na tablo in jih pozneje, ko nismo več

na spletu, uporabljamo za ponazoritve ali ponovitve.

Trenutno najdemo na spletu le vaje za slovenščino v osnovni šoli in celoten

povzetek slovenščine za drugi letnik gimnazij. Projekt na ministrstvu še vedno

poteka in tako sproti nastajajo nove vaje za učence, ki jih je iz dneva v dan več.

Te strani pa nam ne smejo postati nadomestek za standardne učne ure. Sluţiti nam

morajo le kot popestritev klasičnih učnih ur, za motivacijo ali pa za ponavljanje in

urjenje.

60

3 RAZISKAVA

3.1 NAMEN RAZISKAVE

Potem ko sem preučila vse moţnosti uporabe interaktivne table, sem ţelela še

ugotoviti, v kolikšni meri učitelji slovenščine na izbranih osnovnih in srednjih

šolah poznajo in uporabljajo sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo,

če poznajo in uporabljajo interaktivno tablo ter v kolikšni meri so z njo zadovoljni

tako oni sami kot tudi učenci.

3.2 ZBIRANJE PODATKOV

Anketo s sistematično izbranimi vprašanji sem razdelila med učitelje izbranih

osnovnih in srednjih šol na področju Prlekije. Pred tem sem se še pozanimala, ali

na šoli interaktivno tablo sploh imajo. Anketni vprašalnih so reševali na dveh

srednjih šolah in petih osnovnih šolah, izpolnilo ga je 20 učiteljev slovenščine.

Anketa je bila anonimna, učitelji so jo izpolnjevali individualno po priloţenih

navodilih.

Šole, ki so sodelovale v anketi:

- Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

- Gimnazija Ormoţ

- Osnovna šola Ivanjkovci

- Osnovna šola Ormoţ

- Osnovna šola Velika Nedelja

- Osnovna šola Miklavţ pri Ormoţu

- Osnovna šola Cezanjevci

3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

V prvem delu sem zastavila nekaj splošnih vprašanj zaradi laţje statistične

obravnave:

1. Vrsta šole, na kateri poučujete.

2. Koliko let delovnih izkušenj imate s poučevanjem slovenščine?

61

3. Spol.

4. Starost.

Vsebinski del pa je zajemal 22 vprašanj, od tega 13 vprašanj zaprtega tipa, 8

vprašanj polodprtega, eno vprašanje odprtega tipa:

1. S katerimi učnimi pripomočki je opremljena vaša učilnica? (moţnih več

odgovorov)

2. Katero učno sredstvo najpogosteje uporabljate?

3. Za kaj najpogosteje uporabljate različna učna sredstva? (moţnih več

odgovorov)

4. Menite, da vam vaša šola nudi dovolj učnih pripomočkov za sodoben

način poučevanja?

5. Ali veste, da interaktivna tabla lahko zdruţuje vsa prej našteta učna

sredstva?

6. Imate na vaši šoli interaktivno tablo?

(Na naslednji dve vprašanji so odgovarjali samo učitelji, ki so na šesto

vprašanje odgovorili z ne!)

6.1 Ali jo poznate, ste ţe slišali zanjo?

6.2 Če bi jo imeli na voljo, bi jo uporabljali?

7. Menite, da ste za uporabo interaktivne table dovolj usposobljeni?

8. Ali menite, da poznate vse načine uporabe in prednosti interaktivne table?

9. V primeru da interaktivno tablo uporabljate, kako ste se jo naučili

uporabljati?

10. V primeru, da imate na vaši šoli interaktivno tablo na razpolago, vendar je

ne uporabljate, zakaj ne? (moţnih več odgovorov)

11. Kako pogosto uporabljate interaktivno tablo?

12. Kako pogosto uporabljate ostalo sodobno informacijsko-komunikacijsko

tehnologijo IKT)? (računalnik, internet …)?

13. V kakšne namene največkrat uporabljate sodobno IKT? (moţnih več

odgovorov)

14. V kateri fazi pouka najpogosteje uporabljate sodobno IKT?

15. Sodite, da je uporaba sodobne IKT pri pouku slovenščine koristna?

16. Menite, da je interaktivna tabla ustrezen pripomoček za poučevanje

slovenščine?

62

17. Koliko časa mora učitelj vloţiti v pripravo in izvedbo pouka s pomočjo

interaktivne table?

18. Kaj pričakujete od uporabe interaktivne table? (moţnih več odgovorov)

19. Kako se na poučevanje ob interaktivni tabli odzivajo učenci? (več

odgovorov)

20. Katera orodja na interaktivni tabli največkrat uporabljate? (več odgovorov)

21. Ali se je zaradi uporabe računalniške tehnologije in interaktivne table

odnos učitelj-učenec kaj spremenil?

22. Lastno mnenje o interaktivni tabli, o odnosu učitelj-učenec ob uporabi

sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije.

3.4 ZASTAVLJENE HIPOTEZE

1. Predpostavljam, da ima ţe večina šol na razpolago uporabo interaktivne

table.

2. Menim, da se mlajši učitelji pogosteje uporabljajo sodobna učna sredstva.

3. Predpostavljam, da učitelji slovenščine še vedno najpogosteje uporabljajo

klasična učna sredstva (radio, grafoskop).

4. Menim, da učitelji uporabljajo učna sredstva predvsem za motivacijo in

popestritev pouka.

5. Menim, da je ţe večina učiteljev slišala za interaktivno tablo, vendar je ne

uporablja.

6. Predpostavljam, da se učitelji ne čutijo dovolj usposobljeni za uporabo

interaktivne table in ne poznajo vseh prednosti uporabe.

7. Predpostavljam, da učitelji menijo, da je sodobna informacijsko

komunikacijska tehnologija pri pouku slovenščine koristna.

8. Menim, da učitelji sodobno IKT uporabljajo predvsem za urjenje in

ponavljanje.

