UNIVERZA V MARIBORUEKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

ANALIZA UVAJANJA MEDNARODNEGA RAČUNOVODSKEGASTANDARDA USALI V HOTELIH NA SLOVENSKEM

ANALYSIS OF THE IMPLEMENTATION of the INTERNATIONALACCOUNTING STANDARD »USALI« INTO SLOVENE HOTELS

Kandidatka: Milena SagadinŠtudentka izrednega študijaŠtevilka indeksa: 81664078Program: Poslovna ekonomijaŠtudijska smer: TurizemMentorica: dr. Sonja Sibila LebeŠtudijsko leto: 2009/2010

Majšperk, julij 2010

2

PREDGOVOR

V današnji dobi globalizacije in velike konkurence na trgu postajajo kvalitetne informacijeosnova uspešnega poslovanja. Globalizacijo poslovanja, ki je posledica intenzivnegatehnološkega napredka in razvoja informacijske tehnologije, je na področju hotelirstvapovzročila širitev hotelskih verig v globalno okolje. Tako večina večjih mednarodnih družbuporablja mednarodne standarde računovodskega poročanja, ki preko različnih poročilrazkrivajo resničen in pošten prikaz njihovega delovanja.

Enotni sistem računovodstva USALI (Uniform System of Accounts for the LodgingIndustry) je mednarodno uveljavljen standard poročanja o celovitem delovanju hotelov.Zamisel o enotnem sistemu računovodstva v hotelirstvu je prišla od Zveze hotelirjev NewYorka (Hotel Association of New York City) zaradi poenotenja računovodskega poročanjaza svoje člane. Prva izdaja enotnega sistema računovodstva je bila objavljena leta 1926,kasneje pa je bil ustanovljen odbor, ki je skrbel za naslednje izdaje. Kot podlago za analizoin možnosti uporabe v slovenskem hotelirstvu smo uporabili deseto izdajo standardovUSALI iz leta 2006. Spremljanje uspešnosti poslovanja s poenotenim statističnimspremljanjem posameznih kategorij v dejavnosti turizma po USALI je danes osnova zaprimerjanje uspešnosti hotelirjev pri najemanju posojil, pri tujih naložbah in primerjavodosežkov znotraj hotelskih verig in med njimi. S pomočjo standardov USALI ugotavljamoekonomsko uspešnost poslovanja hotelskih podjetij.

Poročanje po mednarodno uveljavljenem sistemu USALI v slovenskem hotelirstvu še niprisotno, ker statistično spremljanje gospodarskih kategorij in računovodsko poročanjehotelirstva v Sloveniji ni poenoteno z mednarodnimi standardi poročanja. S primerjavozakonsko opredeljenega spremljanja uspešnosti poslovanja v Sloveniji in standardovUSALI smo ugotovili bistvene razlike med obema sistemoma. Z analizo posameznihekonomskih kategorij znotraj poslovanja hotelskega podjetja pa smo prikazali potrebnoreorganizacijo obstoječega hotelskega spremljanja uspešnosti poslovanja ter podalipriporočila v zvezi s potrebnim preoblikovanjem ekonomskih kategorij in prilagoditvamiinformacijskega sistema novemu načinu zajemanja podatkov.

3

KAZALO

1 UVOD................................................................................................................................. 41.1 Opredelitev problema ...................................................................................................... 41.2. Namen, cilji in osnovne trditve....................................................................................... 41.3 Predpostavke in omejitve................................................................................................. 51.4 Predvidene metode raziskovanja ..................................................................................... 62 SPREMLJANJE IN MERJENJE USPEŠNOSTI POSLOVANJA V ................................ 7HOTELIRSTVU.................................................................................................................... 72.1 Statistično spremljanje dejavnosti hotelov ....................................................................... 72.1.1 Statistično spremljanje v Sloveniji ............................................................................... 82.1.2 Mednarodno statistično spremljanje ............................................................................. 82.2 Merjenje uspešnosti poslovanja v hotelirstvu .................................................................. 92.2.1 Kazalci in kazalniki za ugotavljanje uspešnosti hotelirske dejavnosti ......................... 92.2.2 Računovodske rešitve za merjenje uspešnosti poslovanja po USALI.......................... 93 UVAJANJE ENOTNEGA SISTEMA POROČANJA USALI ........................................ 133.1 Primerjava računovodskih rešitev v Sloveniji s sistemom USALI ................................ 133.2 Uvajanje enotnega sistema poročanja USALI v hotelih na Slovenskem........................ 153.2.1 Poročila za profitne centre v hotelu............................................................................. 173.2.2 Poročila za stroškovna mesta v hotelu ........................................................................ 233.3 Analiza aplikacije knjigovodskih podatkov v sistem USALI ....................................... 263.3.2 Analiza kazalnikov po USALI ................................................................................... 284 SKLEP .............................................................................................................................. 315 POVZETEK...................................................................................................................... 33LITERATURA IN VIRI...................................................................................................... 35

4

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Enotni sistem računovodstva USALI (Uniform System of Accounts for the LodgingIndustry) je metodologija, ki omogoča poenoten način spremljanja uspešnosti poslovanja vhotelirstvu širom po svetu in njegovo mednarodno primerljivost. Osnova za primerjavo jeuporaba mednarodno uveljavljenega standarda poročanja o celovitem delovanju hotelov(kakovost, gospodarska uspešnost, finančna uspešnost). Na podlagi posameznih kazalnikovje mogoča primerjava glede na kakovost hotela (primerljivost med posameznimikakovostnimi razredi) in velikost hotela (število sob). Na ta način se vsak hotel lahkoprimerja s povprečjem iz lastne skupine.

Poročanje po mednarodno uveljavljenem sistemu USALI v slovenskem hotelirstvu še niprisotno. V Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma 2007-2011, ki je ključnistrateški dokument na področju razvoja turizma, je v okviru ukrepov za ustvarjanjeugodnega poslovnega okolja v turizmu, naveden ukrep »Oblikovanje in uveljavitevmetodologij za mednarodno primerljivo spremljanje poslovanja in razvoja dejavnostiturizma« in zajema tudi aktivnosti uvajanja mednarodnega računovodskega standardaUSALI v slovensko hotelirstvo.

Statistično spremljanje gospodarskih kategorij in računovodsko poročanje hotelirstva vSloveniji ni poenoteno z mednarodnimi standardi poročanja. To pomeni, da se slovenskepodatkovne evidence razlikujejo od tistih v sistemu USALI. Ne glede na to, ali bo sistemUSALI sprejet kot dodaten računovodski standard, ali samo kot priporočilo za poročanje vhotelirstvu, bo potrebno obstoječi sistem zajemanja in obdelave podatkov prilagoditinovemu načinu poročanja. Potrebno bo zbirati informacije, jih oblikovati oziromapreoblikovati tako, da bodo mednarodno primerljive.

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve

Namen :Namen diplomskega seminarja je analizirati opredeljene elemente sistema USALI in jihprimerjati s sistemom poročanja v hotelih na Slovenskem, ter prikazati bistvene razlikemed njima.

Cilji :Glavni cilj naloge je opredeliti tiste elemente mednarodno primerljivega sistema USALI, kijih obstoječe poročanje hotelov v Sloveniji v okviru Slovenskih računovodskih standardovne izkazuje. Podcilji, ki jih opredeljujemo, so:

analizirati ekonomske kategorije, ki so pomembne za sistem USALI analizirati možnosti spremljanja uspešnosti poslovanja po sistemu USALI v

slovenskih hotelih prikazati možnosti izdelave kratkoročnega obračuna poslovnega izida za hotel v

Sloveniji po sistemu USALI podati kritično oceno zajemanja podatkov in potrebne prilagoditve obstoječega

poročanja sistemu USALI

5

Trditve:Aktivnosti v zvezi s predvidenim ukrepom uvajanja mednarodnega računovodskegastandarda USALI v hotelih, opredeljenem v Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskegaturizma 2007-2011, še niso zaključene, iz česar lahko sklepamo, da gre za obsežno inzahtevno področje potrebnih sprememb. Predpostavljamo, da se obstoječi sistemračunovodskega poročanja bistveno razlikuje od sistema USALI, predvsem v načinuzajemanja podatkov in zato podatki o uspešnosti poslovanja v hotelih na Slovenskem nemorejo biti mednarodno primerljivi.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke :Glede na vsesplošno prisotno globalizacijo predvidevamo, da bo tudi na področjuhotelirstva kmalu sprejet enoten mednarodni sistem poročanja o uspešnosti poslovanja.Zaradi razlik med obema sistemoma, ki smo ju predstavili v uvodnem poglavju,predpostavljamo, da bo v Sloveniji za uvedbo mednarodno primerljivega sistema v začetnifazi potrebno natančno opredeliti, kako:

1. reorganizirati obstoječi računovodski sistem v hotelih,2. predpisati vsebino po USALI opredeljenih ekonomskih kategorij in3. oblikovati natančna navodila za izdelavo poročil, da bi le ta omogočila pravilen in

resničen prikaz uspešnosti poslovanja, ki bo mednarodno primerljiv.

V Sloveniji zakonske podlage za mednarodno poenoteno spremljanje gospodarskihkategorij v hotelirstvu še nimamo, zato je sistem USALI malo poznan. Analizo spremljanjain merjenja uspešnosti poslovanja v hotelirstvu smo opravili s pomočjo domače in tujeliterature in virov, ki se nanašajo na opredelitev in uporabo mednarodno uveljavljenemetodologije spremljanja hotelskega poslovanja.

Prikaz procesa uvajanja enotnega računovodskega sistema USALI v naše hotelirstvo smoizvedli tako, da smo s pomočjo primerjave obstoječega spremljanja uspešnosti poslovanjaslovenskega hotelirstva na podlagi veljavne zakonodaje in predpisane mednarodnemetodologije sistema USALI, najprej ugotovili razlike obeh sistemov. Uvajanje in uporabostandarda USALI v praksi smo prikazali s pomočjo prikaza bistvenih elementov 10. izdajestandardov USALI (2006) in njihovo implementacijo v slovensko hotelsko podjetje.

Z opisom izkušenj uporabnikov sistema USALI in obstoječih zakonskih omejitev zauvedbo v Sloveniji, smo prikazali potrebno reorganizacijo obstoječega hotelskegaspremljanja uspešnosti poslovanja ter podali priporočila v zvezi s potrebnimpreoblikovanjem ekonomskih kategorij in prilagoditvami informacijskega sistema novemunačinu zajemanja podatkov.

Omejitve:Pri pisanju diplomskega seminarja smo se v strokovnem pomenu osredotočili na specifičnopodročje turizma, to je spremljanje in merjenje uspešnosti poslovanja v hotelirstvu. Pri temsmo se osredotočili na bistvene elemente poenotenega spremljanja uspešnosti poslovanja -mednarodno uveljavljenega računovodskega standarda USALI .

6

Geografsko smo raziskavo omejili na prikaz sistema USALI širom v svetu, pri analiziuvajanja mednarodnega standarda pa smo se osredotočili na hotele v Sloveniji.

Dodatna organizacijska omejitev je hotel v Sloveniji, kjer smo s pomočjo obstoječe bazepodatkov hotela, skušali aplicirati podatke v sistem USALI, kar nam je bilo v pomoč priizdelavi priporočil v zvezi s potrebnimi prilagoditvami za uvedbo enotnega sistemaporočanja USALI.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Teoretični del diplomskega seminarja temelji na deskriptivnem pristopu. Uporabili smometodo deskripcije (kot postopek opisovanja dejstev, procesov in pojavov) in kompilacijo,saj smo povzemali strokovna znanja, spoznanja, stališča in sklepe domačih in tujihavtorjev.

V osrednjem delu diplomskega seminarja smo opravili analizo sistema USALI s pomočjoaplikacije osnovne baze podatkov iz prakse v sistem USALI. V okviru analitičnegapristopa smo uporabili deduktivno metodo sklepanja.

V sklepnem delu, ki predstavlja sintezo spoznanj iz uvodnega in analitičnega dela, pa smouporabili tudi metodo samostojnega induktivnega sklepanja.

7

2 SPREMLJANJE IN MERJENJE USPEŠNOSTI POSLOVANJA VHOTELIRSTVU

Spremljanje in merjenje uspešnosti poslovanja je pomemben element upravljanja, spomočjo katerega merimo učinkovitost upravljanja z viri. S pomočjo analize poslovanjaugotavljamo odmike od zastavljenih ciljev. Kazalniki uspešnosti poslovanja so pokazateljiposlovnega uspeha in informacija poslovodstvu za ustrezno izvajanje ukrepov za dosegozastavljenih ciljev oziroma sprejemanje novih poslovnih odločitev.

Močna konkurenca na turističnem trgu, prizadevanja za doseganje ustreznih poslovnihrezultatov in donosnosti, ki bo ustrezna za lastnike kapitala, sili podjetja v optimalnoorganiziranost poslovanja, ki je usmerjena v izboljšanje prodajnih produktov in boljšeprocese izvajanja storitev.

Temeljni strateški dokument razvoja turizma (RNUST, 2007) postavlja na prvo mestokoncept trajnostnega razvoja.

Med ukrepi za vzpostavitev ugodnega poslovnega okolja za razvoj je tudi oblikovanje inuveljavitev metodologij za mednarodno spremljanje uspešnosti poslovanja v hotelskemsektorju. V okviru projekta CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013«,Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast, je bilo objavljeno raziskovalno poročilo znaslovom Oblikovanje modela merjenja uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij.Raziskovalno poročilo opredeljuje koncept uspešnosti z vidika vsesplošno aktualnihposlovnih modelov, ki prav tako temeljijo na konceptu trajnostnega razvoja. Predlaganimodel za merjenje uspešnosti, indikatorje za merjenje trajnostnega turizma za hotelskapodjetja združuje v tri skupine: ekonomske, okoljske in družbene indikatorje. Vekonomske indikatorje spadajo finančni in trženjski indikatorji, ki merijo zadovoljstvopotrošnikov in so osnova za management zadovoljstva in posredno finančne uspešnostiposlovanja. Okoljski indikatorji zadevajo področje turistične ekologije in trajnostnegaturizma, družbeni indikatorji pa se nanašajo na odnos do družbenega okolja. (Projekt CRP,2009). Omenjena empirična študija je pokazala, da slovenska hotelska podjetja spremljajocelo vrsto kazalnikov na vseh področjih, največja pa je pokritost spremljanja na področjuekonomskih kazalnikov, ki pa še niso poenoteni z metodologijo USALI.

V okviru diplomskega seminarja smo se omejili na teoretične in aplikativne pristope zaspremljanje ekonomske uspešnosti poslovanja hotelskih podjetij, kamor sodi tudi enotnisistem računov v namestitveni dejavnosti USALI (Uniform system of accounts for thelodging industry) .

2.1 Statistično spremljanje dejavnosti hotelov

Pri spremljanju ekonomske uspešnosti poslovanja ima pomembno mesto statističnospremljane uspešnosti. V okviru statističnega spremljanja se posamezne kategorije vdejavnosti turizma poenotijo; raziskave, ki iz tega izhajajo, pa so pomemben vir podatkovo uspešnosti poslovanja.

8

2.1.1 Statistično spremljanje v Sloveniji

Pooblaščeni izvajalec statističnega spremljanja in raziskovanja s področja turizma vSloveniji je Statistični urad Republike Slovenije (SURS), ki izvaja naslednje raziskave napodročja turizma (Mednarodni inštitut za turizem 2004, 60): Poročilo o prihodih in nočitvah turistov (nastanitvena statistika) Anketa o turističnih potovanjih domačega prebivalstva Poročilo o obiskovalcih turističnih znamenitosti, igralnic in kopališč Poročilo o zmogljivosti in prometu v marinah Poročilo o delu slovenskih potovalnih agencij Anketo o tujih turistih v poletni sezoni

Glede na obravnavano temo spremljanja dejavnosti hotelov, smo podrobneje predstavilinastanitveno statistiko, ki predstavlja najpomembnejši in najobsežnejši del statistiketurizma na SURS-u. Poročevalske enote so poslovni subjekti in zasebni sobodajalci, kinudijo ali posredujejo nastanitvene zmogljivosti. Raziskovanje temelji na popolnem zajetjupojava, poročanje pa je zakonsko obvezno. Podatki se zbirajo mesečno in so prilagojenizahtevam evropske direktive ( Direktiva Sveta št.95/57/ES) o zbiranju statističnih podatkovna področju turizma. Nastanitvene zmogljivosti so razporejene v vrste objektov poPravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Ur.l. RS, št. 62/2008) in skladno zZakonom o gostinstvu (Ur.l. RS, št. 93/2007). Mesečno so uporabnikom na voljo podatki orazpoložljivih zmogljivostih, ki so izražene s številom sob in ležišč ter podatki o številuprihodov in prenočitvah turistov.V okviru statističnih raziskav, ki jih izvaja SURS, je potrebno omeniti še mesečno poročiloo poslovanju podjetij, ki so registrirana za gostinsko dejavnost GO/Ma GO/Mb, ki spremljaprihodek in število zaposlenih oseb.Ostala poročila slovenske statistike gostinstva in turizma pa so podatki iz: kazalcev in kazalnikov, ki jih objavlja Agencija Republike Slovenije za javno pravne

evidence in storitve (Ajpes). Ajpes objavlja statistične podatke računovodskih izkazovgospodarskih družb, ki so razvrščene po SKD (Standardni klasifikaciji dejavnosti).

poročil iz Biltena Banke Slovenije o poslovnih rezultatih v družbah s področja turizmain gostinstva.

2.1.2 Mednarodno statistično spremljanje

Na svetovni ravni je največja mednarodna organizacija, ki spremlja gibanje turističnihtokov, Svetovna turistična organizacija UNWTO (United Nations World TourismOrganization). Deluje kot globalni forum za področje turističnih politik in deluje podokriljem OZN. Vanjo je vključenih 154 držav. UNWTO letno izdaja dve publikaciji:Yearbook of Tourism Statistics in Compendium of Tourism Statistics. V obeh publikacijahso prikazani podatki iz vseh članic držav o prihodih in prenočitvah turistov in o prilivih izturizma (UNWTO-United Nations World Tourism Organization 2009). Statistične podatkev okviru Evropske unije zbira Statistični urad EU, izdani statistični letopis Eurostat pazajema tudi turistične nastanitvene zmogljivosti v Evropi (Eurostat-Directorate-General ofthe European Commision 2009). Mednarodna svetovalna agencija Crowe HorwathInternational z mrežo predstavništev v več kot 107 državah po svetu izvaja raziskaveHorwath Worldwide Hotel Industry study. Objavlja letne strokovne publikacije, kjer

9

spremlja in prikazuje uspešnost poslovanja hotelskih podjetij, njihov temeljni cilj pa jeprimerjava uspešnosti posameznega hotela z ustreznim povprečjem (Crowe HorwathInternational 2009). Osnova za prikaz informacij so računovodska poročila po USALI.

2.2 Merjenje uspešnosti poslovanja v hotelirstvu

Pojem uspešnosti poslovanja pomeni značilnost poslovanja, merjena s stopnjo uresničitveciljev in nalog (Turk 2000, 791). Za ocenjevanje poslovne uspešnosti podjetij potrebujemoštevilne računovodske in neračunovodske informacije.

Ekonomska uspešnost poslovanja hotelskih podjetij se v prvi vrsti meri s splošnimiekonomskimi kazalci, ki se uporabljajo v poslovni praksi ne glede na panogo. Izhajajo izletnih poslovnih poročil, ki vsebujejo temeljne informacije o poslovanju. Računovodskeinformacije razkrivajo pomembna dejstva v zvezi s poslovanjem in finančnim stanjempodjetja. Na podlagi podatkov iz računovodskih izkazov lahko izračunamo različnekazalnike uspešnosti. Nekatere postavke, ki niso neposredno razvidne iz računovodskihizkazov, pa je potrebno prilagoditi za uporabo v izračunu kazalnikov.

