UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

DEJAVNOSTI SKLADIŠČENJA IN UPRAVLJANJA ZALOG V PODJETJU TBP d.d.

Študentka: Jožica Šketa Naslov: Biš 45, Trnovska vas Številka indeksa: 81494026 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: marketing Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Trnovska vas, september, 2005

2

PREDGOVOR Namen diplomskega dela je prikazati in analizirati pomen in vlogo skladiščnega poslovanja in upravljanja z zalogami v podjetju TBP d.d., ki spada med hitro rastoča in razvojno naravnana podjetja in tudi na področju skladiščenja blaga sledi uspešnim podjetjem po svetu. Tema skladiščenja in upravljanja z zalogami je zanimiva tudi zato, ker smo ob teoretičnem delu, ob veliki prijaznosti zaposlenih v TBP, lahko spoznali, kako poteka vso delo v skladišču tudi iz praktičnega vidika. Osnovna naloga vsake skladiščne službe je spremljanje, varovanje in izdajanje surovin, polizdelkov, izdelkov in drugega blaga. Poleg vseh teh nalog pa ureja še vso dokumentacijo v zvezi s sprejetim in izdanim blagom. Zaradi čim bolj ekonomičnega poslovanja morajo biti skladišča zgrajena na čim bolj ustrezni lokaciji, zgradbe pa morajo biti zgrajene tako, da na najbolj učinkovit način služijo svojemu namenu. Iz tega sledi, da naj bo razpored blaga v skladišču popolnoma pregleden, zahtevani material hitro dosegljiv ter izpolnjeni vsi varnostni ukrepi. Ko se lotimo proučevanja skladiščnega poslovanja, kaj kmalu naletimo tudi na zaloge. Njihov obseg namreč določa skladiščni prostor in njegovo opremljenost kot tudi število zaposlenih v skladišču. Ker proizvodnja in prodaja ne potekata vedno enakomerno, tudi zaloge ne morejo biti vedno enake. Na višino zalog vplivajo številni dejavniki, ki izhajajo predvsem iz pogojev proizvodnega procesa in položaja na nabavnem ter prodajnem trgu. Kljub temu, da omogočajo nemoteno delovanje v proizvodnji in prodaji, pa vežejo občutna finančna sredstva in povzročajo precejšnje stroške. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo opisali celotno skladiščno poslovanje od marketinškega vidika pa vse do njegove ekonomičnosti in upravljanja z zalogami s pomočjo literature domačih in tujih avtorjev. Drugi del pa zajema celotno informacijsko vodenje regalnega skladišča in obračanja zalog v TBP. Pisanje diplomskega dela je potekalo v sodelovanju s podjetjem TBP, kjer smo ob pomoči zaposlenih dobili vse željene podatke in informacije.

3

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................................................... 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve................................................................................................................. 5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave......................................................................................................... 6

1.4 Uporabljene metode raziskovanja ........................................................................................................... 6

2 SKLADIŠČNO POSLOVANJE...................................................................................... 8

2.1 Marketinški vidik logistike ....................................................................................................................... 8

2.2 Skladišča in delitev skladišč...................................................................................................................... 9

2.3 Skladiščna tehnologija in oprema v skladiščih...................................................................................... 11

2.4 Smotrna razporeditev blaga v skladiščih .............................................................................................. 12

2.5 Izvajanje skladiščnih funkcij.................................................................................................................. 14 2.5.1 Prevzem, uskladiščenje in izdajanje materiala.................................................................................. 15 2.5.2 Skladiščna dokumentacija in evidenca ............................................................................................. 18

2.6 Ekonomičnost skladiščnega poslovanja................................................................................................. 19

3 ZALOGE ......................................................................................................................... 21

3.1 Pomen in vloga zalog ............................................................................................................................... 21

3.2 Gospodarjenje z zalogami materiala ..................................................................................................... 22 3.2.1 Stroški zalog ..................................................................................................................................... 24 3.2.2 Analiza ekonomične naročilne količine............................................................................................ 24

3.3 Sistemi naročanja .................................................................................................................................... 25

3.4 Kontrola stanja zalog .............................................................................................................................. 27

3.5 Analiza zalog ............................................................................................................................................ 28

4 DEJAVNOSTI SKLADIŠČENJA V PODJETJU TBP D.D. ..................................... 30

4.1 Predstavitev podjetja TBP d.d. .............................................................................................................. 30

4.2 Skladiščno poslovanje v podjetju TBP d.d. ........................................................................................... 33

4.3 Informacijska podpora lokacijsko vodenega regalnega skladišča ...................................................... 35 4.3.1 Regalno skladišče .............................................................................................................................. 37 4.3.2 Prihodnost in razvojni trendi v skladiščenju ...................................................................................... 38

4.4 Obračanje zalog v podjetju TBP d.d...................................................................................................... 39

4

5 SKLEP………………………………………………………………………………….43 POVZETEK………………………………………………………………………………45 LITERATURA…………………………………………………………………………...47 VIRI……………………………………………………………………………………….48 SEZNAM SLIK…………………………………………………………………………..48 SEZNAM TABEL………………………………………………………………………..48 PRILOGE………………………………………………………………………………...48

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu smo predstavili pomen in vlogo skladiščne dejavnosti ter s tem povezanega upravljanja zalog v podjetju TBP d.d. iz Lenarta v Slovenskih goricah. Naloge skladiščenja so različne v vsakem podjetju tako po svoji vsebini kot po svojem obsegu. Vsako podjetje dela v popolnoma različnih razmerah glede zagotovitve potrebnih surovin, različni so proizvodni procesi, ki zahtevajo skladiščenje materiala, in različna je tudi intenzivnost pri porabi materiala. Vsi različni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje zalog, so lahko odvisni od samega podjetja ali od zunanjih pogojev na tržišču. Vse to povzroča, da se v podjetjih pojavljajo zelo različne naloge skladiščenja, oziroma je različna intenzivnost teh nalog. Organiziranost skladiščenja v naših podjetjih rešuje le nekatere, največkrat le neposredne naloge, ki jih postavljajo potrebe po zalogah različnih vrst materiala. Le v redkih podjetjih rešujejo tudi širše naloge skladiščenja, le redko imajo v podjetjih zaposlene, ki analitično proučujejo problematiko skladiščenja in uvajajo boljše, sodobnejše metode skladiščnega dela. Problematika v centralnem skladišču podjetja TBP je bila v neučinkoviti metodi sledenja lokacije materiala. Material se je odlagal v skladišče, ni pa se vodilo evidence, kje natančno je ta material odložen. Zato so v podjetju razvili poseben projekt, na osnovi katerega so preuredili skladišče v regalno skladišče in materiale opremili s črtnimi kodami. S tem se je bistveno povečala preglednost poslovanja in kontrola stanja zalog.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je analizirati pomen in vlogo skladiščenja in upravljanja zalog v podjetju TBP, ki je registrirano za samostojno proizvodnjo in trženje bovden potegov za evropsko avtomobilsko industrijo in že kar nekaj let tudi za proizvodnjo plastične folije za potrebe embalaže, zlasti v prehrambeni industriji in industriji zdravil. Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke vrste blažilec v materialnih tokovih zagotavlja možnosti za njihov normalni potek. S tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času. Na drugi strani pa skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanje zalog, povzroča občutne stroške. Velik del zalog nastaja zaradi slučajnih sprememb, ki jih pričakujemo v vsem materialnem dogajanju, jih pa ne moremo dovolj točno vnaprej predvideti. Skladiščenje je torej dejavnost, ki v velikem delu služi pokrivanju različnih nepredvidenih ali celo nepredvidljivih dogajanj v procesu materialne preskrbe.

6

Cilji diplomskega dela so naslednji:

- opredeliti pomen skladiščenja in zalog, - analizirati skladiščno dejavnost v podjetju TBP d.d., - predstaviti projekt informacijske podpore regalnega skladišča, - opredeliti vlogo in stroške zalog.

Osnovne trditve, ki smo jih skušali dokazati:

- skladiščno poslovanje obsega vse dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala,

- temeljna naloga skladiščne službe je ohranitev vrednosti materiala ob minimalnih skupnih stroških skladiščenja,

- material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, tok materiala od prevzema do izdaje mora biti enosmeren, že pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala, celotni sistem uskladiščenja je treba urediti tako, da ga lahko nadziramo,

- cilj skladiščnega poslovanja je minimiziranje skladiščnih stroškov ob zagotovitvi načrtovane stopnje oskrbe proizvodnje z materiali in kupcev s končnimi izdelki,

- visokoregalna skladišča so ena izmed uspešnih novosti v integralnem prevozu in skladiščenju,

- zaloge materiala omogočajo nemoteno delovanje proizvodnje in prodaje, hkrati pa vežejo občutna finančna sredstva in povzročajo tudi precejšnje stroške.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Skladiščna služba ima v vsakem podjetju (ne glede na usmeritev) vmesni položaj na osnovi gibanja poti materialov ali blaga od nabave do prodaje. V zadnjem desetletju se vse več pozornosti posveča načrtovanju skladišč, njihovi tehnologiji in notranji opremi. Tveganja s prevelikimi ali premajhnimi zalogami so velika, zato so podjetja prisiljena iskati notranje rezerve – predvsem v notranji organiziranosti, saj sodobno trženje terja hitro in točno dobavo ter usklajenost med nabavo in prodajo. V diplomskem delu smo se omejili na dejavnost skladiščenja poslovanja kot elementa logističnega sistema.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja Naša raziskava je poslovna, saj gre za proučevanje poslovanja industrijskega podjetja. Uporabili smo dinamično metodo, kar pomeni, da smo proučili sedanje stanje skladiščnega poslovanja v podjetju TBP in kakšne spremembe se obetajo na tem področju v prihodnosti. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili metodo deskripcije, s pomočjo katere smo opisali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva, metodo klasifikacije, kjer smo definirali

7

pojme, ter metodo kompilacije, kjer smo s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim raziskovalnim problemom prišli do oblikovanja novih stališč. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili podatke, ki smo jih pridobili z metodo intervjuja in z razpoložljivo dokumentacijo v podjetju TBP, ter na spletni strani podjetja in seveda v strokovni literaturi in revijah. Uporabili smo literaturo domačih in tujih avtorjev.

8

2 SKLADIŠČNO POSLOVANJE

2.1 Marketinški vidik logistike Podjetniška logistika zajema tok materiala in informacij od dobavitelja do proizvajalca in od tega dalje do posrednika in končno do porabnika oz. potrošnika. Na podlagi tega si dejavnosti marketinga ne moremo zamisliti brez logistike, ker se ni mogoče izogniti pri izpolnjevanju kupoprodajnih pogodb premagovanju prostora in časa. Zaradi tega se je razvila posebna veja znanosti »marketinška logistika«, ki se ukvarja s problemi, kako z optimalnimi stroški fizično prenesti blago na pravo mesto, v pravem času, v pravi količini in nepoškodovano, upoštevajoč še druge kakovostne dejavnike: hitrost, zanesljivost, točnost, itd (Požar 2000, 11). Marketinška logistika pričenja svojo aktivnost kot mikrologistični (pod)sistem nelogističnega poslovnega sistema, z vrednotenjem lastnega položaja pri izvajanju logističnih storitev. Ob tem proučuje tudi položaj drugih udeležencev na tržišču logističnih storitev. Glede na sprejete cilje, ki so izvedeni iz marketinga dobavitelja oziroma odjemalca blaga in so zato nanj tudi naravnani, mora marketinška logistika skrbeti za racionalni pretok stvari v logističnem kanalu. To pomeni, da s svojo aktivnostjo skrbi za zniževanje stroškov, skrajševanje dobavnega časa, izboljšanje dobavne pripravljenosti, vse z namenom, da se povečajo prodajne možnosti izdelkov oziroma za čim boljši dobavni servis, kar velja tudi, ko gre za nabavo blaga. Marketinško zasnovana logistika pomeni v logističnem poslovnem sistemu njegovo temeljno naravnanost na pokrivanje potreb zunanjega okolja po logističnih storitvah. Temu smotru bo prilagodil takšen poslovni sistem svoj storitveni program, distribucijo, kontroliranje in komuniciranje, vse z namenom, da bo konkurenčen in izbran za izvajalca logističnih storitev (Oblak 1987, 80-81). Logistično usmerjeni dejavniki (inštrumenti) marketinga na katere ima podjetje direkten vpliv:

a) Proizvod Podjetje mora že pri načrtovanju proizvoda misliti na dimenzijske in druge kakovosti proizvoda, ki vplivajo na logistiko. Pri velikih in težkih predmetih bo treba (ob ohranitvi funkcionalnosti) pomisliti na obliko proizvoda, ki vpliva na lažje rokovanje, omogočanje zložljivosti oz. razstavitve proizvoda, lažje transportno embaliranje in izrabo palet, kontejnerjev, itd. b) Cena proizvoda Vrednost blaga je znesek, ki ga je odjemalec pripravljen plačati za proizvod. Dodana vrednost, ki predstavlja osnovo za uspeh podjetja je močno odvisna od logistike. Na eni strani je mogoče s pomočjo logistike doseči na trgu višjo ceno, na drugi strani pa je mogoče dodano vrednost povečati z znižanjem stroškov za logistične operacije.