9. Predpostavljam, da bi učitelji interaktivno tablo večkrat uporabljali, če bi

jim šola nudila tečaj oz. pomoč pri spoznavanju le-te.

10. Predpostavljam, da so učitelji mnenja, da se odnos učitelj–učenec zaradi

uporabe sodobne IKT ni bistveno spremenil.

63

3.5 METODOLOGIJA

Pri raziskavi sem uporabila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo.

3.6 OBDELAVA PODATKOV

Zbrane podatke sem uredila s pomočjo grafov in tabel v programu Microsoft

Excel ter jih dopolnila s komentarji.

3.7 INTERPRETACIJA REZULTATOV ANKETIRANJA

Statistični podatki:

1. Vrsta šole, na kateri poučujete.

Vrsta šole f f(%)

OŠ 12 60

SŠ 8 40

Anketni vprašalnik so mi izpolnili na sedmih šolah, od tega na dveh gimnazijah,

kjer slovenščino skupno poučuje 8 učiteljev, in na petih osnovnih šolah, kjer je 12

učiteljev slovenščine.

2. Koliko let delovnih izkušenj imate s poučevanjem slovenščine?

Učitelji, ki so odgovarjali na anketo, imajo zelo različno dobo poučevanja

slovenščine. Do 5 let delovnih izkušenj imajo trije učitelji, od 6 do 10 šest

60 %

40 %OŠ

SŠ

64

učiteljev, 11 do 20 trije učitelji, nad 20 let pa pet predmetnih učiteljev

slovenščine.

3. Spol.

Vseh dvajset anketiranih učiteljev je bilo ţenskega spola.

4. Starost.

Leta f f(%)

Do 30 let 4 20

30–40 let 9 45

40–50 let 6 30

Nad 50 let 1 5

Večina anketiranih učiteljev je stara med 30 in 40 let.

Te statistične podatke sem zbrala zaradi tega, ker sem hotela preveriti, kako spol,

starost in leta delovnih izkušenj vplivajo na uporabo sodobnih učnih sredstev in

predvsem, če prihaja zaradi teh dejavnikov do razlik pri uporabi interaktivne table.

20 %

45 %

30 %

5 % Do 30 let

30-40 let

40-50 let

Nad 50 let

65

Vsebinska vprašanja:

1. S katerimi učnimi pripomočki je opremljena vaša učilnica? (moţnih

več odgovorov)

f f(%)

Interaktivna tabla 7 35

Računalnik 15 75

LCD projektor 11 55

Diaprojektor 2 10

Grafoskop 16 80

Radio 14 70

Televizija 14 70

Episkop 1 2

Drugo 2 10

Skoraj vse učilnice imajo grafoskop (80 %) in računalnik (75 %), zelo pogosta sta

tudi radio (70 %) in televizija (70 %), sledi LCD-projektor (55 %), pri sedmih

učiteljih pa imajo v svoji učilnici tudi interaktivno tablo (35 %). Iz dobljenih

odgovorov je razvidno, da so učilnice za slovenščino opremljene zadovoljivo, po

večini jim manjka samo še interaktivna tabla, katero pa na več šolah mislijo

namestiti še to ali pa naslednje šolsko leto. Iz teh odgovorov je bilo razvidno, da

so srednje šole boljše tehnično opremljene kot osnovne šole.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Učni pripomoček

interaktivna tabla

računalnik

LCD projektor

diaprojektor

grafoskop

radio

televizija

episkop

drugo

66

2. Katera učna sredstva najpogosteje uporabljate? (moţnih več

odgovorov)

f f(%)

Interaktivna tabla 4 20

Računalnik 13 65

LCD projektor 5 25

Diaprojektor 0 0

Grafoskop 5 25

Radio 8 40

Televizija 6 30

Episkop 0 0

Drugo 1 5

Najpogosteje uporabljani učni pripomoček je računalnik (65 %), sledita radio (40

%) in televizija (30 %), interaktivna tabla (20 %) je po pogostosti uporabe na

šestem mestu. Računalnik vodi predvsem zaradi različnih moţnosti uporabe, na

drugem mestu pa je ţe po pričakovanjih radio, saj pouk slovenščine velikokrat

temelji tudi na slušnem razumevanju. Tukaj je bilo tudi razvidno, da računalnik in

interaktivno tablo uporabljajo predvsem mlajši učitelji in tisti, ki imajo manj kot

10 let delovnih izkušenj.

0

10

20

30

40

50

60

70

Učni pripomoček

interaktivna tabla

računalnik

LCD projektor

diaprojektor

grafoskop

radio

televizija

episkop

drugo

67

3. Za kaj najpogosteje uporabljate različna učna sredstva? (moţnih več

odgovorov)

f f(%)

Za pridobivanje novega znanja. 18 90

Za laţje razumevanje snovi. 7 35

Za popestritev učenja. 14 70

Za širjenje znanja. 6 30

Za ponovitev snovi. 6 30

Za preverjanje znanja. 1 5

Drugo 0 0

Različna učna sredstva učitelji najpogosteje uporabljajo za pridobivanje novega

znanja (90 %) in popestritev učenja (70 %), sledi uporaba zaradi laţjega

razumevanja snovi (35 %), za širjenje znanja in ponavljanje (30 %).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Način uporabe učnih sredstev

pridobivanje novega znanja

lažje razumevanje snovi

popestritev učenja

širjenje znanja

ponovitev snovi

preverjanje znanja

68

4. Menite, da vam vaša šola nudi dovolj učnih pripomočkov za sodoben

način poučevanja?

f f(%)

V celoti. 7 35

V precejšnji meri. 7 35

V ustrezni meri. 4 20

V zadovoljivi meri. 1 5

V nezadostni meri. 1 5

Učitelji menijo, da jim šole v celoti ali pa v precejšnji meri (35 %) nudijo dovolj

učnih pripomočkov za sodoben način poučevanja. Predvsem na tistih šolah, kjer

interaktivne table sploh nimajo, pa slovenisti menijo, da jim šola ne nudi dovolj

potrebnih pripomočkov.

