PP - PRIMERJALNI PREGLED

DELO V OBMOČJU VIROV IONIZIRAJOČEGA SEVANJA

Pripravila: mag. Igor Zobavnik Janez Blažič Številka naročila: 13/2014 Descriptor/Geslo: ionizirajoče sevanje/ionising radiation Datum: 24. 4. 2014 Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbor

2

I UVOD

Sevanje je pojav, pri katerem se energija iz vira širi v obliki delcev ali valovanja v prostor. Od energije valovanja ali delcev, ki jih vir oddaja, je odvisno, kakšen učinek bo sevanje imelo na snov, skozi katero gre, ali jo na svoji poti zadane. Če je ta energija dovolj velika, bo sevanje pri prehodu skozi snov iz atomov izbilo elektrone. V snovi se pojavijo ioni in zato taka sevanja imenujemo ionizirajoča sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul. V primeru, da delec oziroma valovanje nima dovolj visoke energije za ionizacijo, govorimo o neionizirajočem sevanju. Primeri ionizacijskih delcev so delci alfa, delci beta in nevtroni1. Sposobnost elektromagnetnega valovanja oziroma fotonov za ustvarjanje ionizacije je odvisna od valovne dolžine valovanja, krajše valovne dolžine valovanja, kot so npr. ultravijolična svetloba, rentgenski žarki in žarki gama, lahko ionizirajo atome ali molekule (raopis:2006:5 in wikipedia, spletna enciklopedija).

Začetek človekovega preučevanja ionizirajočega sevanja sega v leto 1895, ko je Röntgen po naključju odkril rentgenske žarke. Različna absorpcija teh žarkov v mehkem človeškem tkivu in v kosteh je skoraj takoj pripeljala do njihove uporabe v medicinski praksi. Rentgenskih žarkov niso uporabljali le diagnostično, temveč tudi terapevtsko. Röntgenovemu odkritju je v naslednjem letu sledilo pomembno naključno odkritje naravne radioaktivnosti. Becquerel je poskuse izvajal z uranovo soljo in odkril radioaktivnost urana. V nadaljevanju sta radioaktivnost preučevala predvsem zakonca Curie, ki sta odkrila radioaktivna izotopa polonij in radij. Predvsem radij so hitro začeli uporabljati v medicini za zdravljenje tuberkuloze, bolečega artritisa v hrbtenici ter za uničevanje rakavih tumorjev. Nova odkritja so se naglo razširila v prakso, izredno počasi pa je sledilo spoznanje, da je ionizirajoče sevanje za človeka škodljivo. To so na svoji koži občutili predvsem medicinski delavci, ki so delali z rentgenskim sevanjem in rokovali z radioaktivnim radijem. Prvi radiologi so bili dolge ure nevede izpostavljeni škodljivemu ionizirajočemu sevanju. Temu so sledile najprej poškodbe kože in rok. Šele desetletja kasneje se je pokazalo tudi statistično povečanje smrtnih primerov radiologov zaradi levkemije in kožnega raka (Podvratnik 2010). Radiološke preiskave, pri katerih se uporablja rentgenske žarke, imenujemo rentgenologija. Danes poznamo različne radiološke preiskovalne tehnologije, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, magnetna resonanca ter klasična rentgenologija. Zdravnik specialist, ki deluje na tem področju, se imenuje radiolog. Diplomirani inženir radiologije pa je odgovoren za kvalitetno izvedbo slike, ki da kar največ podatkov, potrebnih za postavitev diagnoze (Wikipedia, spletna enciklopedija). Izpostavljenost organizmov ionizirajočemu sevanju povzroča mikroskopske poškodbe tkiv oziroma celic, kritične tarče za ionizirajoče sevanje pa so encimi in DNA. Množina poškodb, ki jo sevanje povzroča, je sorazmerna količini energije, ki je zadela tkivo organizma2. Pri višjih dozah se izpostavljenost manifestira z opeklinami kože in radiacijskim sindromom, v hujših primerih pa

1 Delci alfa so jedra helijevih atomov, delci beta so elektroni in/ali pozitroni, rentgenski in gama žarki pa so elektro-magnetno valovanje. 2 Radiacijsko dozo izrazimo z enakovredno ali ekvivalentno dozo – jouli na kilogram tkiva (J/kg). Enota zanjo je gray - Gy. Ekvivalentna doza upošteva različne biološke učinke posameznih vrst sevanja in se izraža v enoti sievert – Sv. V običajnem življenjskem okolju in pri normalnem delu z viri sevanja se srečujemo z dozami velikostnega reda 1 mGy, pri resnih radioloških ali jedrskih nesrečah pa so doze lahko tudi znatno večje od 1 Gy. (Wikipedia, spletna enciklopedija, Podvratnik 2010).

3

lahko privede do smrti. Pri nižjih dozah lahko povzroča rakasta obolenja, predvsem kožne rake. Kljub temu tudi ionizirajoča sevanja koristno uporabljamo marsikje v sodobnem življenju (npr. za uničevanje bakterij in tumorjev). Ionizirajoča sevanja pa so po drugi strani deloma tudi naravni pojav (npr. kozmično sevanje in ultravijolična svetloba), ki se mu ne moremo v celoti izogniti (Wikipedia, spletna enciklopedija). Zmanjševanje prejete doze ionizirajočih sevanj poteka predvsem na tri načine: z zmanjševanjem časa izpostavljenosti, z oddaljenostjo od vira ionizirajočega sevanja ter z postavljanjem ščita (okoli vira ionizirajočega sevanja ali okoli delavca). V pravnem smislu pa se lahko varstvo pred ionizirajočimi sevanji deli na varstvo delavcev (poklicna zaščita pred sevanji), medicinsko zaščito (ki se nanaša na zaščito bolnikov) in zaščito prebivalstva (posameznikov in celotne populacije). Oblike izpostavljenosti, pravna regulacija in določene meje izpostavljenosti so različne za vsako od teh skupin. Mednarodno sprejete mejne doze za delavce znašajo 20 mSv/leto oziroma do 50 mSv/leto, če v zaporednih petih letih ne presega 100 mSv. Za prebivalstvo so mejne doze 1mSv/leto, lahko pa so večje, če v zaporednih petih letih ne presegajo 5 mSv (raopis:2006:5, Direktiva Sveta 2013/59/Euratom). Namen tega primerjalnega pregleda je prikazati ureditev dela na delovnih mestih v območju virov ionizirajočega sevanja v 6 državah članicah EU: Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji, predvsem ureditev varstva pred sevanji (katere pravice delavcev izhajajo iz tega in na kakšni pravni podlagi). Pravna ureditev zaščite pred ionizirajočimi sevanji je v primerjalnem pregledu na nivoju EU in v Sloveniji predstavljena nekoliko podrobneje, pregled po drugih državah pa je v skladu z naknadnim pojasnilom naročnika omejen zgolj na prikaz morebitnih ugodnosti, ki jih imajo zdravstveni delavci zaradi dela z viri ionizirajočih sevanj (predvsem krajši delovni teden in daljši čas plačanega letnega dopusta). Podatke o teh ugodnostih je bilo na svetovnem spletu možno najti zgolj v zelo omejenem obsegu, zato smo za podatke zaprosili tudi Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, ki nam je o tej temi posredovala kratko delovno gradivo, v katerem je za nekatere države članice EU oziroma Evropskega gospodarskega prostora prikazan morebiten obstoj teh ugodnosti (sicer brez navedenih pravnih podlag, ki smo jih poskušali najti sami) oziroma je navedeno, da tovrstne posebne ugodnosti (več) ne obstajajo. V zaključku zato navajamo pridobljene podatke tudi za nekatere druge države in ne le za zgolj 6 navedenih držav članic EU. 1.1 Mednarodni standardi varstva pred ionizirajočimi sevanji Sistem varstva pred sevanji temelji na mednarodno sprejetih načelih upravičenosti, optimizacije in mejnih vrednosti. Izvajanje načel izhaja iz sprejetega modela odvisnosti tveganja od doze, ki pravi, da je tveganje sorazmerno z dozo in da ne obstaja najmanjša doza, pri kateri sevanje ni nevarno. Skladno s tem se delo z viri ionizirajočih sevanj dopušča le takrat, kadar izvajanje dejavnosti prinaša večjo korist od škode in so delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni ionizirajočim sevanjem, zagotovljene take razmere pri delu, da njihova izpostavljenost ne bo presegla mejne vrednosti doze, in sicer 20 mSv v enem letu. Poleg tega je naloga delodajalca kot tudi delavca, da izvajata vse ukrepe optimizacije, ki vodijo do zniževanja izpostavljenosti ter tako spoštujeta načelo ALARA (As Low As Reasonably Achievable), ki pomeni tako nizko, kot je to mogoče doseči z razumnimi ukrepi. To pomeni, da se poskuša nekoristno sevanje oziroma tveganje zaradi sevanja zmanjševati toliko, kolikor je to mogoče doseči z razumnimi ukrepi ob upoštevanju ekonomskih in socialnih dejavnikov (delovno gradivo Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji).

4

Varstvo pred sevanji je podrobno urejeno z Mednarodnimi temeljnimi varnostnimi standardi za varstvo pred ionizirajočimi sevanji in za varnost virov sevanja, ki jih pripravlja Mednarodna agencija za atomsko energijo. V Evropski uniji to področje urejajo pravno zavezujoči predpisi s skupnim imenom EUROATOM. Za področje varstva delavcev sta najbolj pomembni prvi dve od naslednjih direktiv, vsebinsko pa je najpomembnejša prva navedena direktiva, ki je v nadaljevanju tudi povzeta:

1. Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996, ki določa temeljne varnostne standarde za varovanje zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki izhajajo iz ionizirajočih sevanj.