9

c) Pot prodaje Pot prodaje je lahko neposredna od proizvajalca do potrošnika. Lahko pa je daljša preko posrednikov. S podaljšanjem poti preko posrednikov se praviloma povečajo stroški (provizije, transportni stroški, stroški zalog, itd.). Današnja informacijska tehnologija omogoča krajšanje poti med proizvajalcem in potrošnikom. Krajšanje poti prodaje zlasti pospešujejo komunikacije preko Interneta. d) Fizična distribucija Pri fizični distribuciji gre za fizično oskrbo nabavnih materialov, kakor tudi za dostavo gotovih izdelkov odjemalcem. S tem v zvezi se pojavi vrsta problemov, ki zahteva določitev proizvodnih poti. e) Ekonomska propaganda Na podlagi virov ugotavljamo, da podjetja potrošijo vse večje vsote denarja za ekonomsko propagando. Hitri povpraševalni porast prisili podjetja, da uvedejo nova skladišča ali razširijo obstoječa ter vzdržujejo temu primerne zaloge. Vendar, brez dobro organizirane logistike ves uspeh ekonomske propagande ne bi mogel uspeti. f) Sloves firme V različnih fazah življenjskega cikla proizvoda se funkcije marketinga spreminjajo, spreminjati pa se morajo tudi določeni elementi logistike oz. mora biti večji ali manjši poudarek na posamezne elemente logistike (Požar 2000, 12-15).

2.2 Skladišča in delitev skladišč Skladišče je prostor, kjer shranjujemo različne vrste materiala ali blaga, torej prostor z vsemi napravami, ki omogočajo sprejemanje, čuvanje in izdajanje blaga. Vanj vključujemo tudi manipulacijski prostor, prostor za vodstvo, pripravo skladiščnih opravil in evidenc ter vso skladiščno opremo od navadnih polic do avtomatiziranih naprav. Skladiščno poslovanje obsega vse dejavnosti, ki se nanašajo na prevzem, skladiščenje in izdajo materiala. Temeljna naloga skladiščne službe je ohranitev vrednosti materiala ob minimalnih skupnih stroških skladiščenja, ki obsegajo stroške lokacije skladišča, njegove organizacije in notranje ureditve ter stroške izvajanja skladiščnih funkcij (Potočnik 1998, 100). Skladiščenje je sestavni del vsakega logističnega sistema. Ima pomembno vlogo pri doseganju zadovoljstva kupcev. Je aktivnost, ki povezuje proizvajalca in kupca. Skladiščenje lahko definiramo kot del logističnega sistema podjetja, ki skladišči blago v in med točkami izvora in porabe blaga in zagotavlja informacije o stanju, pogojih in razpoložljivosti skladiščenega blaga (Lambert in Stock 1993, 263). Blago se uskladiščuje iz različnih razlogov, in sicer zaradi (Jelenc 1983, 212): časovnih premostitev prodaje in nakupa blaga, potrebnih manipulacij z blagom, sezonskega značaja proizvodnje, kombiniranja različnih vrst transporta, čakanja na transportno sredstvo in podobno.

10

Ločimo lahko štiri vrste skladišč (Oblak 1997, 188-189):

Tovarniška skladišča, imenovana tudi skladišča končnih izdelkov, so nameščena blizu proizvodnje in sprejemajo na tem kraju končne izdelke zastran premoščanja časa med proizvodnjo in prodajo blaga. Ta čas bi naj bil čim krajši.

Centralna skladišča, pomenijo tovarniškim skladiščem zaporedno funkcijo

skladiščenja. Njihovo število je večidel omejeno, vendar pa skladiščijo celoten sortiment izdelkov, ki jih proizvaja podjetje. Njihova funkcija je v tem, da po potrebi popolnijo manjkajoče zaloge blaga tam, kjer jih ni.

Območna skladišča. Naloga območnih skladišč je zagotoviti hrambo blaga, dokler

ga ne potrebujejo v proizvodnji ali pa na prodajnem tržišču v neki regiji, ki je lahko sestavljena iz več delnih območij. S tem se razbremeni hranjenje zalog blaga v drugih skladiščih, razbremenijo se tudi pred in postopnje skladiščenja.

Izdajna sikladišča. Njihova naloga je, da iz uskladiščenih količin blaga sestavljajo

količinske enote blaga po zahtevah odjemalcev in jih pripravijo ter predajo v odpravo. Izdajna skladišča so podrejena posameznim prodajnim območjem za oskrbo tam nastanjenim komitentom.

Vrsto skladišča označuje vrsta blaga, stopnja koncentracije, skladiščne enote, vrsta proizvodnje, razpoložljiv prostor ter drugi elementi skladiščnega procesa (Ogorelc 2001, 126). Glede na blago ali material delimo skladišča v (Ivanko in Bergant 1999, 110-112):

skladišče materiala in surovin, skladišče polizdelkov, skladišče končnih izdelkov, skladišče investicijske opreme, skladišče orodja, skladišče embalaže, skladišče goriv in maziv.

Glede na gradnjo pa delimo skladišča v:

zaprta, kar pomeni, da so zidana, zaklenjena in varovana, odprta, ki so nepokrita in varovana, pol odprta, namenjena so tistim materialom, ki so velikih dimenzij, vendar morajo

biti zaščiteni pred snegom, dežjem, vetrom, soncem, silose, ki so namenjeni predvsem materialu v razsutem stanju, hladilnike uporabljajo predvsem trgovinska podjetja za hranjenje hitro pokvarljivih

živil, cisterne, ki so namenjene tako proizvodnim kot tudi trgovskim podjetjem.

11

2.3 Skladiščna tehnologija in oprema v skladiščih Pod skladiščno tehnologijo razumemo tiste naprave, ki omogočajo ravnanje z materialom ali blagom, ki bo ali je že uskladiščeno. Sem sodijo sistemi palet različnih izvedb (ravne, polične, boks). Palete se leseni podstavki na katere je naloženo pakirano blago ali material različne teže. Njihove prednosti so v teži in višini prenosljivih tovorov. Poleg palet sodijo k skladiščni tehnologiji še vse vrste dvigovalnih vozil na električni oziroma motorni pogon, dvigala (mostna, viseča, vrtljiva), motorizirani viličarji, pritrjeni transporterji in kontejnerji. Katero izmed omenjenih tehnologij se uporablja je odvisno od vrste skladišča, namena skladišča in prostora, ki je namenjen skladiščni službi. Pri uvajanju skladiščne tehnologije moramo biti pozorni na:

kje je skladiščni prostor (pritličje ali nadstropje), mere prostora glede na transportno pot, višino prostora, trdnost tal oz. nosilnost, način dobave blaga (kamioni, železnica itd.), kontrolno mesto (kontrola blaga ali materiala), transportne stroške.

Med skladiščno opremo sodijo tiste naprave, ki zagotavljajo pravilno skladiščenje materiala ali blaga in ugodne pogoje dela. Sem sodijo: ogrevanje skladiščnih prostorov, razsvetljava, ventilacija, naprave za hlajenje, požarno varnostne naprave in klimatske naprave (Ivanko in Bergant 1999, 116-117). Z notranjo ureditvijo skladišča (Potočnik 1998, 107-108) razumemo dimenzioniranje in notranji razpored prostorov, določanje prometnic, izdajnih in prevzemnih mest ter delovnih mest skladiščnikov, razmestitev potrebne opreme v teh prostorih, namestitev uskladiščenega materiala in označevanje posameznih delov skladišča. Notranja ureditev je v največji meri odvisna od značilnosti materiala, ki ga skladiščimo in od količine posameznih vrst materiala. Za optimiranje in notranjo ureditev skladišč velja temeljno pravilo:

dobavna enota = transportna enota = skladiščna enota = izdajna enota

Pravilno urejeno skladišče temelji na naslednjih predpostavkah (Potočnik 1998, 102):

notranja ureditev mora zagotoviti čim manj manipulacij, čim krajše prevozne poti, čim manj premeščanj, nobenih zastojev pri prevozu itd.;

material mora biti uskladiščen pregledno in dosegljivo, že pri uskladiščevanju je treba misliti na izdajo materiala, celotni sistem skladiščenja je treba urediti tako, da ga lahko nadziramo;

12

skladišče mora omogočiti uskladiščevanje prevoznih enot npr. palet in kontejnerjev;

skladišče naj bo priključeno na javne prometnice, kar bo omogočalo neoviran dovoz in odvoz;

skladišče naj omogoča čim enakomernejšo razporeditev dela in kratke čakalne čase; skladišče naj zagotavlja ohranjanje kakovosti uskladiščenega materiala z

organizacijskimi in tehničnimi rešitvami; skladišče naj bo zgrajeno tako, da se lahko hitro prilagodi različnim pogojem

prevzema in izdaje materiala. Uspešnost skladiščnega poslovanja je v veliki meri odvisna od tega, koliko smo pri gradnji skladišča in njegovi ureditvi uspeli zadovoljiti navedene zahteve.

2.4 Smotrna razporeditev blaga v skladiščih Bistveni element za smotrno poslovanje skladiščne službe je tudi notranja ureditev skladišč. Notranja ureditev skladišča mora biti takšna, da omogoča ekspeditivno poslovanje. V največji meri je odvisna od lastnosti materiala, ki ga skladiščimo in od količine posameznih vrst materiala. Če hočemo zagotoviti smotrnost v notranji ureditvi skladišča, moramo upoštevati naslednje štiri zahteve (Kaltnekar 1993, 265-266):

- smotrnost in preglednost skladiščenja, - pravilno prostorsko razporeditev, - zavarovanje pred škodami (na primer vlaga, požar, toplota), - smotrno in zadostno označevanje.