5. Ali veste, da interaktivna tabla lahko zdruţuje vsa prej našteta učna

sredstva?

f f(%)

Da 18 90

Ne 2 10

0

5

10

15

20

25

30

35

Nudenje učnih pripomočkov

v celoti

v precejšnji meri

v ustrezni meri

v zadovoljivi meri

v nezadostni meri

69

Skoraj vsi učitelji (90 %) so vedeli, da interaktivna tabla zdruţuje vsa učna

sredstva, razen dveh (10 %), ki pa table še nista imela moţnosti spoznati.

6. Imate na vaši šoli interaktivno tablo?

f f(%)

Da 16 80

Ne 4 20

Na petih šolah (80 %) interaktivno tablo imajo, na dveh pa ne (20 %), na teh dveh

poučujejo štirje učitelji, ki so sodelovali v anketi.

90 %

10 %

da

ne

80 %

20 %da

ne

70

Na naslednji dve vprašanji so odgovarjali samo učitelji, ki so na šesto vprašanje

odgovorili z ne!

6.1 Ali jo poznate, ste ţe slišali zanjo?

f f(%)

Da 4 100

Ne 0 0

Vsi štirje učitelji, ki table nimajo na voljo, so ţe slišali zanjo.

6.2 Če bi jo imeli na voljo, bi jo uporabljali?

f f(%)

Da 3 75

Ne 0 0

Ne vem 1 25

Trije od štirih učiteljev bi interaktivno tablo, če bi jo imeli na voljo, uporabljali,

eden pa še ne ve.

75%0%

25% da

ne

ne vem

71

7. Menite, da ste za uporabo interaktivne table dovolj usposobljeni?

f f(%)

V celoti. 0 0

V precejšnji meri. 5 25

V ustrezni meri. 2 10

V zadovoljivi meri. 3 15

V nezadostni meri. 10 50

Polovica anketiranih (50 %) meni, da za uporabo interaktivne table niso dovolj

usposobljeni, 25 % jih meni, da so zadovoljivo usposobljeni, 10 % v ustrezni meri

in 25 % v precejšnji meri. Noben učitelj ne meni, da je usposobljen v celoti, iz

česar lahko sklepamo, da bi bilo dobrodošlo kakšno organizirano izobraţevanje

ali pa samoizobraţevanje.

8. Ali menite, da poznate vse načine uporabe in prednosti interaktivne

table?

f f(%)

V celoti. 0 0

V precejšnji meri. 3 15

V ustrezni meri. 6 30

V zadovoljivi meri. 2 10

V nezadostni meri. 9 45

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Usposobljenost za uporabo IT

v celoti

v precejšnji meri

v ustrezni meri

v zadovoljivi meri

v nezadostni meri

72

Skoraj polovica učiteljev (45 %) meni, da poznajo interaktivno tablo v nezadostni

meri, 30% v ustrezni meri, trije učitelji (15 %) v precejšnji meri, ostali (10 %) pa

menijo, da je njihovo znanje o uporabi in prednosti interaktivne table v

zadovoljivi meri. Da bi učitelji postali bolj vešči uporabe interaktivne table, bi

bilo s strani posamezne šole zaţeleno izobraţevanje za uporabo le-te.

9. V primeru da interaktivno tablo uporabljate, kako ste se jo naučili

uporabljati? (moţnih več odgovorov)

f f(%)

V šoli smo imeli organizirano

usposabljanje.

3 15

Preko tečaja. 0 0

Samostojno. 3 15

S pomočjo drugih učiteljev. 2 10

S pomočjo literature in interneta. 0 0

Je ne uporabljam. 12 60

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Poznavanje prednosti uporabe

v celoti

v precejšnji meri

v ustrezni meri

v zadovoljivi meri

v nezadostni meri

73

60 % anketiranih interaktivne table ne uporablja, tisti, ki pa jo, so se uporabe

naučili preko organiziranih usposabljanj na šoli (15 %), samostojno (15 %) ali pa

s pomočjo drugih učiteljev (10 %). Veliko učiteljev slovenščine še table ne

uporablja, vendar zanimanje zanjo narašča.

10. V primeru, da imate na vaši šoli interaktivno tablo na razpolago,

vendar je ne uporabljate, zakaj ne? (moţnih več odgovorov)

f f(%)

Ker je ni v moji učilnici. 1 8

Ker me to ne zanima. 0 0

Menim, da ni primerna za poučevanje

slovenščine.

0 0

Učenci zanjo niso zainteresirani. 0 0

Nisem se še je naučil/a uporabljati. 7 58

Table nimam na voljo. 4 34

Drugo. 0 0

0

10

20

30

40

50

60

Učenje uporabe

organizirano usposabljanje

tečaj

samostojno

s pomočjo učiteljev

s pomočjo literature

je ne uporabljam

74

Tisti, ki table ne uporabljajo, kot najpogostejši vzrok navajajo to, da je ne vedo

uporabljati (50 %), da table nimajo v svoji učilnici (17 %) ali ker je sploh nimajo

na voljo (33 %). Nihče od vprašanih ne meni, da bi bila tabla neprimerna za pouk

ali pa da ni interesa učencev. Iz odgovor je bilo razvidno tudi, da interaktivne

table ne uporabljajo predvsem starejši učitelji in tisti z več leti delovnih izkušenj.

Potrebna bi bila večja motiviranost učiteljev in usposabljanje za delo z novimi

učnimi pripomočki.

11. Kako pogosto uporabljate interaktivno tablo?

f f(%)

Zelo pogosto. 1 5

Pogosto. 3 15

Občasno. 2 10

Redko. 2 10

Nikoli. 8 40

Z njo nisem seznanjen/-a. 4 20

0

10

20

30

40

50

60

Zakaj table ne uporabljate

ker je ni v učilnici

ker me ne zanima

ni primerna

ni interesa učencev

ne vem je uporabljati

table nimam na voljo

drugo

75

Največ učiteljev interaktivne table sploh ne uporablja (40 %) in z njo ni

seznanjena (20 %, to so tisti učitelji, ki table nimajo na voljo), kar nekaj pa jo

uporablja pogosto (15 %) do občasno (10 %). Le 5 % anketiranih, v našem

primeru je to en učitelj, interaktivno tablo uporablja pogosto. Ti učitelji, ki tablo

uporabljajo pogosteje, so mlajši in poučujejo na šolah, kjer imajo interaktivne

table ţe dalj časa.