2. Direktiva Sveta 90/641/Euratom z dne 4. decembra 1990 o operativni zaščiti zunanjih delavcev, ki so med svojimi dejavnostmi na nadzorovanih območjih izpostavljeni nevarnosti ionizirajočega sevanja.

3. Za zaščito pacientov v zdravstvu je pomembna Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne 30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu.

4. Zaščito prebivalstva urejata Direktiva Sveta 2003/122/Euratom z dne 22. decembra 2003 o nadzoru visoko aktivnih zaprtih radioaktivnih virov in virov neznanega izvora in

5. Direktiva Sveta 89/618/Euratom z dne 27. novembra 1989 o obveščanju prebivalstva o ukrepih za varovanje zdravja, ki jih je treba izvajati, in o ravnanju ob radiološkem izrednem dogodku.

6. Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom je združila v en pravni predpis in nadgradila navedene direktive. Zaradi obširnosti področja urejanja ima nova, združena direktiva tudi daljši rok za prenos v nacionalne pravne sisteme držav članic (6. 2. 2018).

Področje ugodnosti delavcev zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na področju delovnega tedna, dopustov, glede pokojnin in podobnih ugodnosti mednarodni standardi in direktive na nivoju EU ne urejajo. Urejena pa je posebna obravnava mladoletnih oseb, nosečnic in doječih mater, kar je prikazano v nadaljevanju. Mednarodni standardi na področju poklicne zaščite pred sevanji (Requirement 27) pa zahtevajo, da morajo biti pogoji dela neodvisni od tega, ali so delavci (lahko) poklicno izpostavljeni. Posebni kompenzacijski dogovori ali posebna obravnava glede višine plače, posebnega zavarovanja, trajanja delovnega časa, trajanja dopusta in glede drugih ugodnosti ne smejo biti ponudeni ali uporabljeni kot nadomestilo za ukrepe varovanja in varnosti v skladu s temi standardi (ILO, spletna stran). 1.1.1 Direktiva o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varovanje zdravja delavcev in

prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja Veljavnost direktive Ta direktiva velja za vse dejavnosti, ki obsegajo tveganja zaradi ionizirajočega sevanja iz umetnega ali iz naravnega vira sevanja, zlasti:

- pridobivanje, predelava, rokovanje, uporaba, skladiščenje, prevoz, uvoz ali izvoz in odlaganje radioaktivnih snovi;

- delovanje vsakršne električne opreme, ki oddaja ionizirajoče sevanje in vsebuje sestavne dele, ki delujejo pri napetosti nad 5 kV;

- kakršna koli druga dejavnost, ki jo določi država članica;

5

- velja tudi za druge delovne aktivnosti, ki vključujejo prisotnost naravnih virov sevanja in vodijo k pomembnemu povečanju izpostavljenosti delavcev in jih ni mogoče zanemariti s stališča varstva pred sevanji;

- velja tudi za vsakršno intervencijo v primerih izrednega radiološkega dogodka ali v primerih trajne izpostavljenosti, ki izvira iz dolgotrajnih posledic izrednih radioloških dogodkov ali iz preteklih ali starih dejavnosti oziroma delovnih aktivnosti.

Ta direktiva se ne uporablja za izpostavljenost radonu v bivalnih prostorih ali za naravne ravni sevanja, kot npr. za radionuklide3, ki jih vsebuje človekovo telo, za kozmično sevanje na površini zemlje ali na izpostavljenost radionuklidom, ki so v nedotaknjeni zemeljski skorji. Varovanje otrok, mladostnikov, nosečnic in doječih mater Starostna meja za izpostavljene delavce: Osebam, mlajšim od 18 let starosti, se ne sme dodeliti nobenega dela, zaradi katerega bi postali izpostavljeni delavci (8. člen) Posebno varstvo med nosečnostjo in dojenjem. Takoj, ko noseča ženska obvesti delodajalca, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso, o svojem stanju, mora biti varstvo nerojenega otroka primerljivo z varstvom posameznikov iz prebivalstva. Pogoji dela za nosečnico morajo biti taki, da bo ekvivalentna doza nerojenega otroka tako nizka kot je to razumno mogoče doseči, in da bo malo verjetno, da bo ta doza presegla 1 mSv vsaj v preostalem obdobju nosečnosti. Takoj ko doječa ženska obvesti svojega delodajalca o svojem stanju, ne sme opravljati del, ki vključujejo znatno tveganje za radioaktivno kontaminacijo telesa. Mejne doze Meje doz za izpostavljene delavce. Meja za efektivno dozo za izpostavljene delavce je 100 milisiviertov (mSv) v zaporednem petletnem obdobju, pod pogojem, da je največja efektivna doza 50 mSv v katerem koli posameznem letu. Države članice lahko določijo letno mejo. Meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 150 mSv na leto; za kožo je 500 mSv na leto na katerokoli področje površine 1 cm2, meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje je 500 mSv na leto. Meje doz za praktikante in študente Meje doz za praktikante, stare 18 let ali več in študente, stare 18 let ali več, ki morajo v času svojega študija uporabljati vire, so iste kot meje doz za izpostavljene delavce. Meja efektivne doze za praktikante, stare med 16 in 18 let in za študente, stare med 16 in 18 let, ki morajo med svojim študijem uporabljati vire, je 6 mSv na leto. Meja za ekvivalentno dozo na očesno lečo je 50 mSv na leto; meja za ekvivalentno dozo na kožo je 150 mSv na leto. Ta meja se nanaša na katero koli področje površine 1cm2, ne glede na to, kateri del telesa je izpostavljen; meja za ekvivalentno dozo na roke, podlahti, noge in gležnje pa je 150 mSv na leto. Posebej dovoljene izpostavljenosti V izjemnih primerih, ki ne vključujejo radioloških izrednih dogodkov in jih je treba obravnavati posamično, lahko pristojni upravni organi dovolijo delavcem načrtovane izpostavljenosti sevanju, ki presegajo mejne vrednosti, če gre za specifične naloge, ki to zahtevajo.

3 Radionuklid je jedro atoma, ki ima radioaktivne lastnosti (ARAO, spletna stran).

6

Operativna zaščita delavcev Operativna zaščita izpostavljenih delavcev temelji zlasti na naslednjih načelih: (a) predhodna ocena narave in velikosti radiološkega tveganja za izpostavljene delavce in izvajanje optimizacije varstva pred sevanjem v vseh delovnih pogojih; (b) razvrstitev delovnih mest na različna območja, kjer je to primerno, glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti; (c) razvrstitev delavcev v različne kategorije; (d) izvajanje nadzornih ukrepov, meritve in ocena izpostavljenosti na delovnih mestih na različnih področjih in delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo; (e) zdravstveni nadzor. Področje ureditve delovnih mest določa 18. člen direktive. Za namene varstva pred sevanji mora biti urejeno vse potrebno, kar zadeva delovna mesta, na katerih je možna izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, ki presega 1/10 mejnih vrednosti ekvivalentnih doz za očesne leče, kožo in okončine. Takšne ureditve morajo ustrezati naravi objektov in virov ter velikosti in naravi tveganj. Obseg varstvenih ukrepov in nadzor sevanja, kakor tudi njihova vrsta in kakovost, morajo ustrezati tveganjem pri delu, ki vključuje izpostavljenost ionizirajočemu sevanju. Razlikovati se mora med opazovanimi in nadzorovanimi območji. Pristojni upravni organi določijo smernice za razvrstitev na kontrolirana in nadzorovana območja, ki ustreza danim okoliščinam. Delodajalec mora stalno pregledovati delovne pogoje na kontroliranih in nadzorovanih območjih. V 19. členu so določene Zahteve za kontrolirana (controlled) območja, v členu 20 pa zahteve za nadzorovana (supervised) območja.4 Kategorizacija izpostavljenih delavcev Za namene spremljanja stanja in nadzora se razlikuje med dvema kategorijama izpostavljenih delavcev: (a) kategorija A: izpostavljeni delavci, za katere je verjetno, da bodo prejeli efektivno dozo, večjo od 6 mSv na leto ali ekvivalentno dozo, večjo od 3/10 doznih mej za očesne leče, kožo in okončine; (b) kategorija B: izpostavljeni delavci, ki niso razvrščeni med izpostavljene delavce A kategorije. Pogoji izpostavljenosti in operativna zaščita praktikantov in študentov, starih 18 let in več, so enaki tistim, ki veljajo za izpostavljene delavce kategorije A ali B. Pogoji izpostavljenosti in operativna zaščita praktikantov in študentov, starih med 16 in 18 let, so enaki tistim, ki veljajo za izpostavljene delavce kategorije B. Informiranje in usposabljanje 1. Države članice zahtevajo od delodajalca, da seznani izpostavljene delavce, praktikante in študente: (a) o tveganjih za zdravje, ki jih vključuje njihovo delo: - o splošnih postopkih varstva pred sevanjem in varstvenih ukrepih, še posebej tistih, ki se

nanašajo na obratovalne in delovne pogoje z ozirom na dejavnost na splošno, in za vsako vrsto delovnega mesta ali dela, ki jim je lahko dodeljeno;

4 Takšna termina sta navedena v slovenskem prevodu direktive (v slovenski zakonodaji se uporabljata termina nadzorovana in opazovana območja).