Osnovni problem namestitve v skladišču je, kako čim bolje izkoristiti skladiščni prostor in pri tem doseči najnižje stroške prenosa in manipuliranja z blagom (Ferišak in drugi 1983,152). Preglednost skladiščenja zelo olajša in pospeši skladiščno poslovanje. S tem zadovoljimo tudi eno od osnovnih zahtev skladiščenja: njegovo ekspeditivnost, zmanjšajo pa se tudi stroški dela v skladišču. Preglednost skladiščenja lahko zagotovimo na ta način, da material v skladišču sortiramo po skupinah, podskupinah in posameznih artiklih in za vsako vrsto materiala točno določimo njegovo mesto. Prenatrpanost skladišča namreč otežuje delo in pravilno funkcioniranje skladiščne službe. Osnovno pravilo razporeditve v skladišču: čim krajše transportne poti morajo biti na tistih relacijah, kjer je intenzivnost transporta največja. Iz tega izhaja, da je treba uskladiščiti čim bližje ob glavnem prehodu tiste vrste materiala, ki imajo največjo transportno intenzivnost, ostale pa po padajoči intenzivnosti vse dalj od vhoda in glavnega prehoda. V samih kotih skladišča naj bo shranjen material, ki ga le redko uporabljamo. Teža in prostornina materiala pogosto vplivata na razdelitev skladišč v posamezne cone. Skladišča drobnega materiala so prostorsko ločena od skladišč za velike kose. Razumljivo

13

je tudi, da odlagamo težje kose nižje, lahek material pa na višje police (Kaltnekar 1993, 266). Ivanko in Bergant (1999, 122) navajata osnovna načela zlaganja blaga:

blago mora biti zloženo po skupinah ali podskupinah, znotraj skupin pa po vrstah blaga,

urejena preglednost in dostop do blaga, blago mora biti zloženo (tako ni potrebe po prelaganju ob novih pošiljkah ali

odpremi), upoštevati moramo načelo: blago, ki prvo prispe v skladišče, ga tudi najprej

odpremimo. Če upoštevamo dejstvo (Kaltnekar 1993, 267), da imamo v skladišču shranjenih včasih tudi več tisoč vrst različnega materiala, moramo njegovo razporeditev v skladišču postaviti zadosti elastično. Odločiti se moramo med dvojno možnostjo: ali zelo togo postavimo skladiščni razpored in s tem zagotovimo največjo preglednost ali postavimo ta razpored zelo elastično in s tem omogočimo prilagajanje dejanskim razmeram in boljše izkoriščanje skladiščnega prostora. Oba načina imata svoje prednosti in pomanjkljivosti in tudi vse možne vmesne variante. TABELA 1: POGOJI IN POSLEDICE TOGEGA ALI ELASTIČNEGA RAZPOREDA MATERIALA V SKLADIŠČU

tog razpored

elastičen razpored

pogoji

spremembe v poslovanju število različnih vrst materiala količine posameznih vrst materiala spremembe uskladiščenih količin obseg posameznih kosov

redke veliko majhne redke majhen

pogoste majhno velike pogoste velik

posledice

preglednost skladiščenja izkoriščenost skladiščnega prostora vključevanje novih artiklov

velika slaba težko

majhna dobra lahko

Vir: Kaltnekar 1993, 267;

Razvrstitev blaga je odvisna tudi od pogojev transporta, predvsem je pomembna pogostost izdajanja blaga, stanje skladiščnih komunikacij in mehanizacije. Zanemariti pa ne smemo tudi organizacije notranjega transporta. Notranji transport zajema premikanje blaga, surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, gotovih proizvodov in drugih dodatnih materialov v podjetju. Vključuje torej transport v predelavi oziroma proizvodnji, skladišču, med predelavo in skladiščem, transport med proizvodno-predelovalnimi obrati in transport med skladišči v podjetju (Logožar 2004, 78).

14

Poznamo različne sisteme razporejanja materiala v skladišču. Osnovne značilnosti nekaterih so:

Abecedni in številčni razpored skladiščenja je tipičen predstavnik togega razporeda. Vsaka posamezna vrsta materiala dobi svojo točno oznako in svoje točno določeno mesto v skladišču. Deluje na principu: vsak material vedno na isto mesto.

Skladiščenje po trenutno prostem prostoru izkorišča prednosti in ima vse pomanjkljivosti elastičnega razporeda. Vsak material, ki na novo pride v skladišče, razporedimo na tisto mesto, kjer je trenutno razpoložljiv prostor. Značilna je slaba preglednost.

Skladiščenje po trenutno prostem prostoru z uporabo plana lokacije in kartoteke. Ta sistem zajema prednosti obeh prejšnjih. Vsako vrsto materiala uskladiščimo na tisto mesto, kjer je trenutno razpoložljiv prostor. Na kartoteki materiala pa označimo, kje smo ta material postavili.

Notranja ureditev skladišč je torej bistveni element, ki določa organizacijo skladiščnega poslovanja. Zato moramo to vprašanje čim bolje rešiti že pri projektiranju podjetja. Zaradi številnih vplivov in sprememb mora biti to potem pomembna naloga skladiščne službe v vsem času delovanja podjetja (Kaltnekar 1993, 267-268).

2.5 Izvajanje skladiščnih funkcij Osnovna funkcija skladiščenja je njegova varovalna funkcija. S svojimi zalogami izravnava vsa nihanja v materialnih tokovih, ki jih prinaša dinamičnost poslovnega dogajanja. S tem omogoča vzpostaviti nemoteno povezavo med proizvodnjo in nabavo ter zagotavlja stalnost preskrbe delovnih mest in enakomeren tok proizvodnje. Izvrševanje zahtev osnovne funkcije skladiščenja narekuje oblikovanje številnih podrobnejših nalog. Vse te naloge mora skladiščenje v podjetju nujno reševati, če hočemo zagotoviti uspešno poslovanje skladišč in celotne materialne dejavnosti. Številni dejavniki, ki vplivajo na skladiščne zaloge in na delovanje skladišč, se stalno spreminjajo. Zato moramo tudi stalno proučevati njihov vpliv na delo skladišča in tega prilagajati nastalim spremembam (Kaltnekar 1993, 257-258). Temeljne aktivnosti, ki so vključene v skladiščenje so (Waters 2003, 286):

sprejemanje blaga od dobaviteljev, identificiranje blaga, raztovarjanje materiala iz dostavnih vozil, kontroliranje količine in kakovosti, etiketiranje materiala s črtno kodo, sortiranje blaga po potrebi, premostitev materiala v večja skladišča, premostitev materiala v ranžirno področje, razporejanje materiala glede na naročila, pakiranje,

15

nalaganje materiala na dostavna vozila in razpošiljanje naročil, kontroliranje vseh komunikacij in povezanih sistemov.

Skladiščni sistem (Dmitrovič 1996, 61) opravlja dve funkciji: hranjenje zalog in ravnanje z materiali. Ravnanje z materiali zajema dejavnosti nakladanja, razkladanja, premikanja izdelkov znotraj skladišča in odpremo naročil. Hranjenje zalog je preprosta akumulacija zalog na nekem mestu v določenem obdobju. Pri ureditvi pretoka blaga skozi skladišče moramo upoštevati dejstvo, da mora podjetje (Vorina 2004, 25):

omogočiti dobro povezavo s prevoznimi sredstvi znotraj in zunaj podjetja, zagotoviti preglednost in nemoten dostop do lokacijskih mest v skladišču, opredeliti standardizirane transportne enote (palete), zagotoviti nadzor nad pretokom materiala oziroma blaga s pomočjo materialne

dokumentacije. Kot smo že omenili je osnovna funkcija skladiščenja njegova varovalna funkcija. Iz tega izhaja tudi osnovni cilj, ki ga ima ta dejavnost v vsakem podjetju: premostiti mora časovno razliko med časom prispetja materiala oz. proizvodnje gotovih proizvodov in časom uporabe ali odpreme, pri tem pa ohraniti delovne predmete količinsko in kakovostno neoporečne.

2.5.1 Prevzem, uskladiščenje in izdajanje materiala Prevzem materiala Blago ali material prevzema skladišče. Pri prevzemu moramo ugotoviti ali blago kvalitativno in kvantitativno ustreza navedbam v spremnem dokumentu. Elementi prevzema so dogovorjeni v pogodbi, najvažnejši element je kraj prevzema (Ivanko in Bergant 1999, 123). Prevzem materiala izvršimo na podlagi prevzemnice, povratnice, interne dobavnice ali komisijskega zapisnika.

Količinski prevzem materiala poteka na podlagi preštevanja, merjenja ali tehtanja celotne količine oz. na podlagi vzorcev. Če je pri prevzemu ugotovljeno, da se količina materiala ne ujema z dokumenti, izdela skladišče komisijski zapisnik , ki je podlaga za zahtevek do dobavitelja, da odpravi napako.

Kakovostni prevzem materiala lahko izvrši skladišče le za standardizirani material.

Praviloma ugotavlja podjetje dejansko kakovost materiala s kemično analizo, primerjavo fizikalnih lastnosti ali drugih značilnosti posameznih vrst materiala v oddelku vhodne kontrole ali pri pooblaščeni instituciji.

Postopek pri komisijskem prevzemu materiala. Če skladišče ugotovi količinsko ali

kakovostno napako, mora nabavna služba določiti komisijo za prevzem materiala.

16

Komisija ima nalogo, da ugotovi dejansko stanje ter vzroke, zakaj so nastale napake pri dobavi. Na podlagi tega sestavi zapisnik.

V skladiščih, kjer vodijo prevzem in izdajo računalniško, poteka prevzem po

naslednjih postopkih:

- usmeritev vozila na ustrezno lokacijo razkladanja oz. prevzema materiala, - identifikacija materiala, - razkladanje vozila, oblikovanje ustreznih skladiščnih prevoznih enot oz.

določitev prevzemnega mesta na vhodu, - grobi količinski prevzem, - podrobni količinski in kakovostni prevzem, - priprava prevzemne dokumentacije, vpisovanje podatkov o materialu, - avtomatska določitev lokacij za uskladiščenje in - morebitno reklamiranje dobave.

Vodstvo prevzemnega oddelka usmeri vse prispele pošiljke po lokacijah skladiščenja in določi mesto, kjer se bo material prevzemalo. Na dobavnici dobavitelja so vsi podatki o materialu, ki jih vnesejo v računalnik ali obvestijo nabavo.

S kontrolo rokov preverimo, ali je dobavitelj upošteval dogovorjeni dobavni rok. Pri zamudi dobav materiala lahko nastanejo težave v proizvodnji oziroma pri prodaji končnih izdelkov, posledice tega pa so pogodbene kazni, zmanjšanje prodaje in poslabšanje bonitete oziroma dobrega imena podjetja. Tudi predčasna dobava je lahko nezaželena, če podjetje nima prostih zmogljivosti v skladišču oziroma nastanejo s prevzemom predčasno dobavljenega materiala dodatni stroški (Potočnik 1998, 116-117).

Uskladiščenje materiala Uskladiščenje materiala je druga pomembna funkcija skladiščnega poslovanja. Od pravilne namestitve je odvisno čuvanje materiala ter preprečevanje izgub. Nepravilna namestitev povzroča neracionalno izrabo prostora in večje stroške manipulacije z materialom. Način uskladiščenja materiala je odvisen od številnih dejavnikov:

vrste materiala, ki ne vpliva le na namestitev, ampak tudi na lokacijo in gradnjo skladišča ter njegovo organiziranost. Pri kosovnem materialu je način skladiščenja enostaven, zato pa je težje skladiščiti razsute materiale;

tehnološke značilnosti materiala bistveno vplivajo na razporeditev materiala v

skladišču. Nekatere vrste materiala so občutljive na vlago, druge na toploto, tretje je potrebno skladiščiti pri nizkih temperaturah ali celo zmrzniti;

prostorska zmogljivost skladišča opredeljuje skupaj s tehnološkimi značilnostmi

materiala tehnične rešitve skladiščenja. Namestitev materiala mora ustrezati zahtevam in ritmu proizvodnje. Material, ki ga je potrebno izdajati večkrat in v večjih količinah, mora biti uskladiščen bliže izdajnemu mestu in obratno. Izdajanje naj poteka v enakem zaporedju, kot je skladišče prevzelo material;

17

z izbrano tehniko skladiščenja moramo zagotoviti hitro in učinkovito kontrolo, pa tudi ekonomičnost skladiščnega poslovanja, ki je vse bolj odvisna predvsem od uporabe sodobne mehanizacije (viličarji, palete, kontejnerji). Pri fiksnem sistemu določimo za vsako vrsto materiala točno določen prostor. Pri fleksibilnem sistemu skladiščimo prevzeti material na naslednje prosto skladiščno mesto, izdajamo pa iz vsakokrat najbolj primernega mesta (Potočnik 1998, 118-119).