12. Kako pogosto uporabljate ostalo sodobno informacijsko-

komunikacijsko tehnologijo IKT? (računalnik, internet …)

f f(%)

Zelo pogosto. 4 20

Pogosto. 12 60

Občasno. 3 15

Redko. 1 5

Nikoli. 0 0

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Pogostost uporabe IT

zelo pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

nisem seznanjen

76

Ostalo IKT učitelji uporabljajo pogosto (60 %) do zelo pogosto (20 %), 15 % jo

uporablja občasno, 5 % pa redko. Vidimo, da je uporaba sodobne IKT kar pogosta

in uporaba le-te še vedno narašča.

13. V kakšne namene največkrat uporabljate sodobno IKT? (moţnih več

odgovorov)

f f(%)

Pisanje priprav. 9 45

Priprava gradiv. 17 85

Priprava testov. 10 50

Preverjanje znanja. 8 40

Za samoizobraţevanje. 12 60

Je ne uporabljam. 1 5

Drugo 2 10

0

10

20

30

40

50

60

Pogostost uporabe IKT

zelo pogosto

pogosto

občasno

redko

nikoli

77

Učitelji največkrat uporabljajo sodobno IKT za pripravo gradiv (85 %), za

samoizobraţevanje (60 %), sledi priprava testov (50 %) in pisanje priprav (45 %)

ter preverjanje znanja (40 %).

14. V kateri fazi pouka najpogosteje uporabljate sodobno IKT? (moţnih

več odgovorov)

f f(%)

Motivacija. 9 65

Usvajanje. 11 55

Urjenje. 4 20

Ponavljanje. 2 10

Preverjanje. 2 10

Je ne uporabljam. 2 10

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Namen uporabe IKT

pisanje priprav

priprava gradiv

priprava testov

preverjanje znanja

samoizobraževanje

je ne uporabljam

drugo

78

Sodobna IKT se največkrat uporablja za motivacijo (65 %), sledi usvajanje (20 %)

in urjenje (20 %). Na koncu sta z 10 % ponavljanje in preverjanje. Učitelji torej

uporabljajo sodobno IKT predvsem v začetku ure.

15. Sodite, da je uporaba sodobne IKT pri pouku slovenščine koristna?

f f(%)

V celoti. 2 10

V precejšnji meri. 12 60

V ustrezni meri. 4 20

V zadovoljivi meri. 2 10

V nezadostni meri. 0 0

Z njo nisem seznanjen/-a. 0 0

0

10

20

30

40

50

60

70

Faza pouka

motivacija

usvajanje

urjenje

ponavljanje

preverjanje

je ne uporabljam

0

10

20

30

40

50

60

Koristnost uporabe IKT

v celoti

v precejšnji meri

v ustrezni meri

v zadovoljivi meri

v nezadostni meri

z njo nisem seznanjen

79

Več kot polovica (60 %) anketiranih meni, da je sodobna IKT za pouk slovenščine

koristna v precejšnji meri, 20 % jih meni, da v ustrezni meri, 10 % v celoti in 10

% v zadovoljivi meri.

16. Menite, da je interaktivna tabla ustrezen pripomoček za poučevanje

slovenščine?

f f(%)

V celoti. 1 5

V precejšnji meri. 8 40

V ustrezni meri. 4 20

V zadovoljivi meri. 2 10

V nezadostni meri. 1 5

Z njo nisem seznanjen/-a. 4 20

Tudi za interaktivno tablo meni 40 % vprašanih, da je za slovenščino ustrezna v

precejšnji meri, 20 % v ustrezni meri, 20 % anketiranih z njo ni seznanjena (kar

ustreza štirim učiteljem, ki table nimajo na voljo), 10 % jih meni, je interaktivna

tabla v zadovoljivi meri ustrezen pripomoček za poučevanje slovenščine, le 5 %

pa meni, da je ustrezen v celoti, prav tako pa jih 5 % meni, da to ni ustrezen

pripomoček.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Ustreznost IT za slovenščino

v celoti

v precejšnji meri

v ustrezni meri

v zadovoljivi meri

v nezadostni meri

z njo nisem seznanjen

80

17. Koliko časa mora učitelj vloţiti v pripravo in izvedbo pouka s

pomočjo interaktivne table?

f f(%)

Več kot pri klasični pripravi in izvedbi. 11 55

Enako. 0 0

Manj kot pri klasični pripravi in izvedbi. 0 0

Nimam oblikovanega mnenja. 9 45

Več kot polovica (55 %) učiteljev, oziroma vsi tisti, ki interaktivno tablo

uporabljajo, menijo, da je za uporabo le-te potrebno v pripravo in izvedbo pouka

vloţiti več časa kot pri klasični izvedbi ure. Tisti, ki table ne uporabljajo pa o tem

nimajo oblikovanega mnenja. Iz tega rezultata lahko sklepamo, da učitelji

interaktivne table ne uporabljajo morda zato, ker me menijo, da terja preveč časa

za pripravo učne ure.