Glavni poudarki računovodskih poročil v hotelskih podjetjih izražajo finančni položaj,poslovne dosežke in denarni tok. Namenjena so tako notranjim kot zunanjim uporabnikom,vendar so usmerjena v preteklost. Kot taka so osnova za odločitve vlagateljev v prihodnosti( Ivankovič 2004, 52).

2.2.1 Kazalci in kazalniki za ugotavljanje uspešnosti hotelirske dejavnosti

Hotelsko podjetje lahko obravnavamo kot vsako drugo podjetje in uspešnost poslovanjamerimo na podlagi splošnih računovodsko finančnih kazalcev poslovanja. Tako lahkoprimerjamo poslovanje hotelskih podjetij z drugimi panogami. Takšen je pristop lastnika,ki lahko investira v druga podjetja in dejavnosti, če je čista dobičkonosnost kapitala kotrazmerje med letnim čistim dobičkom in povprečnim kapitalom višja kot v hotelskempodjetju. To je tradicionalni pogled na uspešnost poslovanja. Sodobni, pretežno nedenarnikazalniki uspešnosti poslovanja, pa zajemajo tudi cilje ostalih zainteresiranih udeležencev.Slovenski računovodski standard 30 (SRS 30) določa računovodska poročila za zunanje innotranje potrebe. SRS 30.28 opredeljuje obvezne kazalnike za zunanje poročanje, njihovaoblika je opredeljena v SRS 29. Notranja poročila o poslovanju pa lahko vsebujejokazalnike, ki jih določajo interni akti podjetja. Tako bi lahko v okviru notranjeganadziranja in analiz poslovanja posameznih oddelkov vključili standarde USALI, kotdopolnilni sistem za ugotavljanje uspešnosti poslovanja.

2.2.2 Računovodske rešitve za merjenje uspešnosti poslovanja po USALI

USALI je sistem za spremljanje uspešnosti poslovanja hotelskih podjetjih, ki je nastal vZDA. Po prvi izdaji leta 1926 se je sistem veliko spreminjal in izpopolnjeval poposameznih segmentih, predvsem zaradi tržno usmerjene dejavnosti hotelirstva. V začetkuje bil le pripomoček pri izdelavi poročil za zunanje poročanje, v nadaljevanju so ga

10

poslovodstva hotelov sprejela zaradi primerjav poslovnih dosežkov na ravni poslovneenote. Ko je svetovalno podjetje Horwath & Horwath začelo izdajati publikacijo zzbranimi vrednostnimi letnimi kazalniki dosežkov in analizo trendov v dejavnosti, so seposlovni dosežki lahko primerjali s povprečjem v dejavnosti. Na podlagi podatkov,posredovanih s strani hotelov Horwath International, vsako leto kazalce poslovanjarazdelijo in izračunajo v petih skupinah, pri čemer so kazalci usklajeni s kazalci, ki jihpriporoča USALI (Crowe Horwath International 2009).

Leta 2006 je bila izdana deseta, popravljena izdaja USALI standardov (USALI, 2006).Navodila in uporaba standardov USALI (2006) so razdeljena v štiri dele: I. del: finančna poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala,

izkaz denarnega toka, II. del: operativno poslovanje (zbirni izkaz poslovnega izida , poslovna poročila za

posamezne oddelke, III. del: statistične kategorije, finančni kazalniki in IV. del: poslovni slovar stroškov

Standardi USALI so že poznani v Sloveniji. Kavčičeva in drugi (2001) ter Kavčičeva inIvankovičeva (2003) sta naredili pregled standardov USALI in možnosti implementacijenavedenih v Sloveniji. Ugotovili sta, da številnih računovodskih kategorij, opredeljenih poUSALI, glede na obstoječe kontne načrte v Sloveniji ni mogoče izračunati niti dodatnopreračunati, ampak bi bilo treba v različnih hotelih narediti različne spremembe in določitičlenitev kontnega računa v globino in širino. Romih (2005) na primeru hotelov Bernandin,d. d., ugotavlja, da bi bile za uvajanje standardov USALI potrebne podrobnejše opredelitveposlovnih izidov v SRS 25 (Oblike poslovnega izida za zunanje poročanje) in SRS 19(Vrste poslovnega in finančnega izida ter spremembe pri poročanju odhodkov, prihodkov,stroškov amortizacije, stroškov materiala in poslovnih storitev ter stroškov dela in drugihpovračil zaposlenih) (CRP 2009, 15).

Poročila po USALIPoročanje po USALI je v prvi vrsti podrejeno ameriškim splošno sprejetim standardom(US GAAP-US Generally accepted accounting principles). Poročanje po odsekihopredeljuje ameriški standard SFAS 131 (Statement No.131 Disclousures about Segmentsof an Enterprice and Related Information) (IASB, 2006). S 01.01.2009 je stopil v veljavoMednarodni standard računovodskega poročanja - MSRP 8, ki je skoraj v celoti poenoten sstandardom SFAS 131. S tem standardom je poročanje po poslovnih odsekih postalo delzunanjega poročanja za tista podjetja, kjer se zahteva uporaba MSRP (Slovenski inštitut zarevizijo 2009).

V okviru predpisanih standardov predstavljajo USALI standardi dopolnilni sistem prikazaekonomske uspešnosti poslovanja v hotelski dejavnosti. Vgrajeni so v računovodskeevidence in imajo kot taki dvojno vlogo: iz njih izhajajo poročila za eksterno poročanje,ekonomske kategorije, ki jih vsebujejo pa omogočajo interno analizo po posameznihposlovnih segmentih oziroma oddelkih in so pomemben vir informacij pri sprejemanjuposlovnih odločitev.

Po sistemu USALI je temeljna obračunska enota hotel, ki je razdeljen na več oddelkov.Osrednje poročilo po USALI je zbirni izkaz poslovnega izida, ki je zbir poročil po

11

posameznih oddelkih. Zbirni izkaz poslovnega izida in osnovna poročila po oddelkih smoprikazali na primeru implementacije v hotelsko podjetje.

Kontni okvir po USALIKontni okvir po USALI razčlenjuje konte na štiri ravni (Peršić 2006, 7):

I. Prva raven (xxx) oznaka lastniške pripadnostiII. Druga raven (xxx)delitev hotela po segmentih dejavnostiIII. Tretja raven (xxx) zbirni sintetični konti iz kontnega planaIV. Četrta raven (xxx) analitični konti ali obstoječe šifre in oznake pomembnih

skupin( material, artikli, poslovni partnerji, stroški, prihodki…)

Kavčičeva in drugi (2001) ter Kavčičeva in Ivankovičeva (2003), ki sta naredili pregledstandardov USALI ugotavljata, da bi bilo mogoče standarde USALI vpeljati v poslovanjepodjetja v relativno kratkem časovnem obdobju in bi terjali samo spremembe na drugiravni kontnega načrta, kar zahteva vzpostavitev novih evidenc za posamezne prihodke,odhodke in stroške. (CRP 2009, 15). Potrebne spremembe in členitev kontnega načrta smoprikazali na primeru hotelov družbe Terme SPA Rogaška d. d..

Kazalniki poslovanja po USALISplošni kazalci uspešnosti poslovanja po USALI (USALI 2006, 183-187) so razdeljeni na:• kratkoročne kazalnike plačilne sposobnosti,• kazalnike dolgoročne plačilne sposobnosti,• kazalnike aktivnosti in• kazalnike dobičkonosnosti.

Kazalniki so pomemben vir informacij za upnike, lastnike in potencialne investitorje, sajpregledno prikažejo sliko uspešnosti poslovanja. Kazalniki plačilne sposobnosti namkažejo, kako podjetje poravnava svoje kratkoročne obveznosti. Prav tako z njimiugotovimo hitrost obračanja terjatev in povprečno število dni vezave terjatev do kupcev.Skozi kazalce aktivnosti, kot je koeficient obračanja zalog, pa se kaže sposobnostmanagementa, kako učinkovito upravlja z viri. Kazalniki dobičkonosnosti, prilagojeni zahotelsko dejavnost, omogočajo managementu primerjavo s konkurenčnimi podjetji,zanimivi pa so tudi za lastnike in investitorje saj merijo zmožnost ustvarjati dobiček. Opis,izračun in prikaz splošnih kazalnikov je razviden iz tabele 1.

Poleg splošnih kazalnikov USALI opredeljuje tudi kazalnike operativnih oddelkov vhotelskem podjetju, ki so razdeljeni v tri skupine:• kazalci uspešnosti poslovanja na sobo,• kazalci uspešnosti poslovanja oddelka hrane in pijače ter• kazalci uspešnosti poslovanja na zaposlenega.

Kazalniki operativnih oddelkov v hotelskem podjetju omogočajo analizo poslovanjaposameznih dobičkovnih centrov oziroma stroškovnih mest znotraj hotela. Njihovaprimerjava s kazalci za načrtovano in preteklo obdobje poslovanja daje smernice zapotrebno ukrepanje in sprejemanje ustreznih poslovnih odločitev za nadaljnje delovanje.Kazalci uspešnosti poslovanja na sobo zajemajo: izračun povprečne cene zasedenih sob, kiso plačane oziroma zasedene na podlagi pogodb, izračun povprečne cene za posameznesegmente gostov, prihodek od prodaje sob na vse razpoložljive sobe ter skupni prihodek na

12

razpoložljive sobe. Za oddelek hrane in pijače ugotavljamo povprečno ceno obroka terdelež stroškov tega oddelka v prihodkih. S pomočjo kazalcev stroškov dela pa ugotavljamodelež stroškov dela v celotnih prihodkih ter odstotek stroškov dela na razpoložljive inzasedene sobe. Opis, izračun in prikaz kazalnikov je razviden iz tabele 2.

V okviru oddelka hrane in pijače lahko zbiramo številne statistične podatke odzmogljivosti restavracije, zmogljivosti sedežev v dvoranah, prihodkih od strežbe v sobe terpodatke banketnih prireditev in statistiko zalog hrane in pijače. Opis, izračun in prikazstatističnih podatkov in kazalnikov je razviden iz tabele 3.

Statistični podatki za nastanitveni del dejavnosti so običajno priloga zbirnemu izkazuposlovanja. Statistika skupnega števila sob ter razpoložljivost in zasedenost sob posegmentih gostov nam daje informacije o uspešnosti primarnega prodajnega produktahotelske dejavnosti. Opis, izračun in prikaz statističnih podatkov in kazalnikov je razvideniz tabele 4.

13

3 UVAJANJE ENOTNEGA SISTEMA POROČANJA USALI

3.1 Primerjava računovodskih rešitev v Sloveniji s sistemom USALI

Da bi lahko opravili primerjavo obstoječega računovodskega poročanja hotelov v Slovenijis sistemom USALI, moramo najprej opredeliti vse ekonomske kategorije, ki so pomembneza prikazovanje rezultatov poslovanja po tem sistemu. Iz njegove vsebine izhaja, da je zaprimerjavo sedanjega načina poročanja v Sloveniji in poročanja po sistemu USALIpotrebno analizirati:

kontni okvir oziroma kontni plan, izdelavo računovodskih poročil hotela, izdelavo računovodskih poročil po oddelkih ter kazalnike in kazalce za hotelirstvo.

Kontni okvir po USALIPo sistemu USALI je temeljna obračunska enota hotel. Hotel je razdeljen na več oddelkov.Za vsak oddelek je predpisano poročilo, ki vsebuje prihodke oddelka in neposredne stroškeoddelka. Tako za vsak oddelek ugotavljamo prispevek za kritje. Skupni stroški nisorazdeljeni po oddelkih, ampak so prikazani zbirno na ravni hotela. Za tovrstno spremljanjeprihodkov in stroškov je potrebno zajemanje podatkov, ki omogočajo nadaljnjo obdelavobrez potrebnih preoblikovanj za spremljanje po USALI. Mesta zajemanja in razporejanjapodatkov so določena s kontnim planom.

Kontni plan po USALI razčlenjuje konte na štiri ravni (Slika 1). To je informacijsko podprtaprogramska rešitev, ki omogoča prepoznavanje pripadnosti vsakega podatka iz sistema.

Slika 1: Členitev kontnega okvira po USALI

1. RAVEN 2. RAVEN 3. RAVEN 4. RAVENXXX XXX XXX XXX

Analitični konti za analizo in kontrolo

Sintetični konti bilance stanja in izkaza uspeha

Profitni centri oziroma stroškovna mesta

Lastniška pripadnost

Vir: Prirejeno po USALI, 1996, str. 189-198

Kontni okvir po USALI (1996) je oblikovan kot dvanajstmestni numerični sistem, ki jefleksibilen, saj omogoča posameznim podjetjem oblikovanje lastnega kontnega plana. Kotprimer navaja možnost uporabe kontnega okvira brez prve in četrte ravni, torej samo drugoraven, ki v skladu z zakonodajo omogoča poročanje po odsekih in tretjo raven kot podlagoza oblikovanje bilance stanja in izkaza uspeha.

14

Deseta revidirana izdaja standardov USALI (2006) pa natančno opredeljuje posamezneoddelke v hotelu kot profitne oziroma stroškovne centre odgovornosti. S pomočjopriloženega poslovnega slovarja stroškov je mogoče natančno opredeliti naravne vrstestroškov za posamezni oddelek in sicer na dva načina.

Po prvem načinu so vsi stroški navedeni po abecedi. Pri vsaki naravni vrsti stroška jenaveden tudi oddelek, ki mu ta strošek pripada in naziv konta za ta strošek.

Po drugem načinu so stroški razvrščeni najprej z opredelitvijo oddelka, nato pa z nazivomkonta stroška in navedbo vseh stroškov za ta konto. Oba načina sta dober pripomoček zaopredelitev vseh stroškov in njihovo umeščanje v posamezne oddelke (Slika 2).

Izločitev predpisanega kontnega okvira po USALI iz 10. izdaje standardov in umestitevslovarja stroškov za razporejanje le teh omogoča lažji vnos v informacijske sisteme inprogramske rešitve, ki niso popolnoma podrejene ameriškim splošno sprejetim standardom(US GAAP-US Generally accepted accounting principles).

Slika 2: Slovar stroškov po USALI

S l o v a r s t r o š k o v 1

I m e s t r o š k a N a z i v o d d e l k a N a z i v k o n t a

S l o v a r s t r o š k o v 2

N a z i v o d d e l k a N a z i v k o n t a I m e s t r o š k a

Vir: Prirejeno po USALI, (2006, str. 195-275)

Kontni okvir po SRSSlovenski računovodski standardi (SRS 2006) opredeljujejo v SRS 16 stroškovna mesta instroškovne nosilce. Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju,obračunavanju in razkrivanju poslovnih stroškov v stroškovnem računovodstvu. Izidi selahko uporabljajo v finančnem računovodstvu in pri sestavljanju računovodskih izkazov zapotrebe zunanjega poročanja. Povezan je z računovodskimi načeli od 83 do 91 (Kodeksračunovodskih načel, 1998).

Po SRS 16 je stroškovno mesto namensko, prostorsko ali stvarno zaokrožen del podjetja,na katerem ali v zvezi s katerim se pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogočerazporejati na posamezne začasne ali končne stroškovne nosilce in je zanje nekdoodgovoren. Stroškovni nosilec pa je poslovni učinek, zaradi katerega se pojavijo stroški ins katerim jih je treba tudi povezovati.

Stroškovni nosilec je lahko celotna količina istovrstnih ali sorodnih poslovnih učinkovobračunskega obdobja oziroma niz poslovnih učinkov obračunskega obdobja, posamezenposlovni učinek ali del poslovnega učinka. Poslovni učinki, namenjeni prodaji alivključevanju med osnovna sredstva istega podjetja, so končni stroškovni nosilci, drugiposlovni učinki pa so začasni stroškovni nosilci. Kot začasni stroškovni nosilci se štejejo

15

tudi storitve proizvajalne, nakupne oziroma prodajne službe ali splošnih služb, ki serazporejajo na končne stroškovne nosilce pri obračunavanju stroškov na podlagi sestavindejavnosti.

Pri oblikovanju stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev je treba upoštevati zahteve, ki sepojavljajo pri ugotavljanju poslovnega izida po področnih in območnih odsekih.Razkrivanje stroškov po stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih zakonodajno nipredpisano, saj so vprašanja, ki jih obravnava standard SRS 16, v veliki meri povezana sposlovnimi skrivnostmi, razkriti je potrebno le metode, po katerih so ugotovljeni stroški, kiso podlaga tako za vrednotenje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, kakor zaugotavljanje stroškov po področnih in območnih odsekih ter pri tistem delu podjetja, kjerse poslovanje ustavlja. Spremljanje poslovanja po profitnih centrih oziroma stroškovnihmestih znotraj podjetja je uveljavljeno in je namenjeno notranjim uporabnikom. Zaporočanje po oddelkih, kot jih opredeljuje USALI, bi bile potrebne manjše prilagoditve naravni oblikovanja profitnih centrov oziroma stroškovnih mest znotraj podjetja.

Kontni okvir in kontni načrt za gospodarske družbe v Sloveniji je sprejel strokovni svetSlovenskega inštituta za revizijo (zadnja sprememba 17.12.2009) na podlagi 16. členaZakona o revidiranju, ZRev-2 (Uradni list RS, št. 65/08) in 54. člena Zakona ogospodarskih družbah, ZGD-1 (Uradni list RS, št. 42/06,26/07, 33/07, 67/07, 10/08 in68/08) . Kontni okvir predpisuje devet razredov, podrobnejša členitev Kontnega okvirja paje predpisana s Kontnim načrtom za gospodarske družbe, ki posamezne razrede razčlenjujev trimestne sintetične konte. Posameznemu podjetju pa je prepuščeno nadaljnje analitičnorazčlenjevanje kontnega plana.

V okviru analitične razčlenitve kontov in prilagojenem oblikovanju profitnih centrovoziroma stroškovnih mest bi lahko vpeljali zahteve sistema USALI in tako natančnodoločili zajemanje podatkov, ki bi omogočalo zbiranje podatkov za poročila po USALI.

3.2 Uvajanje enotnega sistema poročanja USALI v hotelih na Slovenskem

Temeljno vprašanje, ki se zastavlja ob proučevanju možnosti uvajanja sistema USALI vračunovodske evidence, je, kakšna bo ekonomska korist uvedbe. Rezultat uvedbe naj bibile kakovostne in koristne informacije, ki bodo pomembno pozitivno vplivale na poslovneodločitve. Postopek uvajanja bo vsekakor povzročil dodatne stroške, saj bodo potrebne vprvi fazi ustrezne informacijske in programske rešitve, ki bodo omogočale vnos informacijin podatkov za obdelavo po sistemu USALI. Potrebne prilagoditve ne smejo imeti vplivana obstoječe, zakonsko predpisano računovodsko poročanje; predstavljati morajo zgoljdopolnilni sistem za prikaz uspešnosti poslovanja tudi po standardih USALI.

Določanje profitnih centrov in stroškovnih mestPo sistemu USALI je temeljna obračunska enota hotel. Po standardih USALI je potrebnohotelsko poslovanje spremljati v okviru profitnih centrov in stroškovnih mest. Oblikovanjeprofitnih centrov oziroma stroškovnih mest omogoča decentralizacija organizacijskestrukture, kar pomeni, da se profitni centri oziroma stroškovna mesta oblikujejo kotsamostojne organizacijske enote, v okviru katerih za posamezna obračunska obdobjaspremljamo prihodke in stroške, jih načrtujemo in nadzorujemo. Oblikovanje profitnih

16

centrov oziroma stroškovnih mest znotraj hotela omogoča ugotavljanje uspešnostiposlovanja vsake operativne enote posebej. Ker se vsak poslovni dogodek evidentira tam,kjer je nastal, lahko natančno določimo mesto nastanka oziroma odgovornost za nastaleprihodke in stroške, kar pa je pomembna informacija za sprejemanje ustreznih poslovnihodločitev.