Uskladiščen material moramo zaščititi. Med skladiščenjem nastajajo primanjkljaji (kalo in kraja) ter kvar materiala. Pri shranjevanju in varovanju trgovskega blaga morajo v skladiščih upoštevati lastnosti uskladiščenega blaga. Posebno pozornost morajo posvetiti temperaturi in vlažnosti zraka, načinu zlaganja in blagovni soseščini. Sprotna ali občasna kontrola zalog je nujna prav zaradi materialnih izgub. Ker vemo, da izgube vedno nastajajo, moramo uvesti poseben sistem kontrole zalog v skladiščih. Dobro postavljen sistem kontrole je hkrati preventiven ukrep, saj možnost preverjanja sili ljudi k natančnemu delu (Potočnik 1998, 120-121). Izdajanje materiala Vsako posamezno izdajo sproži dokument (izdajnica, medskladiščnica, dobavnica), ki ga skladišču pošlje porabnik materiala. Skladišča izdajajo material:

- za potrebe proizvodnje, - za potrebe drugih skladišč, - pri prodaji materiala, polproizvodov ali gotovih proizvodov, - pri pošiljanju materiala na predelavo ali dodelavo, - samo knjižno pa pri ugotavljanju razlik zaradi izgub (kalo, kvarjenje, razsip) ali

primanjkljajev pri posipu (Kaltnekar 1993, 260). Pri pokvarljivem materialu (Potočnik 1998, 122) moramo posebej paziti, da izdajamo najprej tisti material, ki smo ga prej uskladiščili. Za izdajanje materiala velja načelo, da je potrebno izdati najprej tisti material, ki je bil sprejet v skladišče prej, in šele nato kasneje prevzeti material, torej metoda »prvi v - prvi iz« (»first in – first out«; FIFO). SLIKA 1: FIFO METODA PREVZEMA IN IZDAJE BLAGA IZ SKLADIŠČA

prevzemanje v skladišče

FIFO skladiščenje

čas

izdajanje iz skladišča

Vir: Potočnik 1998, 122;

18

Če ima material, ki je bil izdan iz skladišča, kakovostne napake, mora prejemnik nemudoma ugovarjati. Skladišče mora ugotoviti, ali je kakovostna napaka nastala med skladiščenjem ali pa gre za skrito napako, ki je nastala že pri dobavitelju ipd. Skladišče prevzema, čuva in izdaja tudi drobni inventar, rezervne dele, embalažo itd.

2.5.2 Skladiščna dokumentacija in evidenca Skladiščna služba mora voditi dokumentacijo o blagu ali materialu, ki ga sprejme ali izda. Materialna dokumentacija spremlja celotno poslovanje z materialom. Številne poslovne dogodke, ki povzročijo kakšno koli spremembo v materialnih vrednostih, evidentiramo v posameznih dokumentih. Večina teh dokumentov nastaja znotraj podjetja. Vsi ti dokumenti opravičujejo različne poslovne dogodke in spremljajo tekočo materialno dejavnost (Kaltnekar 1993, 497). Skladiščno dokumentacijo sestavljajo naslednje listine:

prevzemnica, s katero skladišče potrjuje prevzem materiala. Ta dokument služi kot osnova za materialno zadolžitev skladišča, zato mora točno zajeti predvsem podatke o prevzetem materialu. Izpolnjuje se v treh izvodih, od katerih eden ostane v skladišču kot dokument za evidentiranje v skladiščni kartoteki (Priloga 5);

izdajnica je dokument, ki se uporablja za izdajo materiala iz skladišča v

proizvodne enote. Zajema iste podatke kot zahtevnica. Izdajnica se uporablja tudi pri izdaji polizdelkov, pomožnega materiala, embalaže ipd. (Priloga 6);

medskladiščnica je dokument, ki se uporablja za premike materiala med skladišči

iste proizvodne enote. Ker se material samo prenaša iz skladišča v skladišče, se seveda skupna količina materiala v zalogi ne spremeni; z medskladiščnico se razbremeni le eno skladišče in obremeni drugo;

povratnica se uporablja pri vračilu materiala iz proizvodnje, kadar je bilo izdano

preveč materiala oz. če je bil spremenjen proizvodni program, pa tudi vračilo napačno izdanega materiala. Zajema iste podatke kot izdajnica;

dobavnica je dokument, ki se uporablja pri prodaji končnih izdelkov. Vsebuje

naslednje podatke: naslov kupca, datum dobave, naziv in kodo materiala ali blaga, enoto mere, količino, ceno in vrednost (Priloga 4).

Sodobno skladiščno evidenco omogoča računalniško spremljanje prevzema in izdaje materiala, ki zagotavlja tudi takojšnjo ugotovitev zaloge in s tem pravočasno odločanje o količini novega naročila. Kljub računalniškemu spremljanju materiala nastajajo v skladišču razlike med knjižno in dejansko količino materiala. Dejansko stanje materiala in odmike od knjižnega stanja ugotavljamo z inventuro (Potočnik 1998, 123-124).

19

2.6 Ekonomičnost skladiščnega poslovanja Uspešnost skladiščne službe ugotavljamo s primerjavo stroškov te službe v enakih časovnih obdobjih ob upoštevanju količine in vrednosti blaga. Ekonomičnost skladiščnega poslovanja je v glavnem odvisna od pravilnega skladiščenja, racionalne izrabe opreme in tehnologije, organizacije dela v tej službi in pravilne ocenitve skladiščnih zalog (Ivanko in Bergant 1999, 112). Skladiščni stroški v večini podjetij predstavljajo občutno postavko v skupnih stroških. Delimo jih v tri skupine:

stroške uskladiščenega materiala, stroške skladiščnega prostora, stroške delovanja skladišča.

Stroški uskladiščenega materiala so tisti stroški, ki nastanejo zato, ker imamo material v zalogi. Material ima določeno vrednost, ki veže obratna sredstva. Kot strošek moramo upoštevati obresti vezanih sredstev. Stroški skladiščnega prostora so amortizacija zgradb ali najemnina prostora, pa tudi amortizacija v skladišču uporabljene opreme (različnih polic, predalov, regalov in podobnih stabilnih naprav). Stroški delovanja skladišča so stroški zaposlenih, ki opravljajo dela pri prevzemanju, shranjevanju, izdajanju materiala, pripravljanju pošiljk ipd. Sem štejemo tudi stroške vodenja skladišča, evidenc in kontrole zalog ter stroške vzdrževanja skladišč, razsvetljave in gretja, zavarovanja in varovanja (Potočnik 1998, 112). Pri skladiščenju (Ballou 1985, 240) pa se pojavi tudi vprašanje, ali podjetja resnično potrebujejo skladišča kot del logističnega sistema. Če so količine potrebnega materiala znane in fiksne in se jih lahko dobavlja sproti, skladišče ni potrebno. Vendar so količine malokdaj natančno določene, transport ni vedno 100 odstotno zanesljiv, zato bi lahko prišlo do nepotrebnih stroškov. Stroški skladiščenja in upravljanja z materiali so torej upravičeni, ker so pogojeni s transportom in proizvodno-nabavnimi stroški. Cilj vsakega podjetja je ekonomično skladiščenje, ki je posledica primerjave stroškov skladiščenja, proizvodnje in transporta. Pri odločanju za lokacijo skladišč (Logožar 2005, 6) je pomembno predvsem vprašanje, kako bo izbrana lokacija vplivala na stroške skladiščenja in na stroške prevozov. V zvezi s tema vrstama stroškov velja splošno pravilo, da večje število skladišč pomeni višje stroške skladiščenja in nižje stroške prevozov ter obratno. Slika 2 prikazuje primer, ko eno skladišče nadomestimo s štirimi skladišči. Eno skladišče pokriva 16 kvadratnih kilometrov, štiri skladišča na enaki površini pa vsako 4 kvadratne kilometre, zato so poti do središča štirih kvadratov krajše in s tem transportni stroški nižji. Na drugi strani pa so operativni stroški za štiri skladišča višji, ker vsako skladišče zahteva določeno število delavcev, ter tudi določene minimalne zaloge, v celoti pa skupaj več kot

20

eno samo skladišče. Upravljanje logistike mora pretehtati, pri katerem številu skladišč bodo eni in drugi stroški izenačeni in najnižji. SLIKA 2: PRIMERJAVA TRANSPORTNIH RAZDALJ GLEDE NA ŠTEVILO SKLADIŠČ

4

2 2 2

Vir: Logožar 2005, 6; Skladiščenje torej povzroča občutne stroške in bistveno vpliva na uspešnost celotnega gospodarjenja z delovnimi predmeti in tudi na gospodarnost poslovanja celotnega podjetja. Zato moramo kot cilj skladiščenja vsekakor postaviti tudi gospodarnost samega skladiščnega poslovanja in s tem povezano skrb za gospodarno poslovanje celotnega podjetja (Vorina 2004, 25).

2

S

4 4 S

4

21

3 ZALOGE

3.1 Pomen in vloga zalog Zaloga se razume kot količina blaga, odložena (uskladiščena) na določenem mestu (skladišču) v podjetju. Zaloge na eni strani omogočajo neprekinjeno proizvodnjo, na drugi strani pa povzročajo stroške, saj je v njih vezan kapital, ki bi ga sicer lahko bolj koristno uporabili. Predstavljajo približno 30% vloženih sredstev podjetja. Velik del zalog nastaja zaradi nepredvidenih sprememb v procesu materialne preskrbe. Zaradi tega se v praksi mnogokrat zgodi, da gospodarimo s previsokimi zalogami, pri tem pa pozabimo na stroške. Vzroki, zaradi katerih se pojavljajo potrebe po zalogah, so:

neskladnost med časom proizvodnje in časom porabe, oddaljenost med krajem proizvodnje in krajem porabe, različni trgovski in finančni pogoji in potreba po varnosti oskrbe.

Poleg pomanjkljivosti, ki jih srečujemo pri zalogah, imajo le-te tudi dobre lastnosti. Zagotavljajo namreč neprekinjeno in učinkovito delovanje proizvodnih organizacij. Pogoj za učinkovito delovanje podjetja in ustvarjanje dobička je torej skrbno planiranje in nadzorovanje zalog (Završnik 2000, 68-69). Poznamo naslednje vrste zalog:

varnostne zaloge, operacijske zaloge, signalne zaloge, maksimalne zaloge.

Varnostna zaloga se vzdržuje, da se premosti pomanjkanje materiala ob nepričakovanih dogodkih in da se zagotovi nemotena oskrba trga ali proizvodnje. Gre torej za nekakšno rezervo. Operacijska zaloga je zaloga, ki zadostuje podjetju za normalno proizvodnjo v času enega naročilnega cikla. Signalna zaloga je tista višina zaloge, pri kateri se mora sprožiti postopek nabave. Enači se lahko z dobavnim rokom, saj mora prispeti nova količina v trenutku, ko se v skladišču doseže raven varnostne zaloge. Maksimalna zaloga pomeni tiso mejo v višini zalog, do katere je še gospodarno skladiščiti surovine. Pogosto je potrebna za določanje obsega skladiščnega prostora (Logožar 2004, 83).

22

Završnik (2000, 69) deli zaloge v naslednje skupine:

Proizvodne zaloge: surovine, materiali, sestavni deli in sestavine bodočih izdelkov, ki vstopajo v proizvodni proces. Ločimo dve vrsti:

- posebni sestavni deli, ki so proizvedeni na podlagi specifikacije podjetja, - običajni industrijski sestavni deli, ki jih je možno takoj dobaviti.

Zaloge pomožnega materiala: material za vzdrževanje, popravilo in delovanje.

Uporablja se v proizvodnem procesu, vendar ne postane sestavni del proizvoda (mazalno olje, milo, deli za popravilo strojev itd.).

Zaloge polizdelkov: polizdelki na različnih stopnjah proizvodnega procesa

(zadolžena proizvodnja).

Zaloge končnih izdelkov: končni izdelki pripravljeni za odpremo (zadolžena prodaja).

Zaloge opravljajo več funkcij, med katerimi so najpomembnejše naslednje:

omogočajo geografsko specializacijo proizvodnje z vidika komparativnih prednosti posameznih lokacij v zvezi s produkcijskimi dejavniki,

omogočajo oblikovanje prodajnega sortimenta iz izdelkov, ki se prodajajo na raznih lokacijah,

prispevajo k zniževanju stroškov proizvodnje, omogočajo vodenje ustrezne transportne politike, z zalogami se lahko vzdržuje ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, z njimi se regulirajo nenadne in nepričakovane spremembe povpraševanja (Jelenc

1983, 262-263).