18. Kaj pričakujete od uporabe interaktivne table? (moţnih več

odgovorov)

f f(%)

Večjo motiviranost učencev. 14 70

Laţje/boljše utrjevanje znanja. 9 45

Laţjo izvedbo diferenciacije pouka. 6 30

Laţjo izvedbo individualizacije pouka. 4 20

Pomoč pri načrtovanju, pripravi učne ure. 6 30

Pomoč pri preverjanju znanja. 2 10

Drugo 1 5

0

10

20

30

40

50

60

Čas za pripravo

več kot pi klasični

enako

manj kot pri klasični

nimam oblikovanega mnenja

81

Učitelji od interaktivne table pričakujejo predvsem večjo motiviranost učencev

(70 %), laţje in boljše utrjevanje znanja (45 %), laţjo diferenciacijo (30 %) in

pomoč pri načrtovanju, pripravi ure (30 %). 20 % pričakuje laţjo izvedbo

individualizacije pouka, 10 % pa pomoč pri preverjanju znanja.

19. Kako se na poučevanje ob interaktivni tabli odzivajo učenci? (več

odgovorov)

f f(%)

Z zanimanjem, navdušenjem. 8 40

Nanjo gledajo kot na novost. 4 20

Veliko raje prihajajo k tabli. 3 15

Ravnodušno, enako kot ostale učne

pripomočke.

0 0

Z njo niso zadovoljni. 0 0

Niso je še imeli moţnosti spoznati. 4 20

Drugo 4 20

0

10

20

30

40

50

60

70

Pričakovanja od IT

večja motiviranost

lažje/boljše utrjevanje znanja

lažja diferenciacija

lažja individualizacija

pomoč pri pripravi

pomoč pri preverjanju

drugo

82

Učenci se na tablo odzivajo z zanimanjem, navdušenjem (40 %), nanjo gledajo

kor na novost (20 %), zaradi nje tudi veliko raje prihajajo k tabli (15 %). Kar

nekaj učencev (20 %) pa še ni imelo moţnosti spoznati uporabo table pri

slovenščini. Vidimo, da tabla pozitivno vpliva na učence, zato naj bi jo učitelji

uporabljali v čim večji meri.

20. Katera orodja na interaktivni tabli največkrat uporabljate? (več

odgovorov)

f f(%)

Pisalo. 6 30

Galerijo 2 10

Brskanje po internetu, spletne strani kot vir gradiv. 5 25

Portal šole. 1 5

Office programe (Microsoft Word, Excel,

PowerPoint).

2 10

Predvajalnik glasbe. 2 10

Predvajalnik filmov. 3 15

Je ne uporabljam. 12 60

Drugo 0 0

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Odziv učencev

zanimanje, navdušenje

kot novost

raje prihajajo k tabli

ravnodušno

niso zadovoljni

niso je še spoznali

drugo

83

Učitelji, ki interaktivno tablo uporabljajo, največkrat posegajo po pisalu (30 %),

brskajo po internetu (25 %), na tabli predvajajo filme (15 %) ali glasbo (10 %),

uporabijo galerijo (10 %) in Office programe (10 %). Po pričakovanjih je pisalo

največkrat uporabljano orodje, saj le-to predstavlja osnovo za delo.

21. Ali se je zaradi uporabe računalniške tehnologije in interaktivne table

odnos učitelj-učenec kaj spremenil?

f f(%)

Da, na boljše. 4 20

Da, na slabše. 1 5

Ne. 3 15

Ne vem. 12 60

0

10

20

30

40

50

60

Uporabljena urodja na tabli

pisalo

galerija

brskanje po internetu

portal šole

office programi

predvajalnik glasbe

predvajalnik filmov

je ne uporabljam

drugo

0

10

20

30

40

50

60

Odnos učitelj-učenec

na boljše

na slabše

ne

ne vem

84

Več kot polovica učiteljev (60 %) ne ve, ali se je odnos učitelj-učenec zaradi

uporabe računalniške tehnologije in interaktivne table kaj spremenil. Tako sodijo

vsi tisti, ki interaktivne table nimajo, in nekaj tistih, ki sodobno računalniško

tehnologijo redko uporablja, 20% vprašanih meni da na boljše, 15% anketiranih

učiteljev je mnenja, da se odnos ni spremenil, en učitelj pa meni, da je ta odnos

postal slabši (5 %).

22. Lastno mnenje o interaktivni tabli, o odnosu učitelj-učenec ob uporabi

sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije:

Tukaj so učitelji lahko zapisali svoje lastno mnenje. Večina jih meni, da je

interaktivna tabla odličen pripomoček (80%), vendar jih njihova nepoučenost

ovira pri uporabi. Menijo, da je dobrodošla kot popestritev, stimulativno vpliva na

učenje. Šole bi jim morale nuditi dovolj izobraţevanja, da bi se čutili sposobne za

uporabo in da bi spoznali vse moţnosti, ki jih table ponujajo (70%).

Nekaj učiteljev (20%), predvsem starejših, pa je skeptičnih, saj menijo, da je še

učinek interaktivnih tabel na pouk neraziskan, sodobno informacijsko-

komunikacijsko tehnologijo je treba uporabljati premišljeno, saj se zdi, da so prav

zaradi nje danes otroci na pol pismeni (veliko več izpuščajo črke in slabše pišejo).

Vsi so mnenja, da brez sodobne IKT danes pri pouku več ne gre, saj le-ta

omogoča veliko več kot klasični frontalni pouk, vendar pa priprava na tako uro

traja veliko več časa.

Sodobna IKT je zaţelena, ne sme pa je biti preveč, da ne postane sama sebi

namen.

85

3.8 DOBLJENI REZULTATI IN POTRDITEV HIPOTEZ

1. Predpostavljam, da ima ţe večina šol na razpolago uporabo interaktivne

table.

Prvo hipotezo, da ima interaktivno tablo na razpolago ţe večina šol, lahko

potrdimo, saj ji ima ţe 80 % šol, ki so sodelovale v anketi.

2. Menim, da se mlajši učitelji pogosteje uporabljajo sodobna učna sredstva.

Tudi drugo hipotezo lahko potrdimo, saj je bilo iz odgovorov razvidno, da se

sodobnih učnih sredstev posluţujejo predvsem mlajši učitelji.

3. Predpostavljam, da učitelji slovenščine še vedno najpogosteje uporabljajo

klasična učna sredstva (radio, grafoskop).