Slika 3: Profitni oziroma dobičkovni centri in stroškovna mesta v hoteluProfitnicentri 1. SOBE 2. HRANA IN PIJAČA 3. OSTALI OPERATIVNI ODDELKI

4. NAJEMNINE INDRUGI PRIHODKI

3.1 telekomunikacije

3.2 golf

3.3 wellness center

3.4 parkirišče,garaže

3.5 drugi operativni oddelki

3.5.1 manjši operativni oddelki

Stroškovni centri5. ADMINISTRATIVNI IN SPLOŠNISTROŠKI

6. STROŠKI PRODAJE INMARKETINGA 7. VZDRŽEVANJE

8. STROŠKI ENERGIJE 9. NAGRADE POSLOVODSTVU 10. NAJEMNINE IN ZAVAROVANJA

11. PRALNICA 12. PREHRANA ZAPOSLENIH 13. DRUGI STROŠKI DELA

Vir: Povzeto po USALI 2006

Po USALI je potrebno hotel razdeliti na več oddelkov, ki so definirani kot profitni centri,ki ustvarjajo prihodke (sobe, hrana in pijača, ostali operativni oddelki, najemnine in drugiprihodki) in na stroškovne centre, kjer prikazujemo samo stroške. Za vsak oddelek jepotrebno izdelati poročilo o ustvarjenih prihodkih, nastalih stroških in poslovnem iziduoddelka.

Zbirni izkaz poslovnega izidaZbirni izkaz poslovnega izida je izkaz poslovanja za hotel kot temeljno obračunsko enoto.Predstavlja zbir informacij in podatkov posameznih operativnih oddelkov v hotelu terizkazuje rezultat poslovanja hotela za določeno obračunsko obdobje. Informacije, kiizhajajo iz zbirnega izkaza poslovnega izida, so namenjene poslovodstvu. Prikazanirezultati poslovanja posameznih oddelkov omogočajo analizo in primerjavo z načrtovanimin ustvarjenim rezultatom preteklih let, eksterno pa olajšajo primerjavo rezultatov vhotelski dejavnosti. Zbirni izkaz poslovnega izida izkazuje prilagojen čisti poslovni izid,saj ne vsebuje postavk, kot so obresti, amortizacija in davek na dobiček. Ti stroški sovključeni v izkazu poslovnega izida za podjetje, saj ne sodijo v domeno operativnihoddelkov, ker so pretežno odraz lastniških potreb in odločitev.

17

V zbirnem izkazu poslovnega izida so prihodki in stroški izkazani tudi v odstotku in sicerkot prihodki po oddelkih v odstotku od skupnih prihodkov oddelka in stroški oddelka vodstotku od prihodkov posameznega oddelka.

Zbirni izkaz poslovnega izida je razdeljen na šest delov: prihodki, stroški poslovnihoddelkov, splošni poslovni stroški, nagrade poslovodstvu, fiksni stroški in zmanjšanje zanadomestne rezerve.

PrihodkiUSALI prikazuje štiri kategorije prihodkov. Prihodki oddelka Sobe in prihodki oddelkaHrana in pijača se izkazujejo ločeno. Vsi ostali oddelki so združeni v kategorijo »drugiposlovni oddelki«. Posebej pa so še izkazane najemnine in drugi prihodki, ki vključujejoprihodke od najema prostorov, provizije in prihodke od obresti. »Skupaj prihodki«predstavljajo seštevek vseh štirih kategorij in so izraženi v odstotku z vrednostjo 100.

Stroški poslovnih oddelkovStroški poslovnih oddelkov so izkazani za oddelke Sobe, Hrana in pijača in »drugeposlovne oddelke«. Stroški vsakega izmed oddelkov zajemajo štiri skupine stroškov: stroškeprodaje, stroške drugih prihodkov, plače zaposlencev in ostale stroške. Stroški poslovnihoddelkov so izraženi tudi v odstotku od prihodkov posameznih poslovnih oddelkov, skupnistroški poslovnih oddelkov pa v odstotku od skupnih prihodkov.

Splošni poslovni stroškiSplošni poslovni stroški so stroški, ki niso neposredno vezani na operativne poslovneoddelke in so razdeljeni na štiri kategorije: administrativni in splošni stroški, stroški prodajein marketinga, tekoče in investicijsko vzdrževanje ter energenti in komunalne storitve.Odstotek posameznega stroška je prikazan kot rezultat delitve zneska stroška s skupnimiprihodki, prav tako tudi seštevek splošnih poslovnih stroškov.

Nagrade poslovodstvuNagrade poslovodstvu zajemajo plačila poslovodstvu za opravljene storitve uspešnegavodenja podjetja kot celote. Izkazujejo se tudi v odstotku od skupnih prihodkov.

Fiksni stroškiFiksni stroški zajemajo stroške najemnin, taks na premoženje in zavarovanj. Izkazani sotudi v odstotku od skupnih prihodkov.

Nadomestne rezerveMnogo poslovnih pogodb zajema tudi oblikovanje nadomestnih rezerv za akumulacijosredstev, za izboljšave in nadomestitev obstoječe opremljenosti zgradb. Izkazane so tudi vodstotku od skupnih prihodkov.

3.2.1 Poročila za profitne centre v hotelu

Profitni center je organizacijska enota, katere uspešnost se meri kot razlika med prihodki inodhodki (Igličar, Hočevar 1997, 347), zato bomo v to skupino uvrstili tista poročila

18

oddelkov, ki ustvarjajo prihodke in je njihov neposredni dobiček izmerljiv in predstavljaprispevek za kritje splošnih stroškov. Kot profitni centri po USALI so opredeljeni:- oddelek Sobe,- oddelek Hrana in pijača,- Ostali operativni oddelki ter- Najemi in ostali prihodki.

Poročilo za oddelek SOBE

PrihodkiOddelek Sobe (tabela 6) zajema prihodke prenočevanja, ki so razdeljeni v štiri skupine:prihodki individualnih gostov, prihodki skupin, prihodki na podlagi pogodbenih razmerij indrugi prihodki od nočitev.Prihodki individualnih gostov zajemajo nočitve individualnih gostov in skupin, ki najamejomanj kot 10 sob na dan, stalne goste iz pogodbenih razmerij in individualne stalne goste.Tipični gostje v tej skupini so poslovneži, počitnikarji, vladni uslužbenci, stalni gostje,gostje na podlagi počitniških in hotelskih aranžmajev in gostje iz internetnih rezervacij.Prihodki skupin zajemajo nočitve skupin gostov, ki najamejo več kot 10 sob na dan.Skupine so segmentirane in se členijo na poslovne goste, vladne uslužbence, turističneskupine, izobraževalne, verske in druge organizacije ter agencijske skupine. Prihodki odalotmajskih gostov so prihodki iz stalno zasedenih sob za obdobje več kot 30 dni. Drugiprihodki zasedenih sob zajemajo: prihodke prehodnih in skupinskih gostov, ki so zagotoviliplačilo, niso prišli oziroma prepozno odpovedali rezervacijo (no-shows), dnevno uporabosob na primer za preoblačenje oziroma dnevni počitek. Vsi prihodki so izkazani brezodobrenih popustov in rabatov.

StroškiStroški za oddelek Sobe so razdeljeni v dve kategoriji: stroški dela zaposlencev in drugistroški.

Stroški delaStroški dela zaposlencev zajemajo plače za opravljeno delo v oddelku Sobe, nagrade instimulacije, nadomestila plač, bonitete, povračila in druge prejemke ter dajatve v zvezi splačami.

Drugi stroškiMed druge stroške za oddelek Sobe uvrščamo:- stroške kabelske in satelitske TV, ne vključujejo pa plačljivih programov (pay-tv), ki so

vključeni v oddelek Najemi in drugi prihodki;- stroški čistilnih sredstev;- provizije, popuste in rabate;- brezplačne storitve in darila gostom, kot so hrana in pijača, vključena v ceno namestitve,

kar je navadno zajtrk, časopisi, sadje v sobi, prav tako ni vključena ustekleničena voda,ki se uvršča med potrošni material za goste;

- storitve zunanjih izvajalcev na podlagi pogodb, kot je pranje in kemično čiščenje zaves,ne zajema pa pranja perila, ker je to zajeto v oddelku Pralnica;

- stroški, ki nastanejo zaradi poslovnih obiskov zaposlenih znotraj korporacij, kot sonamestitev in obroki;

19

- stroške dekoracij in okrasitve prostorov za prijeten izgled ob praznikih in ob posebnihdogodkih; sem sodi tudi sveže cvetje v predprostorih in drugih javnih mestih v hotelu,na primer, v recepciji;

- stroške pristojbin in predstavitve oddelka v okviru poslovnih srečanj in vključevanja vstrokovne organizacije;

- stroške najema opreme, ki se uporablja za oddelek Sobe; oprema, ki pa je v najemu zadaljše časovno obdobje, se vodi v oddelku Najemi, premoženjski davki in zavarovanja;

- stroške premestitve gostov zaradi prezasedenosti v drugi hotel, ki zajemajo tudi vsenastale stroške v povezavi s premestitvijo zaradi opravičila gostom;

- stroške potrošnega materiala za goste, kot so mila, šamponi, papirnate brisače, čistila začevlje, kape za tuširanje, papir in pisala za v sobe, sem sodi tudi brezplačnaustekleničena voda in kava za goste;

- stroške nastale pri prevozu gostov ob prihodu in odhodu; sem sodi tudi pranjeavtomobilov, najem vozil za prevoz večjih skupin gostov, stroški zunanjih izvajalcevprevozov; stroške popravila vozil pa vodimo v oddelku Vzdrževanje, v primeruuporabe vozila v najemu je potrebno te stroške voditi v oddelku Najemi;

- stroške kemičnega čiščenja in pranja perila, ki se nanašajo na oddelek sobe; stroškičiščenja in pranja uniform zaposlenih je zajeto v stroških pranja delovnih oblačil;

- licence in dovoljenja, tudi stroški inšpekcij v zvezi s temi dovoljenji, ki se nanašajoneposredno na oddelek Sobe;

- stroške nakupa ali izposoje posteljnega perila, brisač, kopalnih plaščev, odej, rjuh,prevlek, ki so uporabljeni v oddelku Sobe;

- drugi stroške, ki niso navedeni zgoraj in so vezani na oddelek Sobe;- stroške druge opreme in materiala, ki niso zajeti v potrošni material za goste, kot so

budilke, likalniki, ključi in kartice, oznake »ne moti«, posode za led, kozarci…;- stroške tiskanih obrazcev in navodil, uporabljenih v oddelku Sobe; pisala in papir za

goste se izkazuje v potrošnem materialu;- stroške uporabe rezervacijskih sistemov in stroške rezervacij preko internetne strani;- stroške pristojbin za uporabo znamke v povezavi z delovanjem oddelka Sobe; stroški

uporabe znamke hotela se izkazujejo v oddelku prodaje in marketinga;- stroške telekomunikacij, ki se nanašajo na oddelek Sobe in zajemajo stroške telefonov

in interneta, tako opreme kot storitev v zvezi z delovanjem;- stroške izobraževanja zaposlencev oddelka Sobe, kot so potreben material, oprema in

stroške predavateljev; stroški nadomestil plač zaposlencev v času izobraževanja so zajetiv stroških plač;

- stroške pogostitve, hrane in pijače za zaposlence na službeni poti;- druge stroške službenih poti;- stroške čiščenja in pranja službenih oblek;- stroške nabave službenih oblek za zaposlence v oddelku sobe;

Skupaj drugi stroškiSkupaj drugi stroški so seštevek vseh drugih stroškov, ki se izkazujejo tudi v odstotku odskupnih prihodkov za oddelek Sobe.

Skupaj stroškiSkupaj stroški so seštevek vseh stroškov za oddelek Sobe. Izkazujejo se v odstotku odskupnih prihodkov za oddelek Sobe. Znesek skupnih stroškov je izkazan tudi v zbirnemporočilu poslovnih oddelkov v stroških poslovnih oddelkov.

20

Poslovni izid oddelka SobePoslovni izid oddelka Sobe (dobiček ali izguba) je izračun razlike med skupnimi prihodkioddelka in skupnimi stroški oddelka. Poslovni izid je izkazan tudi v odstotku od skupnihprihodkov.

Poročilo za oddelek HRANA IN PIJAČA

Poročilo za oddelek Hrana in pijača (tabela 7) se lahko oblikuje na dva načina. Lahko sevodi kot skupni oddelek Hrana in pijača, lahko pa spremljamo dva ločena oddelka, oddelekhrane in oddelek pijače, ki se nato združita v skupno poročilo za oddelek Hrana in pijača.Oblika poročila je v obeh primerih enaka. Zadnja izdaja standardov USALI dopuščamožnost prilagoditve poročil za oddelek hrane in oddelek pijače v odvisnosti od obsegadejavnosti in potreb, tako da lahko določene podatke izkazujemo bolj podrobno ali padoločene vrstice poročila, za katere ni podatkov, odstranimo. V 10. izdaji standardovUSALI je prikazan tudi pododdelek hrane in pododdelek pijače s podrobnim opisomrazvrstitve prihodkov in stroškov. Mi smo se omejili zgolj na skupno poročilo za oddelekHrana in pijača, ki ga je po standardih USALI potrebno izkazati, oblikovanje pododdelkovpa je prepuščeno posameznemu uporabniku.

Prihodki v poročilu za oddelek Hrana in pijača so:- prihodki od prodaje hrane zajemajo prodajo hrane v restavracijah, salonih, delikatesah

in ob bazenih;- prihodki od prodaje pijač zajemajo prodajo alkoholnih pijač v restavracijah, salonih,

delikatesah in ob bazenih; prodajo brezalkoholnih pijač je potrebno evidentirati vprihodkih od prodaje hrane;

- prihodki od prodaje hrane-strežba v sobe zajemajo prodajo hrane postrežene v sobe,prav tako sem sodi tudi ostala prodaja hrane gostom, ki je postrežena izven restavracij,na drugih mestih v okviru hotela;

- prihodki od prodaje pijače-strežba v sobe zajemajo prodajo pijače, postrežene v sobe,prav tako sem sodi tudi ostala prodaja pijače gostom, ki je postrežena izven restavracij,na drugih mestih v okviru hotela;

- prihodki od prodaje hrane na banketih in prireditvah zajemajo prodajo hrane skupinamgostov na seminarjih, banketih, kongresih in drugih dogodkih;

- prihodki od prodaje pijače na banketih in prireditvah zajemajo prodajo pijače skupinamgostov na seminarjih, banketih, kongresih in drugih dogodkih;

- prihodki od prodaje hrane in pijače iz mini bara zajemajo hrano in pijačo v zaprtiembalaži, kot so čokolade, sokovi in ustekleničena voda ;

- drugi prihodki od hrane in pijače zajemajo vse ostale prihodke, ki niso posebejopredeljeni, gre pa za prodajo hrane in pijače;

- zmanjšanja za nadomestila se odštejejo od prihodkov in zajemajo nadomestila zaodpravo težav pri strežbi hrane in pijače, ki niso neposredno vezana na neposrednestoritve gostu;

- skupni prihodki za oddelek Hrane in pijače predstavljajo seštevek vseh prihodkov odhrane in pijače;

- drugi prihodki v oddelku Hrana in pijača so vse druge storitve opravljene v temoddelku, kot so prihodki od uporabe avdiovizualne tehnike in storitev v zvezi s tem,najemi dvoran za srečanja ter drugi prihodki realizirani v oddelku Hrana in pijača; tudi

21

od drugih prihodkov je potrebno odšteti stroške, ki nastanejo v zvezi z odpravo napak,ki niso neposredno vezane na gosta;

- skupni drugi prihodkii so seštevek vseh drugih prihodkov, zmanjšanih za stroškeodprave napak

- skupaj prihodki so seštevek vseh prihodkov v oddelku Hrana in pijača in so izraženi vodstotku z vrednostjo 100;

Stroški v poročilu za oddelek Hrana in pijača so:- stroški prodaje hrane in pijače zajemajo stroške živil in pijač za pripravo hrane in

stroške pijač prodanih gostu; ne zajemajo pa stroškov hrane in pijače, ki se strežejobrezplačno in stroškov priprave hrane za zaposlene;

- stroški drugih prihodkov so stroški pri opravljanju avdiovizualnih storitev in izposojeopreme;

- bruto dobiček v oddelku hrane in pijače predstavlja razliko med skupnimi prihodki inskupnimi stroški prodaje hrane, pijače in drugih storitev;

- stroški za oddelek Hrana in pijača so razdeljeni v dve kategoriji: stroški delazaposlencev in drugi stroški;

- stroški dela zaposlencev zajemajo plače za opravljeno delo v oddelku Hrana in pijača,nagrade in stimulacije, nadomestila plač, bonitete, povračila in druge prejemke terdajatve v zvezi s plačami;

- drugi stroški;

Standardi USALI prikazujejo vse značilne stroške za oddelek Hrana in pijača, posameznimuporabnikom pa je prepuščena uporaba le teh v okviru njihovega poslovanja tako, da jihlahko za svoje potrebe tudi podrobneje razčlenijo ali pa zbrišejo tiste postavke, ki jih neuporabljajo.

Med najpomembnejše druge stroške uvrščamo:- stroške banketov, ki jih ne moremo opredeliti kot stroške drugih prihodkov, so pa nastali

v zvezi z banketi;- stroški nabave ali izposoje porcelana, jedilnega pribora in druge opreme iz različnih

materialov, uporabljene v strežbi hrane in pijače gostom;- čistilna sredstva ;- brezplačne storitve in darila gostom, dana v oddelku hrane in pijače;- storitve zunanjih izvajalcev v zvezi s čiščenjem in vzdrževanjem opreme;- stroški, ki nastanejo zaradi poslovnih obiskov zaposlenih znotraj korporacij kot so

namestitev in obroki;- material za pomivanje posode;- stroški pogostitve, hrane in pijače za zaposlence na službeni poti;- stroški dekoracij;- stroški predstavitve oddelka hrane in pijače;- občasna izposoja opreme;- stroški nabave ali izposoje jedilnega pribora, steklene posode;- stroški priprave in uporabe ledu, ki ni za dekorativno uporabo;- stroški energije v kuhinji;- stroški pranja in čiščenja perila, ki se nanaša na oddelek hrane in pijače;- stroški licenčnin, prispevkov potrebnih za delovanje oddelka;- izposoja perila;

22

- stroški tiskovin za prikaz ponudbe, stroški glasbe in zabave gostov;- stroški telefona in interneta, stroški izobraževanja in usposabljanja;- čiščenje delovnih oblačil, stroški nabave službenih oblek in- ostali drobni inventar.

Iz prikaza v tabeli 7 je razvidno, da je postavka Skupaj drugi stroški seštevek vseh drugihstroškov in postavka Skupaj stroški seštevek vseh stroškov skupaj za oddelek Hrana inpijača. Postavke se izkazujejo v odstotku od skupnih prihodkov za ta oddelek. Znesekskupnih stroškov je izkazan tudi v zbirnem poročilu poslovnih oddelkov v stroškihposlovnih oddelkov.

Poslovni izid oddelka Hrana in pijača (dobiček ali izguba) je izračun razlike med skupnimiprihodki oddelka in skupnimi stroški oddelka. Poslovni izid je izkazan tudi v odstotku odskupnih prihodkov.