3.2 Gospodarjenje z zalogami materiala Gospodarjenje z zalogami je zelo pomemben del poslovne politike, ker vpliva na velikost potrebnih obratnih sredstev. Trg in konkurenca silita podjetje k stalnemu zniževanju stroškov, zato je koristno poznati metode, ki so danes razvite na tem področju. Zelo znana je metoda »just in time«. Cilj vsakega podjetja je, da se zaloge čim hitreje obrnejo. To se izračuna s koeficientom obračanja zalog, ki pove kolikokrat se zaloge materiala ali blaga obrnejo v enem poslovnem letu. Izračunamo ga:

Ko = vrednost porabljenega materiala ali blaga v letu : vrednost povprečnih zalog materiala

23

Pomembno je tudi poznati čas trajanja enega obrata zalog. Tega izračunamo, če damo v razmerje število dni v letu s koeficientom obračanja: Čo = število dni v letu : Ko. Lahko pa izračunamo tudi, koliko obratnih sredstev bomo porabili za zaloge. To dobimo, če izračunamo razmerje med vrednostjo porabljenega materiala ali blaga in koeficientom obračanja zalog: Os = vrednost porabljenega materiala ali blaga : Ko. Minimalne zaloge izračunamo, če zmnožek med letno porabo materiala ali blaga in časa dobave damo v razmerje s številom delovnih dni v letu: Zm = letna poraba materiala ali blaga X čas dobave : število delovnih dni v letu (Ivanko in Bergant 1999, 114-115). Zaloge niso in ne morejo biti vedno enake. Tako nizke kot tudi visoke zaloge imajo svoje slabosti. Optimalna višina zalog je tista, ki ni premajhna in ne prevelika, biti mora nekje vmes. To je tista višina zalog, pri kateri dosežemo največjo gospodarnost ob čim manjšem riziku izpada. Treba je torej upoštevati oboje: stroške samega skladiščenja in stroške, ki jih lahko povzročijo izpadi. Šele na osnovi skupne razultante vseh teh stroškov lahko ugotovimo, kakšna naj bo optimalna višina zalog v dani situaciji (Kaltnekar 1993, 275). Pri določanju optimalne zaloge se srečujemo z nekaterimi pomembnimi vprašanji (Potočnik 1998, 114):

Kako pogosto in kdaj ugotavljamo stanje zalog? Ali naj bo ta kontrola stalna ali občasna?

Kdaj moramo zalogo dopolnjevati in kako načrtovati količino vsakokratnega naročila?

Kolikšna naj bo količina za vsakokratno dopolnjevanje zalog? Kolikšna so možna odstopanja od predvidenih količin in časa dobave in kakšno

stopnjo varnosti oskrbe zahtevamo? Zaloge omogočajo nemoteno delovanje proizvodnje in prodaje, hkrati pa vežejo občutna finančna sredstva in povzročajo tudi precejšnje stroške. Oboje postaja še pomembnejše, če razmere na trgu motijo različni zunanji dejavniki in materiala ni mogoče dobiti vedno oz. vedno po enakih pogojih. Logožar (2005, 9) navaja nekaj pomembnih načel, kako upravljati zaloge:

Ko podjetje izdeluje izdelke velike vrednosti iz večjega števila sestavnih delov manjše vrednosti, je primerno, da vzdržuje zaloge teh sestavnih delov, ne pa zalog končnih izdelkov na koncu pretoka materiala. Če pa ustvarja večjo dodano vrednost na posameznih segmentih pretoka materiala, je bolje pomakniti zaloge na konec procesa proizvodnje.

Velja splošno načelo, da zaloge naraščajo s številom končnih izdelkov. Če je potrebnih le nekaj sestavnih delov za proizvodnjo velikega števila izdelkov,

je bolje imeti te sestavne dele blizu zadnjega dela proizvodnega procesa. Daljši pretočni čas zahteva na splošno več zalog, nasprotno velja za krajši pretočni čas.

Tudi razmere na trgu vplivajo na zaloge: potreba po zalogah se poveča, če se blago prodaja hitreje.

24

3.2.1 Stroški zalog Zaloge omogočajo neprekinjeno proizvodnjo in prodajo, hkrati pa povzročajo precejšnje stroške. Z vidika upravljanja so z zalogami povezane tri skupine stroškov (Završnik 2000, 72-76):

a) stroški vzdrževanja zalog, ki jih sestavlja pet glavnih elementov: - oportunitetni stroški investiranih sredstev (12-20%), - stroški zavarovanja (2-4%), - davek na premoženje (1-3%), - stroški skladiščenja (1-3%), - stroški zastaranja, poškodovanja in uničenja (4-10%).

b) nabavni stroški (stroški naročanja) nastajajo v procesu nabave in so povezani z

nastajanjem, evidenco in spremljanjem naročil, obsegajo pa: - predhodne stroške (definiranje potreb, izbira dobaviteljev, telefaks…), - stroške dobave blaga (stroški prevoza in dostave, carine, zavarovanja…), - stroške prevzema (prevzem materiala, vhodna kontrola, plačilo računov…).

c) stroški pomanjkanja zalog. Posledice, ki se pojavijo zaradi pomanjkanja zalog so

naslednje: - pomanjkanje končnih izdelkov, - stroški neizkoriščenega časa zaradi zastojev v proizvodnji, - stroški aktivnosti, povezanih s pomanjkanjem zalog, - izguba zaupanja kupcev zaradi nesposobnosti ponudbe ali dobave.

Upravljanje zalog je za slovensko gospodarstvo zelo pomembno. V raziskavah slovenskih podjetij so ugotovili, da imajo stroški zalog največji delež celotnih logističnih stroškov. Stroški za zaloge dosegajo v slovenskih proizvodnih podjetjih tudi do 54 odstotkov vseh stroškov, ki nastajajo v podjetjih (brez stroškov nabavljenega materiala). V trgovskih podjetjih dosegajo tudi 57 odstotkov vseh stroškov v podjetju. Pri končni odločitvi o upravljanju zalog pa morajo v podjetjih razmisliti, ali ne bi bilo smiselno sočasno upoštevati še drugih elementov logistike. Če bo vodstvo logistike stremelo k čim nižjim zalogam, bo to verjetno ustrezalo finančnemu oddelku, nikakor pa ne trženjskemu, saj se bo zaradi manjše dobavne pripravljenosti povečala možnost izgube odjemalcev (Logožar 2005, 8-9).

3.2.2 Analiza ekonomične naročilne količine Pri upravljanju zalog se največkrat postavlja vprašanje glede količine naročenega materiala. Gre za vprašanje ekonomične naročilne količine. Primeren obseg naročila je tisti, ki zmanjša vse stroške, povezane z naročilom. Ti stroški zajemajo:

stroške vzdrževanja zalog, nabavne stroške in stroške samega materiala.

25

Točko ekonomične naročilne količine dosežemo, ko so: letni stroški vzdrževanja zalog (SVZ) = letni nabavni stroški (NS) SLIKA 3: EKONOMIČNA NAROČILNA KOLIČINA

C – celotni stroški

Letni stroški

SVZ – stroški vzdrževanja zalog

NS – nabavni stroški

ENK

0

0 Obseg naročila Vir: Završnik 2000, 77;

3.3 Sistemi naročanja Zaradi sprememb zunanjih in notranjih pogojev so potrebne zaloge zdaj večje, drugič manjše. Spreminjajo se številni dejavniki, ki vplivajo na višino zalog in z njimi je potrebno spreminjati tudi zaloge. Cilj vodenja zalog je minimizirati naložbe v zaloge, biti učinkovit in se izogibati zastojem proizvodnje. Podjetje ima za ta namen na voljo več sistemov ali načinov naročanja. Pri tem se moramo zavedati, da vodenje več sto ali tisoč postavk zalog ni lahka naloga. Če hočemo, da bo uspešno, moramo poskrbeti za sistematično vodenje zalog, to pa dosežemo le z učinkovito kontrolo zalog (Carter in Price 1993, 157).

26

Obstajajo številni sistemi naročanja. Završnik (2000, 79) jih razvršča v štiri skupine:

1. Ciklični ali sistem stalnega intervalnega naročanja. Ta sistem temelji na pregledu posameznih postavk zalog v rednih časovnih presledkih oz. ciklih. Maksimalna zaloga in čas trajanja cikla oz. čas pregleda zalog sta vnaprej določena. Vsakič, ko napoči čas pregleda zalog, se naroči ustrezna količina za dopolnitev zaloge, tako, da se zaloga ponovno dvigne na maksimalni nivo. Zaloge lahko spremljamo tedensko, mesečno ali vsaka dva meseca, četrtletno ali polletno. Na vprašanje KDAJ naročiti, dobimo odgovor s pomočjo rednih pregledov zalog. Pri vprašanju KOLIKO naročiti, je količina opredeljena glede na tri faktorje: število dni med enim ali drugim pregledom, dnevna poraba skozi obdobje, ter količina, ki je trenutno na voljo in tista, ki je trenutno naročena. Sistem »sprotne kontrole« je specifična oblika cikličnega sistema. Ta posebna metoda se uporablja v proizvodnji, kjer se dan za dnem proizvaja osnovni proizvod in to v velikih količinah. 2. Sistem na točki naročila oz. sistem naročanja stalne količine. Bistvo tega sistema je v tem, da ima vsaka postavka svoj optimum zalog in da zato temelji na točki naročila ter količinskih dejavnikih, ne pa na komponenti časa. Avtomatsko delovanje sistema dosežemo z rednim popisom zalog. V primeru računalniškega vodenja zalog, se vse to avtomatsko odvija preko računalnika, ki spremlja padanje nivoja zalog za vsak element posebej. V tem trenutku sistem obvesti dobavitelja, ki ponovno »napolni« skladišče do planiranega maksimalnega nivoja zalog. Vnaprej določena točka naročila torej odgovori na vprašanje, KDAJ naročiti. Pri vprašanju, KOLIKO naročiti je najsmotrneje določiti takšen obseg naročila, da bo hkrati tudi ekonomičen. Na drugi strani pa ima ta sistem resne omejitve:

- največji problem je v uporabi preteklih dogodkov o višini povpraševanja, namesto sedanjih,

- sistem deluje pravilno le v primeru, če se vsi materiali porabljajo v približno stabilnih količinah in če roki dobave ne nihajo pretirano.

3. Načrtovanje potreb po materialu (NPM) je računalniško podprt sistem, ki na osnovi plana proizvodnje in marketinških napovedi združuje medsebojno odvisne potrebe po materialu v časovne termine. Uporablja se predvsem takrat, če je povpraševanje po materialu neenakomerno in medsebojno odvisno. Za uspešno izvajanje sistema NPM potrebujemo plan proizvodnje, seznam materialov in seznam zalog:

- Plan proizvodnje natančno določa kaj, kdaj in v kakšnih količinah se bo proizvajalo.

- Seznam materialov vsebuje vse materiale in sestavo teh materialov iz posameznih komponent.

- Seznam zalog vsebuje popis posameznih postavk na zalogi oz. njihovo stanje.

27

4. Just – in - time nabava (ravno ob pravem času). Sistem nabave »just-in-time« pomeni nabavljanje ravno pravih količin materiala na ravno pravo mesto ob ravno pravem času, da bi lahko izdelali ravno pravo količino izdelkov.Takšen sistem odpravlja nepotrebne zaloge, zmanjšuje skladiščne stroške in povečuje hitrost obračanja sredstev. JIT sistem deluje le v podjetjih z neprekinjeno proizvodnjo ali v srednje velikih podjetjih, ki proizvajajo manjše število standardiziranih proizvodov. KDAJ in KOLIKO naročiti? Količino in pogostost nabavljanja potrebnih količin določita kupec in dobavitelj skupaj, z namenom, zmanjšati kupčeve stroške zalog ter zagotoviti učinkovito in praktično poslovanje dobavitelja.

3.4 Kontrola stanja zalog Vse aktivnosti in procese v logističnem sistemu je potrebno na ustrezen način spremljati in kontrolirati. Kontrolo logističnih procesov lahko razdelimo v dve skupini (Ferišak in drugi 1983, 260):

operativno kontrolo izvaja podjetje med posameznimi procesi, npr. med

izvrševanjem naročil za kontrolo formalne in vsebinske pravilnosti odpravnic, računov in drugih dokumentov. K operativni kontroli štejemo še kontrolo zalog v skladišču, kontrolo spoštovanja zastavljenih rokov (dostave, izdelave, plačila računov itd.) ter kontrolo odprave in drugo potrebno kontrolo;

vodstveno in upravljalno kontrolo pa izvaja podjetje tako, da sintetizira podatke o posameznih procesih in aktivnostih in o pojavih znotraj njih v okviru določenega časa.