7

- o pomembnosti izpolnjevanja tehničnih, zdravstvenih in upravnih zahtev; (b) pri ženskah o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti, zaradi tveganja izpostavljenosti nerojenega otroka in tveganja kontaminiranja dojenega otroka v primeru radioaktivne kontaminacije telesa. 2. Države članice zahtevajo od delodajalca, da poskrbi za ustrezno usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov na področju varstva pred sevanjem. Ocena in izvajanje ukrepov za varstvo izpostavljenih delavcev pred sevanjem 1. Delodajalec je odgovoren za oceno in izvajanje ukrepov za varstvo izpostavljenih delavcev pred sevanjem. 2. Države članice od delodajalca zahtevajo, da se posvetuje s strokovnimi izvedenci ali pooblaščenimi zdravstvenimi službami medicine dela o primernosti in potrebnosti zaščitnih sredstev in merilnih instrumentov in o preverjanju njihove brezhibnosti, zlasti:

(a) pred zaključnim podrobnejšim pregledom načrtov za obrate ali naprave s stališča varstva pred sevanji; (b) ob začetku obratovanja novih ali spremenjenih virov s stališča varstva pred sevanjem; (c) ob rednem preverjanju učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov; (d) ob rednem umerjanju merilnih inštrumentov, rednem pregledu njihove uporabnosti in pravilne uporabe.

Nadzor sevanja na delovnem mestu in osebna dozimetrija sta urejeni v 24. in 25. do 27. členu, beleženje rezultatov in poročanje o njih pa v 28. in 29. členu direktive. Zdravstveni nadzor delavcev Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev temelji na načelih, ki splošno veljajo za medicino dela in je urejen v 31. do 36. členu direktive. Posebej je opredeljen zdravstveni nadzor delavcev kategorije A in nadzor izpostavljenih delavcev. Člen 34 prepisuje, da se zdravstveno kartoteko odpre za vsakega delavca kategorije A in se jo sproti dopolnjuje, dokler ostaja delavec te kategorije. To kartoteko se hrani, dokler posameznik ne dopolni 75 let, nikakor pa ne manj kot 30 let po prenehanju dela, ki je vključevalo izpostavljenost ionizirajočemu sevanju. Naloge držav članic v zvezi z varstvom izpostavljenih delavcev (38. člen) »1. Vsaka država članica vzpostavi sistem ali več sistemov inšpekcije za uveljavitev določil uvedenih v skladu s to direktivo in vpelje nadzor in intervencijske ukrepe kjerkoli je to potrebno. 2. Vsaka država članica zahteva, da imajo delavci na svojo zahtevo dostop do rezultatov podatkov osebne dozimetrije, vključno z rezultati meritev, ki so morda bili uporabljeni za oceno doz, ali ocene njihovih doz narejenih na osnovi meritev na delovnih mestih. 3. Vsaka država članica uredi vse potrebno za priznavanje usposobljenosti: - pooblaščenih zdravnikov, - pooblaščenih zdravstvenih služb medicine dela, - pooblaščenih služb za dozimetrijo, - strokovnih izvedencev. V ta namen vsaka država članica zagotovi usposabljanje takšnih specialistov. 4. Vsaka država članica zahteva, da imajo odgovorne službe na razpolago sredstva, potrebna za ustrezno varstvo pred sevanjem. Specializirana služba za varstvo pred sevanjem je obvezna za objekte, za katere pristojni upravni organi menijo, da je to potrebno. V primeru notranjih enot je taka specializirana služba ločena od proizvodnih in delovnih enot, in je pooblaščena za opravljanje nalog varstva pred sevanjem in dajanje specifičnih nasvetov. Tako službo si lahko deli več objektov.

8

5. Vsaka država članica mora olajšati izmenjavo vseh ustreznih podatkov o prejetih dozah za delavce, med pristojnimi organi ali pooblaščenimi zdravniki, ali pooblaščenimi zdravstvenimi službami medicine dela, ali strokovnimi izvedenci, ali pooblaščenimi službami za dozimetrijo znotraj Evropske skupnosti, za opravljanja zdravniških pregledov pred zaposlitvijo ali razvrstitvijo med delavce kategorije A v skladu s členom 31 in nadziranje nadaljnje izpostavljenosti delavcev.« Znatno povečanje izpostavljenosti zaradi naravnih virov sevanja Vsaka država članica zagotovi identifikacijo takih delovnih aktivnosti s pomočjo pregledov ali z drugimi ustreznimi sredstvi. Te vključujejo zlasti:

(a) delovne aktivnosti, pri katerih so delavci oziroma posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni toronovim ali radonovim potomcem ali gama sevanju ali kakršnikoli drugi izpostavljenosti na delovnih mestih, kot na primer v toplicah, jamah, rudnikih, na delovnih mestih pod zemljo in na določenih območjih nad zemeljsko površino; (b) delovne aktivnosti, ki obsegajo delo oziroma skladiščenje materialov, katere se običajno ne obravnava kot radioaktivne, toda vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev oziroma posameznikov iz prebivalstva; (c) delovne aktivnosti, ki vodijo do pridobivanja ostankov, katere se običajno ne obravnava kot radioaktivne, toda vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva oziroma delavcev; (d) letalske prevoze.

V 42. členu je posebej opredeljeno varstvo letalske posadke. Vsaka država članica poskrbi, da podjetja, ki opravljajo letalski prevoz, upoštevajo izpostavljenost letalske posadke kozmičnemu sevanju, če je verjetno, da bo izpostavljena sevanju nad 1 mSv na leto. Letalski prevoznik mora ustrezno ukrepati, zlasti pa: - oceniti izpostavljenost takih posadk, - upoštevati ocenjeno izpostavljenost pri organiziranju delovnih razporedov, tako da čim bolj

zmanjša doze močno izpostavljenih posadk, - obvestiti delavce o tveganjih za zdravje, ki jih vključuje njihovo delo, - uporabiti ustrezne določbe direktive (zaščita nosečnic in doječih mater) za žensko posadko. II. UREDITEV VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN UGODNOSTI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V SLOVENIJI Pravno podlago za varstvo pred ionizirajočimi sevanji predstavlja predvsem Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. To področje pa je sicer urejeno še s precejšnim številom drugih pravnih aktov.5

5 Zakon o prevozu nevarnega blaga, Uredba o sevalnih dejavnostih, Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih, Pravilnik o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji, Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu, Pravilnik o izvajanju zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajočih sevanj, Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti, Pravilnik o pooblaščanju izvajalcev strokovnih nalog s področja ionizirajočih sevanj, Pravilnik o načinu vodenja evidenc o osebnih dozah zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem, Pravilnik o uporabi tablet kalijevega jodida, Program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozaveščanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanj (spletna stran Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost).

9

2.1 Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Zakon) V 4. členu so navedena načela Zakona: »(1) Država mora pri sprejemanju predpisov, izdajanju soglasij in dovoljenj in pri odločanju v drugih upravnih zadevah, izvajanju nadzora in drugih nalog iz svoje pristojnosti zagotoviti vse možne primerne in razumne ukrepe za preprečitev škode za zdravje ljudi in radioaktivne kontaminacije življenjskega okolja (načelo celovitosti). (2) Uporabo nove vrste ali načina dejavnosti, ki povzroča izpostavljenost, in vsakega intervencijskega ukrepanja je treba predhodno upravičiti glede na gospodarske, družbene ali druge učinke v primerjavi s škodo za zdravje ljudi, ki jo lahko taka dejavnost zaradi izpostavljenosti povzroči (načelo upravičenosti). (3) Vsaka sevalna dejavnost sme povzročiti izpostavljenost le na ravni, ki je tako nizka, kot jo je mogoče doseči z razumnimi ukrepi ob upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov (načelo optimizacije varstva pred ionizirajočim sevanji). Načelo optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji velja tudi za načrtovanje intervencijskih ukrepov tako, da se primerja izpostavljenost pri izvedbi intervencijskega ukrepa s koristmi tega ukrepa, to je z zmanjšanjem škode, povzročene z izrednim dogodkom. (4) Pri izvajanju sevalne dejavnosti ali dejavnosti, kjer izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja presega mejno vrednost za posameznike iz prebivalstva, mora biti zagotovljeno zmanjšanje izpostavljenosti delavcev, praktikantov, študentov in posameznikov iz prebivalstva tako, da vsota prejetih doz zaradi izvajanja vseh možnih sevalnih dejavnosti ne presega mejnih doz, določenih na podlagi tega zakona (načelo mejnih doz). (5) Jedrske snovi ter jedrske tehnologije je treba uporabljati tako, da so izpolnjene obveznosti mednarodnih sporazumov o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in da se prepreči nepooblaščeno razpolaganje z jedrskim blagom, vključno z izrabljenim gorivom (načelo miroljubne uporabe). (6) Za varstvo pred ionizirajočimi sevanji je odgovoren uporabnik vira sevanja, za jedrsko varnost pa upravljavec jedrskega objekta (načelo primarne odgovornosti). (7) Uporabnik vira sevanja krije stroške ukrepov za zagotavljanje varstva pred ionizirajočimi sevanji po tem zakonu, vzdrževanja pripravljenosti na izredne dogodke in intervencijskih ukrepov ter stroške odprave posledic izrednega dogodka (načelo povzročitelj plača). (8) Upravljavec sevalnega objekta in upravljavec jedrskega objekta morata biti pripravljena za izvedbo intervencijskih ukrepov za primer izrednih dogodkov (načelo pripravljenosti). (9) Če odprave posledic izrednega dogodka in kritja stroškov odprave njihovih posledic ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem, ali so ti sporni, ali kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti, zagotovi sredstva za odpravo posledic izrednega dogodka država (načelo subsidiarnega ukrepanja). 10) Podatki o radioaktivnosti v okolju, o izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva ter o postopkih in dejavnostih državnih organov, izvajalcev javnih služb in nosilcev pooblastil, ki se nanašajo na varstvo pred ionizirajočimi sevanji in jedrsko varnost, so javni (načelo javnosti). (11) Pri obravnavanju jedrske in sevalne varnosti se zadeve obravnavajo primerno njihovemu pomenu za varnost, in sicer tako, da se pomembnejšim zadevam namenja več pozornosti kakor manj pomembnim (načelo stopenjskega pristopa).«