Tretja hipoteza drţi, saj še učitelji slovenščine vedno največ uporabljajo klasična

učna sredstva kot sta radio in grafoskop.

4. Menim, da učitelji uporabljajo učna sredstva predvsem za motivacijo in

popestritev pouka.

Potrdimo tudi četrto hipotezo, in sicer da uporabljajo učitelji učna sredstva

predvsem za motivacijo in popestritev ter tudi za laţje utrjevanje znanja.

5. Menim, da je ţe večina učiteljev slišala za interaktivno tablo, vendar je ne

uporablja.

Hipoteza drţi, saj so vsi vprašani ţe slišali za interaktivno tablo, uporablja pa jo le

40 %.

6. Predpostavljam, da se učitelji ne čutijo dovolj usposobljeni za uporabo

interaktivne table in ne poznajo vseh prednosti uporabe.

Tudi šesta predpostavka drţi, saj kar 50 % vseh vprašanih meni, da so za uporabo

interaktivne table niso usposobljeni v zadostni meri.

7. Predpostavljam, da učitelji menijo, da je sodobna informacijsko

komunikacijska tehnologija pri pouku slovenščine koristna.

86

Kar 60 % učiteljev meni, da je sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija

pri pouku slovenščine koristna, kar potrjuje sedmo hipotezo.

8. Menim, da učitelji sodobno IKT uporabljajo predvsem za urjenje in

ponavljanje.

Osmo hipotezo moramo zavreči, saj so se vprašani največkrat odločili za odgovor

usvajanje (65 %) in motivacija (55 %).

9. Predpostavljam, da bi učitelji interaktivno tablo večkrat uporabljali, če bi

jim šola nudila tečaj oz. pomoč pri spoznavanju le-te.

Hipoteza drţi, saj so učitelji mnenja, da bi interaktivno tablo večkrat uporabljali,

če bi jim šole nudile tečaje oz. pomoč pri spoznavanju le-te.

10. Predpostavljam, da so učitelji mnenja, da se odnos učitelj–učenec zaradi

uporabe sodobne IKT ni bistveno spremenil.

Hipotezo potrdimo, saj so učitelji mnenja, da se odnos učitelj-učenec zaradi

uporabe sodobne IKT ni bistveno spremenil.

87

SKLEP

Uvedba devetletne osnovne šole in prenovljenih učnih programov na srednjih

šolah zahteva tudi nov način poučevanja. Tako učenci kot učitelji postajajo vse

aktivnejši v procesu poučevanja, zato sodijo k temu tudi sodobnejši načini

poučevanja in sodobna učna sredstva, s katerimi lahko hitreje in kvalitetneje

dostopamo do informacij.

Učna sredstva, ki jih kot element vključujemo v učni proces in jih poveţemo z

ostalimi elementi (učnimi cilji, vsebino, strukturo dela), veliko prispevajo k

laţjemu uresničevanju učnih ciljev. Še tako kvalitetno učno sredstvo pa ne bo

doseglo svojega namena, če ga učitelj, ki ga uporablja, ne povezuje v izbrane učne

metode. Ob uporabi učnih sredstev so učenci dodatno motivirani in pripravljeni za

delo, s tem pa dosegamo tudi povečano aktivnost pri doseganju določenih ciljev.

Sodobna učna sredstva imajo velike izobraţevalne zmoţnosti, hkrati pa se

pojavljajo ovire v njihovi uporabi. Najpogostejši vzrok je strah pred nečim novim,

nezadostna opremljenost šol in nezadostno poznavanje novejše tehnologije.

Za uspešno delo in napredek učiteljev je pomembno, da ima vsaka učilnica kar

največ sodobnih učnih sredstev, pri čemer pa največji problem predstavljajo

nezadostna finančna sredstva posameznih šol. Prav tako pa morajo učitelji sami

teţiti k samoizobraţevanju in spremljanju novosti na področju izobraţevanja.

Z uporabo interaktivne table, ki zdruţuje vsa sodobna učna sredstva, postaja

izobraţevalni proces mnogo zanimivejši in učinkovitejši. Učiteljev čas, volja in

trud, ki ga moramo vloţiti na začetku uporabe le-te, se nam potem, ko usvojimo

vse moţnosti uporabe, zagotovo povrne.

Na podlagi izvedene raziskave sem ugotovila, da imajo interaktivno table ţe

skoraj vse šole, prav vsi učitelji pa so zanje ţe slišali. Učitelji slovenščine še

vedno najpogosteje uporabljajo klasična učna sredstva kot sta grafoskop in radio,

predvsem mlajši pa veliko posegajo po računalniku in vse pogosteje uporabljajo

tudi interaktivno tablo. Učna sredstva uporabljajo predvsem v prvem delu učne

88

ure, torej pri motivaciji in usvajanju nove snovi. Vsi se strinjajo, da interaktivna

tabla zdruţuje vsa do sedaj znana učna sredstva, vendar je še kar nekaj učiteljev

ne uporablja, ker se ne čutijo dovolj usposobljeni in si ţelijo dodatnega

izobraţevanja. Učitelji menijo, da je sodobna informacijsko-komunikacijska

tehnologija za pouk koristna, če se uporablja v pravi meri, in da se odnos med

učitelji in učenci zaradi tega ni bistveno spremenil.

Menim, da lahko tablo pri slovenščini velikokrat smotrno uporabimo, saj ţe tudi

na spletu najdemo veliko gradiv, ki so primerna za ponavljanje, utrjevanje snovi

ali pa zgolj za motivacijo. Paziti pa moramo, da interaktivna tabla res ostane samo

učno sredstvo, pripomoček in da ne zamenjuje učiteljevega frontalnega

poučevanja, ampak ga zgolj popestri.

89

VIRI IN LITERATURA

ANDOLJŠEK, I., 1976: Osnove didaktike. Ljubljana: Dopisna delavska

univerza Univerzum.

BLAŢIČ, M., 1993.: Uvod v izobraţevalno tehnologijo. Novo mesto:

Pedagoška obzorja.