Materialne izgube v skladiščih nastajajo zaradi fizičnih, kemičnih, bioloških in drugih sprememb na materialu ter zaradi razsipa in odtujitve materiala. Prav zaradi materialnih izgub je potrebna kontrola zalog. Ker vemo, da te izgube vedno nastopajo, je treba torej uvesti poseben sistem kontrole stanja zalog v skladiščih. Že same evidence, ki so podlaga za kasnejša preverjanja, deloma predstavljajo instrument kontrole. Najzanesljivejšo kontrolo predstavlja primerjava med vknjiženimi količinami in dejanskimi zalogami različnih vrst materiala v skladiščih. To kontrolo opravimo ob različnih inventurah. Poznamo različne vrste inventur:

redno inventuro, ki jo moramo po predpisih opraviti enkrat letno, običajno ob

koncu leta, ter ob večjih organizacijskih spremembah (integracijah, likvidacijah itd.);

periodično inventuro v določenih časovnih terminih za razne obračune ali za posebne vrste blaga (pokvarljivo, modno, zelo drago blago);

izredno inventuro, ki jo največkrat zahtevajo zunanji ukrepi ali organi (sprememba predpisov, cen, davkov ali zahteva sodnih oblasti), in

permanentno ali tekočo inventuro, ki teče v celotnem poslovnem obdobju. Posamezne vrste materiala kontroliramo ob različnih časih. Vsako vrsto materiala pa je treba kontrolirati vsaj enkrat letno.

28

Ob inventurah ugotavljamo tudi vzroke za nastanek razlik med knjižnim in dejanskim stanjem ter predlagamo ukrepe proti krivcem. Večkrat pa bi morali podrobneje analizirati vzroke, s čimer bi ugotovili možnosti za preventivne ukrepe. Le s temi se bomo lahko že vnaprej zavarovali nastanka novih izgub (Kaltnekar 1993, 269-270).

3.5 Analiza zalog Ker proizvodnja in prodaja ne tečeta vedno enakomerno, tudi zaloge ne morejo biti vedno enake. Kljub temu, da se skušajo sodobna podjetja zalogam izogniti, se le te pojavljajo v različnih oblikah in na različnih mestih logistične verige. Na višino zalog vplivajo številni dejavniki, ki izhajajo predvsem iz pogojev proizvodnega procesa in položaja na nabavnem ter prodajnem trgu. Kaltnekar (1993, 273-274) navaja naslednje dejavnike, ki vplivajo na višino zalog:

likvidnost podjetja in s tem v zvezi možnosti za izkoriščanje situacije na tržišču, odvisnost od tržišča, predvsem odnos med ponudbo in povpraševanjem, proizvodna stroka oz. njena intenzivnost v porabi materiala, krajevni komunikacijski in transportni pogoji, individualni pogoji prodajnega in proizvodnega programa podjetja, cilji splošne poslovne politike podjetja.

Vsako podjetje ima potrebo po zalogah. V proizvodnih podjetjih morajo imeti, zaradi kontinuiranega toka proizvodnega procesa, določene zaloge materiala, polproizvodov, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov. Cilj vsakega podjetja je, da so zaloge čim manjše in, da se čim hitreje obrnejo ter preoblikujejo v finančna sredstva, ki so potrebna za novi krog procesa poslovanja (Ferišak in drugi 1983, 178). Začetno planiranje in kasnejši nadzor zalog se opravlja na osnovi posameznih postavk in končnega proizvoda, ki je sestavljen iz teh postavk. Začetni pogoj za uspešno upravljanje zalog je razvoj kataloga zalog, kateremu sledi natančna in temeljita ABC analiza. a) Katalog zalog Za njegovo pripravo je potrebno vse postavke v zalogah natančno opisati, identificirati s proizvajalčevo številko proizvoda, označiti z uporabnikovo identifikacijsko številko ter nato klasificirati. Priprava in vzdrževanje takšnega kataloga imata dva pomena:

- katalog zalog služi kot sredstvo komuniciranja. Osebju iz različnih oddelkov omogoča, da svoje delo opravljajo učinkoviteje;

- pomemben je za sam proces nadzora zalog. Posebej je pomembno, da zmanjšamo število zapisov za identične dele.

b) ABC analiza zalog

ABC analiza zalog ločuje vse pojave v tri skupine, od katerih ima vsaka svoje pomembne značilnosti. Skupina A zajema razmeroma majhno število vrst materiala, zato pa nasprotno

29

skupina C zajema zelo veliko število vrst, ki pa imajo zelo majhno skupno vrednost. Med ti dve mejni skupini uvrstimo skupino B kot neko sredino. Materialne postavke je torej smotrno združiti v tri skupine:

v razredu A je približno 10% postavk, ki predstavljajo okoli 75% skupne vrednosti,

v razredu B je približno 15% postavk, ki predstavljajo okoli 15% skupne vrednosti, v razredu C je približno 75% postavk, ki predstavljajo okoli 10% skupne

vrednosti. Z razvrstitvijo materialov v razrede A, B in C, se lahko ugotovi, za katere materiale bi se naj uvedla oskrba »just in time« (za materiale iz skupine A) in za katere bi naj oskrba potekala (za materiale iz skupin B in C) preko skladišč (Završnik 2000, 70-71). SLIKA 4: ABC ANALIZA ZALOG

Vir: Završnik 2000, 72;

80 60 40 20

100 Odstotek

vrednosti postavk v zalogi

A – postavke

B - postavke

C - postavke

0 20 40 60 80 100

Odstotek postavk v zalogi

30

4 DEJAVNOSTI SKLADIŠČENJA V PODJETJU TBP d.d.

4.1 Predstavitev podjetja TBP d.d. TBP je okrajšava za naziv firme Tovarna bovdenov in plastike d.d. Lenart. S proizvodnjo bovden potegov so pričeli leta 1962 v podjetju Klemos. Postopoma se je proizvodnja bovden potegov širila za potrebe dvokoles, motornih koles in avtomobilov. V Lenartu so pridobivali sodobno tehnologijo in nova znanja ter se razvili v ugledno podjetje za samostojno proizvodnjo in trženje bovden potegov za evropsko avtomobilsko industrijo. V podjetje so leta 1983 vključili proizvodnjo plastike. Od takrat proizvajajo plastične folije za potrebe embalaže, zlasti v prehrambeni industriji in industriji zdravil. Leta 1992 so tovarno preimenovali v TBP – Tovarno bovdenov in plastike Lenart. Leta 1995 je postala delniška družba in uporablja skrajšano ime TBP d.d. Lenart. SLIKA 5: LOGOTIP PODJETJA TBP d.d.

Vir: TBP d.d., 2005; Urejeni proizvodni prostori, sodobna tehnološka oprema in usposobljeni strokovni kadri omogočajo proizvodnjo 35 milijonov bovden potegov na leto. Več kot 85% svojih izdelkov plasirajo na tuja tržišča. Usposobljen tim mladih strokovnjakov, ki so organizirani v razvojno-raziskovalni službi, zagotavlja, da se lahko družba poteguje za najzahtevnejše projekte in da ji zaupajo veliki proizvajalci avtomobilov. So direktni dobavitelj bovden potegov in nekaterih drugih proizvodov tovarnam VW, AUDI, ŠKODA, SEAT, PORSCHE, LAMBORGHINI in preko sistemskih dobaviteljev BROSE, VALEO, DR. SCHNEIDER, DELPHI, KIRCHOV, VITTE še nekaterim ostalim avtomobilskim tovarnam: JAGUAR, BENTLEY, LANDROVER, FORD, GM. Poslovni partnerji po svetu priznavajo, da je TBP d.d., Tovarna bovdenov in plastike, sodobna evropska tovarna. Izobraženi in visokokvalificirani kadri v razvoju, tehnologiji, službi kakovosti in marketingu zagotavljajo dobro organizirano proizvodnjo, kar potrjujejo doseženi standardi kakovosti evropske avtomobilske industrije ISO 9001, ISO 14001, VDA 6,1 in ISO/TS 16949. Poslovni proces je povezan in podprt s sodobnim informacijskim sistemom, kar daje družbi ustrezno prožnost pri komuniciranju s kupci in dobavitelji. Uporaba sistema CATIA omogoča natančen in hiter prenos informacij, zlasti pri razvoju novih izdelkov.

31

Družba je v lasti menedžerskega in strokovnega kadra ter skupine delavcev, zaposlenih v TBP. Večino ustvarjenega čistega dobička usmerjajo v razvoj družbe, predvsem v posodobitev tehnološke opreme. Vodstvo družbe si ob podpori lastnikov prizadeva za stalni pozitivni trend razvoja TBP, kar je pomembno tudi za lokalno okolje in celotne Slovenske gorice. Cilj podjetja je doseči optimalen poslovni rezultat z upoštevanjem sprejetih načel poslovanja ter stalnim zadovoljevanjem pričakovanj kupcev, zaposlenih, lastnikov in okolja.

SISTEM KAKOVOSTI = IZBOLJŠAVE = SISTEM POSLOVANJA

V TBP kakovost razumejo kot funkcijo vodenja na vseh ravneh-cilj je celovito upravljanje kakovosti;

Vsak zaposleni je odgovoren za svoje delo, ki ga mora opravljati skladno s Poslovnikom

kakovosti;

Pravo merilo kakovosti izdelka je zadovoljen kupec, zaposleni, lastniki in okolje;

Vsak zaposleni mora upoštevati standarde in predpise o varovanju okolja;

Proces stalnih izboljšav je sestavni del vsake aktivnosti v podjetju;

Njihov cilj je najvišji nivo kakovosti ob minimalnih stroških;

Skrb za kakovost je odgovornost vseh zaposlenih;

Strategija podjetja je delo brez napak;

S politiko kakovosti seznanijo vse zainteresirane stranke;

Politiko kakovosti oblikuje in nadzira direktor družbe in je enotna za celotno podjetje;

Politika kakovosti je usklajena z akti družbe in upošteva skrb za kakovost, okolje, zdravje in varnost pri delu.

Podjetje TBP je edino podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja s proizvodnjo bovden potegov za avtomobilsko industrijo. Zaposluje 450 delavcev v dveh enotah proizvodnje in v upravi. Celotne proizvodne površine podjetja merijo 11.471m², druge pokrite površine so v izmeri 4.941m² in zemljišča ob objektih 11.467m². Slika 6 prikazuje objekt proizvodnje na Gradiški 3 v Lenartu.

32

SLIKA 6: TBP d.d., OBJEKT PROIZVODNJE

Vir: TBP d.d., 2005; Proizvodni program podjetja TBP: a) Bovden potegi za: odpiranje vrat avtomobilov, pomik stekel na avtomobilih na ročni in električni pogon, ključavnice na avtomobilih, klimatske naprave, odpiranje pokrova rezervoarja goriva, motorna kolesa, malo kmetijsko mehanizacijo, ročne zavore osebnih in tovornih avtomobilov, odpiranje pokrova motorja in prtljažnika.

b) Proizvodnja PVC folij za vakuumiranje: PVC trde folije, prozorne ali obarvane, ugodne za preoblikovanje, PVC folije za farmacijo, PVC folije za prehrambeno industrijo.

33

Rast prihodkov, kapitala, proizvodnje in števila zaposlenih v podjetju TBP v obdobju od leta 1995 do 2005 : PRIHODKI V obdobju od leta 1995 – 2005 je povečanje :

skupnih prihodkov za 454%, izvoza za 676%, domačega trga za 112%.

Razmerje v letu 2005 izvoz : domači trg = 85 : 15. KAPITAL Kapital se je v zadnjih desetih letih povečal za 470%. PROIZVODNJA V KOLIČINI Povečanje količinske proizvodnje v letih 1995 – 2005:

bovden potegi za 240%, plastična folija za 40%.

Razmerje po prihodkih v letu 2005 bovden potegi : plastična folija = 90 : 10. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Število zaposlenih se strmo vzpenja in se je od leta 1995 povečalo za 153%. Leta 1995 se je pričela proizvodnja avtomobilskih sedežnih prevlek pod blagovno znamko Prevent. Proizvodna enota Avtomobilske sedežne prevleke se je v letih 1996 in 1997 preoblikovala v gospodarsko družbo Prevent-Halog d.o.o. z večinskim tujim kapitalom. Družbi TBP d.d. in PHL d.o.o. sta organizacijsko in kapitalsko povezani.