Poročila za druge operativne oddelke

USALI dopušča možnost oblikovanja tudi drugih operativnih oddelkov (tabela 8) v okvirupotreb posameznega uporabnika. Podatki o prihodkih in stroških posameznega operativnegaoddelka, ki ga lahko poljubno poimenujemo, se združijo v skupno poročilo drugihoperativnih oddelkov, seštevek prihodkov in odhodkov pa je podatek, ki se v zbirnoporočilo poslovnih oddelkov vpiše v vrstico drugi poslovni oddelki. Za odločitev ooblikovanju posebnega operativnega oddelka se je potrebno držati naslednjih sodil:- za oddelek je mogoče opredeliti vrednost prihodkov, višino nastalih stroškov in

posledično ugotavljati rezultat, torej dobiček ali izgubo;- prihodke je mogoče prikazati v ustvarjeni vrednosti brez morebitnih popustov, provizij

in drugih dajatev;- v kolikor je večina prihodkov oddelka v pogodbeno dogovorjeni neto vrednosti, ga

umestimo v oddelek najemnin in drugih prihodkov;- če vse stroške poravna druga pravna oseba, se oddelek ne more imenovati operativni

oddelek;- če so vsa finančna tveganja in pristojnosti v domeni druge pravne osebe, se prihodki

evidentirajo pod najemnine in drugi prihodki.

Poročilo za ostale operativne oddelke je seštevek delnih poročil oddelkov, ki se formirajo vokviru drugih operativnih oddelkov. Uporabniki odvisno od obsega dejavnosti oblikujejopododdelke oziroma profitne centre. Oblika poročila za posamezni oddelek v okviru ostalihoperativnih oddelkov je enaka kot za oddelek sobe in oddelek hrane in pijače. Znesekprihodkov in stroškov v poročilu za ostale operativne oddelke se vpiše v zbirno poročiloposlovnih oddelkov. Med najpogostejše ostale operativne oddelke štejemo oddelektelekomunikacij, oddelek golf igrišč, garaže in parkirišča, zdravstveno oziroma welnessponudbo, bazene in tenis igrišča.

Poročilo za oddelek telekomunikacij

V poročilo za oddelek telekomunikacij (tabela 9) so zajeti prihodki od lokalnih klicev inklicev v tujino, prihodki od uporabe interneta in drugi prihodki, kot so na primer prihodki

23

od uporabe telefaxa. Morebitne prejete provizije od drugih pravnih oseb za posredovanjeinternetnih storitev pa sodijo v poročilo najemnin in drugih prihodkov.

Med stroške za oddelek telekomunikacij sodijo stroški klicev in internetnih storitev terstroški plač zaposlencev za področje telekomunikacij. Ostali stroški v poročilu za oddelektelekomunikacij pa so stroški telekomunikacij, stroški najema in nabave opreme, stroškiklicev in stroški storitev zunanjih izvajalcev. Med ostale stroške štejemo tudi izobraževanjein usposabljanje zaposlenih, nabavo in čiščenje službenih oblek ter druge stroške, kinastanejo v zvezi z delovanjem oddelka.

Poročilo za oddelek Najemi in drugi prihodki

V poročilo Najemi in drugi prihodki (tabela 10) uvrščamo prihodke iz naslova najemnin popogodbah, dogovorjenih provizij v odstotku od prodaje, prejetih odškodnin zaradineprihoda gostov, prihodke za opravljene storitve zunanjih pogodbenih izvajalcev,finančne prihodke iz naslova menjave tujih valut, prihodke od obresti, prihodke iz naslovazavarovanj in druge prihodke.

Poročilo za oddelek Zdravstvene in wellness storitve

Ponudba Zdravstvenih in wellness storitev (tabela 11) ima v strukturi hotelske ponudbepomembno mesto. V oddelku wellnessa evidentiramo prihodke od uporabe prostorov zavadbo, storitve vodene vadbe v fitnessu, posebne storitve wellnessa, prihodke od masaž,različnih sprostitvenih vsebin, lepotne in zdravstvene nege, prodaje pripomočkov za nego inzdravje ter prodaje oblačil. Ponudba v baru wellness centra pa sodi v oddelek hrane inpijače.

Stroški prodaje so stroški nabavljenega trgovskega blaga in morebitnih manjkov ob popisuzalog. Med stroške uvrščamo stroške dela zaposlencev in ostale stroške. Ostali stroški sostroški opreme za fitness center in ostala oprema, stroški zunanjih izvajalcev za vzdrževanjeopreme in opravljenih storitev, kot je na primer čiščenje bazenov, stroški, potrebni zaureditev ambienta v wellnessu, kot so sveče, aromatična olja in glasba, čistilna sredstva inostali potrošni material ter vsi drugi stroški, potrebni za delovanje oddelka.

3.2.2 Poročila za stroškovna mesta v hotelu

V Slovenskem računovodskem standardu SRS 16 je stroškovno mesto opredeljeno kotnamensko, prostorsko ali stvarno zaokrožen del podjetja, na katerem ali v zvezi s katerimse pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na posamezne začasne alikončne stroškovne nosilce in je zanje nekdo odgovoren.

Po USALI pa spremljamo stroške na stroškovnih mestih preko naslednjih poročil:- poročilo za oddelek »administrativna in splošna dejavnost«,- poročilo za oddelek »prodaja in marketing«,- poročilo za oddelek »investicijsko in tekoče vzdrževanje«,- poročilo za stroške energijskih virov,- poročilo o nagradah poslovodstvu,

24

- poročilo o stroških najemnin, zavarovanj in drugih dajatev,- poročilo za oddelek »pralnica«,- poročilo o stroških prehrane zaposlenih ter- poročilo o skupnih stroških dajatev in drugih ugodnosti za zaposlence.

Poročilo za oddelek Administrativna in splošna dejavnostMed stroške oddelka uvrščamo plače zaposlencev in druge stroške. Drugi stroški so stroškirevizijskih pregledov, bančna nadomestila, stroški strokovnih storitev (notarji, odvetniki...),presežki in primanjkljaji denarnih sredstev, stroški računovodenja v skupini podjetij,stroški nabave opreme in vzdrževanja informacijskega sistema, stroški sodišč, stroškipoškodb in izgube imetja gostov, stroški poštnin in dostave, provizije za izterjavodvomljivih terjatev, stroški varovanja, stroški reklamacij, stroški telefona in interneta,stroški službenih vozil in stroški službenih poti ter ostali stroški, ki so značilni tudi zaostale oddelke in so navedeni v tabeli 12.

Poročilo za oddelek Prodaja in marketingStroški za oddelek prodaje in marketinga so stroški plač in drugi stroški. Drugi stroški sedelijo na stroške prodaje in stroške marketinga. Stroški prodaje so stroški prodajnihaktivnosti, kot so stroški sejmov, razstav in promocije ter drugih zunanjih predstavitev,stroški izletov, brezplačnih daril in storitev za goste, stroški najema razstavnih prostorov,stroški promocij, stroški poštnin, stroški službenih poti, izobraževanja ter uporabetelefonov in interneta. Med stroške marketinga pa uvrščamo oglaševanje preko agencij,propagandni material, stroške poštnin za pošiljanje propagandnega materiala, urejanjespletnih strani, grafično oblikovanje in za to potrebno opremo, stroške ugodnosti za stalnegoste, oglaševanje v medijih, oglasne panoje in stroške fotografiranja. Prav tako sem sodijostoritve zunanjih izvajalcev, kot so raziskave demografskih značilnosti in navad gostov,stroške za označitev hotela, kot so posterji in oglasne table. V tabeli 13 so vpisani vsistroški oddelka prodaje in marketinga, tudi tisti, ki so značilni za ostale oddelke in senanašajo na oddelek prodaje in marketinga.

Poročilo za oddelek Investicije in tekoče vzdrževanjeMed stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja uvrščamo plače zaposlencev in drugestroške. Drugi so stroški vzdrževanja zgradb, stroški materiala za popravila in stroškivzdrževalnih del zunanjih izvajalcev, material za vzdrževanje električne in mehanskeopreme, vodovodnih inštalacij, dvigal, talnih oblog in pohištva. Sem spadajo tudi stroškivzdrževanja grelnih in klimatskih naprav, opreme v kuhinji in pralnici, stroški požarnevarnosti in zaščite pri delu, stroški potrošnega materiala za tekoče vzdrževanje, pleskanje,dekoracija in odstranjevanje odpadkov. Med druge stroške uvrščamo tudi tiste, ki soznačilni za ostale oddelke, vendar se nanašajo izključno na oddelek investicij invzdrževanja, kot so stroški izobraževanja in usposabljanja zaposlencev, stroški nabaveoblačil, čiščenje delovnih oblačil, povračil za službene poti zaposlenih in druge stroškenavedene v tabeli 14. V kolikor za bazene ne oblikujemo posebnega oddelka, sodijo v taoddelek tudi stroški materiala, zunanjih storitev in drugi stroški za vzdrževanje bazenov.

Poročilo za stroške energijskih virovV poročilo za stroške energijskih virov (tabela 15) vključimo stroške električne energije,plina, vode, naftnih derivatov in drugih goriv. Sem sodijo prav tako stroški kanalizacije terkomunalnih in drugih prispevkov za uporabo energijskih virov. V kolikor ne oblikujemo

25

ločenega poročila za stroške energijskih virov, jih vključimo v ostale stroške tistegaoddelka, na katerega se nanašajo.

Poročilo o stroških nagrad poslovodstvuV posebnem poročilo prikažemo stroške nagrad poslovodstvu, osnovne v pogodbahdogovorjene nagrade in vzpodbude ob doseganju določenih rezultatov (tabela 16).Seštevek vseh stroškov nagrad je znesek, ki je izkazan v zbirnem izkazu poslovnega izida.

Poročilo o stroških najemnin, davkov in zavarovanjV poročilo (tabela 17) so zajeti stroški najemnin za zemljišča in zgradbe, opremoinformacijskega sistema in telekomunikacijsko opremo. Med davke uvrščamo davek nanepremičnine, davek na premično premoženje in davke iz tekočega poslovanja. Stroškizavarovanj so razčlenjeni na stroške zavarovanj premoženja in odgovornosti. Seštevekvseh stroškov se vpiše v zbirnem izkazu poslovnega izida v vrstice fiksnih stroškov.

Poročilo za oddelek PralnicaV poročilo za oddelek Pralnica se zajamejo stroški dela zaposlencev v oddelku pralnice indrugi stroški. Med druge stroške uvrščamo opremo pralnice, čistilna sredstva in potrošnimaterial za pranje in čiščenje perila ter vse druge stroške, značilne za ostale oddelke, ki pase nanašajo tudi na oddelek pralnice. Ločeno je potrebno izkazati stroške pranja za goste indruge uporabnike, ki jim storitev pranja in čiščenja zaračunamo. Vsi stroški, ki lahkonastanejo v oddelku pralnice, so razvidni iz tabele 18.

Poročilo za oddelek Prehrana zaposlenihPrihodki v oddelku so prihodki od prodaje hrane in pijač, kot so kava, čaj, mleko inbrezalkoholni napitki. Stroške hrane predstavljajo stroški porabljenih živil in pijač zaprehrano zaposlenih, beleženi kot dnevni obroki prehrane. Nastalo razliko med prihodki instroški hrane beležimo kot bruto dobiček ali izgubo v poročilu za oddelek prehranezaposlenih. Stroški oddelka so stroški plač in drugi stroški. Drugi stroški zajemajo stroškeza nabavo porcelana, pribora in druge posode, stroške porabljene energije v kuhinji,čistilna sredstva in sredstva za pomivanje posode, stroške najema opreme, stroškeizobraževanja zaposlenih in povračil za službene poti, stroške nabave in čiščenja delovnihoblačil ter druge stroške, značilne tudi za ostale oddelke in nastajajo tudi v oddelkuprehrane zaposlenih. Vsi stroški, ki lahko nastanejo v oddelku prehrane zaposlenih, sorazvidni iz tabele 19.

Poročilo o stroških dajatev za plače in drugih ugodnosti za zaposleneStroški v zvezi z zaposlenimi se praviloma izkazujejo po oddelkih, katerim zaposlencipripadajo, po USALI pa oblikujemo tudi posebno poročilo za vse stroške za zaposlence.Stroške za zaposlene delimo na dajatve iz naslova plač in druge ugodnosti za zaposlene.Med dajatve iz naslova plač po USALI prištevamo prispevke za pokojninsko zavarovanje,prispevke za brezposelnost, prispevke za zdravstveno zavarovanje, vplačila v sklad zabrezposelne. Med ugodnosti za zaposlence prištevamo stroške uporabe službenih vozil,varstvo otrok, vplačila v varčevalne sheme, zobozdravstvena zavarovanja, nadomestila zanezmožnost opravljanja dela, skupinska življenjska zavarovanja, stroške bivanja zaradislužbene odsotnosti, stroške prehrane in druge stroške, navedene v tabeli 20.

26

3.3 Analiza aplikacije knjigovodskih podatkov v sistem USALI

Analizo možnega prikaza poslovanja po USALI smo opravili ob predpostavki, da seposlovanje podjetja prikazuje v okviru zakonsko predpisanih standardov v Sloveniji.Notranja reorganizacija in prilagoditev informacijskega sistema v podjetju pa bi omogočilapripravo poročil po standardih USALI, ki bi pomenila razvidovanje podatkov iz poslovnihporočil, predpisana s posebnim standardom za hotelsko dejavnost. Aplikacijoračunovodskih podatkov v poročila USALI smo opravili na primeru družbe TERME SPAROGAŠKA d. d., s sedežem v mednarodno uveljavljeni zdraviliški destinaciji - RogaškaSlatina, katere osnovna dejavnost po SKD je dejavnost hotelov in podobnih obratov, šifra55.100. Družba Terme SPA Rogaška d. d. ima v upravljanju štiri hotele: Grand hotelRogaška, Hotel Styria, Hotel Strossmayer, Hotel Slovenija in Športni hotel Grand Slam sskupno kapaciteto 510 postelj. Sobe so opremljene v skladu z določili in predpisikategorizacije hotelov. Družba vodi poslovanje po določilih ZGD in v skladu s SRS.

3.3.1 Analiza poročil po USALI

Po SRS 19.2 (2006) obstajajo temeljne in druge vrste poslovnega izida (dobička aliizgube). Temeljne vrste poslovnega izida so poslovni izid (dobiček ali izguba) iz prodaje,poslovni izid (dobiček ali izguba) iz celotnega poslovanja, poslovni izid (dobiček aliizguba) iz rednega delovanja, celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba),celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) in čisti poslovni izid (čisti dobičekali čista izguba). Pomembne so za zunanje in notranje uporabnike. Druge vrste poslovnegaizida so prispevek za kritje, kosmati poslovni izid (kosmati dobiček ali kosmata izguba) izcelotnega poslovanja, celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) skupaj sfinančnimi odhodki, celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) skupaj zdeleži zaposlencev v njem ter razširjeni dobiček in dohodek (dodana vrednost). Pomembneso za notranje uporabnike, zato se podrobneje opredeljujejo v samem podjetju. Sprimerjavo izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje in Zbirnega izkaza poslovnegaizida po USALI lahko ugotovimo bistvene razlike med njima, zaradi katerih je takojšnjauvedba tega standarda v našo zakonsko določeno spremljanje poslovanja po SRSonemogočena.

Iz preglednice 1 je razvidno, da se prihodki po SRS 18 (2006) razčlenjujejo na poslovneprihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Poslovni prihodki in finančni prihodki seštejejo kot redni prihodki. Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovniprihodki, povezani s poslovnimi učinki. Prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednostiprodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev vobračunskem obdobju (razen finančnih prihodkov na tej podlagi). Razčlenjujejo se naprihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke odprodaje trgovskega blaga in materiala. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimiučinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.Finančni prihodki so prihodki od naložb. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami patudi v zvezi s terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih, patudi prevrednotovalni finančni prihodki. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki nisoodvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete obresti) in finančne prihodke, ki soodvisni od poslovnega izida drugih (na primer prejete dividende). Druge prihodke

27

sestavljajo neobičajne postavke (izredni prihodki) in ostali prihodki, ki povečujejo poslovniizid.

Izkaz poslovnega izida po USALI je, kot je razvidno iz preglednice 2, opredeljen pooddelkih in je izkazan stopenjsko. Prihodki niso razčlenjeni na poslovne, finančne inizredne. Izredni prihodki po USALI so vključeni v oddelčni rezultat in se ne izkazujejoločeno. Poslovni prihodki so izkazani brez danih popustov, ki so vključeni v stroškeposlovnih oddelkov. Poslovni izid po USALI se ugotavlja najprej kot poslovni izid pooddelkih, ki predstavlja razliko med prihodki poslovnih oddelkov in neposrednimi stroškioddelkov. Na drugi stopnji je izkazan bruto dobiček, ki se ugotovi po odbitku splošnihposlovnih stroškov administrativne in splošne dejavnosti, prodaje in marketinga, tekočegain investicijskega vzdrževanja, energije in komunalnih storitev.

Dobiček iz poslovanja po SRS 19 (2006) ni primerljiv z bruto dobičkom po USALI , ker sebruto dobiček po USALI ugotavlja pred odbitkom fiksnih stroškov. Prav tako ga nemoremo primerjati s čistim poslovnim izidom po USALI, ker le ta ne vključuje odbitkastroškov amortizacije, odpisov in dobička ali izgube pri prodaji osnovnih sredstev. Torej nanobeni vmesni stopnji ugotavljanja rezultata ni primerljivosti med izkazom poslovnegaizida po SRS in zbirnim izkazom poslovnega izida po USALI. Primerljiva sta samo celotnidobiček po SRS in dobiček pred davkom na dobiček po USALI, ki pa se ugotavlja vfinančnem poročilu podjetja, ki je predviden po standardih GAAP. Iz navedene primerjaveizhaja, da SRS (2006) niso usklajeni s standardi USALI, ker se podatki po USALIzajemajo na ravni podjetja, po USALI pa stopenjsko po poslovnih oddelkih.

Operativna poročila, prikazana v tabelah od 1 do 17, so povzeta po deseti izdaji standardovUSALI iz leta 2006. Od obsega poslovanja posameznih poslovnih subjektov je odvisno alise bo spremljalo poslovanje v celoti za vse oddelke kot je zapisano v standardih, jih mordarazširilo še na več pododdelkov, ali pa določenih poročil ne bo pripravljalo, ker sovrednosti stroškov minimalne in jih lahko vključijo v skupno poročilo ostalih operativnihoddelkov. S pomočjo vnosa podatkov o enomesečnem poslovanju hotelov družbe TermeSPA Rogaška d. d. v poročila po USALI smo v preglednicah od 3 do 8 z aplikativnimpristopom skušali ugotoviti potrebna izhodišča za pripravo poročil po USALI.

Pri vnosu podatkov v poročilo za oddelek Sobe (preglednica 3) na ravni zajemanjapodatkov o prihodkih ugotavljamo, da je bistveni problem vir podatkov o prihodkih.Prihodkov po USALI ne moremo pridobiti direktno iz predpisanih knjigovodskih evidencpo SRS. Informacijski sistem omogoča vnos podatkov po USALI, torej jih je možnopridobiti neposredno iz hotelskega informacijskega sistema. Da bi lahko omogočili členitevprihodkov po USALI tudi v knjigovodskih evidencah, bi bilo potrebno uvesti noveinformacijske rešitve, ki bi omogočale zajemanje podatkov na ravni vrste nastanitve invzpostaviti nove analitične konte v knjigovodstvu. Pri zajemanju stroškov je zaradiločenega spremljanja poslovanja nastanitve in gastronomije, potrebno natančno definiratimateriale in storitve ter natančno opredeliti stroškovne nosilce oziroma stroškovna mesta,preko katerih se stroški evidentirajo.

Vnos prihodkov v poročilo za oddelek hrane in pijače (preglednica 4) je mogoč na podlagiuvedbe ustreznih analitičnih kontov in stroškovnih nosilcev. V informacijskem sistemu bibilo potrebno zato zagotoviti takšno podporo v prodaji pijač, hrane in drugih storitev, ki bi

28

omogočala vzporedno spremljanje prodaje po stroškovnih nosilcih, na primer prekodelovnih nalogov. Prav tako bi bilo potrebno stroške za oddelek hrane in pijače evidentiratina ustrezna stroškovna mesta; poročilo o stroških oddelka hrane in pijače bi tako oblikovalis pomočjo zbira vrednosti iz ustreznih stroškovnih nosilcev.