BLAŢIČ, M., IVANUŠ GRMEK, M., KRAMAR, M., STRMČNIK, F.,

2003: Didaktika: visokošolski učbenik. Novo mesto: Visokošolsko

središče, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.

BREČKO, D., 2002: Štirideset sodobnih učnih metod. Ljubljana: Sofos.

BREČKO, B., VEHOVAR, V., 2008: Informacijsko-komunikacijska

tehnologija pri poučevanju in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana:

Pedagoški inštitut.

GERLIČ, I., 1999: Multimedija v izobraţevanju. Ljubljana: Pedagoška

obzorja.

GERLIČ, I., 2000: Sodobna informacijska tehnologija v izobraţevanju.

Ljubljana: DZS.

GERLIČ, I., 2004: Didaktični vidiki uporabe informacijske in

komunikacijske tehnologije-IKT: (poučevanje in učenje): letno poročilo

rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu CRP v letih 2003-

2004, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

GERLIČ, I., 2006: Stanje in trendi uporabe informacijsko

komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah: (poročilo o

raziskovalni nalogi za leto 2005), Maribor: Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta, Center za računalništvo in informatiko v

izobraţevanju.

JEREB, J., 1991: Računalnik v izobraţevanju. Kranj: Mc&BOSS

inţeniring.

JEREB, J., JUG, J., 1987: Učna sredstva v izobraţevanju. Kranj: Moderna

organizacija.

JURIČIČ, Đ., 2005: Uporaba interaktivne table pri pouku. Zbornik Mirk.

Piran.

90

KMECL, M., 2002: Učni načrt. Program osnovnošolskega izobraţevanja.

Slovenščina. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

KUBALE, V., 2003: Priročnik za sodobno oblikovanje ali artikulacijo

učnega procesa. Celje: samozal.

MARENTIČ POŢARNIK, B., 1980: Dejavniki in metode uspešnega

učenja. Ljubljana: Ddu univerzum.

Mednarodna multikonferenca Informacijska druţba, 2006: Vzgoja in

izobraţevanje v informacijski druţbi. Povzetki referatov. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport,.

Mednarodna konferenca MIRK, MIRK 2005: Zbornik povzetkov.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Mednarodna konferenca Splet izobraţevanja in raziskovanja z IKT SIRIKT

2007: Zbornik. Ljubljana: Arnes.

POLJAK, V., 1974: Didaktika. Ljubljana, Drţavna zaloţba sSovenije.

Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu, 2005: Zbornik prispevkov.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

TOMIĆ, A., 1999.: Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za

pedagoško izobraţevanje Filozofske fakultete.

ŢAGAR, F., 1996: Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. Maribor:

Zaloţba obzorja.

INTERNETNI VIRI

http://en.wikipedia.org/wiki/Interactive_whiteboard (Pridobljeno 15. 11.

2008)

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/

(Pridobljeno 15. 11. 2008)

http://www.prometheanworld.com (Pridobljeno 15. 11. 2008)

http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo/000_mapa/index.html

(Pridobljeno 21. 1. 2009)

http://www.e-sola.mladinska.com/course/view.php?id=6 (Pridobljeno 21.

1. 2009)

91

http://www.ris.org/ (Pridobljeno 15. 11. 2008)

http://www.servis-gm.com/GTCO/interwriteschoolboard.htm (Pridobljeno

15. 11. 2008)

http://www.sirikt.si/slo/sirikt2008.html (Pridobljeno 15. 11. 2008)

http://education.smarttech.com/ste/en-

US/Ed+Resource/Lesson+activities/Notebook+Activities/ (Pridobljeno 15.

11. 2008)

http://www.svarog.si/interaktivne-table-smart-board/ (Pridobljeno 15. 11.

2008)

92

PRILOGE

Anketni vprašalnik

93

Univerza v Mariboru

Filozofska fakulteta

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

Vprašalnik za učitelje slovenščine v osnovnih in srednjih šolah

Pozdravljeni! Sem absolventka Filozofske fakultete v Mariboru, smer Slovenski

jezik s knjiţevnostjo.

Za diplomsko delo obravnavam temo Sodobni pouk slovenščine ob uporabi

interaktivne table. Teorijo bi rada podprla z empiričnimi rezultati ankete, zato vas

lepo prosim, da mi odgovorite na naslednja vprašanja. Zahvaljujem se vam za vaš

čas in odgovore.

Mateja Pučko,

Ivanjkovci, marec 2009

94

Navodilo:

Anketni vprašalnik je anonimen, odgovori bodo uporabljeni izključno za namene

te diplomske naloge. Prvi del je iz splošnih, statističnih vprašanj, drugi pa zajema

vsebinska vprašanja. Pri vsakem vprašanju obkroţite en odgovor, razen kjer je

navedeno drugače.

SPLOŠNI PODATKI

1. Vrsta šole, na kateri poučujete:

a) OŠ

b) SŠ

2. Koliko let delovnih izkušenj imate s poučevanjem slovenščine?

_________ let

3. Spol:

a) Moški

b) Ţenski

4. Starost:

a) Do 30 let

b) 30–40 let

c) 40–50 let

d) Nad 50 let

95

VSEBINSKA VPRAŠANJA

1. S katerimi učnimi pripomočki je opremljena vaša učilnica? (moţnih

več odgovorov)

a) Interaktivna tabla

b) Računalnik

c) LCD projektor

d) Diaprojektor

e) Grafoskop

f) Radio

g) Televizija

h) Episkop

i) Drugo:______________________________________________________

2. Katero učno sredstvo najpogosteje uporabljate?

a) Interaktivna tabla

b) Računalnik

c) LCD projektor

d) Diaprojektor

e) Grafoskop

f) Radio

g) Televizija

h) Episkop

i) Drugo:______________________________________________________

3. Za kaj najpogosteje uporabljate različna učna sredstva? (moţnih več

odgovorov)

a) Za pridobivanje novega znanja.

b) Za laţje razumevanje snovi.

c) Za popestritev učenja.

d) Za širjenje znanja.

e) Za ponovitev snovi.

f) Za preverjanje znanja.

g) Drugo:______________________________________________________

96

4. Menite, da vam vaša šola nudi dovolj učnih pripomočkov za sodoben

način

poučevanja?

a) V celoti.

b) V precejšnji meri.

c) V ustrezni meri.

d) V zadovoljivi meri.

e) V nezadostni meri.