Varstvo ljudi pred ionizirajočimi sevanji je urejeno v poglavju 3.1 Splošna načela (17. člen) - obveznosti izvajalca sevalne dejavnosti. Izvajalec sevalne dejavnosti mora: »- upravičiti izvajanje vsake nove sevalne dejavnosti in dokazati, da bodo koristi zaradi izvajanja nove

sevalne dejavnosti večje od škode za zdravje ljudi, - ponovno upravičiti izvajanje sevalne dejavnosti, za katero je že bilo izdano dovoljenje, če se pojavijo

novi in pomembni dokazi ter spoznanja o njihovi učinkovitosti ali posledicah za zdravje ljudi, - optimizirati varstvo ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji tako, da so izpostavljenosti ob

upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov na kolikor mogoče nizki vendar razumno dosegljivi ravni,

- uporabljati dozne ograde pri optimizaciji varstva pred ionizirajočimi sevanji, - zagotoviti, da zaradi izvajanja dejavnosti doze izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov ter

posameznikov iz prebivalstva ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.«

10

V poglavju 3.3 Mejne doze (19. člen) je predpisano, da za izpostavljene delavce, praktikante, študente, nosečnice, doječe ženske in posameznike iz prebivalstva vlada določi mejne doze in z mejnimi dozami povezane obvezne ukrepe ter način izračuna in uporabo doznih ograd pri načrtovanju in optimizaciji sevalne dejavnosti. V 20. členu (prepovedi in druge obveznosti v zvezi z izpostavljenostjo delavcev) je predpisano: »Osebo mlajšo od 18 let je prepovedano zaposliti na delovnem mestu, na katerem bi postala izpostavljeni delavec. (2) Takoj, ko noseča ženska delodajalca obvesti o nosečnosti, jo mora delodajalec premestiti na delovno mesto, kjer se ne dela z viri sevanja. Če pa noseča ženska sama želi še naprej delati z viri sevanja, ji mora delodajalec zagotoviti take pogoje, da bo ekvivalentna doza za nerojenega otroka tako nizka, kot je to razumno mogoče doseči, in da ta doza v preostalem obdobju nosečnosti ne bo presegla mejne doze za posameznika iz prebivalstva. (3) Delodajalec mora doječo žensko takoj, ko ga ta obvesti o svojem stanju, začasno premestiti na delovno mesto, kjer ni tveganja za radioaktivno kontaminacijo telesa. (4) Razporeditev po drugem in tretjem odstavku tega člena ne sme povzročiti noseči ali doječi ženski glede pogojev dela manj ugodnega položaja.«

Na podlagi 21. člena (opravljanje izjemnih nalog) lahko organ, pristojen za varstvo pred sevanji, za posameznega izpostavljenega delavca dovoli za opravljanje izjemnih nalog preseganje mejne doze, če gre za časovno omejeno izpostavljenost in če se opravljajo delovne naloge na omejenem in v naprej določenem delovnem območju, če v to izpostavljeni delavec privoli. V 23. členu Zakona so določene dolžnosti delodajalca, ki mora pri izvajanju sevalne dejavnosti zaradi varstva izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov pred ionizirajočimi sevanji zagotoviti: »1. izdelavo ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ter izdelavo načrta optimizacije varstva ljudi in okolja pred ionizirajočimi sevanji v vseh delovnih pogojih; 2. predhodni pregled načrtov prostorov objekta in naprav v njem glede varstva pred ionizirajočimi sevanji; 3. razvrstitev delovišč in njihovo označitev na opazovana in nadzorovana območja glede na oceno pričakovanih letnih doz ter verjetnost in velikost potencialnih izpostavljenosti; 4. razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji glede na verjetnost in velikost potencialne izpostavljenosti; 5. izvajanje pisnih tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem ali upravljanjem sevalnega, jedrskega ali manj pomembnega sevalnega objekta ali uporabo vira sevanja; 6. usposabljanje izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov, ki uporabljajo vire sevanja ali delajo na opazovanem in nadzorovanem območju, obnavljanje znanja in redno preverjanje usposobljenosti v zvezi s postopki varstva pred sevanji; 7. seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov z vsebino tehničnih, zdravstvenih in administrativnih postopkov, povezanih z obratovanjem, upravljanjem ali uporabo vira sevanja; 8. seznanitev izpostavljenih delavcev, praktikantov in študentov o tveganjih za zdravje, posebej pa seznanitev žensk o nujnosti zgodnje naznanitve nosečnosti in dojenja; 9. izvajanje nadzornih ukrepov, meritev in ocene izpostavljenosti na delovnih mestih na različnih področjih in delovnih pogojih, vključno z osebno dozimetrijo; 10. zaščitno opremo in preverjanje učinkovitosti zaščitne opreme in postopkov zaščite in reševanja; 11. redno umerjanje merilne opreme, preverjanje njene uporabnosti in pravilne uporabe; 12. zdravstveni nadzor; 13. takojšnje obveščanje pristojnih organov v primeru preseganja mejnih doz, kontaminacije delovnega okolja ali izrednega dogodka.«

V 24. členu je podrobneje razčlenjena ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji, v 25. členu pa ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji v sevalnih in jedrskih objektih, v 26. členu pa pregled ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji. Področje pooblaščenih izvedencev varstva pred sevanji je urejeno v 27. in 28. členu zakona. V 29. členu je urejeno

11

ugotavljanje izpostavljenosti delavcev, v 30. in 31. členu pa pooblaščeni izvajalci dozimetrij. Podatkom o izpostavljenosti delavcev in zbirkam podatkov o osebnih dozah izpostavljenih delavcev je namenjen 32. in 33. člen zakona. Poglavje 3.4.3 Zakona - Organizacijski ukrepi varstva izpostavljenih delavcev obsega ureditev organizacijske enote varstva pred sevanji (34. člen), odgovorno osebo za varstvo pred sevanji (35. člen) in usposobljenost izvajalcev varstva pred sevanji (36. člen). Varstvo delavcev zunanjega izvajalca je urejeno v 37. členu Zakona: »(1) Zunanji izvajalec mora za vse svoje delavce sam ali posredno preko pogodbe z upravljavcem objekta, v katerem so viri sevanja, zagotoviti, da: - njihove doze ne presežejo predpisanih mejnih doz, - so primerno usposobljeni in seznanjeni z ukrepi varstva pred sevanji, - se zanje ugotavlja izpostavljenost po določbah tega zakona, - se izvajajo vsi ukrepi njihovega varstva pred sevanji po določbah tega zakona, za svoje izpostavljene

delavce pa tudi, da: - se posredujejo podatki o njihovih osebnih dozah v centralno evidenco osebnih doz ter imajo

zdravstveni nadzor v predpisanem obsegu.« Razporeditev delavca in ugovor na razporeditev ureja 38. člen Zakona. Zdravstveni nadzor izpostavljenih delavcev je urejen v poglavju 3.4.4 (39. – 42. člen), v poglavju 3.4.5 pa organiziranost zdravstvenega nadzora (43. – 44. člen). V poglavju 3.4.6 je urejena izpostavljenost zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja, in sicer v 45. členu sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja. Organ, pristojen za varstvo pred sevanji in organ pristojen za jedrsko varnost zagotavljata varstvo pred povečano izpostavljenostjo delavcev in posameznikov iz prebivalstva zaradi naravnih virov sevanja s sistematičnim pregledovanjem delovnega in bivalnega okolja. Organ, pristojen za varstvo pred sevanji zagotavlja varstvo pri dejavnostih, kjer so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonovim ali toronovim potomcem, sevanju gama ali kakršni koli drugi izpostavljenosti zaradi naravnih virov v bivalnem okolju in na delovnih mestih, kakor je na primer v toplicah, jamah, rudnikih, na mestih pod zemljo in na določenih območjih na površini zemlje, in pri letalskih prevozih. Organ, pristojen za jedrsko varnost, zagotavlja varstvo pri dejavnostih, ki obsegajo delo ali skladiščenje materialov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva, pri dejavnostih, ki vodijo do pridobivanja ostankov, ki se jih običajno ne obravnava kot radioaktivne, vendar vsebujejo naravno prisotne radionuklide, ki povzročajo znatno povečanje izpostavljenosti delavcev ali posameznikov iz prebivalstva. Vlada sprejme program sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja in ozaveščanja prebivalstva o pomenu ukrepov zmanjšanja navzočnosti naravnih virov sevanja. Pregled delovnega in bivalnega okolja ter pripravo ocene prejetih doz lahko delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav odredi tudi pristojni inšpektor, če je verjetno, da bodo doze za posameznike zaradi naravnih virov sevanja presegle mejne doze za prebivalce ali če je to potrebno za zavarovanje zdravja ljudi. Ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev (46. člen Zakona) Če se ugotovi, da izpostavljenost posameznikov zaradi naravnih virov sevanja presega vrednosti mejnih doz za posameznika iz prebivalstva, pristojni organ odredi delodajalcu ali upravljavcu objektov in naprav izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev in posameznikov iz prebivalstva in izvajanje ukrepov varstva izpostavljenih delavcev v obsegu in na način, kakor veljata za izvajalce sevalnih dejavnosti. Če so delavci ali posamezniki iz prebivalstva izpostavljeni radonu,

12

veljajo ti ukrepi, če prejete doze presegajo vrednosti, ki jih predpiše minister, pristojen za zdravje. Če so letalske posadke izpostavljene kozmičnemu sevanju nad mejnimi dozami za posameznika iz prebivalstva, odredi organ, pristojen za varstvo pred sevanji, letalskemu prevozniku:

- izdelavo ocene o izpostavljenosti delavcev, - uveljavitev takih delovnih razporeditev, da se čim bolj zmanjša doza, ki jo prejme

izpostavljena posadka, - način obveznega seznanjanja delavcev o tveganju, ki ga povzroča izpostavljenost

kozmičnemu sevanju, - uveljavitev določb za noseče ženske.