Poročilo za ostale operativne oddelke, prikazano v preglednici 5, predstavlja zbir podatkovo prihodkih in stroških ter poslovnem izidu za posamezne operativne pododdelke. Podatkise v to poročilo vpišejo iz osnovnih poročil za posamezni oddelek, zato to poročilopredstavlja seštevek prihodkov in stroškov iz poročil posameznih operativnih oddelkov.Operativni oddelek mora biti formiran kot samostojni dobičkonosni center oziromastroškovno mesto, na katerega evidentiramo prihodke in stroške. Informacijske programskerešitve morajo omogočiti oblikovanje tega poročila. Predvsem je pomembno za vsaknastali strošek in prihodek natančno opredeliti mesto nastanka oziroma stroškovni nosilec,preko katerega ugotavljamo poslovni izid operativnega oddelka.

Po standardih USALI se prihodki od pogodbeno dogovorjenih najemov in drugi prihodki,ki nastanejo iz pogodbenih razmerij, prikazujejo ločeno v posebnem poročilu (preglednica6). Seštevek prihodkov je v zbirnem poročilu izkaza uspeha vseh oddelkov prikazan vpostavki Najemnine in drugi prihodki. V to poročilo niso zajeti nobeni stroški v zvezi znastalimi prihodki, zato posebnega stroškovnega mesta za to poročilo ne potrebujemo, vobstoječem spremljanju poslovanja pa je potrebno v okviru ostalih stroškovnih mest dodatiločene nosilce prihodkov, ker le tako lahko izločimo te prihodke v posebno poročilonajemnin in ostalih prihodkov.

Poročila o stroških se oblikujejo kot je prikazano v tabelah od 9 do 17, skupne vrednostistroškov pa v zbirnem izkazu poslovnega izida.

Po vnosu obstoječih podatkov o prihodkih in stroških iz knjigovodskih evidenc v poročilapo USALI smo opravili analizo posameznih poslovnih oddelkov. Največja odstopanja odpričakovanih rezultatov so nastala v oddelku Sobe in oddelku Hrana in pijača. Ker se vprihodkih oddelka Sobe izkazuje samo del prihodkov iz naslova nastanitve, je za pravilenin realen prikaz rezultatov posameznega oddelka nujno ažurirati sistem oblikovanjaprodajne cene, ki se sestoji iz nastanitve in obrokov hrane. V posameznem delu morajobiti natančno opredeljeni neposredni spremenljivi stroški, splošni poslovni in stalni stroškiin biti tako tudi evidentirani. V nasprotnem primeru prihaja do preveč ali premaloizkazanih prihodkov v obeh oddelkih, posledica pa je nerealen prikaz uspešnostiposlovanja posameznega oddelka.

3.3.2 Analiza kazalnikov po USALI

Kazalniki poslovanja po USALI sodijo v sklop ekonomskih kazalnikov in so razdeljeni vtri skupine, in sicer: splošni ekonomski kazalniki, ki nam omogočajo primerjavo z drugimi(ne le hotelskimi) podjetji; kazalniki, ki se nanašajo na poslovanje namestitvenega dela inkazalniki, ki spremljajo poslovanje drugih oddelkov hotelskega podjetja (hrana in pijača,wellness, kongresni oddelek ipd.).

29

Rezultati raziskave so pokazali, da slovenska hotelska podjetja najbolj pogosto spremljajosplošne ekonomske kazalnike poslovanja in to rast prihodkov in rast dobička v primerjavi spredhodnim letom ter plačilno sposobnost podjetja. Poleg naštetih veliko število slovenskihhotelskih podjetjih spremlja tudi: dobičkonosnost sredstev, profitno maržo, zadolženost indenarni tok. Naštete kazalnike v svojih letnih poročilih spremljajo tudi velika mednarodnopriznana hotelska podjetja (CRP 2009, 80).

V tabelah 1 do 4 smo prikazali najpomembnejše kazalce uspešnosti poslovanja hotelskegapodjetja, ki jih predpisuje USALI, in so pomembni za morebitne investitorje, za interninadzor in sprejemanje ukrepov za izboljšanje poslovanja.

Ker USALI opredeljuje oddelčno poslovanje, smo se v analizi kazalnikov omejili na tistekazalnike, ki se nanašajo na poslovanje oddelkov. Med najpomembnejše sodi statističnospremljanje zasedenosti sob. Po USALI je potrebno od skupnega števila sob v hoteluločeno spremljati tiste, ki so razpoložljive za goste in tiste, ki niso na razpolago. Medslednje sodijo sobe, ki se v času nizke sezone ne uporabljajo več kot 30 dni, sobe, ki niso vuporabi več kot šest mesecev v letu, sobe, ki so namenjene za interno uporabo alireprezentančne namene. Če od skupnega števila sob odštejemo tiste, ki niso za uporabo,dobimo skupno število razpoložljivih sob v hotelu.

Razpoložljive sobe so namenjene za prodajo. Na osnovi prodaje ugotovimo številozasedenih sob z individualnimi gosti, skupinskimi, alotmajskimi in promocijskimi gosti inlahko posledično izračunamo delež zasedenosti sob s posameznimi segmenti gostov.

Naslednji kazalec je spremljanje števila gostov v hotelu. Skupno število gostov je seštevekindividualnih, skupinskih, alotmajskih in promocijskih gostov. Z deljenjem skupnegaštevila gostov z zasedenimi sobami dobimo kazalec o številu gostov na zasedeno sobo. Zvnosom podatka o številu sob, ki so zasedene z več kot enim gostom, ki ga delimo zzasedenimi sobami, dobimo podatek o večkratni zasedenosti sob. Povprečno dobo bivanjana podlagi nočitev pa lahko izračunamo z delitvijo vseh nočitev z vsemi prihodi.

Vse naštete podatke za obdobje enega meseca smo vnesli v preglednice od 7 do 9 in takoizračunali kazalce po USALI. Bistvena razlika med slovenskim in USALI spremljanjemnastanitvene statistike je, da se najpomembnejši kazalci po USALI izračunavajo na podlagirazpoložljivih in zasedenih sob, v slovenski statistiki pa na podlagi nočitev. Podatki orazpoložljivih in zasedenih sobah po USALI pa so podlaga za nadaljnjo analizo in izračundrugih kazalnikov.

Izračun kazalcev dobičkonosnosti omogoča lastnikom in managementu primerjavo skonkurenco ter primerjavo s preteklim in načrtovanim obdobjem poslovanja. Kažejoučinkovitost delovanja vodstva in so pomembna smernica za morebitna vlaganja vpodjetje. Med najpomembnejši kazalec sodi bruto dobičkonosnost razpoložljivih sob, ki jeodraz učinkovite prodaje proizvodov in storitev in obvladovanja stroškov. Ker se izračunapred pokritjem fiksnih stroškov najemnin, davkov in stroškov zavarovanj je primerljivkazalec v hotelski dejavnosti, tudi za tiste, ki imajo hotele samo v upravljanju.

Bruto profitna marža, ki jo izračunamo z deljenem bruto dobička iz poslovanja z vsemiprihodki, je primerljiv kazalec za podjetja z istovrstno operativno dejavnostjo. Podatek o

30

deležu prihodka pred fiksnimi stroški na razpoložljivo sobo nam posreduje podatek oučinkovitosti managementa pri doseganju prodaje, ki pokriva vse stroške poslovanja predobdavčitvijo. Kazalnik o deležu dobička iz poslovanja na celotne prihodke je prav takoprimerljiv med hotelskimi podjetji, ki imajo hotele v najemu, med sabo pa se lahkoprimerjajo tudi podjetja, ki imajo hotele v lasti.

S kazalniki uspešnosti poslovanja operativnih oddelkov analiziramo ustvarjene prihodke ins poslovanjem povzročene stroške. So največkrat uporabljeni kazalniki za ugotavljanjepoložaja na trgu, lahko jih primerjamo s poslovanjem drugih hotelov in so pokazateljuspešnosti vodenja oddelkov. Rezultati primerjave kazalnikov tekočega in preteklegaobdobja ter odstopanj od vrednosti načrtovanih pokazateljev so podlaga za sprejemanjeukrepov za izboljšanje hotelskega poslovanja.

Povprečno ceno sobe (ADR) izračunamo tako, da prihodke od prodaje sob v obdobju izporočila oddelka Sobe delimo s številom zasedenih sob; plačanih in tistih, ki so zasedene iznaslova poslovnih pogodb v istem obdobju.

Prihodek od prodaje sob na razpoložljivo sobo (RevPAR) izračunamo tako, da prihodkeoddelka Sobe delimo z vsemi razpoložljivimi sobami. RevPAR analiziramo na letni ravni,lahko pa tudi za drugo izbrano obdobje. Kazalnik odraža odvisnost ustvarjenega prihodkana razpoložljivo sobo od stopnje zasedenosti sob in je pomemben indikator vključevanjapotencialnih vlagateljev.

Skupni prihodek od prodaje na razpoložljivo sobo (Total RevPAR) je izračun količnikaskupnih prihodkov in razpoložljivih sob v hotelu. Je pomemben kazalnik poslovanja zatista hotelska podjetja, ki imajo v svoji ponudbi poleg nastanitve tudi veliko drugihstoritev.

Uspešnost poslovanja oddelka Hrana in pijača ugotavljamo s pomočjo izračuna povprečnecene obroka, ugotavljanjem povprečnega deleža stroškov hrane in pijače v prihodkihoddelka hrana in pijača in primerjavo dobljenih kazalnikov s preteklim ali načrtovanimobdobjem. Za izračun ločenih kazalcev za hrano in pijačo je potrebno ločeno vodenjeposlovanja znotraj oddelka hrane in pijače. To pomeni, da moramo vzpostavitiinformacijsko podlago ločeno za oddelek hrane in ločeno za oddelek pijače.

Pomemben del stroškov poslovanja predstavljajo tudi plače zaposlenih. Stroški delaoperativnih oddelkov so skozi različna obdobja odvisni tudi od stopnje zasedenosti sob,zato je ugotavljanje vpliva ustvarjenih prihodkov ter razpoložljivih in zasedenih sob navišino stroškov dela pomemben kazalec uspešnega upravljanja s človeškimi viri v podjetju.

31

4 SKLEP

V diplomskem seminarju smo opravili analizo potrebnih izhodišč za uvedbomednarodnega računovodskega standarda USALI, ki meri uspešnost poslovanja hotelov. Vprvem delu procesa uvajanja računovodskega sistema USALI v naše hotelirstvo smopredstavili metodologijo sistema USALI. S pomočjo primerjave obstoječega spremljanjauspešnosti poslovanja slovenskega hotelirstva na podlagi veljavne zakonodaje inpredpisane mednarodne metodologije sistema USALI smo nakazali razlike obeh sistemov.

Po sistemu USALI je temeljna obračunska enota hotel, ki je razdeljen na več oddelkov.Osrednje poročilo po USALI je zbirni izkaz poslovnega izida, ki je zbir poročil poposameznih oddelkih. Zajemanje podatkov na ravni posameznih oddelkov omogočaugotavljanje uspešnosti poslovanja posameznih segmentov hotelske dejavnosti. S pomočjokazalnikov po metodologiji USALI ugotavljamo svoj položaj v primerjavi s povprečjem vpanogi. Potrebno je poudariti, da USALI ne daje informacij o sposobnosti hotela zadolgoročno uspešno delovanje, ker predstavlja kratkoročni obračun poslovnega izida. Dajepa pomembne informacije za sprejemanje kratkoročnih poslovnih odločitev.

Iz analize statističnega spremljanja hotelske dejavnosti v Sloveniji ugotavljamo, da vokviru zakonsko opredeljenega poročanja hotelskih podjetij ni poročil po odsekih vhotelski dejavnosti, ker razkritja poslovanja hotelov po odsekih v Slovenskihračunovodskih standardih niso predpisana. Z uveljavitvijo MSRP 8 je poročanje poodsekih postalo del zunanjih poročil, vendar ne velja za vse gospodarske subjekte. Zato bibila smiselna uporaba metodologije USALI, ki omogoča poročanje po poslovnih oddelkihv hotelskem podjetju. Pristop tega računovodskega sistema zagotavlja uspešno operativnovodenje posameznih vrst dobička, prihodkov in odhodkov za vse oddelke. Poleg tegaomogoča trenutno posredovanje v primeru negativnega odstopanja od načrtovanegaposlovanja operativnih oddelkov.

Z vnosom knjigovodskih podatkov slovenskega hotelskega podjetja v sistem USALI smoprikazali izdelavo najpomembnejših poročil in izračunov kazalnikov in tako skušaliugotoviti potrebne podatkovne podlage in potrebne prilagoditve informacijskega sistema zaporočanje po standardih USALI. Pri potrebnih spremembah v vodenju poslovanja postandardih USALI je treba upoštevati razvitost informacijskega sistema in programskihrešitev v podjetju za prilagoditev na sistem USALI. Obstoječa razvitost informacijskegasistema bo narekovala stroške izvedbe projekta uvajanja sistema USALI. Tisti, ki prisvojem poslovanju že uporabljajo celovite programske rešitve (ERP - Enterprise ResourcePlanning) se bodo lažje in z nižjimi stroški prilagodili sistemu USALI. Sistem USALI imanamreč zahteve po dodatnem in specifičnem zbiranju podatkov, kar pa nekatere ERPrešitve že vsebujejo. Ker predvidevamo, da imajo take informacijske rešitve predvsemvečja hotelska podjetja in da ta podjetja že spremljajo uspešnost poslovanja tudiposameznih oddelkov v hotelu, bodo pri njih potrebne zgolj manjše prilagoditveprogramskih rešitev. Pri manjših uporabnikih z enostavnejšim informacijskim sistemom intudi s poenostavljenim spremljanjem poslovanja, pa bodo potrebne reorganizacijskespremembe z uvedbo operativnih oddelkov v skladu z zahtevami standardov USALI. Zavse uporabnike bo potrebno v skladu z zahtevami standardov USALI razširitiračunovodske kontne plane z dodajanjem analitičnih kontov za potrebe USALI.

32

Vsaka poslovna rešitev prinese v podjetje spremembe, ki vplivajo na poslovne procese vpodjetju, tako tudi uvedba novih informacijskih rešitev. Vsekakor nadgradnjainformacijskega sistema za vnos poročil po standardih USALI pomeni investicijskestroške, kar predstavlja slabost uvedbe. Če pa je informacijski sistem dobro zastavljen inomogoča enkratno zajemanje podatkov na mestu poslovnega dogodka, to pomeni, da senastali poslovni dogodki knjižijo takoj in hkrati v vse module informacijskega sistema.Eden izmed teh modulov so tudi poročila po standardih USALI, ki lahko zagotoviinformacije, ki jih poslovodstvo nujno potrebuje pri svojem odločanju. Če so razumljive,pravočasne in znajo motivirati za sprejem ustreznih odločitev, lahko tak sistem prineseveliko več, kot znašajo stroški investicije.

Korist uvedbe poročanja po sistemu USALI je vsekakor tudi v večji preglednosti innadzoru poslovanja podjetja, saj v informacijskem sistemu spremljamo uspešnostposlovanja vsakega dobičkovnega mesta odgovornosti posebej in družbe kot celote.Preglednost, nadzor, ustrezno in pravočasno ukrepanje pa so pomembni elementi pridoseganju uspešnosti poslovanja, zato je vreden razmislek o uvedbi takšnega sistema, ki biv hotelski dejavnosti omogočal tovrstno spremljanje poslovanja.

Standardi USALI opredeljujejo enotne definicije osnovnih parametrov za ugotavljanjeuspešnosti poslovanja v hotelski dejavnosti. Poenoten sistem zbiranja vrednosti letnihkazalnikov dosežkov poslovanja po USALI nam tako na mednarodni ravni omogočaustrezno primerljivost in učinkovitejšo analizo poslovanja. Glede na vsesplošno prisotnoglobalizacijo, bi uvedba poročil po USALI omogočala stalno primerljivost skonkurenčnimi ponudniki v mednarodnem okolju in tako prispevala k bolj učinkovitemuvodenju in izbiranju potrebnih ukrepov za uspešno delovanje v globalnem okolju.

33

5 POVZETEK

Delo diplomskega seminarja obravnava enotni sistem računovodstva USALI (UniformSystem of Accounts for the Lodging Industry), ki je mednarodno uveljavljen standardporočanja o celovitem delovanju hotelov. Razdeljeno je na štiri poglavja. V uvodnem delusmo opredelili osnovni problem, opisali namen, cilje iz katerih izhaja vsebina naloge,osnovne trditve, predpostavke, omejitve in metode raziskovanja, ki so pripomogle kizdelavi naloge.

V drugem poglavju, ki je teoretična osnova dela diplomskega seminarja, smo prikazalispremljanje in merjenje uspešnosti poslovanja v hotelski dejavnosti. Ugotavljali smobistvene razlike statističnih poročil v Sloveniji in mednarodnega statističnega spremljanja.Pri prikazu merjenja uspešnosti poslovanja smo se omejili na ekonomsko uspešnostposlovanja v hotelskih podjetjih. Prikazali smo kazalce in kazalnike za ugotavljanjeuspešnosti hotelirske dejavnosti ter računovodske rešitve za merjenje uspešnosti poslovanjapo standardih USALI.

Tretje poglavje predstavlja osrednji del naloge. Raziskali smo, kašne so možnosti uvedbemednarodno uveljavljenega sistema poročanja USALI v slovensko hotelirstvo. S pomočjoprimerjave računovodskih rešitev obeh sistemov smo ugotavljali bistvene razlike mednjima. Prikazali smo izdelavo poročil za profitne centre in stroškovna mesta v hotelu posistemu USALI. S pomočjo aplikacije računovodskih podatkov hotelskega podjetja vSloveniji v sistem USALI smo analizirali možnosti uvedbe standardov USALI v obstoječislovenski računovodski sistem spremljanja uspešnosti poslovanja hotelske dejavnosti.Analizirali smo poročila po USALI, kazalce in kazalnike, ki jih predpisujejo standardiUSALI ter podali ugotovitve v zvezi z izdelavo poročil.

V zadnjem poglavju smo presodili, ali smo dosegli glavne zastavljene cilje in osnovnetrditve. Dodali smo predloge za možnosti uvedbe mednarodnega spremljanja uspešnostiposlovanja hotelov v obstoječi računovodski sistem v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: računovodstvo, hotelirstvo, merjenje uspešnosti poslovanja,Uniform System of Accounts for the Lodging Industry, USALI, poročila, ekonomskikazalniki, analiza, dobiček, izguba, stroški, prihodki, ADR, RevPAR, statistika.

34

ABSTRACT

The seminar thesis deals with a uniform system of accounting USALI (Uniform System ofAccounts for the Lodging Industry), which is an internationally recognized standard ofreporting on the overall operation of hotels. It is divided into four chapters. In theintroductory part, we have identified the basic problem, described the goals, objectivesfrom which the content of the thesis has been derived, the basic statements, assumptions,limitations and methods of research, which contributed to the fulfilment of the thesis.

In the second part, which presents the theoretical basis of the diploma seminar thesis, wehave presented monitoring and measuring of management successfulness in the LodgingIndustry. We observed significant differences in the Slovenian statistical reports andinternational statistical monitoring. In view of management successfulness measurementwe focused on the economic performance of hotel enterprises. We have shown indicatorsand indices for the assessment of hotel operations and accounting solution for measuringthe successfulness under the standards USALI.

The third chapter presents the central part of the seminar thesis. We made a research on thepotential introduction of international reporting system USALI in the Slovenian hotelmanagement. Through a comparison of the two systems of financial solutions we foundsignificant differences between them. We have shown the production of reports for profitcentres and cost centres in a hotel under a scheme USALI. Through the application ofaccounting information from a hotel company in Slovenia into USALI system, weanalyzed the possibility of introducing USALI standards into the existing Slovenianfinancial system for monitoring hotel management successfulness. We analyzed reportsunder USALI, indicators and indices as required by the standards USALI and madefindings related to report production.