4.2 Skladiščno poslovanje v podjetju TBP d.d. Skladiščenje je zelo pomembno področje poslovanja vsakega podjetja. Zagotavlja pogoje materialnih tokov za njihov normalni potek. S tem omogoča delovanje nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja nemoteno in pravočasno oskrbovanje. Uspešnost skladiščnega poslovanja je v veliki meri odvisna od tega, koliko je podjetje pri gradnji skladišča in njegovi notranji ureditvi sledilo najnovejšim zahtevam. Osnovno načelo uskladiščevanja materiala, ki ga dosledno upošteva tudi podjetje TBP je, da mora biti material uskladiščen pregledno in dosegljivo, že pri uskladiščevanju pa je potrebno misliti na izdajo materiala. Zato so v skladišču TBP razvili poseben program za lokacijsko vodenje materiala. Za vsak material, ki se nahaja v skladišču vodijo točno evidenco, kje, na katerem mestu je uskladiščen. Vse to jim omogoča najnovejša brezžična tehnologija in sodobno urejeno regalno skladišče. Prevzem in izdajo materiala opravljajo z brezžičnimi ročnimi čitalci črtne kode, ki omogočajo preglednost podatkov o zalogah in lokacijah v skladišču, hkrati pa tudi sledenje

34

statusa komisioniranja in lokacije komisionarjev: sistem pošlje po kako blago najbližjo osebo, ki delo opravi v najkrajšem času. Z ročnim čitalcem skladiščnik odčita oz. skenira črtno kodo celice, šifro materiala in količino. Šifra in količina sta zapisani na VDA etiketi, ki se nahaja na embalaži materiala. Terminal v katerega se vstavi ročni čitalec je povezan z računalnikom in preko te povezave se prenašajo skenirani podatki v posebno datoteko v računalniku. Za podporo skladiščno materialnemu poslovanju v TBP uporabljajo programski paket TRDNJAVA, ki omogoča: - vodenje poljubnega števila skladišč s knjiženjem dokumentov: prevzemnica, izdajnica,

dobavnica, prenosnica povratnica in odpis; - različne metode vrednotenja skladišč: povprečne cene zaloge, povprečne nabavne cene,

zadnje nabavne cene, planske cene, prodajne cene, LIFO in FIFO metodo; - avtomatsko evidentiranje podatkov o prevzemu izdelkov iz proizvodnje; - avtomatsko evidentiranje prevzemnice, dobavnice…; - poleg klasičnih skladiščnih izpisov še vodenje minimalnih, zastarelih in povprečnih

zalog; - delo z optičnimi čitalniki črtne kode; - vodenje porabe po stroškovnih nosilcih-nalogih; - popolno obdelavo inventur: prenose stanj, inventurne pole, obdelavo razlik itd. Material se izdaja po sistemu »first in – first out« (FIFO metoda; prvi noter – prvi ven), pri katerem je zagotovljena možnost, da tisto blago, ki je bilo prej uskladiščeno tudi prej izdajo. Vse to seveda omogoča sistem regalno urejenega skladišča. Regalno skladišče podjetja TBP je sestavljeno iz 11 regalnih vrst, ki so označene s črkami od A do K. V vsaki vrsti je različno število celic, vseh skupaj je 948. Glede na to, da je oprema skladišča najnovejša (novi regali, viličarji in ročni čitalci), ocenjujejo njeno trenutno vrednost na okrog 70 milijonov tolarjev. Gibanje materiala v centralnem skladišču opravljajo z naslednjimi transportnimi vozili:

enim regalnim viličarjem, tremi navadnimi viličarji in večimi manjšimi ročnimi viličarji.

Za transportiranje blaga se največ poslužujejo cestnega transporta (s tovornjaki), izjemoma tudi letalskega (za manjše in lažje pošiljke preko pošte) ter železniškega in pomorskega transporta. Glede na to, da veliko poslujejo s tujimi partnerji širom sveta, jim ni nobena zvrst transporta tuja. Odločanje o tem, kako je potrebno ravnati z materiali, gotovimi izdelki in dokumentacijo v skladišču nikoli ne sme biti prepuščeno posamezniku. Za ravnanje z uskladiščenim blagom, kroženjem, izpolnjevanjem in shranjevanjem dokumentacije je potrebno izdelati poseben PREDPIS in zagotoviti tudi točno izpolnjevanje tega predpisa. V podjetju TBP dosledno upoštevajo in se ravnajo po internem predpisu, ki ga je izdelalo in potrdilo za to usposobljeno vodstvo.

35

4.3 Informacijska podpora lokacijsko vodenega regalnega skladišča Problematika centralnega skladišča podjetja TBP je bila v neučinkoviti metodi sledenja lokacije materiala. Material se je odlagal v skladišče, ni pa se posebej vodilo evidence, kje natančno je ta material odložen. Zaradi tega je prišlo do zmešnjav in nepotrebnega iskanja materiala po skladišču. Na osnovi tega so razvili poseben projekt »Informacijska podpora lokacijsko vodenega regalnega skladišča«, z namenom, da se skladišče uredi, se postavijo regali na katerih bo imel vsak material svojo točno določeno in s črtno kodo označeno mesto oz. celico. Podvig je bil uspešno izveden in skladišče je urejeno v sodobno evropsko centralno skladišče. Sestavljeno je iz 11 regalnih vrst z oznakami od A do K. Vsako regalno mesto je označeno z oznako in črtno kodo (Slika 7). Vse črtne kode so v višini dostopne za enostavno skeniranje (za višje regale oz. celice je črtna koda spodaj). SLIKA 7: OZNAKA REGALNEGA MESTA IN ČRTNA KODA

Vir: TBP d.d., 2005; Za uvajanje oz. začetek dela so v regalnem skladišču TBP izbrali ročni čitalec črtne kode. Z njim se odčita (skenira) črtno kodo celice, šifro materiala in količine. Šifra in količina sta zapisani na VDA etiketi. Terminal v katerega se vstavi ročni čitalec je povezan z računalnikom, preko te povezave pa se prenašajo skenirani podatki v posebno datoteko na računalniku. Terminal je povezan na napajanje tudi tako, da se skener polni, ko je vstavljen v terminal. Začetno stanje programa na ročnem čitalcu je izbirni meni, ki omogoča prijavo ter vrsto dela: izdajo ali prevzem. Vsak skladiščni manipulant ima svojo šifro, kar je pomembno predvsem takrat, ko nas zanima kaj se je z materialom dogajalo (zraven podatka o materialu in celici se zapiše še datum, ura in kdo je material premikal).

36

V primeru nepravilno prečitanih podatkov s tipko F1 podatkov ne shranijo. Če so vse črtne kode, ki so prečitane, izpisane na ekranu in so pravilne le-te potrdijo s tipko F2. Celotni informacijski sistem za lokacijsko vodenje regalnega skladišča je sestavljen iz več delov:

programa za vodenje in nadzor regalnega skladišča, programa za upravljanje baze, upravljanje z uporabniki programa in njihovimi gesli, upravljanje z uporabniki ročnega čitalca, vpisovanje »celic« ter izdelava oznak in črtnih kod, uvoz šifre materiala (iz programa GRAD / TRDNJAVA), podatkovnega strežnika (baze podatkov).

Celotna struktura informacijskega sistema je dvonivojska: 1. programi, 2. baza podatkov. Vsi ti deli so neodvisni eden od drugega, kar omogoča priklop večjega števila računalnikov. Za delo s programom se je potrebno prijaviti. Prijava je pomembna, saj se vse delo v programu samodejno beleži (datum, ura, uporabnik, delovno mesto). Pri delu s celicami je možno le-te zapreti, kar pomeni, da izdaja materiala ni možna (npr. zaradi problemov s kvaliteto materiala – vhodna kontrola).Dodatni del programa omogoča manipulacijo s podatki, ki so pridobljeni iz ročnega čitalca črtne kode. Ko podatke uvozijo iz čitalca (gumb »Uvozi«) se ti ustrezno obarvajo:

rumeno – izdaja materiala, zeleno – prevzem materiala, rdeče – vračilo iz proizvodnje.

Vsi uvoženi podatki se lahko brišejo ali popravljajo oz. spremenijo. Ko je skladiščnik prepričan, da so podatki brez napake, jih potrdi (gumb »Potrdi«), s tem se spremeni stanje v bazi skladišča in podatkov ni možno več popravljati (obarvajo se sivo). Dodatna možnost programa je izdelava nalepk, ki omogoča izdelavo nalepk s črtnimi kodami pri tistem materialu, ki ni opremljen s črtno kodo že pri dobavitelju. Nalepke vsebujejo črtno kodo šifre in količine materiala ter opis materiala in datum izdelave nalepke. Komisioniranje oz. priprava materiala za izdajo je enostavno izdelava spiska za skladiščnega manipulanta, ki bo želeni material izskladiščil. Začne se tako, da izbere želeni material ali skupino materiala, pritisne tipko »Komision« ali »Komision ++«. Vse podatke shrani s pritiskom na tipko »Shrani« in tako dobi izpis na zaslon, ki ga lahko tudi natisne (Slika 8).

37

SLIKA 8: ZAHTEVEK ZA IZSKLADIŠČENJE MATERIALA IZ DOLOČENIH CELIC

Vir: TBP d.d., 2005; Na zahtevku je zapisan želeni material, količina in regalno mesto oz. celica kjer se material nahaja.

4.3.1 Regalno skladišče Tehnološki sistem avtomatiziranih visokoregalnih skladišč je sinteza znanj in plod uspešnega sodelovanja velikega števila strokovnjakov. Z uporabo avtomatiziranih skladišč se vedno več podjetij odziva na poslovne izzive in priložnosti, saj tovrstna skladišča omogočajo hitrejše odzivanje na potrebe porabnikov in trga, zagotavljajo kakovostnejše storitve, racionalizacijo dela ter preprostejše in preglednejše skladiščenje (Jenko 2005, 13). Regalno skladišče podjetja TBP je sestavljeno iz 11 regalnih vrst označenih od črke A do K. V vsaki vrsti pa je različno število celic. Vsega skupaj je 948 celic.

V vrsti A je 5 nadstropij in 14 stolpcev, kar pomeni 70 mest. Vsako mesto je razdeljeno na eno, dve oz. tri celice. V A vrsti so mesta razdeljena na dve celici, torej je v prvi vrsti 140 celic.

V B vrsti je 6 nadstropij in 12 stolpcev, skupaj 72 mest, ki so razdeljena na dva, torej 144 celic.

C vrsta ima 4 stolpce po 6 nadstropij in 8 stolpcev po 4 nadstropja, torej 56 mest. Vsako mesto je razdeljeno na dve celici, torej ima C vrsta skupaj 112 celic.

D vrsta ima 4 nadstropja in 12 stolpcev, skupaj 48 mest, ki so razdeljena na dva. Vseh celic v D vrsti je 96.

V E in F vrsti mesta niso razdeljena. E vrsta ima 12 stolpcev po 6 nadstropij, torej 72 celic, F vrsta pa 11 stolpcev po 6 nadstropij, torej 66 celic. V vseh ostalih vrstah so mesta razdeljena na dve celici.

G vrsta ima 11 stolpcev po 5 nadstropij z 110 celicami. H vrsta ima 9 stolpcev po 4 nadstropja in 72 celic.

38

I vrsta je razdeljena na 8 stolpcev s po 4 nadstropji in 64 celicami. J vrsta obsega 5 stolpcev po 4 nadstropja , 40 celic in K vrsta 4 stolpce po 4 nadstropja in 32 celic.

SLIKA 9: REGALNO SKLADIŠČE PODJETJA TBP d.d.

Vir: TBP d.d., 2005;

4.3.2 Prihodnost in razvojni trendi v skladiščenju Razvoj skladiščenja je napravil velike tehnične, gospodarske in organizacijske korake. V podjetju TBP so zaposleni posebej usposobljeni strokovnjaki, ki spremljajo razvoj skladiščnega poslovanja v svetovnih podjetjih. Na podlagi tega so vedno v koraku z napredkom in tako veliko pripomorejo k še kakovostnejšemu in hitrejšemu ter točnejšemu poslovanju. Z uvedbo regalno urejenega skladišča se je zmanjšala poraba delovne sile, povečala pa točnost in ekspeditivnost v poslovanju. Ker pa nikoli ne zaspijo na lovorikah imajo izdelane že velike načrte za prihodnost. Med njimi so:

izgradnja še enega manjšega regalnega skladišča, najnovejši regalni viličar z možnostjo, da se viličarist zapelje v višino do materiala, brezžični in takojšnji prevzemi (brezžični skener), tako da so vsi podatki takoj

berljivi na računalniku itd.