Če so doze presežene v objektih, namenjenih izvajanju vzgojno-varstvenega, kulturnega, zdravstvenega ali izobraževalnega programa, zagotovi sredstva za izvedbo ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti iz prvega odstavka tega člena država. Izpostavljenost v zdravstvu je urejena v 47. do 53. členu Zakona. Radiološki posegi zaradi diagnostike, zdravljenja in raziskovanja v zdravstvu in zaradi pravno-medicinskih postopkov morajo biti izvedeni skladno z odobrenim programom radioloških posegov, opravljajo pa jih lahko le osebe, ki imajo dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Izvajalec sevalne dejavnosti v zdravstvu se mora o izdelavi programa radioloških posegov posvetovati s pooblaščenim izvedencem medicinske fizike. Program radioloških posegov odobri organ, pristojen za varstvo pred sevanji za največ pet let. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi radiološke posege, za katere je treba pridobiti odobritev programa radioloških posegov, in standardne diagnostične radiološke posege, za katere je treba podati oceno prejetih doz. Minister določi tudi obliko in obseg programa radioloških posegov, postopke načrtovanja, napotitve, odobritve in izvedbe radioloških posegov ter način in obseg poročanja o izpostavljenosti pacientov zaradi radioloških posegov. Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo Organ, pristojen za varstvo pred sevanji, vsako leto pripravi poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo kot sestavni del poročila o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti. Poročilo o ocenah prejetih doz za prebivalstvo mora vsebovati: - realno oceno doz, ki jih zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti prejmejo prebivalci kot celota in

kot posamezne referenčne skupine, - opredelitev značilnih referenčnih skupin prebivalstva ob upoštevanju dejanskih poti prenosa

radioaktivnih snovi, - oceno doz zaradi zunanjega sevanja in oceno doz notranjega sevanja zaradi vnosa

radionuklidov. 2.1 Ugodnosti za delavce v zdravstvu Po podatkih Uprave za varstvo pred sevanji je v Sloveniji povprečna letna izpostavljenost delavcev, zaposlenih v zdravstvu in veterinarstvu 0,30 mSv, pri čemer se lahko pri posameznih skupinah izpostavljenih zdravstvenih delavcev nekoliko razlikuje. Tako so zaposleni v nuklearni medicini (0,75 mSv) in intervencijski radiologiji (0,65 mSv) med bolj izpostavljenimi. Pri tem je treba poudariti, da so navedene povprečne vrednosti doz, tako da je izpostavljenost posameznikov lahko tudi večja, vendar na podlagi podatkov zadnjih nekaj let nikoli ni presegla 5 mSv v enem letu. Iz navedenega in iz podatkov o stanju varstva pred sevanji v zdravstvu lahko utemeljeno sklepamo, da je le-to na visoki ravni in povsem primerljivo z razmerami v najbolj razvitih državah (delovno gradivo Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji).

13

Področje ugodnosti delavcev zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na področju trajanja delovnega tedna in dopustov v Republiki Sloveniji je urejeno v ustreznih kolektivnih pogodbah. Najpomembnejša je Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (v nadaljevanju Kolektivna pogodba). Delo na delovnih mestih v območju virov ionizirajočega sevanja predstavlja neugodne delovne razmere in zato imajo ti delavci v primerjavi z drugimi krajši delovni čas, daljši plačani letni dopust in obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v breme delodajalca, kar je podrobneje prikazano v nadaljevanju. Zaradi pomanjkanja kadrovskih in finančnih virov v zdravstvu vodstva bolnišnic iščejo rešitve in tako razmišljajo tudi o neupravičenosti oziroma upravičenosti ugodnosti, ki jih imajo zdravstveni delavci, zaposleni v območju ionizirajočega sevanja. O tem pričajo tudi prispevki v medijih.6 7 2.1.1 Delovni čas 29. člen Kolektivne pogodbe: »Delovni čas delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, kjer delo stalno poteka v kontroliranemu območju ionizirajočega sevanja; delavcev v prosekturi; delavcev v specialnih laboratorijih, za katere so predpisani posebni zaščitni ukrepi pred mutagenimi, teratogenimi, karcinogenimi agensi in materiali, organskimi topili, formalinskimi spojinami, znaša 36 ur tedensko. Delavcem, ki imajo po zakonu pravico do skrajšanega delovnega časa zaradi posebnih pogojev dela, se ta delovni čas šteje kot polni delovni čas.« 2.1.2 Letni dopust 35. člen Kolektivne pogodbe: »Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega. Skupno število dni letnega dopusta posameznega delavca po določilih 36. člena ne more preseči 45 delovnih dni oziroma 55 delovnih dni, če gre za delavce, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, delavce, ki delajo pod psihičnimi obremenitvami iz 5. točke 36. člena ter delavce v prosekturi.«

6 Za zaposlene, ki delajo v območju sevanja, polni delovni čas pomeni le 36 ur na teden. A isto delo, ki je v bolnišnici časovno omejeno zaradi nevarnosti nalaganja posledic sevanja, lahko v praksi popoldne opravljajo pri drugem delodajalcu. Tako se dejanski delovnik lahko razvleče tudi na 42 ur na teden. Delodajalci zaradi ugodnosti na račun sevanja, ki že dolgo veljajo za zastarele, radi potožijo, a zaposlenim na koncu kljub vsemu omogočijo prehajanje med bolnišnicami. Tako je svet UKC Ljubljana konec minulega tedna prikimal popoldanskemu delu osmih zaposlenih, ki zaradi sevanja v bolnišnici delajo s skrajšanim delovnim časom. Soglasja za delo pri drugem delodajalcu v teh primerih sicer zapovedujejo, da zaposleni ob svoji popoldanski dejavnosti ne smejo delati v območju sevanja. A tega, ali se omejitve držijo, v praksi ne preverja nihče. (Spletna stran Dnevnik, avtorica Nina Knavs 20. januar 2014). 7 V bolnišnicah pričakujejo, da bo ukrepala vlada, notranji minister Gregor Virant pa opozarja, da lahko bolnišnice tudi same naredijo red. 7 Onkološki inštitut in druge bolnišnice naj ob zastarelih pravicah zaposlenih na račun sevanja ukrepajo same, je poudaril notranji minister Gregor Virant. Po njegovem tudi ni smiselno, da zaposlenim, ki imajo na ta račun krajše delovnike, omogočajo popoldansko opravljanje istih del pri drugih delodajalcih? V Združenju zdravstvenih zavodov nasprotno menijo, da bi se morala prevetritve in posodobitve pravic na račun sevanja lotiti vlada. »Sedanji predpisi izhajajo iz obdobja, ko so aparature bolj sevale. Prav bi bilo, da se rezerve poišče tudi na tem področju. Res pa gre za občutljivo področje, ki ga bo treba spreminjati tehtno, z argumenti in usklajeno s sindikati,« je poudaril direktor združenja Metod Mezek.. Sedanji predpisi so zastareli, se strinja generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin, tudi po njegovem pa bi lahko to vprašanje odprla vlada. Dosedanji poskusi, da bi to uredili na ravni bolnišnic, so se namreč končali z upori zaposlenih ? (Spletna stran Dnevnik, avtorica Nina Knavs 21. januar 2014).

14

36. člen Kolektivne pogodbe (enako besedilo ima tudi 47. člen Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi). »Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe v efektivnem trajanju, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer in starosti ? 9. Delavcu se glede na delo v območju virov ionizirajočega sevanja letni dopust poveča za: Opravila in izpostavljenost: A. Dnevno delo z bolniki, ki imajo aplicirane diagnostične doze izotopov 1 dan B. Občasno delo8 z bolniki, ki imajo aplicirane terapevtske doze izotopov, · občasno delo v prostorih TRT aparatur · občasno delo s substancami, markiranimi z radionuklidi · občasno aktivno sodelovanje pri diagnostičnih RTG postopkih 2 dni C. Občasno delo pri odprtih in/ali zaprtih virih sevanja 3-9 dni D. Stalno delo v območju virov ionizirajočega sevanja 18 dni Alinej pod to točko med seboj ne seštevamo.« Po sprejetju Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 - v nadaljevanju ZUJF) razlaga Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije glede določb, ki se nanašajo na določanje letnega dopusta (Uradni list RS, št. 10-256/2013), objavljena 1. 2. 2013, določa: "36. člen 1. Kot kriteriji za določitev števila dni letnega dopusta iz naslova posebnih pogojev dela v smislu drugega odstavka 187. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 - v nadaljevanju ZUJF) se štejejo kriteriji iz tretje, četrte, pete, osme in devete točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. ? 2. Za omejitev števila dni letnega dopusta po 187. členu ZUJF se tako upošteva: - Pri omejitvi po drugem odstavku 187. člena ZUJF, po katerem zaposlenemu lahko pripada največ 15 dni letnega dopusta, se upošteva število dni letnega dopusta zaposlenega, določeno po kriterijih iz tretje, četrte, pete, osme in devete točke 36. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije." ZUJF v187. členu določa: »(omejitev števila dni letnega dopusta) (1) Ne glede na določbe zakonov, podzakonskih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb, na podlagi katerih je funkcionarjem in javnim uslužbencem določeno število dni letnega dopusta, funkcionarjem in javnim uslužbencem od 1. januarja 2013 dalje pripada iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev največ 35 dni letnega dopusta.