In the last chapter, we assessed whether we achieved the main objectives and the basicstatements. We added suggestions for introducing proposals for international hotelperformance monitoring in the existing accounting system in Slovenia.

KEY WORDS: accounting, hotel management, performance measurement, UniformSystem of Accounts for the Lodging Industry, USALI, reports, economic indicators,analysis, profit, loss, cost, revenue, ADR, RevPAR, statistics.

35

LITERATURA IN VIRI

Seznam literature

1. Arlene, Ramirez. 2009. Path to IFRS Conversion USALI- What´s next? [online].Dostopno na: http://www.hftp.org/Content/RT_USALI_Issues.pdf [09.05.2009]

2. Igličar, Aleksander in Hočevar, Marko. 1997. Računovodstvo za managerje.Ljubljana: Gospodarski vestnik.

3. Ivankovič, Gordana. 2004. Računovodsko merjenje uspešnosti poslovanja vhotelirstvu: doktorska disertacija. Ljubljana. 2004

4. Peršić M. Pojam, sadržaj i karakteristike računovodstva Međuzavisnost pojedinihdijelova računovodstva. Fakultet za turistički i hotelski menadžment, Opatija.[online]. Dostopno na: http://www.fthm.hr/e-student/files/milenap/3._pojam_i_sadrzaj_racunovodstva.ppt [10.05.2009]

5. Peršić, M.in Janković, S. 2006. Menadžersko računovodstvo hotela. Opatija: Fakultetza turistički i hotelski menadžment; Zagreb: Hrvatska zajednica računovođa ifinancijskih djelatnika. 2006

6. Peršić, Milena. 2006. Sustav izvještavanja po standardima sustava USALI uhoteljirstvu [online]. Dostopno na:http://bib.irb.hr/datoteka/276694.Sustav_izvjescivanja_po_standardima_USALI_u_hotelijerstvu.pdf [10.01.2010]

7. Turk, Ivan. 2000. Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenskiinštitut za revizijo.

8. Uniform System of Accounts for the Lodging Industry, Educational Institute of theAmerican Hotel & Lodging Association (AH&LA), Tenth Edition, 2006.

9. Uniform System of Accounts for the Lodging Industry, Educational Institute of theAmerican Hotel & Motel Association, East Lansing, Hotel Association of New York,Ninth Edition, 1996.

Seznam virov

1. Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence. Letna poročila [online].Dostopno na: http://www.ajpes.si/Letna_porocila [09.05.2009]

2. Banka Slovenije. 2009. Publikacije Banke Slovenije. [online]. Dostopna na:http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=224 [09.05.2009]

3. Crowe Horwath International (2009). Horwath Worldwide Hotel Industry study.[online]. Dostopno nahttp://www.crowehorwathinternational.com/hw/index.cfm [08.01.2010]

4. Eurostat-Directorate-General of the European Commision (2009). Tourism Statistics.[online]. Dostopno na:http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/tourism/publications [06.01.2010]

5.6. IASB: International Accounting Standards Board. 2010. Mednarodni standard

računovodskega poročanja MSRP8. [online]. Dostopno nahttp://www.iasplus.com/standard/ifrs08.htm [28.12.2009]

7. Izkaz poslovnega izida za družbo Terme Spa Rogaška d. d., Interno gradivo, 2010

36

8. Kodeks računovodskih načel, 1998 [online]. Dostopno na:http://www.eudavki.si/index.php?S=1&Article=21 [28.12.2009]

9. Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije. 2004. Satelitski računi za turizem vSloveniji . [online]. Dostopno na:http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/turizem/satelitski_racuni.pdf[09.05.2009]

10. Projekt: CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013«, Konkurenčnogospodarstvo in hitrejša rast, Oblikovanje modela merjenja uspešnostiposlovanja hotelskih podjetij, Šifra: V5-0413, 2009. 114 strani. [online]. Dostopno na:http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/razpisi/JN/DT/CRP-PRIROCNIK-OBLIKOVANJE_MODELA_MERJENJA_USPESNOSTI_POSLOVANJA_HOTELSKH_PODJETIJ.pdf [28.12.2009]

11. Slovenska turistična organizacija. Poslovne publikacije. 2005. Poročilo o raziskovalninalogi Analiza uspešnosti turističnega gospodarstva (hotelskega sektorja) v Sloveniji2005. Slovenska turistična organizacija Poslovne publikacije, 180 strani. [online].Dostopno na:http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2006%5CPorocilo-hotelska_analiza05_3762.pdf . [09.05.2009]

12. Slovenski inštitut za revizijo.2009 MSRP.(2009) [online]. Dostopno na: http://www.si-revizija.si/o_siru/msrp.php [08.01.2010]

13. SURS-Statistični urad Republike Slovenije. 2003 Raziskovanja s področja statistike inturizma, ki jih izvaja SURS. 2003 [online]. Dostopno na:http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2004%5CPS-clanek-predstavitev_SURS_58_244.pdf [09.05.2009]

14. UNWTO-United Nations World Tourism Organization.(2009). States. [online].Dostopno na: http://www.unwto.org/states/index.php, [19.12.2009].

15. Uradni list RS. 2007. Zakon o gostinstvu 93/200716. Uradni list RS. 2005. Slovenski računovodski standardi (2006) 118/200517. Uradni list RS. 2007. Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti . [online]. Dostopno

na : Uradni list RS, št. 69/2007 z dne 31. 7. 2007 [09.05.2009]18. Uradni list RS. 2008 Kontni okvir za gospodarske družbe (2008) 119/200819. Uradni list RS. 2008. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov 62/2008

1

SEZNAM KRATIC

ADR – Average room rate

AJPES - Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve

ERP - Enterprise Resource Planning

MSRP- Mednarodni standardi računovodskega poročanja

RevPAR – Rooms Revenue per Available Room

RNUST - Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma

SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti

SRS - Slovenski računovodski standardi

Total Rev PAR- Total Revenue Per Available Room

UNWTO - United Nations World Tourism Organization

USALI - Uniform System of Accounts for the Lodging Industry

US GAAP-US Generally accepted accounting principles

ZGD - Zakon o gospodarskih družbah

2

SEZNAM SLIKSLIKA 1: ČLENITEV KONTNEGA OKVIRA PO USALI ............................................................. 13SLIKA 2: SLOVAR STROŠKOV PO USALI............................................................................... 14SLIKA 3: PROFITNI OZIROMA DOBIČKOVNI CENTRI IN STROŠKOVNA MESTA V HOTELU ........ 16

SEZNAM TABELTABELA 1: SPLOŠNI KAZALCI MERJENJA USPEŠNOSTI POSLOVANJA PO USALI...................... 3TABELA 2: KAZALNIKI USALI OPERATIVNIH ODDELKOV V HOTELSKEM PODJETJU................ 4TABELA 3: STATISTIČNI PODATKI IN KAZALCI ODDELKA HRANE IN PIJAČE ............................. 4TABELA 4: STATISTIČNI PODATKI IN KAZALCI ZA ODDELEK SOBE......................................... 5TABELA 5: ZBIRNI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ......................................................................... 6TABELA 6: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA ODDELEK SOBE.................................................... 7TABELA 7: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA ODDELEK HRANA IN PIJAČA ............................. 8TABELA 8: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OSTALE OPERATIVNO ODDELKE.............................. 9TABELA 9: IZKAZ PSLOVNEGA IZIDA ZA ODDELEK TELEKOMUNIKACIJ ................................. 10TABELA 10: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA ODDELEK NAJEMI IN DRUGI PRIHODKI ................ 11TABELA 11: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA ODDELEK ZDRAVSTVENIH IN WELLNESS STORITEV

..................................................................................................................................... 12TABELA 12: POROČILO ZA ODDELEK ADMINISTRATIVNA IN SPLOŠNA DEJAVNOST ............... 13TABELA 13: POROČILO ZA ODDELEK PRODAJA IN MARKETING ............................................. 14TABELA 14: POROČILO ZA ODDELEK INVESTICIJ IN TEKOČEGA VZDRŽEVANJA ..................... 15TABELA 15: POROČILO ZA STROŠKE ENERGIJSKIH VIROV ..................................................... 16TABELA 16: POROČILO O STROŠKIH NAGRAD POSLOVODSTVU.............................................. 16TABELA 17: POROČILO O STROŠKIH NAJEMNIN, DAVKOV IN ZAVAROVANJ ........................... 16TABELA 18: POROČILO ZA ODDELEK PRALNICE .................................................................... 17TABELA 19: POROČILO ZA ODDELEK PREHRANE ZAPOSLENIH............................................... 18TABELA 20: POROČILO O STROŠKIH DAJATEV ZA PLAČE IN DRUGIH UGODNOSTI ZA

ZAPOSLENE ................................................................................................................... 19

SEZNAM PREGLEDNIC

PREGLEDNICA 1: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO SRS 2006 ................................................... 20PREGLEDNICA 2: ZBIRNI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO USALI............................................ 21PREGLEDNICA 3: POROČILO ZA ODDELEK SOBE.................................................................. 22PREGLEDNICA 4: POROČILO ZA ODDELEK HRANE IN PIJAČE .................................................. 23PREGLEDNICA 5: POROČILO ZA OSTALE OPERATIVNE ODDELKE ........................................... 24PREGLEDNICA 6: POROČILO ZA ODDELEK NAJEMI IN DRUGI PRIHODKI ................................. 24PREGLEDNICA 7: IZRAČUN KAZALCEV USALI ZA ODDELEK SOBE...................................... 25PREGLEDNICA 8: IZRAČUN KAZALNIKOV DOBIČKONOSNOSTI HOTELSKEGA PODJETJA.......... 26PREGLEDNICA 9: IZRAČUN KAZALNIKOV USPEŠNOSTI POSLOVANJA OPERATIVNIH ODDELKOV

..................................................................................................................................... 26

3

Tabela 1: Splošni kazalci merjenja uspešnosti poslovanja po USALINaziv kazalnika Opis kazalnika Izračun kazalnika Prikaz kazalnika

Kazalniki Kratkoročni koeficient Kratkoročna sredstva/kratkoročneobveznosti v %

kratkoročne Hitri koeficient Likvidna sredstva/kratkoročneobveznosti v %

plačilne Koeficient obračanja terjatev Letni prihodki/povprečno stanjeterjatev v %

sposobnosti Dnevi vezave zalog Št. Dni v letu/koeficient obračanjaterjatev v %

KazalnikiKazalnik dolgoročne plačilne

sposobnostiSkupaj sredstva/skupaj dolgovi v %

dolgoročne plačilne Kazalnik dolgovi/kapital Finančne obveznosti/kapital v %

sposobnosti Dobičkovni mnogokratnik obresti Dobiček pred obrestmi inobdavčitvijo/stroški obresti v %

Kazalniki aktivnosti Kazalnik obračanja zalog hrane Stroški po nabavnih cenah zaobdobje/povprečna zaloga hrane v v %

Bruto dobičkonosnost razpoložljivihsob(GOPAR)

Bruto dobiček izposlovanja/razpoložljive sobe v %

Kazalniki Bruto profitna marža (GOP margin) Bruto dobiček izposlovanja/prihodek v %

dobičkonosnostiPrihodek pred fiksnimi stroški na

razpoložljivo soboPrihodek pred fiksnimi

stroški/razpoložljive sobe v %Dobičkonosnost razpoložljivih sob

(NOPAR)Dobiček iz poslovanja/razpoložljive

sobe v %

Dobičkovna marža (NOP margin) Dobiček iz poslovanja/prihodek v %

Čista denarna donosnost (Čisti dobiček-Storitvedolga)/lastniška sredstva v %

Vir: Prirejeno po Projekt: CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013«, 2009, str.16.

4

Tabela 2: Kazalniki USALI operativnih oddelkov v hotelskem podjetjuNaziv kazalnika Opis kazalnika Izračun kazalnika Prikaz kazalnika

Povprečna cena zasedenih sob Prihodek od prodaje/številoplačanih sob v letu v EUR

Kazalci uspešnosti

Povprečna cena sobe glede nasegment gosta

Prihodek od prodaje za določenisegment/število plačanih sob v

letu za določeni segment v EUR

poslovanjaPrihodek od prodaje sob narazpoložljivo sobo RevPAR)

Prihodek od pordajesob/razpoložljive sobe v EUR

na soboSkupni prihodek o dprodaje na

razpoložljivo sobo (Total RevPAR)Prihodek od prodaje/razpoložljive

sobe v EUR

KazalciPovprečna cena obroka Prihodki oddelka hrane/število

obrokov v EUR

uspešnosti poslovanjaDelež stroškov oddelka hrane v

prihodkihStroški oddelka hrane/prihodki

oddelka hrane v %

oddelka hrane in pijačeDelež stroškov oddelka pijače v

prihodkihStroški oddleka pijače/prihodki

oddleka pijače v %

KazalciDelež stroškov dela Skupaj stroški dela/celotni

prihodki v %

stroškovStroški dela na razpoložljivo sobo Skupaj stroški dela/razpoložljive

sobe v EUR

delaStroški dela na zasedeno sobo Skupaj stroški dela/zasedene

sobe v EUR

Vir: Prirejeno po Projekt: CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013«, 2009, str.17.

Tabela 3: Statistični podatki in kazalci oddelka hrane in pijačeOddelek hrane in pijače Statistični podatk i in k azalci

Štev ilo sedeževStatis tika obrokov

Zm ogl j i vosti r esta vra ci j e V rs ta obroka (zajtrk, kos ilo, večerja)Štev ilo obrokovPovprečni prihodek na obrok

Zm ogl j i vosti sedežev v Štev ilo sedeževdvora na h Prihodki od prodaje sedežev

Strežba v sobe Skupni prihodek na zasedeno soboBanketne pov rš ine v m2

Ba nk eti Prihodki od prodaje banketov na m2Štev ilo in povprečen prihodek na sedežObračanje zalog = mesečni s troški prodaje hrane in/ali

Za l oge pijače/povprečne zaloge hrane ali pijačeČas vezave zalog = š tev ilo dni v mesecu/Koef ic ientobračanja zalog

Vir: Prirejeno po Projekt: CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013«, 2009, str.19.

5

Tabela 4: Statistični podatki in kazalci za oddelek SOBEK a z a l c i U S A L I z a o d d e l e k S O B E

1 S k u p n o š t e v ilo v s e h s o b v h o t e lu

S o b e , k i n is o n a r a z p o la g o z a n a je m

2 S o b e , k i s e n e u p o r a b lja jo v č a s u n iz k e s e z o n e ( m in .3 0 d n i)

3 S o b e , k i s e n e u p o r a b lja jo d a lj č a s a ( 6 m e s e c e v in v e č )

4 S o b e z a in t e r n o u p o r a b o ( s o b e , k i j ih u p o r a b lja jo z a p o s le n i)

5 Š t e v ilo s o b , k i n is o v p r o d a ji ( 2 + 3 + 4 )

6 Š t e v ilo r a z p o lo ž lj iv ih s o b ( 1 - 5 )

Š te v ilo z a s e d e n ih s o b :

7 I n d iv id u a ln i go s t i

8 S k u p in s k i go s t i

9 A lo t m a js k i go s t i

1 0 P r o m o c ijs k i go s t i

1 1 Z a s e d e n e s o b e ( 7 + 8 + 9 )

1 2 S k u p a j z a s e d e n e s o b e ( 7 + 8 + 9 + 1 0 )

1 3 S t o p n ja z a s e d e n o s t i v % ( 1 1 /6 * 1 0 0 )

1 4 P r o s t e s o b e ( 6 - 1 2 )

S to p n je z a s e d e n o s ti:

1 5 I n d iv id u a ln i go s t i ( 7 /6 * 1 0 0 )

1 6 S k u p in s k i go s t i ( 8 /6 * 1 0 0 )

1 7 A lo t m a js k i go s t i ( 9 /6 * 1 0 0 )

1 8 P r o m o c ijs k i go s t i ( 1 0 /6 * 1 0 0 )

Š te v ilo g o s to v :

1 9 in d iv id u a ln i go s t i

2 0 S k u p in s k i go s t i

2 1 A lo t m a js k i go s t i

2 2 P r o m o c ijs k i go s t i

2 3 S k u p n o š t e v ilo go s t o v ( 1 9 + 2 0 + 2 1 + 2 2 )

2 4 Š t e v ilo go s t o v n a z a s e d e n o s o b o ( 2 3 /1 2 )

2 5 Š t e v ilo s o b z v e č k o t e n im go s t o m

2 6 V e č k r a t n a z a s e d e n o s t s o b e ( 2 5 /1 2 )

2 7 P r ih o d i ( š t e v ilo c h e c k - in s )

2 8 P o v p r e č n a d o b a b iv a n ja go s t o v ( 2 3 /2 7 )

Vir: Projekt: CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013«, 2009, str.18.

6

Tabela 5: Zbirni izkaz poslovnega izidaZBIRNI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)OPIS Realizacija Plan Preteklo letoRealizacija Plan Preteklo leto

EUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR%1 PRIHODKI:2 Oddelek SOBE3 Oddelek Hrana in pijača (F&B)4 Drugi poslovni oddelki5 Najemnine in drugi prihodki6 Skupaj PRIHODKI poslovnih oddelkov (vsota 2 do 5)7 STROŠKI POSLOVNIH ODDELKOV8 Oddelek SOBE9 Oddelek Hrana in pijača (F&B)

10 Drugi poslovni oddelki11 Skupaj-STROŠKI poslovnih oddelkov (vsota 8 do 10)12 Skupaj-POSLOVNI IZID oddelkov (6-11)13 SPLOŠNI POSLOVNI STROŠKI14 Administrativni in splošni stroški15 Prodaja in marketing16 Tekoče in investicijsko vzdrževanje17 Energenti in komunalne storitve18 Skupaj-SPLOŠNI POSLOVNI STROŠKI (vsota 14 do 17)19 Bruto dobiček- GOP (12-18)20 Nagrade poslovodstvu21 FIKSNI STROŠKI22 Najemnine23 Davki na premoženje24 Stroški zavarovanj25 Skupaj-FIKSNI STROŠKI (vsota 22 do 24)26 ČISTI POSLOVNI IZID (19-20-25)27 Zmanšanje za nadomestne rezerve28 Prilagojen čisti poslovni izid poslovnih oddelkov (26-27)

Vir: USALI, 2006 str. 35

7

Tabela 6: Izkaz poslovnega izida za oddelek SOBEPoročilo za oddelek SOBE Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)OPIS Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoPRIHODKI EUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %Prihodki od individualnih gostovPrihodki od skupinskih gostovDrugi prihodki zasedenih sobPrihodki od alotmajskih gostovZmanjšanje za priznane reklamacijeSkupaj-prihodki za oddelek SOBE

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno deloNagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a)Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačamiNadomestila plač

Bonitete,povračila in drugi prejemkiSkupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b)Skupaj stroški dela (a+b)

Drugi stroškiKabelska, satelitska TVČistilna sredstvaProvizijePopusti in rabatiBrezplačne (Gratis) storitve in darilaStoritve zunanjih izvajalcevPovračila stroškov korporacijeDekoracijeČlanarine in predplačilaNajem opremeStroški selitve gostaPotrošni material-brezplačen za gostePrevoz gostovPranje in čiščenje perilaLicence in dovoljenjaPeriloDrugi stroškiOstali potrošni materialTiskovine in obrazciStroški rezervacijskih sistemovLicenčne pristojbineStroški telefona in internetaStroški izobraževanja in usposabljanjaStroški pogostitve, hrane in pijače na sl. potiDrugi stroški na službeni potiČiščenje delovnih oblačilStroški nabave službenih oblekSkupaj drugi stroški

SKUPAJ STROŠKIODDELČNI POSLOVNI IZID (DOBIČEK ALI IZGUBA)

Vir: USALI, 2006, str. 38

8

Tabela 7: Izkaz poslovnega izida za oddelek HRANA INPIJAČAP o ro či lo z a o d d e le k H R A N A IN P IJA Č A Tek oč e obdob je (M E S E C ) K um ula t ivno (od januar do tek oč e obd.)