5. Ali veste, da interaktivna tabla lahko zdruţuje vsa prej našteta učna

sredstva?

a) Da

b) Ne

6. Imate na vaši šoli interaktivno tablo?

a) Da

b) Ne

Na naslednji dve vprašanji odgovorite samo tisti, ki ste na šesto vprašanje

odgovorili z ne, ostali preskočite na sedmo vprašanje.

6.1 Ali jo poznate, ste ţe slišali zanjo?

a) Da

b) Ne

6.2 Če bi jo imeli na voljo, bi jo uporabljali?

a) Da

b) Ne

c) Ne vem

7. Menite, da ste za uporabo interaktivne table dovolj usposobljeni?

a) V celoti.

b) V precejšnji meri.

c) V ustrezni meri.

d) V zadovoljivi meri.

e) V nezadostni meri.

97

8. Ali menite, da poznate vse načine uporabe in prednosti interaktivne

table?

a) V celoti.

b) V precejšnji meri.

c) V ustrezni meri.

d) V zadovoljivi meri.

e) V nezadostni meri.

9. V primeru da interaktivno tablo uporabljate, kako ste se jo naučili

uporabljati?

a) V šoli smo imeli organizirano usposabljanje.

b) Preko tečaja.

c) Samostojno.

d) S pomočjo drugih učiteljev.

e) S pomočjo literature in interneta.

f) Je ne uporabljam.

10. V primeru, da imate na vaši šoli interaktivno tablo na razpolago,

vendar je ne uporabljate, zakaj ne? (moţnih več odgovorov)

a) Ker je ni v moji učilnici.

b) Ker me to ne zanima.

c) Menim, da ni primerna za poučevanje slovenščine.

d) Učenci zanjo niso zainteresirani.

e) Nisem se še je naučil/a uporabljati.

f) Table nimam na voljo.

g) Drugo:______________________________________________________

11. Kako pogosto uporabljate interaktivno tablo?

a) Zelo pogosto.

b) Pogosto.

c) Občasno.

d) Redko.

e) Nikoli.

f) Z njo nisem seznanjen/-a.

98

12. Kako pogosto uporabljate ostalo sodobno informacijsko-

komunikacijsko tehnologijo IKT)? (računalnik, internet…)?

a) Zelo pogosto.

b) Pogosto.

c) Občasno.

d) Redko.

e) Nikoli.

13. V kakšne namene največkrat uporabljate sodobno IKT? (moţnih več

odgovorov)

a) Pisanje priprav.

b) Priprava gradiv.

c) Priprava testov.

d) Preverjanje znanja.

e) Za samoizobraţevanje.

f) Je ne uporabljam.

g) Drugo:______________________________________________________

14. V kateri fazi pouka najpogosteje uporabljate sodobno IKT?

a) Motivacija.

b) Uvajanje.

c) Usvajanje.

d) Urjenje.

e) Ponavljanje.

f) Preverjanje.

g) Je ne uporabljam.

15. Sodite, da je uporaba sodobne IKT pri pouku slovenščine koristna?

a) V celoti.

b) V precejšnji meri.

c) V ustrezni meri.

d) V zadovoljivi meri.

e) V nezadostni meri.

f) Z njo nisem seznanjen/-a.

99

16. Menite, da je interaktivna tabla ustrezen pripomoček za poučevanje

slovenščine?

a) V celoti.

b) V precejšnji meri.

c) V ustrezni meri.

d) V zadovoljivi meri.

e) V nezadostni meri.

f) Z njo nisem seznanjen/-a.

17. Koliko časa mora učitelj vloţiti v pripravo in izvedbo pouka s

pomočjo interaktivne table?

a) Več kot pri klasični pripravi in izvedbi.

b) Enako.

c) Manj kot pri klasični pripravi in izvedbi.

d) Nimam oblikovanega mnenja.

18. Kaj pričakujete od uporabe interaktivne table? (moţnih več

odgovorov)

a) Večjo motiviranost učencev.

b) Laţje/boljše utrjevanje znanja.

c) Laţjo izvedbo diferenciacije pouka.

d) Laţjo izvedbo individualizacije pouka.

e) Pomoč pri načrtovanju, pripravi učne ure.

f) Pomoč pri preverjanju znanja.

g) Drugo:______________________________________________________

19. Kako se na poučevanje ob interaktivni tabli odzivajo učenci? (več

odgovorov)

a) Z zanimanjem, navdušenjem.

b) Nanjo gledajo kot na novost.

c) Veliko raje prihajajo k tabli.

d) Ravnodušno, enako kot ostale učne pripomočke.

e) Z njo niso zadovoljni.

f) Niso je še imeli moţnosti spoznati.

g) Drugo:______________________________________________________

100

20. Katera orodja na interaktivni tabli največkrat uporabljate? (več

odgovorov)

a) Pisalo.

b) Galerijo.

c) Brskanje po internetu, spletne strani kot vir gradiv.

d) Portal šole.

e) Office programe (Microsoft Word, Excel, PowerPoint).

f) Predvajalnik glasbe.

g) Predvajalnik filmov.

h) Je ne uporabljam.

i) Drugo:______________________________________________________

21. Ali se je zaradi uporabe računalniške tehnologije in interaktivne table

odnos učitelj-učenec kaj spremenil?

a) Da, na boljše.

b) Da, na slabše.

c) Ne.

d) Ne vem.

22. Lastno mnenje o interaktivni tabli, o odnosu učitelj-učenec ob uporabi

sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije …:

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________