8 O občasnem delu po 9. C točki 36. govorimo, kadar poteka delo v pri odprtih in/ali zaprtih virih sevanja manj kot 1/3 delovnega časa in več kot 10 ur tedensko. O stalnem delu po 9. D točki 36. člena govorimo, kjer poteka delo v območju virov ionizirajočega sevanja več kot 2/3 delovnega časa. Zaradi občasnega dela po 9. točki 36. člena kolektivne pogodbe pripada dodatni dopust v razponu od 3-9 dni letno zaradi dela v kontroliranem območju sevanja vsem tistim delavcem, ki so razporejeni na taka delovna mesta, kjer delo poteka tudi v kontroliranem območju sevanja. Poudariti je treba, da gre tu za taka delovna mesta, iz katerih izvira obveznost delavca, da dela tudi v kontroliranem območju sevanja. Glede na to, da zaradi občasnega dela v kontroliranem območju sevanja delavcu lahko pripada od 3 do 9 dni letnega dopusta, se s splošnim aktom zavoda določijo delovna mesta in število pripadajočih dni letnega dopusta po 9. točki 36. člena kolektivne pogodbe (razlaga določb sprejeta na Odboru za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije).

15

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se javnim uslužbencem lahko določi največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela, upoštevaje kriterije in višine, kot so določene v zakonih, podzakonskih predpisih, splošnih aktih in kolektivnih pogodbah.« Navedene določbe ZUJF pomenijo, da se delavcu glede na delo v območju virov ionizirajočega sevanja letni dopust poveča največ za 15 dni. 117. člen Kolektivne pogodbe: »Pogajanja glede dopustov, ki so opredeljeni v 9. točki 36. člena te kolektivne pogodbe se ponovno začnejo, ko bo Ministrstvo za zdravstvo razpolagalo z meritvami vplivov zaradi dela z viri ionizirajočega sevanja.«

2.1.3 Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje Delodajalci morajo za delavce, ki delajo v območju virov ionizirajočih sevanj, plačevati obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, kot ga ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju:

- »vanj morajo biti vključeni zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati,

- gre za obliko zavarovanja z obročnim vplačevanjem premije, - gre za obliko zavarovanja, pri katerem zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z minimalnim

zajamčenim izplačilom - gre za obliko zavarovanja z obročnim izplačevanjem zavarovalne vsote v obliki poklicne pokojnine

oziroma znižane poklicne pokojnine. Po prvem odstavku 282. člena ZPIZ-1 je ob uveljavitvi ZPIZ-1 obvezno dodatno zavarovanje obvezno za vsa tista delovna mesta, za katera je po predpisih, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1, štela zavarovalna doba s povečanjem. Na podlagi zakona je Vlada RS (5. junija 2003) sprejela Uredbo o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katere je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje. Na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada zavarovancu pravica do poklicne pokojnine, ki jo lahko izkoristi v dveh oblikah:

- lahko se predčasno upokoji in s poklicno pokojnino doseže siceršnjo raven pokojnine ali - ostane kljub možnosti upokojitve v nadaljnjem delovnem razmerju ter kasneje dobiva poleg redne

pokojnine še dodatno znižano poklicno pokojnino. Obvezno dodatno zavarovanje izvaja Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ), ki ga upravlja Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana.« (spletna stran Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). III. PREGLED UGODNOSTI DELAVCEV V ZDRAVSTVU V DRUGIH DRŽAVAH 3.1 Avstrija Po informaciji, ki jo je podala Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, imajo v Avstriji delavci v zdravstvu zaradi dela v območju virov ionizirajočega sevanja dodatni dopust do enega tedna, njihova tedenska delovna obveznost pa znaša od 37 do 40 ur.

16

V zakonodaji te države ni najti določb, ki bi se nanašale na ugodnosti zaposlenih v zdravstvu zaradi dela pri virih ionizirajočega sevanja.9 Po pregledu kolektivnih pogodb, ki v Avstriji urejajo delovna razmerja zdravstvenega osebja, pa smo ugotovili, da veljajo predvsem za osebje, ki je zaposleno pri zdravnikih, torej ne za same zdravnike radiologe, z eno izjemo (v redovnih bolnišnicah v zvezni deželi Zgornja Avstrija), ki bo prikazana v nadaljevanju.10 Glede samih zdravnikov torej zadeva ni krovno urejena, možno pa je, da imajo pravice določene v individualnih pogodbah z bolnišnicami. V Kolektivni pogodbi za zaposlene pri zdravnicah in zdravnikih (z izjemo zobozdravnic in zobozdravnikov) zvezne dežele Spodnja Avstrija (Kollektivvertrag für die Angestellten von Ärztinnen und Ärzten (ausgenommen Zahnärztinnen und Zahnärzte) in NÖ) je med drugim navedeno, da velja za vse profile osebja, tudi za zaposlene pri zdravnikih – specialistih za radiologijo. Glede delovnega časa je v navedeni Kolektivni pogodbi določeno, da traja 40 ur, za tiste zaposlene, ki delajo na območju virov ionizirajočih sevanj, pa 38 ur tedensko. Kolektivna pogodba predvideva tudi dodatke, in sicer med drugim dobivajo tisti zaposleni, ki delajo na območju virov ionizirajočih sevanj, 156 € mesečno za nevarno delo. Če se delo na območju virov ionizirajočih sevanj opravlja samo deloma, se navedeni znesek ustrezno zniža. Lahko pa se znotraj posamezne zdravstvene ustanove sklene dogovor tudi za višji znesek. Poleg tega vsem zaposlenim, ki delajo na območju virov ionizirajočih sevanj, pripada šest dni dodatnega dopusta v koledarskem letu. Kot podoben primer navajamo še kolektivno pogodbo za zaposlene pri zdravnicah in zdravnikih (tudi ne velja za zaposlene pri zobozdravnicah in zobozdravnikih) v ordinacijah v zvezni deželi Štajerski (Kollektivvertrag für Angestellte bei Ärztinnen und Ärzten in Ordinationen in der Steiermark). Tudi v tej zvezni deželi pripada zaposlenim, ki delajo na območju virov ionizirajočih sevanj, šest dni dodatnega dopusta v koledarskem letu.11 Dodatek za nevarnost v znesku 127 € mesečno prejmejo zaposleni pri zdravnikih specialistih za radiologijo, ki delajo na območju virov ionizirajočih sevanj. Če se delo na takem območju opravlja le deloma, se navedeni znesek ustrezno zniža. Kolektivna pogodba izrecno določa, da je prejemnik navedenega zneska oproščen plačila dohodnine. Tudi kolektivne pogodbe za opisano kategorijo zaposlenih v drugih zveznih deželah vsebujejo podobne določbe. Za same zdravnike, kot rečeno, ni posebnih kolektivnih pogodb, razen Kolektivne pogodbe za poimensko navedene redovne (cerkvene) bolnišnice v zvezni deželi Zgornja Avstrija (Ärztekollektivvertrag der OÖ. Ordensspitäler). Zdravniki, ki neprekinjeno najmanj dva tedna oziroma več kot pol delovnega časa v posameznem mesecu opravljajo delo kot specialisti radiologi, prejemajo dodatek v višini 111,1 € mesečno iz naslova nevarnosti. Pri krajšem delovnem času se navedeni znesek ustrezno zmanjša. Poleg navedenega pripada zdravnikom specialistom radiologije dodatnih 5 dni dopusta poleg osnovnih 30 dni dopusta, ki pripadajo vsem zdravnikom. Če posamezni zdravnik ne opravlja dela na področju radiologije celo leto, se mu število dni dodatnega dopusta ustrezno zmanjša. Tudi za druge zaposlene (torej ne zdravnike) v redovnih bolnišnicah velja posebna kolektivna pogodba (Kollektivvertrag 2013 der OÖ. Ordensspitäler mit Öffentlichkeitsrecht), v kateri je za

9 Pregledali smo določbe zakona, ki ureja čas počitka (Arbeitsruhegesetz), zakona, ki ureja dopuste (Urlaubsgesetz),

zakona, ki ureja delovni čas v zdravstvenih ustanovah (Krankenanstalten-Arbeitszeitgesetz - KA-AZG), zakona, ki ureja varstvo pred ionizirajočimi sevanje (Strahlenschutzgesetz – StrSchG) itd. 10

Seznam vseh kolektivnih pogodb v Avstriji se nahaja na spletni strani kollektivVertrag-online: http://www.kollektivvertrag-online.at/KV-Kollektivvertrag_A-Z.aspx. 11

Npr. v zvezni deželi Zgornja Avstrija pa pripadajo takim zaposelnim samo po trije dnevi dodatnega dopusta.