R e a liza c i ja P lan P re te k lo le to R ealiz ac ija P lan P re te k lo le toO P IS E U R % E U R % E U R % E U R % E U R % E U R %PR IH O D K IP rihodk i od hraneP rihodk i od p ijač eP rihodk i od hrane-s t rež ba v s obeP rihodk i od p ijač e-s t rež ba v s obeP rihodk i od hrane na bank et ih in prired itvahP rihodk i od p ijač e na bank et ih in prired itvahP rihodk i od hrane iz m in i baraP rihodk i od p ijač e iz m in i baraD rug i p rihodk i od hraneD rug i p rihodk i od p ijač eM inus : N adom es t ilaS ku p a j -p rih o d ki z a o d d e le k H ra n a in p i ja čaD R U G I PR IH O D K IP rihodk i od aud ioviz ua lne oprem e in s toritevN ajem dvoranP ok rivan je s t roš k ovO s ta le s toritveD rug i p rihodk iM inus : N adom es t ilaS ku p a j D ru g i p rih o d kiS K U P A J P R IH O D K IS tro šk i p ro d aje h ran e in p i jačeS troš k i p roda je hraneS troš k i p roda je p ijač eS ku p a j-S tro ški p ro d a je h ra n e in p i ja čeS tro šk i d ru g ih p rih o d k o vS troš k i aud iviz ua ln ih s toritevO s ta li s t roš k iS ku p a j-S tro ški d ru g ih sto ri te v

S K U P A J-stro ški p ro d a je h ra n e ,p i ja če in d ru g ih p rih o d ko v

B ru to d o b iče k (iz g u b a )

S T R O Š K IS tro ški d e laP lač e z apos lenc ev:

P lač e z a opravljeno de loN agrade in s t im ulac ije

S ku p a j p la če z a p o sle n ce v (a )D aja tve in drug i s t roš k i v z vez i z de lom :

D aja tve v z vez i s p lač am iN adom es t ila p lač

B onite te ,povrač ila in drug i p re jem k iS ku p a j d a ja tve in d ru g i stro ški v z ve z i z d e lo m (b )S ku p a j stro ški d e la (a + b )D ru g i stro šk iS troš k i bank etov in prired itevP orc e lanČ is t ilna s reds tvaB rez p lač ne (G rat is ) s toritve in darilaS toritve z unan jih iz va ja lc evP ovrač ila s t roš k ov k orporac ijeD ek orac ijeM ateria l z a pom ivan je pos odeČ lanarine in predp lač ilaN ajem oprem eJed iln i p riborS tek lena pos odaLedS troš k i energ ije v k uh in jiP ran je in č iš č en je perilaL ic enc e in dovo ljen jaP eriloP roviz ije z a upravljan jeS troš k i t is k ovin z a prik az ponudbeD rug i s t roš k iS troš k i g las be in z abave gos tovP otroš n i m ateria lO s ta li po troš n i m ateria l (pap ir,p las t ik a)t is k ovine in obraz c iL ic enč ne pris to jb ineS troš k i te le fona in in ternetaS troš k i iz obraž evan ja in us pos ab ljan jaS troš k i pogos t itve , h rane in p ijač e na s luž ben i po t id rug i s t roš k i na s luž ben i po t iČ iš č en je de lovn ih ob lač ilS troš k i nabave s luž ben ih ob lekO s ta li d robn i inventarS ku p a j d ru g i stro ški

S K U P A J S T R O Š K IO D D EL Č N I P O S L O V N I IZID (D O B IČ EK A L I IZG U B A )

Vir: USALI, 2006, str.52

9

Tabela 8: Izkaz poslovnega izida za ostale operativno oddelkePoročilo za OSTALE OPERATIVNE ODDELKE Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoOPIS EUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %PRIHODKI oddelkovOddelek 1Oddelek 2***Oddelek xManjši oddelkiSkupaj- Prihodki ostalih operativnih oddelkov

STROŠKI ostalih operativnih oddelkovOddelek 1Oddelek 2***Oddelek xManjši oddelkiSkupaj- Stroški ostalih operativnih oddelkov

POSLOVNI IZID ODDELKOVOddelek 1Oddelek 2***Oddelek xManjši oddelkiPOSLOVNI IZID OSTALIH OPERATIVNIHODDELKOV (DOBIČEK ALI IZGUBA)

Vir: USALI, 2006, str. 76

10

Tabela 9: Izkaz poslovnega izida za oddelek telekomunikacijPoročilo za oddelek TELEKOMUNIKACIJE Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

PRIHODKIPrihodki-lokalni kliciPrihodki- klici v tujinoPrihodki od internetaDrugi prihodkiMinus: NadomestilaSkupaj-Prihodki tekomunikacijskih storitev

STROŠKI KLICEVStroški lokalnih klicevStroški klicev v tujinoStroški internetnih storitevDrugi stroškiSkupaj stroški klicev

Bruto dobiček (izguba)

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno deloNagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a)Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačamiNadomestila plač

Bonitete,povračila in drugi prejemkiSkupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b)Skupaj stroški dela (a+b)

Drugi stroškiStoritve zunanjih izvajalcevPovračila stroškov korporacijeDekoracijePristojbine in stroški predstavitve oddelkaNajem opremePranje in čiščenje perilaDrugi stroškiOstali potrošni materialtiskovine in obrazciStrokovne storitveStroški telefona in internetaStroški izobraževanja in usposabljanjaStroški pogostitve, hrane in pijače na službeni potidrugi stroški na službeni potiČiščenje delovnih oblačilStroški nabave službenih oblekSkupaj- drugi stroški

SKUPAJ STROŠKI

POSLOVNI IZID ODDELKA TELEKOMUNIKACIJ(DOBIČEK ALI IZGUBA)

Vir: USALI, 2006, str.83

11

Tabela 10: Izkaz poslovnega izida za oddelek Najemi in drugi prihodkiPoročilo za oddelek NAJEMI IN DRUGI PRIHODKI Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoOPIS EUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %Oddelčni PRIHODKINajem prostora in koncesijeProvizijegotovinski popustiOdškodnine oz. penaliOdškodnine po pogodbiRazlike pri menjavi tujih valutPranje za goste po pogodbi z zunanjim izvajalcemPrihodki od obrestiPrihodki iz nalova zavarovalnih pogodbDrugo

Skupaj-najemi in drugi prihodki

Vir: USALI, 2006, str. 127

12

Tabela 11: Izkaz poslovnega izida za oddelek zdravstvenih in wellnessstoritevPo r o čilo z a o d d e le k Z DRAV ST V ENE IN WEL L NESS PONUDBE Tekoče obdobje (M E S E C) K um ulativno (od januar do tekoče obd.)

R ea lizacija P lan Pre teklo le to Realizac ija P lan Pre teklo le toE UR % E UR % E UR % E UR % E UR % E UR %

P RIHODKIP rihodk i od uporabe welnessaP rihodk i od vodene vadbe v fitnessuS toritve wellnessaP rihodk i od m asažP rihodk i od č lanarinP rihodk i-osebni vaditeljP rihodk i od spa tretm ajevP rihodi lepotne in zdravs tven negeP rihodk i od prodaje izdelkov za zdravjeP rihodk i od prodaje oblač ilDrugi prihodk iM inus : Nadom es tilaS kupa j-prihodki w e llne ssa

S troški proda jeS trošk i izdelkov za pordajoS trošk i prodanih oblač ilS kupni stroški proda je

Bruto dobiče k (izguba )

S TROŠ KIS troški de laP lače zapos lencev:

P lače za opravljeno deloNagrade in s tim ulac ije

S kupa j p la če za posle nce v (a )Dajatve in drugi s trošk i v zvez i z delom :

Dajatve v zvez i s plačam iNadom es tila plač

B onitete,povrač ila in drugi prejem k iS kupa j da ja tve in drugi stroški v zve z i z de lom (b)S kupa j stroški de la (a + b)

Drugi stroškiS trošk i ureditve am bientaOprem a za fit tnessč is tilna s reds tvaB rezplačne (Gratis ) s toritve in darilaS toritve zunanjih iz vajalcevP ovrač ila s troškov korporac ijeDekorac ijeP ris tojbine in s trošk i preds tavitve oddelkaNajem oprem eP otrošni m aterial za iz vajanje s toritevP ranje in č iš čenje perilaLicence in dovoljenjaP eriloP roviz ije za upravljanjeDrugi s trošk iOs tali potrošni m aterialt is kovine in obrazc iS trokovne s toritveLicenčne pris tojbineS trošk i telefona in internetaS trošk i izobraževanja in usposabljanjaS trošk i pogos titve, hrane in pijače na s lužbeni potidrugi s trošk i na s lužbeni potiČiščenje delovnih oblač ilS trošk i nabave s lužbenih oblekS kupa j- drugi stroški

S KUP AJ S TROŠ KI

P OS LOV NI IZID ODDELKA W ELLNES S (DOBIČEKALI IZGUBA)

Vir: USALI, 2006, str. 101

13

Tabela 12: Poročilo za oddelek Administrativna in splošna dejavnostPoročilo za oddelek Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)ADMINISTRATIVNA IN SPLOŠNA DEJAVNOST Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo leto

EUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno deloNagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a)Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačamiNadomestila plač

Bonitete,povračila in drugi prejemkiSkupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b)Skupaj stroški dela (a+b)

Drugi stroškiStroški revizijeBančna nadomestilaPresežki in primankljaji denarnih sredstevStroški računovodenja v skupiniBrezplačne (Gratis) storitve in darilaStoritve zunanjih izvajalcevPovračila stroškov korporacijePravne, odvetniške, notarske storitveProvizije plačilnih karticDekoracijeDonacijePristojbine in stroški predstavitve oddelkaNajem opremeStroški za zaposleneInformacijski sistemPranje in čiščenje perilaStroški sodiščLicence in dovoljenjaStroški izgub in poškodovanj imetja gostovDrugi stroškiOstali potrošni materialStroški zaposlovanjaStroški poštnin in dostavetiskovine in obrazciStrokovne storitveProvizije za dvomljive terjatveStroški varovanjaStroški reklamacijStroški telefona in internetaStroški izobraževanja in usposabljanjaStroški službenih vozilStroški pogostitve, hrane in pijače na službeni potidrugi stroški na službeni potiČiščenje delovnih oblačilStroški nabave službenih oblekSkupaj Drugi stroški

SKUPAJ STROŠKI (stroški dela in drugi stroški)

Vir: USALI, 2006, str. 130

14

Tabela 13: Poročilo za oddelek Prodaja in marketingPoročilo za oddelek Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)PRODAJA IN MARKETING Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo leto

EUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno deloNagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a)Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačamiNadomestila plač

Bonitete,povračila in drugi prejemkiSkupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b)Skupaj stroški dela (a+b)

Drugi stroškiStroški prodajeBrezplačne (Gratis) storitve in darilaStoritve zunanjih izvajalcevPovračila stroškov korporacijeDekoracijeČlanarine in predplačilaNajem opremeStroški izletovPranje in čiščenje perilaDrugi stroškiOstali potrošni materialZunanje prodajne predstavitveStroški poštnin in dostavetiskovine in obrazciPromocijaStroški telefona in internetaSejmi in razstaveStroški izobraževanja in usposabljanjaStroški pogostitve, hrane in pijače na službeni potidrugi stroški na službeni potiSkupaj stroški prodajeMarketinški stroškiStroški oglaševanja agencijPropagandni materialStoritve zunanjih izvajalcevStroški pošiljanjaUrejanje spletne straničlanarine in prispevki za oglaševanjepristojbine za oglaševanjeGrafično oblikovanjeStroški ugodnosti za stalne gosteOglaševanje v medijihOstali stroškiReklamni panoji,Zunanje storitveFotografijaSkupaj stroški marketingaSkupaj Drugi stroški

SKUPAJ STROŠKI

Vir: USALI, 2006, str. 137

15

Tabela 14: Poročilo za oddelek investicij in tekočega vzdrževanjaINVESTICIJSKO IN TEKOČE VZDRŽEVANJE Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno deloNagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a)Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačamiNadomestila plač

Bonitete,povračila in drugi prejemkiSkupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b)Skupaj stroški dela (a+b)

Drugi stroškiStroški vzdrževanja zgradbBrezplačne (Gratis) storitve in darilaStoritve zunanjih izvajalcevPovračila stroškov korporacijeDekoracijeČlanarine in predplačilaElektrična in mehanska opremaDvigala in tekoče stopniceOprema za vzdrževanjeNajem opremeTalne oblogePohištvo in opremaStroški urejanja okoliceStroški ogrevanja, zračenja in klimatskih napravKlimatske napraveKuhinjska opremaPranje in čiščenje perilaOprema za pranje perilaLicence in dovoljenjaStroški varnostiSvetilaDrugi stroškiOstali potrošni materialpleskanje in dekoracijevzdrževanje vodovodnih inštalacijtiskovine in obrazcivzdrževanje bazenovStroški telefona in internetaStroški izobraževanja in usposabljanjaStroški pogostitve, hrane in pijače na službeni potidrugi stroški na službeni potiČiščenje delovnih oblačilUniformeOdstranjevanje odpadkovSkupaj Drugi stroški

SKUPAJ STROŠKI

Vir: USALI, 2006, str. 144

16

Tabela 15: Poročilo za stroške energijskih virovSTROŠKI ENERGIJSKIH VIROV Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

ENERGIJSKI VIRIElektrična energijaPlinNaftni derivatiStroški parnega ogrevanjaVodaKanalizacijaDruga gorivaKumunalni in drugi prispevki za energijske vire

SKUPAJ STROŠKI

Vir: USALI, 2006, str. 151

Tabela 16: Poročilo o stroških nagrad poslovodstvuNagrade poslovodstvu Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

Nagrade poslovodstvuOsnovne nagradeVzpodbude

Skupaj nagrade poslovodstvu

VIR: USALI, 2006, STR. 153

Tabela 17: Poročilo o stroških najemnin, davkov in zavarovanjnajemi, premoženjski davki in zavarovanja Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

NAJEMNINEZemljišča in zgradbeOprema informacijskega sistemaTelekomunikacijska opremaDruge nepremičnine in opremaSkupaj najemnine

DAVKI NA PREMOŽENJE IN DRUGI DAVKIDavek na nepremičnineDavek na premičnineDavki iz tekočega poslovanjaDrugi davkiSkupaj davki

ZAVAROVANJEzavarovanje premoženjazavarovanje odgovrnostiSkupaj zavarovanja

Skpaj najemnine, davki in zavarovanja

Vir: USALI, 2006, str. 154

17

Tabela 18: Poročilo za oddelek pralnice

Poročilo za oddelke pralnice Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno deloNagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a)Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačamiNadomestila plač

Bonitete,povračila in drugi prejemkiSkupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b)Skupaj stroški dela (a+b)

Drugi stroškičistilna sredstvaBrezplačne (Gratis) storitve in darilaStoritve zunanjih izvajalcevPovračila stroškov korporacijeDekoracijeČlanarine in predplačilaNajem opremePranje in čiščenje perilaOprema pralniceLicence in dovoljenjaDrugi stroškiOstali potrošni materialtiskovine in obrazciStroški telefona in internetaStroški izobraževanja in usposabljanjaStroški pogostitve, hrane in pijače na službeni potidrugi stroški na službeni potiČiščenje delovnih oblačilStroški nabave službenih oblekSkupaj drugi stroški

SKUPAJ stroški

Pranje za goste in druge uporabnikeStroški pralnice za gosteStroški pralnice za druge uporabnike

Stroški pralnice

Vir: USALI, 2006, str. 158

18

Tabela 19: Poročilo za oddelek prehrane zaposlenihPoročilo za oddelek prehrane zaposlenih Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

ČISTI PRIHODKI

STROŠKI HRANE

BRUTO DOBIČEK (IZGUBA)

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno deloNagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a)Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačamiNadomestila plač

Bonitete,povračila in drugi prejemkiSkupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b)Skupaj stroški dela (a+b)

Drugi stroškiPorcelančistilna sredstvaStoritve zunanjih izvajalcevPovračila stroškov korporacijeDekoracijesredstva za pomivanje posodePristojbine in stroški predstavitve oddelkaNajem opremeJedilni priborSteklena posodaLedstroški energije v kuhinjiPranje in čiščenje perilaLicence in dovoljenjaIzposoja perilaDrugi stroškiOstali potrošni materialPapir in plastikatiskovine in obrazciStroški telefona in internetaStroški izobraževanja in usposabljanjaStroški pogostitve in službenih poti za zaposlenedrugi stroški na službeni potiČiščenje delovnih oblačilStroški nabave službenih oblekDrugi pripomočkiSkupaj drugi stroški

SKUPAJ STROŠKI

POSLOVNI IZID ODDELKA prehrane zaposlenih(DOBIČEK ALI IZGUBA)

Vir: USALI, 2006, str. 164

19

Tabela 20: Poročilo o stroških dajatev za plače in drugih ugodnosti za zaposlenePoročilo o stroških dajatev na plače inugodnostih za zaposlene Tekoče obdobje (MESEC) Kumulativno (od januar do tekoče obd.)

Realizacija Plan Preteklo leto Realizacija Plan Preteklo letoEUR % EUR % EUR % EUR % EUR % EUR %

DAJATVE IZ NASLOVA PLAČPrispevki za pokojninsko zavarovanjePrispevki za brezposelnostPrispevki za zdravstveno zavarovanjePrispevki za sklad za brezposelneSkupaj-dajatve iz naslova plač

UGODNOSTI ZA ZAPOSLENEUporaba službenih vozilVarstvo otrokVplačila v varčevalne shemeZobozdravstveno zavarovanjenadomstila za nezmožnost na deluskupinska življenska zavarovanjazdravstvena zavarovanjastroški bivanja in izobraževanja izven sedeža podjetjaPrehranaDrugi stroškidruga zavarovanja zaposlenihdodatni pokojninski stebridelitev dobičkaugodnosti iz donosovskupinska zavarovanjakompenzacijska zavarovanja zaposlenihSkupaj-ugodnosti za zaposlene

Skupaj dajatve iz plač in druge ugodnosti zazaposlene

Vir: USALI, 2006, str. 171

20

Preglednica 1: Izkaz poslovnega izida po SRS 2006v obdobju od 1.3. do 31.03.2010

v EUR (brez centov)

ZnesekTekočega leta

Pr Tekočega leta

1 3 4 1 3 4

A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE (111+115+118) 110 548.406 J. FINANČNI PRIHODKI (155+160+163) 153 150

I. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu(112 do 114)

111 548.406 Finančni prihodki od obresti (upoštevanože v II. in III)

154 0

del 76 1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razennajemnin

112 543.833 I. Finančni prihodki iz deležev (156 do 159) 155 0

del 76 2. Čisti prihodki od najemnin 113 3.521 del 77 1. Finančni prihodki iz deležev v družbah vskupini

156 0

del 76 3. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 114 1.053 del 77 2. Finančni prihodki iz deležev v pridruženihdružbah

157 0

II. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU(116+117)

115 0 del 77 3. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 158 0

del 76 1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 116 0 del 77 4. Finančni prihodki iz drugih naložb 159 0

del 76 2. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 117 0 II. Finančni prihodki iz danih posojil(161+162)

160 0

III. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU(119+120)

118 0 del 77 1. Finančni prihodki iz posojil, danih družbam vskupini

161 0

del 76 1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 119 0 del 77 2. Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 162 0

del 76 2. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 120 0 III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev(164+165)

163 150

B. POVEČANJE VREDNOSTI ZALOGPROIZVODOV IN NEDOKONČANE

121 del 77 1. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev dodružb v skupini

164 0

C. ZM ANJŠANJE VREDNOSTI ZALOGPROIZVODOV IN NEDOKONČANE

122 del 77 2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev dodrugih

165 150

79 Č. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI INLASTNE STORITVE

123 0 K. FINANČNI ODHODKI (168+169+174) 166 1.279

del 76 D. SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI,KOM PENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, KI

124 0 Finančni odhodki za obresti (upoštevano žev II. in III.)