17

delo v območju virov ionizirajočih sevanj predviden enak dodatek in enaka višina dodatnega dopusta kot za zdravnike. Za zaposlene v poimensko navedenih redovnih bolnišnicah v celotni Avstriji velja še posebna skupna kolektivna pogodba (Kollektivvertrag für die Dienstnehmer der Ordensspitäler Österreichs). Delovni čas zaposlenih, ki delajo v območju virov ionizirajočih sevanj, traja 38 ur, lahko pa se podaljša največ do 48 ur; v tem primeru jim od 41. do 48. ure pripada dodatek v višini 50 %, ob nedeljah in praznikih pa znaša navedeni dodatek 100 %. Zaposlenim, ki delajo na območju virov ionizirajočega sevanja, pripada 5 oziroma 6 dni dodatnega letnega dopusta, odvisno od jakosti sevanja. Navedenim zaposlenim pripada tudi dodatek za nevarnost v znesku 108,61 € mesečno. 3.2 Hrvaška Pravno podlago za varstvo pred ionizirajočimi sevanji predstavlja predvsem Zakon o radiološki in jedrski varnosti (Zakon o radiološkoj i nuklearnoj sigurnosti) - Zakon. To področje pa je sicer urejeno še z številnimi (več kot 20) drugimi pravnimi akti. Radiološka in nuklearna varnost je urejena v IV. poglavju Zakona (od 23. člena do 48. člena zakona). V 23. členu Zakona so navedena splošna načela radiološke varnosti (načelo upravičenosti, optimizacije in omejevanja). V 25. členu je predpisano, da osebe, mlajše od 18 let, ne smejo delati na območju izpostavljenosti sevanjem. Osebe, starejše od 16 let in mlajše od 18 let, pa se lahko izobražujejo ali usposabljajo za delo z viri ionizirajočih sevanj, pri čemer se ne sme presegati mej predpisanih z posebnim predpisom. Osebe, mlajše od 16 let, pa za namene izobraževanja ali usposabljanja ne smejo biti izpostavljene virom ionizirajočih sevanj. Varovanje delavk med nosečnostjo in dojenjem je prepisano v 26. členu zakona. Delodajalec (nosilec dovoljenja) je dolžan opozoriti izpostavljeno delavko in osebo, ki se izobražuje ali usposablja za delo z izvori ionizirajočih sevanj, na potrebo o zgodnjem obveščanju v primeru nosečnosti. Delodajalec mora takšni delavki zagotoviti pogoje dela, v katerih bo ustrezna doza za zarodek čimnižja z minimalno verjetnostjo, da bi do kraja nosečnosti dosegla 1mSV. 3.2.1 Ugodnosti za delavce v zdravstvu Podobno kot v Sloveniji so tudi na Hrvaškem ugodnosti delavcev zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na področju delovnega tedna in dopustov urejene v ustreznih kolektivnih pogodbah. Najpomembnejša je Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in zdravstvenega zavarovanja (Kolektivni ugovor za djelatnost zdravstva i zdravstvenog osiguranja) – nadaljnje Kolektivna pogodba. Skrajšan delovni teden je urejen v 31. členu Kolektivne pogodbe, ki določa da se na delovnih mestih, na katerih zaščitni ukrepi delavca ne morejo zavarovati pred škodljivimi vplivi (med njimi so tudi ionizirajoča sevanja), delovni čas pod pogojem, da delo na teh mestih traja 2/3 delovnega časa, skrajša na 35 ur tedensko. Področje letnih dopustov je urejeno v 35. členu Kolektivne pogodbe. Za delo, kjer velja izpostavljenost ionizirajočim sevanjem, ki traja najmanj 2/3 delovnega časa, je predvidenih dodatnih 5 dni dopusta. Skupni dopust ne sme preseči 35 delovnih dni (splošno veljavna omejitev letnih dopustov na podlagi tega člena kolektivne pogodbe sicer znaša 30 delovnih dni).

18

3.3 Italija Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji navaja, da imajo v Italiji delavci v zdravstvu zaradi dela v območju virov ionizirajočega sevanja dodatni dopust v trajanju do 11 dni, njihova tedenska delovna obveznost pa znaša od 36 do 38 ur. V predsedniškem dekretu iz leta 1969, ki ureja pravni položaj zaposlenih v bolnišniških ustanovah (Decreto del Presidente della Repubblica 27 marzo 1969, n. 130; Stato giuridico dei dipendenti degli enti ospedalieri) in ki velja tako za zdravnike kot tudi za drugo v bolnišnicah zaposleno osebje, je v 36. členu določeno, da redni dopust traja največ 30 dni, se pa lahko poveča do 15 dni12 za osebje, kakorkoli podvrženo tveganju zaradi ionizirajočega sevanja. Medicinskemu in tehničnemu osebju,13 ki opravlja delo v območju virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu, pripada nadomestilo14 za tveganje zaradi ionizirajočega sevanja po zakonu iz leta 1968 (Legge 28 marzo 1968, n. 416; Indennita' di rischio da radiazione per i tecnici di radiologia medica). Samo za tehnično osebje v zasebnem zdravstvu velja tudi kolektivna pogodba (Contratto Collettivo Nazionale di Lavoro per il personale non medico dell'area sanitaria privata), ki se sklicuje na navedeno zakonsko podlago glede pravice do nadomestila za tveganje zaradi ionizirajočega sevanja. Zdravniki, ki so v nevarnosti zaradi dela v območju virov ionizirajočih sevanj, so obvezno zavarovani po zakonu iz leta 1958 (Legge 20 febbraio 1958, n. 93; Assicurazione obbligatoria dei medici contro le malattie e le lesioni causate dall'azione dei raggi X e delle sostanze radioattive). Breme zavarovanja je na strani lastnikov naprav, ki predstavljajo vire ionizirajočih sevanj. Zavarovani zdravnik lahko v primeru nastanka posledic zaradi opravljanja dela v območju virov ionizirajočih sevanj prejema rento, ki jo lahko prejemajo tudi njegovi preživeli sorodniki, na voljo mu je brezplačno zdravljenje, tudi operativno, poleg tega pa so mu po potrebi na voljo tudi različne proteze in drugi pripomočki. 3.4 Nemčija Za to državo iz dosegljivih javnih virov ni bilo mogoče dobiti zanesljivih podatkov o pravicah tistih zaposlenih v zdravstvu, ki opravljajo delo v območju virov ionizirajočih sevanj. Po nekaterih informacijah je razlog za to mogoče iskati v dejstvu, da spada Nemčija med države, v katerih so zaradi precejšnjega deleža zasebne dejavnosti v zdravstvu pravice teh zaposlenih urejene v individualnih pogodbah in ne na krovni ravni (tako npr. Gregor Novak; Spletna stran Dnevnik, avtorica Nina Knavs, 14. marec 2014). 3.5 Združeno kraljestvo Običajni plačani dopust za delavce s 5 dnevnim delovnim tednom je na podlagi Uredbe o delovnem času (Working Time Regulations) iz leta 1998 s spremembami za skoraj vse delavce

12

Opaziti je torej razliko med podatkom Uprave RS za varstvo pred sevanji (11 dni) in med podatkom iz navedenega predsedniškega dekreta (15 dni dodatnega dopusta); zakaj je prišlo do te razlike, ni jasno. 13

Iz naslova predpisa bi se sicer lahko sklepalo, da velja samo za tehnično osebje, vendar pa iz njegovih sprememb (npr. Legge 27 ottobre 1988, n. 460) izhaja, da se nanaša na medicinsko in tehnično osebje, torej tudi na zdravnike. 14

Višina nadomestila po tem zakonu, ki je bil kasneje še dopolnjen, je navedena še v lirah.

19

najmanj 28 delovnih dni.15 Veliko delavcev ima na podlagi svoje pogodbe o delu zagotovljene tudi daljše plačane dopuste (spletna stran gov.uk in spletna stran Acas). Za delo z ionizirajočimi sevanji v zakonodaji ni predviden dodatni dopust (delovno gradivo Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji). Glede dolžine delovnega tedna za zdravstvene delavce, ki so izpostavljeni inoizirajočim sevanjem, nismo med razpoložljivimi viri našli kakšnih posebnosti v primerjavi z drugimi delavci v zdravstvu. Na javno dostopnih virih je bilo moč najti pri opisu posameznih poklicev zgolj podatek, da za rentgenske tehnike (radiographer) traja delovni teden 37,5 ure (spletna stran prospects.ac.uk). IV. ZAKLJUČEK V nacionalnih zakonodajah področje ugodnosti za delavce, ki delajo z ionizirajočimi sevanji v zdravstvu, ni urejeno v tistem delu zakonodaje, ki predpisuje samo zaščito pred ionizirajočimi sevanji, pač pa izjemoma in le delno v delovno pravni zakonodaji, pogosteje pa v kolektivnih pogodbah. Konkretne podatke o pravicah za zaposlene, ki v zdravstvu opravljajo delo v območjih virov ionizirajočih sevanj, je sorazmerno težko pridobiti. Razlog je lahko med drugim tudi v tem, ker naj bi bile v večini primerov te pravice predmet individualnih pogodb, še posebej v zasebnih bolnišnicah. Tako meni tudi predsednik Sindikata sevalcev Slovenije Gregor Novak, ki je mdr. navedel, da te pravice po drugih državah res niso urejene na nacionalni ravni, tako kot v Sloveniji, a so lahko delovniki skrajšani in dopusti podaljšani na ravni bolnišnic. V Nemčiji, Švici in v skandinavskih državah naj bi bil po njegovih besedah v zdravstvu precejšen delež zasebne dejavnosti, zaposleni pa delujejo prek individualnih in ne kolektivnih pogodb, tako kot pri nas (Spletna stran Dnevnik, avtorica Nina Knavs, 14. marec 2014). Poleg osnovne plače so morebitne ugodnosti za delavce, ki delajo z ionizirajočimi sevanji v zdravstvu, pomembne za privlačnost teh poklicev ter tudi za materialni položaj delavcev v teh poklicih. Med pregledanimi viri pa nismo pa našli trditev ali dokazov, ki bi podpirali tezo, da tovrstne ugodnosti neposredno prispevajo tudi k boljši zaščiti teh delavcev pred ionizirajočimi sevanji. Iz pridobljenih podatkov za posamezne države na področje ugodnosti delavcev v zdravstvu zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem na področju trajanja delovnega tedna in dopustov velja v posameznih državah naslednje:

- Avstrija: Zaposleni v zdravstvu imajo zaradi dela v območju virov ionizirajočega sevanja dodatni dopust do enega tedna, njihova tedenska delovna obveznost pa znaša od 37 do 40 ur. Navedene pravice so določene v kolektivnih pogodbah, sklenjenih na nivoju zveznih dežel, ki pa veljajo predvsem za osebje, zaposleno pri zdravnikih. Za delo pri virih ionizirajočega sevanja se izplačujejo tudi posebni dodatki za nevarnost. Glede samih zdravnikov pravice povečini niso krovno določene, možno pa je, da imajo določene pravice določene v individualnih pogodbah z bolnišnicami. Posebne kolektivne pogodbe veljajo za zaposlene v redovnih oz. cerkvenih bolnišnicah,

- Belgija: ni dodatnega dopusta, sistem dodatnega dopusta in dodatkov pri plači je bil v veljavi do 1980;

15 V Združenem kraljestvu ne obstaja zakonska obveznost plačila za odsotnost z dela v času praznikov. Ta pravica je odvisna od pogojev pogodbe z delavcem, od navad in utečene prakse. Plačilo tovrstne odsotnosti se lahko tudi všteva v obseg plačanega dopusta na podlagi Uredbe o delovnem času (spletna stran gov.uk).