167 0

del 76 E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 125 0 del 74 I. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisovfinančnih naložb

168 0

F. KOSM ATI DONOS OD POSLOVANJA(110+121-122+123+124+125)

126 548.406 II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti(170 do 173)

169 53

G. POSLOVNI ODHODKI(128+139+144+148)

127 431.717 del 74 1. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb vskupini

170 0

I. Stroški blaga, materiala in storitev(129+130+134)

128 270.301 del 74 2. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 171 0

del 70 1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 129 971 del 74 3. Finančni odhodki iz izdanih obveznic 172 0

2. Stroški porabljenega materiala (131 do 133) 130 126.195 del 74 4. Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 173 53

del 40 a) stroški materiala 131 78.291 III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti(175 do 177)

174 1.226

del 40 b) stroški energije 132 43.104 del 74 1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti dodružb v skupini

175 0

del 40 c) drugi stroški materiala 133 4.799 del 74 2. Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljevin meničnih obveznosti

176 1.226

3. Stroški storitev (135 do 138) 134 143.136 del 74 3. Finančni odhodki iz drugih poslovnihobveznosti

177 0

del 41 a) transportne storitve 135 5.368 L. DRUGI PRIHODKI (179+180) 178 6.237

del 41 b) najemnine 136 66.326 del 78 I. Subvencije , dotacije in podobni prihodki, kiniso povezani s poslovnimi učinki

179

del 41 c) povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 137 4.073 del 78 II. Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 180 6.237

del 41 č) drugi stroški storitev 138 67.368 75 M . DRUGI ODHODKI 181 0

II. Stroški dela (140 do 143) 139 149.230 80 N. CELOTNI DOBIČEK(151-152+153-166+178-181)

182 121.797

del 47 1. Stroški plač 140 126.464 80 O. CELOTNA IZGUBA(152-151-153+166-178+181)

183 0

del 47 2. Stroški pokojninskih zavarovanj 141 10.418 del 81 P. DAVEK IZ DOBIČKA 184 0

del 47 3. Stroški drugih socialnih zavarovanj 142 8.534 del 81 R. ODLOŽENI DAVKI 185 0

del 47 4. Drugi stroški dela 143 3.814 del 81 S. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGAOBDOBJA (182-184-185)

186 0

III. Odpisi vrednosti (145 do 147) 144 6.152 89 Š. ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGAOBDOBJA (183+184+185) oz. (184-

187 0

43 1. Amortizacija 145 6.152 *POVPREČNO ŠTEVILOZAPOSLENCEV NA PODLAGI

188 126

del 72 2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenihsredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

146 0 ŠTEVILO M ESECEV POSLOVANJA 189 1

del 72 3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnihsredstvih

147 0

IV. Drugi poslovni odhodki (149+150) 148 6.034

44 1. Rezervacije 149 0

48 2. Drugi stroški 150 6.034

H. DOBIČEK IZ POSLOVANJA(126-127)

151 116.689

I. IZGUBA IZ POSLOVANJA(127-126)

152 0

2

Znesek

PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Konto Postavka Oznakaza AOP

2

Konto Postavka Oznakaza AOP

Vir: Interno gradivo Terme SPA Rogaška d.d., 2010

21

Preglednica 2: Zbirni izkaz poslovnega izida po USALIZBIRNI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Realizacija: MESEC m arec 2010

OPIS Tekoče leto Preteklo leto

EUR % EUR %PRIHODKI:Oddelek SOBE 359.644 65% 301.874 69%Hrana in p ijača (F&B) 117.257 21% 80.132 18%Drugi pos lovni oddelki 67.443 12% 52.799 12%Najem nine in drugi prihodki 10.449 2% 3.857 1%Skupaj PRIHODKI 554.793 100% 438.661 100%

STROŠKI POSLOVNIH ODDELKOVOddelek SOBE 46.611 8% 47.882 11%Hrana in p ijača (F&B) 133.656 24% 116.587 27%Drugi pos lovni oddelki 52.916 10% 43.170 10%Skupaj-STROŠKI POSLOVNIH ODDELKOV 233.184 42% 207.639 47%

Skupaj-POSLOVNI IZID PO ODDELKIH 321.609 58% 231.023 53%

SPLOŠNI POSLOVNI STROŠKIAdm inis trativni in s ploš ni s troš ki 32.983 6% 42.055 10%Prodaja in m arketing 27.776 5% 24.286 6%Tekoče in inves ticijs ko vzdrževanje 15.914 3% 13.690 3%Energenti in kom unalne s toritve 42.481 8% 44.131 10%Skupaj-SPLOŠNI POSLOVNI STROŠKI 119.154 21% 124.162 28%

Bruto dobiček- GOP 202.455 36% 106.861 24%

Nagrade poslovodstvu

Poslovni izid pred fiksnim i stroški 202.455 36% 106.861 24%

FIKSNI STROŠKINajem nine 66.326 12% 67.025 15%Davki na prem oženje-s tavbno zem ljiš če,taks e 3.808 1% 3.341 1%Zavarovanje 3.094 1% 3.240 1%Skupaj-FIKSNI STROŠKI 73.228 13% 73.606 17%

ČISTI POSLOVNI IZID 129.227 23% 33.255 8%

Zm anšanje za nadom estne rezerve

Prilagojen čisti poslovni izid poslovnih oddelkov

Vir: Lastni izračun

22

Preglednica 3: Poročilo za oddelek SOBEPoročilo za oddelek SOBE Realizacija: MESECOPIS Tekoče leto Preteklo letoPRIHODKI EUR % EUR %Prihodki od individualnih gostov 127.278 35% 116.293 39%Prihodki od skupinskih gostov 226.044 63% 178.179 59%Drugi prihodki zasedenih sob 4.806 1% 7.066 2%Prihodki od alotmajskih gostov 1.516 0% 336 0%Zmanjšanje za priznane reklamacijeSkupaj-prihodki za oddelek SOBE 359.644 100% 301.874 100%

STROŠKIStroški delaPlače zaposlencev:

Plače za opravljeno delo 24.350 23.172Nagrade in stimulacije

Skupaj plače zaposlencev (a) 24.350 23.172Dajatve in drugi stroški v zvezi z delom:

Dajatve v zvezi s plačami 4.006 4.269Nadomestila plač 538 1.927

Bonitete,povračila in drugi prejemki 1.728 1.268Skupaj dajatve in drugi stroški v zvezi z delom (b) 2.266 3.195Skupaj stroški dela (a+b) 26.615 7% 26.367 9%

Drugi stroškiKabelska, satelitska TV 650 630Čistilna sredstva 1.164 1.143Provizije 4.545 10.067Članarine in predplačila 890 707Potrošni material-brezplačen za goste 3.045 1.817Pranje in čiščenje perila 7.300 5.208Licence in dovoljenja 839 459Perilo 588 409tiskovine in obrazci 545 570Stroški izobraževanja in usposabljanja 335 464Čiščenje delovnih oblačil 95 41Skupaj drugi stroški 19.996 6% 21.515 7%

SKUPAJ STROŠKI 46.611 13% 47.882 16%

POSLOVNI IZID ODDELKA SOBE (DOBIČEK ALIIZGUBA) 313.033 87% 253.992 84%

Vir: Lastni izračun

23

Preglednica 4: Poročilo za oddelek hrane in pijačeP o r o č i l o z a o d d e l e k H R A N A I N P I J A Č A R e a l iz a c i ja : M E S E C

T e k o č e le t o P r e te k l o l e toO P IS E U R % E U R %P R I H O D K IP r ih o d k i o d h ra n e 7 2 . 1 4 9 6 2 % 4 5 . 2 7 4 5 6 %P r ih o d k i o d p i ja č e 2 8 . 0 3 2 2 4 % 2 2 . 4 0 9 2 8 %P r ih o d k i o d h ra n e -s t re ž b a v s o b e 0 % 0 %P r ih o d k i o d p i ja č e -s t re ž b a v s o b e 0 % 0 %P r ih o d k i o d h ra n e n a b a n k e t ih in p r i re d i t va h 1 2 . 6 2 5 1 1 % 9 . 1 6 1 1 1 %P r ih o d k i o d p i ja č e n a b a n k e t ih in p r i re d i t va h 0 % 0 %P r ih o d k i o d h ra n e iz m in i b a ra 2 5 4 0 % 3 3 7 0 %P r ih o d k i o d p i ja č e iz m in i b a ra 5 6 0 0 % 4 6 5 1 %D ru g i p r ih o d k i o d h ra n e 0 % 0 %D ru g i p r ih o d k i o d p i ja č e 3 3 9 0 % 4 4 0 %M in u s : N a d o m e s t i la 0 % 0 %S k u p a j -p r i h o d k i z a o d d e l e k H r a n a i n p i j a č a 1 1 3 . 9 6 0 9 7 % 7 7 . 6 9 1 9 7 %

D R U G I P R I H O D K IP r ih o d k i o d a u d io viz u a ln e o p re m e in s t o r i t e v 0 %N a je m d vo ra n 1 . 4 0 2 1 % 9 1 7 1 %P o k r iva n je s t ro š k o v 0 %O s t a le s t o r i t ve 8 4 2 1 % 5 3 4 1 %D ru g i p r ih o d k i 1 . 0 5 3 1 % 9 9 1 1 %M in u s : N a d o m e s t i la 0 %S k u p a j D r u g i p r i h o d k i 3 . 2 9 7 3 % 2 . 4 4 1 3 %

S K U P A J P R I H O D K I 1 1 7 . 2 5 7 1 0 0 % 8 0 . 1 3 2 1 0 0 %

S tr o šk i p r o d a j e h r a n e i n p i j a č eS t ro š k i p ro d a je h ra n e 5 5 . 2 9 4 4 7 % 4 3 . 2 5 5 5 4 %S t ro š k i p ro d a je p i ja č e 7 . 2 4 3 6 % 5 . 9 8 7 7 %S k u p a j -S tr o šk i p r o d a j e h r a n e i n p i j a č e 6 2 . 5 3 7 5 3 % 4 9 . 2 4 2 6 1 %

S tr o šk i d r u g i h p r i h o d k o vS t ro š k i a u d iviz u a ln ih s t o r i t e vO s t a l i s t ro š k i 9 7 1 1 % 9 1 0 1 %S k u p a j -S tr o šk i d r u g i h s to r i te v 9 7 1 1 % 9 1 0 1 %

S K U P A J -str o šk i p r o d a j e h r a n e , p i j a č e i n d r u g i h p r i h o d k o v 6 3 . 5 0 8 5 4 % 5 0 . 1 5 2 6 3 %

B r u to d o b i č e k ( i z g u b a ) 5 3 . 7 4 9 4 6 % 2 9 . 9 8 0 3 7 %S T R O Š K IS tr o šk i d e l aP la č e z a p o s le n c e v:

P la č e z a o p ra v l je n o d e lo 4 1 . 6 6 0 3 6 % 3 8 . 8 0 2 4 8 %N a g ra d e in s t im u la c i je 0 %

S k u p a j p l a č e z a p o sl e n c e v (a ) 4 1 . 6 6 0 3 6 % 3 8 . 8 0 2 4 8 %D a ja t ve in d ru g i s t ro š k i v z ve z i z d e lo m : 0 %

D a ja t v e v z v e z i s p la č a m i 6 . 7 3 6 6 % 6 . 8 1 9 9 %N a d o m e s t i la p la č 1 7 9 0 % 1 0 1 0 %

B o n i t e t e , p o v ra č i la in d ru g i p re je m k i 4 . 5 0 2 4 % 2 . 9 4 4 4 %S k u p a j d a j a tv e i n d r u g i s t r o šk i v z v e z i z d e l o m (b ) 1 1 . 4 1 7 1 0 % 9 . 8 6 4 1 2 %S k u p a j s t r o šk i d e l a (a + b ) 5 3 . 0 7 6 4 5 % 4 8 . 6 6 6 6 1 %D r u g i s t r o šk iP o rc e la n 4 5 5 0 % 0 %Č is t i ln a s re d s t va 1 . 1 3 1 1 % 6 3 0 1 %B re z p la č n e (G ra t is ) s t o r i t ve in d a r i la 0 % 0 %S t o r i t ve z u n a n j ih i z va ja lc e v 8 . 9 3 0 8 % 1 0 . 4 3 8 1 3 %J e d i ln i p r ib o r 3 2 2 0 % 0 %S t e k le n a p o s o d a 8 7 4 1 % 0 %S t ro š k i g la s b e in z a b a ve g o s t o v 3 . 8 1 5 3 % 5 . 4 6 0 7 %P o t ro š n i m a t e r ia l 1 . 0 5 5 1 % 8 3 3 1 %t is k o vin e in o b ra z c i 9 1 0 % 0 %S t ro š k i i z o b ra ž e va n ja in u s p o s a b l ja n ja 3 5 0 0 % 3 8 0 0 %Č iš č e n je d e lo vn ih o b la č i l 4 9 0 % 2 8 0 %S k u p a j d r u g i s t r o šk i 1 7 . 0 7 2 1 5 % 1 7 . 7 6 9 2 2 %

S K U P A J S T R O Š K I 1 3 3 . 6 5 6 1 1 4 % 1 1 6 . 5 8 7 1 4 5 %

P O S L O V N I I Z I D O D D E L K A H R A N A I N P I J A Č A(D O B I Č E K A L I I Z G U B A ) -1 6 . 4 0 0 -1 4 % -3 6 . 4 5 5 -4 5 %

Vir: Lastni izračun

24

Preglednica 5: Poročilo za ostale operativne oddelkePoročilo za OSTALE OPERATIVNE ODDELKE Realizacija: MESEC

Tekoče leto Preteklo letoOPIS EUR % EUR %PRIHODKI oddelkovOddelek Bazeni 33.238 49% 33.084 63%Oddelek Wellness center 33.379 49% 19.057 36%Oddelek telekomunikacij 826 1% 658 1%Skupaj- Prihodki ostalih operativnih oddelkov 67.443 100% 52.799 100%

STROŠKI ostalih operativnih oddelkovOddelek Bazeni 22.132 33% 20.674 39%Oddelek Wellness center 29.367 44% 21.080 40%Oddelek telekomunikacij 1.417 2% 1.416 3%Skupaj- Stroški ostalih operativnih oddelkov 52.916 78% 43.170 82%

POSLOVNI IZID ODDELKOVOddelek Bazeni 11.106 16% 12.410 24%Oddelek Wellness center 4.012 6% -2.023 -4%Oddelek telekomunikacij -591 -1% 2.681 5%POSLOVNI IZID OSTALIH OPERATIVNIHODDELKOV (DOBIČEK ALI IZGUBA) 14.527 22% 9.629 18%Vir: Lastni izračun

Preglednica 6: Poročilo za oddelek Najemi in drugi prihodkisintetični Poročilo za oddelek NAJEMI IN DRUGI PRIHODKI Realizacija: MESECkonto Tekoče leto Preteklo leto

OPIS EUR % EUR %Oddelčni PRIHODKI

765 Najem prostora in koncesije 1.294 1.294760 Provizije 1.758 2.158768 gotovinski popusti786 Odškodnine oz. penali786 Odškodnine po pogodbi777 Razlike pri menjavi tujih valut760 Pranje za goste po pogodbi z zunanjim izvajalcem777 Prihodki od obresti 150 11777 Prihodki iz nalova zavarovalnih pogodb789 Drugo 7.246 394

Skupaj-najemi in drugi prihodki 10.449 3.857Vir: Lastni izračun

25

Preglednica 7: Izračun kazalcev USALI za oddelek SOBEKazalci USALI za oddelek SOBE Obdobje: marec 2010 Obdobje: marec 2009

1 Skupno število vseh sob v hotelu 8.011 7.261

Sobe, k i niso na razpolago za najem

2 Sobe, ki se ne uporabljajo v času nizke sezone (min.30 dni) 0 0

3 Sobe, ki se ne uporabljajo dalj časa (6 mesecev in več) 0 0

4 Sobe za interno uporabo (sobe, ki jih uporabljajo zaposleni) 0 0

5 Število sob, ki niso v prodaji (2+3+4) 0 0

6 Število razpoložljivih sob(1-5) 8.011 7.261

Število zasedenih sob:

7 Individualni gosti 1.179 599

8 Skupinski gosti 3.523 2.985

9 Alotmajski gosti 0 0

10 Promocijski gosti 12 0

11 Zasedene sobe (7+8+9) 4.702 3.584

12 Skupaj zasedene sobe (7+8+9+10) 4.714 3.584

13 Stopnja zasedenosti v % (11/6*100) 59 49

14 Proste sobe (6-12) 3.297 3.677

Stopnje zasedenosti:

15 Individualni gosti (7/6*100) 15 8

16 Skupinski gosti (8/6*100) 44 41

17 Alotmajski gosti (9/6*100) 0 0

18 Promocijski gosti (10/6*100) 0 0

Število gostov:

19 individualni gosti 1.942 1.411

20 Skupinski gosti 6.312 4.660

21 Alotmajski gosti 0 0

22 Promocijski gosti 24

23 Skupno število gostov (19+20+21+22) 8.278 6.071

24 Število gostov na zasedeno sobo (23/12) 2 2

25 Število sob z več kot enim gostom 4.117 3.951

26 Večkratna zasedenost sobe (25/12) 1 1

27 Prihodi (število check-ins) 1.767 1.345

28 Povprečna doba bivanja gostov (23/27) 5 5

Vir: Lastni izračun

26

Preglednica 8: Izračun kazalnikov dobičkonosnosti hotelskega podjetja

Naziv kazalnika Opis kazalnika Izračun kazalnika Prikaz kazalnika v%Bruto dobičkonosnost razpoložljivih

sob(GOPAR)Bruto dobiček iz

poslovanja/razpoložljive sobe 25,27

Kazalniki Bruto profitna marža (GOP margin) Bruto dobiček izposlovanja/prihodek 36,49

dobičkonosnostiPrihodek pred fiksnimi stroški na

razpoložljivo soboPrihodek pred fiksnimi

stroški/razpoložljive sobe 25,27Dobičkonosnost razpoložljivih sob

(NOPAR)Dobiček iz poslovanja/razpoložljive

sobe 16,13

Dobičkovna marža (NOP margin) Dobiček iz poslovanja/prihodek 23,29

Vir: lastni izračun

Preglednica 9: Izračun kazalnikov uspešnosti poslovanja operativnih oddelkovNaziv kazalnika Opis kazalnika Izračun kazalnika Prikaz kazalnika

Kazalci uspešnostiPovprečna cena sobe (ADR) Prihodek od prodaje sob/število

plačanih sob v letuvEUR 76

poslovanjaPrihodek od prodaje sob na

razpoložljivo sobo ( RevPAR)Prihodek od prodaje

sob/razpoložljive sobevEUR 45

na soboSkupni prihodek od prodaje na

razpoložljivo sobo (Total RevPAR)Prihodek od prodaje/razpoložljive

sobevEUR 69

KazalciPovprečna cena obroka Prihodki oddelka hrane/število

obrokovvEUR 10

uspešnosti poslovanjaDelež stroškov oddelka hrane v

prihodkihStroški oddelka hrane/prihodki

oddelka hrane v % 114

oddelka hrane in pijačeDelež stroškov oddelka pijače v

prihodkihStroški oddelka pijače/prihodki

oddelka pijače v % 26

KazalciDelež stroškov dela Skupaj stroški dela/celotni

prihodki % 27

uspešnosti poslovanjaStroški dela na razpoložljivo sobo Skupaj stroški dela/razpoložljive

sobevEUR 19

na zaposlenegaStroški dela na zasedeno sobo Skupaj stroški dela/zasedene

sobevEUR 32

Vir: lastni izračun