20

- Češka: teden dni dodatnega dopusta, ki je opredeljen v delovno pravni zakonodaji; - Francija: ni dodatnega dopusta, do približno leta 1990 je bilo 15 dni dodatnega dopusta v

javnem sektorju v zasebnem je odvisno od pogodbe med delavcem in delodajalcem - Grčija : 4 dodatni tedni dopusta; - Hrvaška: Na podlagi panožne kolektivne pogodbe 5 dni dodatnega dopusta, 35 urni

delavnik, - Italija: Delavci v zdravstvu imajo zaradi dela v območju virov ionizirajočega sevanja

tedensko delovno obveznost v trajanju od 36 do 38 ur. Glede dodatnega dopusta se podatki nekoliko razlikujejo; znašal naj bi od 11 dni pa do 15 dni, kot je določeno v predsedniškem dekretu. Medicinskemu in tehničnemu osebju pripada nadomestilo za tveganje zaradi ionizirajočega sevanja po posebnem zakonu. Samo za tehnično osebje v zasebnem zdravstvu velja tudi kolektivna pogodba, ki se glede pravice do nadomestila sklicuje na zakon. Zdravniki, ki so v nevarnosti zaradi dela v območju virov ionizirajočih sevanj, so obvezno zavarovani po zakonu.

- Nemčija: Za to državo iz dosegljivih javnih virov ni bilo mogoče dobiti zanesljivih podatkov o pravicah tistih zaposlenih v zdravstvu, ki opravljajo delo v območju virov ionizirajočih sevanj.

- Nizozemska: ni dodatnega dopusta; - Norveška: do leta 1982 dva tedna dodatnega dopusta, po letu 1982 ni dodatnega

dopusta- opredeljeno v delovno pravni zakonodaji; - Španija: ni dodatnega dopusta, izjema je pokrajina Navarra, kjer imajo izpostavljeni

delavci iz tega naslova dodatek pri plači; - Slovenija: Na podlagi panožne kolektivne pogodbe do 18 dni (oziroma po ZUJF do 15

dni) dodatnega dopusta, 36 urni delavnik, dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v breme delodajalca,

- Švedska: ni dodatnega dopusta; - Švica: ni dodatnega dopusta, dopuščajo pa možnost da dodatni dopust oziroma dodatek

pri plači obstaja v nekaterih institucijah vendar je to, če je, redkost. - Velika Britanija: ni dodatnega dopusta; podatki o dolžini delovnega tedna razpoložljivi le

za rentgenske tehnike, ki naj bi po enem od virov imeli 37,5 urni delavnik. (delovno gradivo Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, za Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo, Italijo in Veliko Britanijo pa tudi drugi viri). Pripravila: mag Igor Zobavnik Janez Blažič

21

Literatura in viri: - ARAO Agencija za radioaktivne odpadke, spletna stran, Slovar izrazov s področja RAO,

http://www.arao.si/vprasanja-in-odgovori/slovar-izrazov-s-podrocja-rao#R (april 2014). - Ärztekollektivvertrag der OÖ. Ordensspitäler: http://www.kollektivvertrag.at/kv/ordenskrankenhaeuser-

aerzte-ang (april 2014). - Avstrijska zakonodaja: http://www.ris.bka.gv.at/Bund/ (april 2014). - Contratto Collettivo Nazionale di Lavoro per il personale non medico dell'area sanitaria privata:

http://www.fpcgil.net/contratti_archivio/Sanita/ccnl_88_90.htm (april 2014). - Delovno gradivo Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, elektronska pošta z dne 17. 4. 2014. - Dnevnik, 14. 3. 2014. Ljudje. Gregor Novak: http://www.dnevnik.si/ljudje/gregor-novak- (april 2014). - ILO, spletna stran http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_protect/---protrav/---

safework/documents/publication/wcms_171036.pdf, (april 2014). - Italijanska zakonodaja, spletna stran Normattiva: http://www.normattiva.it/ (april 2014). - Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št.

15/1994, 18/1994 - ZRPJZ, 57/1995, 19/1996, 40/1997 - ZDMPNU, 56/1998, 56/1998, 76/1998, 39/1999 - ZMPUPR, 102/2000, 62/2001, 43/2006 - ZKolP, 77/2007, 60/2008, 75/2008, 89/2008, 83/2010, 89/2010, 107/2011, 26/2012, 40/2012, 67/2012, 67/2012, 3/2013, 10/2013, 46/2013, 67/2013, 99/2013, 7/2014), podatkovna zbirka IUS Info (april 2014).

- Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi Uradni list RS, št. 60/1998, 73/1998, 39/1999 - ZMPUPR, 63/1999, 73/2000, 43/2006 - ZKolP, 94/2007, 60/2008, 83/2010, 89/2010, 3/2011, 105/2011, 107/2011, 40/2012, 3/2013, 3/2013, 10/2013, 46/2013, 67/2013, 7/2014, podatkovna zbirka IUS Info (april 2014).

- Kolektivni ugovor za djelatnost zdravstva i zdravstvenog osiguranja, Narodne novine“, broj 143/13, http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_12_143_3074.html (april 2014).

- Kollektivvertrag 2013 der OÖ. Ordensspitäler mit Öffentlichkeitsrecht: http://www.kollektivvertrag.at/kv/ordenskrankenhaeuser-ooe-arb-ang (april 2014).

- Kollektivvertrag für Angestellte bei Ärzten und in ärztlichen Gruppenpraxen Oberösterreich: http://www.aekooe.or.at/cms/uploads/media/KV_2009-2010_02.pdf (april 2014).

- Kollektivvertrag für Angestellte bei Ärztinnen und Ärzten in Ordinationen in der Steiermark: http://www.kollektivvertrag.at/kv/arzt-angestellte-stm-ang (april 2014).

- Kollektivvertrag für die Angestellten von Ärztinnen und Ärzten (ausgenommen Zahnärztinnen und Zahnärzte) in NÖ: http://www.kollektivvertrag.at/kv/arzt-angestellte-noe-ang (april 2014).

- Kollektivvertrag für die Dienstnehmer der Ordensspitäler Österreichs: http://www.kollektivvertrag.at/kv/ordensspitaeler-oesterreich-arb-ang/ordensspitaeler-oesterreich-rahmen/3398884 (april 2014).

- KollektivVertrag-online, spletna stran: http://www.kollektivvertrag-online.at/KV-Kollektivvertrag_A-Z.aspx (april 2014).

- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, spletna stran http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/pokojninsko_in_invalidsko_zavarovanje/dodatno_pokojninsko_zavarovanje/obvezno_dodatno_pokojninsko_zavarovanje/ (april 2014).

- Odgovor na zaprosilo Raziskovalnega oddelka, ki ga je 17. 4. 2014 po elektronski pošti posredoval direktor Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.

- Podvratnik Manca, Škodljivost ionizirajocega sevanja za živa bitja, 2010, http://mafija.fmf.uni-lj.si/seminar/files/2009_2010/IonSev.pdf (april 2014).

- raopis,, časopis Agencije za radioaktivne odpadke, Vse o sevanju, kar ne veste, pa bi želeli, junij 2006, št. 14, http://www.arao.si/uploads/datoteke/raopis-14.pdf (april 2014).

- Razlaga določb sprejeta na Odboru za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije https://zdrzz.si/files/Novis_maj2009-posebna_izdaja.pdf (april 2014).

- Razlaga določb sprejeta na Odboru za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije) https://zdrzz.si/files/Novis_maj2009-posebna_izdaja.pdf (april 2014).

- Spletna stran Acas (Advisory, Conciliation and Arbitration Service) http://www.acas.org.uk/media/pdf/p/4/Holidays-and-Holiday-Pay-accessible-version.pdf, (april 2014).

22

- Spletna stran Dnevnik, http://www.dnevnik.si/zdravje/dopoldne-je-sevanje-nevarno-popoldne-nic-vec-, http://www.dnevnik.si/slovenija/-virant-bolnisnice-naj-ukrepajo-same- (april 2014).

- Spletna stran gov.uk, https://www.gov.uk/holiday-entitlement-rights/entitlement (april 2014). - Spletna stran Prospects.ac.uk, diagnostic radiographer: Salary and conditions

http://www.prospects.ac.uk/diagnostic_radiographer_salary.htm (april 2014). - Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost, spletna stran

http://www.ursjv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/#c17166 (april 2014). - Wikipedia, spletna enciklopedija, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionizirajo%C4%8De_sevanje,

http://en.wikipedia.org/wiki/Radiation_protection#Principles_of_radiation_protection, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionizirajo%C4%8De_sevanje, http://sl.wikipedia.org/wiki/Ionizirajo%C4%8De_sevanje, http://sl.wikipedia.org/wiki/Radiologija. (april 2014).