39

4.4 Obračanje zalog v podjetju TBP d.d. Celotni obseg dela v skladiščih je odvisen od velikosti zalog. Najpomembnejše vprašanje je določanje optimalne višine zalog. Vendar zaloge niso in ne morejo biti vedno enake. Zaradi sprememb notranjih in zunanjih pogojev so enkrat večje, drugič spet manjše. Spreminjajo se številni dejavniki, ki vplivajo na višino zalog, in z njimi je potrebno spreminjati tudi zaloge. In prav eden od teh dejavnikov je vzrok, da so zaloge v podjetju TBP največkrat prevelike. Ta vzrok so varnostne zaloge. Ker vemo, da cene strateških materialov kot so: žice, plastika, PVC prah itd., neprestano nihajo, na tržišču nabavljajo večje količine prav takrat, ko je cena najnižja. S tem prihranijo velik del finančnih sredstev. TABELA 2: OBRAČANJE ZALOG PO LETIH 2000 2001 2002 2003 2004 Celotni prihodki iz prodaje

4.143.965 4.717.018 5.607.300 5.942.316 6.833.187

Povprečne mesečne zaloge

518.314 619.061 633.636 679.044 835.161

Število dni vezave

45 45 41 41 45

Število obračanj letno

8 8 9 9 8

Vir: TBP d.d., 2005; Kot je razvidno iz tabele je bilo v letu 2004 število dni vezave obratnih sredstev večje kot v letu 2003, ciklus obračanja je 8 krat letno. Če k temu prištejemo še vezavo sredstev pri kupcih, ki povprečno plačujejo v rokih od 30-60 dni, je vezava obratnih sredstev od nabave materiala do plačila računov povprečno preko 90 dni. Zaloge nedokončane proizvodnje in proizvodov so obremenjene s proizvodnimi stroški, torej z neposrednimi stroški materiala, storitev, dela, neposredno amortizacijo in splošnimi proizvajalnimi stroški. Vse zaloge so ovrednotene po metodi povprečnih cen. Zaloge se obračajo 8 krat letno. Vsako leto se preveri obračanje, uporabnost in unovčljivost zalog materiala ter nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov. V poslovnem letu 2004 je družba odpisala:

- za 1.438.697 SIT materiala iz opuščenih programov ter uničenega materiala zaradi roka uporabnosti,

- za 100.066 SIT gotovih proizvodov, ki so iz opuščenih programov. Ugotovljenih je bilo za 3.172.833 SIT primanjkljajev gotovih proizvodov in materiala, od katerih je obračunan 20% DDV v znesku 634.566 SIT. Viškov je bilo skupaj za 550.096 SIT. Viški in primanjkljaji so evidentirani kot debetni promet kontov zalog.

TABELA 3: GIBANJE ZALOG V PE BOVDENI V LETU 2004

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

MATERIAL 537.139.333 531.102.482 559.463.538 595.494.395 613.565.458 570.605.841 637.347.078 687.272.734 626.538.814 610.494.414 613.307.653 616.162.859

GOTOVI PROIZ. 92.064.609 119.671.847 112.684.040 129.207.260 134.634.194 125.122.355 172.172.133 150.345.085 128.907.608 99.953.955 102.457.944 152.988.633

POLIZDELKI 28.652.726 24.299.232 26.687.691 25.627.671 20.665.859 31.907.624 28.655.635 30.734.402 30.883.192 32.416.455 30.261.797 25.475.074

NEDOKON. PROIZ. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Stanje zalog materiala je na zadnji dan v mesecu.

0

100.000.000

200.000.000

300.000.000

400.000.000

500.000.000

600.000.000

700.000.000

800.000.000

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

MATERIAL GOTOVI PROIZ. POLIZDELKI NEDOKON. PROIZ.

Vir: TBP d.d., 2005;

TABELA 4: GIBANJE ZALOG V PE PLASTIKA V LETU 2004

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

MATERIAL 42.935.667 56.098.968 54.945.366 52.816.612 56.786.710 61.247.508 67.110.120 42.921.111 69.586.632 63.262.593 38.113.447 56.400.341

PROIZVODI 22.412.603 22.601.354 23.203.695 21.767.741 23.409.684 20.486.893 30.081.423 34.569.372 31.299.552 25.469.928 23.907.918 25.525.442 Stanje zalog je na zadnji dan v mesecu.

0

10.000.000

20.000.000

30.000.000

40.000.000

50.000.000

60.000.000

70.000.000

80.000.000

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

MATERIAL PROIZVODI

Vir:TBP d.d., 2005;

Kot je razvidno iz tabele 3 so bile v proizvodni enoti BOVDENI v letu 2004 zaloge materiala najnižje v mesecu februarju, najvišje pa v mesecu avgustu. Gotovi proizvodi dosežejo najvišje stanje zalog v mesecu juliju, najnižje pa na začetku leta, v mesecu januarju. Polizdelki nekako sorazmerno nihajo čez celo leto. Nedokončanih proizvodov ni bilo. To pa zato, ker so v podjetju spremenili način razknjiževanja materiala. To pomeni, da razknjižujejo zaloge materiala takrat, ko prevzamejo material. Tabela 4 pa prikazuje gibanje zalog v proizvodni enoti PLASTIKA v letu 2004. Najnižja vrednost zalog materiala je bila meseca novembra, najvišja pa meseca septembra. Najmanj proizvodov je bilo na zalogi junija, največ pa avgusta. Kot smo že omenili, so zaloge v podjetju TBP največkrat prevelike zaradi varnostnih zalog, ker nabavljajo večje količine materiala prav takrat, ko je cena na trgu najnižja, s čimer se prihrani velik del finančnih sredstev.

43

5 SKLEP Materialni tokovi predstavljajo zelo pomemben del celotnega upravljanja podjetja. Materiali so le redko na razpolago na istem prostoru in v istem času, kot jih potrebujemo, zato transportni in skladiščni procesi šele omogočijo premostitev prostorskih in časovnih razdalj in s tem smiselno oskrbo posameznih porabnikov. Za vsako podjetje, ki se želi uveljaviti na trgu ter uspešno premagovati konkurenco je pomembno, da povečuje svoje konkurenčne prednosti. Da bi si te prednosti zagotovilo, je potrebno zagotavljati hitro, učinkovito in racionalno delovanje vseh poslovnih funkcij v podjetju. Velik poudarek se daje v zadnjem času prav funkciji uskladiščevanja blaga, ki ima velik pomen na celotni materialni potek podjetja. Namenjeno je premostitvi časa, kar pomeni, da se s skladiščenjem izravnavajo časovne razlike med proizvodnjo in uporabo različnih dobrin. Skladiščenje blaga nastopa v vsaki delovni, industrijski, trgovski ali kateri koli drugi organizaciji, kot nujno zlo, ki normalno poslovanje z materialom in njegovo uporabo v daljšem časovnem obdobju sploh omogoča. Skladiščno poslovanje je torej posebna dejavnost delovne organizacije, ki uporablja funkcijo zveze in regulatorja na relaciji: nabavno tržišče – proizvodnja – prodajno tržišče. Je funkcija, ki regulira dejavnost podjetja in zagotavlja urejen tok proizvodnje. Metode razvrščanja materiala v skladišču rešujejo enega od ključnih problemov racionalizacije skladiščnega prostora. Pomembno je vedeti, kako pravilno napolniti in izkoristiti skladiščni prostor z zalogami materiala. Te metode omogočajo tudi enostavnejši pretok materiala, lažje iskanje le-tega, njegovo varnost ter varnost opreme in povzročajo najmanjše stroške. Brez dobro organizirane celotne skladiščne dejavnosti podjetje ne more zagotavljati in krepiti svojih konkurenčnih prednosti. Tega se odgovorni v podjetju dobro zavedajo in funkciji posvečajo vedno več pozornosti. V drugem delu diplomskega dela smo podrobno predstavili regalno urejeno centralno skladišče podjetja TBP. Računalniški strokovnjak, ki je zaposlen v podjetju, je izdelal posebni program informacijske podpore lokacijsko vodenega regalnega skladišča. Vsak material ima svojo točno določeno in s črtno kodo označeno mesto oz. celico. Črtne kode odčitavajo z brezžičnimi ročnimi čitalci, ki so neposredno vezani na računalnik. Celotni sistem je podprt s programskim paketom TRDNJAVA, ki omogoča celotno vodenje oz. poslovanje v skladišču. Skladiščenje materiala in upravljanje z zalogami podjetja jemljejo vse bolj resno, in napredek ter s tem povezane novosti se bliskovito vzpenjajo. Po letu 1980 se sodobna tehnika poslovanja in računalniška tehnologija v skladiščih vse hitreje uveljavljata. Na podlagi tega nastajajo velike in radikalne spremembe pri gradnji skladišč in v njihovi notranji opremljenosti. Do največjih sprememb je prišlo prav pri načinih skladiščenja kosovnega materiala. Najbolj opazen in pomemben je razvoj skladiščenja v višino. Pri tem se skuša čim bolje izkoristiti tretjo dimenzijo skladišč, ki je bila pri starih načinih zelo zanemarjena.

44

Vzroki, ki so vodili k uvajanju zlaganja v velike višine, so zelo različni. Ta način skladiščenja ima številne prednosti, vse te prednosti pa vplivajo tudi na večjo ekonomičnost skladiščnega poslovanja. Visokoregalna skladišča omogočajo dobro izkoriščenost celotnega skladiščnega prostora in vodenje skladišča iz enega mesta. Blago se premika z regalnimi dvigali, čas za manipuliranje z blagom pa je zelo kratek. Uvajanje računalniške tehnike, elektronike, vodenja regalnih naprav itd. v skladišča je plod strukturnih sprememb v gospodarstvu, trgovini in transportu. Vsak posamezni primer izgradnje avtomatiziranega skladišča je utemeljen z gospodarsko računico. Manjša poraba delovne sile, predvsem pa večja točnost in ekspeditivnost poslovanja v kratkem roku izplačajo velike investicije. Razvoj skladiščenja je torej napravil velike tehnične, gospodarske in organizacijske korake. Čeprav so pri nas redka industrijska in trgovska podjetja, ki moderno tehniko in organizacijo v skladiščnem poslovanju uporabljajo, se uvršča podjetje TBP v sam vrh uspešnih podjetij prav zato, ker sproti gradi na prihodnosti in razvoju. Njegova vizija je jasno vnaprej določena, in ker vedno dokazuje svojo uspešnost ni dvoma, da mu podvigi ne bi uspeli.

45

POVZETEK Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Namenjeno je premostitvi časa, kar pomeni, da se s skladiščenjem izravnavajo časovne razlike med proizvodnjo in uporabo različnih dobrin. Naloge skladiščenja so različne v vsakem podjetju; tako po svoji vsebini kot po obsegu. Vse te naloge mora podjetje nujo reševati, če hoče zagotoviti uspešno poslovanje skladišč in celotne materialne dejavnosti. Zaloge omogočajo nemoteno delovanje proizvodnje in prodaje, hkrati pa vežejo občutna finančna sredstva in povzročajo tudi precejšnje stroške. Zaradi sprememb zunanjih in notranjih pogojev so potrebne zaloge zdaj večje, drugič manjše. Spreminjajo se številni dejavniki, ki vplivajo na višino zalog in z njimi je potrebno spreminjati tudi zaloge. Podjetje TBP je uspešno in razvojno podjetje ter edino v Sloveniji, ki se ukvarja s proizvodnjo bovden potegov za avtomobilsko industrijo. Rast prihodkov, količine proizvodnje in števila zaposlenih se iz leta v leto strmo vzpenja, kar pove že sam podatek, da se je višina kapitala v zadnjih desetih letih povečala kar za 470 %. Problematika v centralnem skladišču podjetja TBP je bila v neučinkoviti metodi sledenja lokacije materiala. Zato so v podjetju razvili poseben projekt, in skladišče preuredili v regalno skladišče ter materiale opremili s črtnimi kodami. S tem se je bistveno povečala preglednost poslovanja in kontrola stanja zalog. KLJUČNE BESEDE: marketinška logistika, skladiščenje, regalno skladišče, zaloge, analiza zalog.

46

SUMMARY Storaging is a very important area of economy in every organization. It is intended to equalize the time difference between production and usage of different goods. Storaging is different in every company; it differs in content and extent. The company has to deal with those types in order to maintain a successful storaging operation and a complete material operation. Stores make a untroubled production and selling possible, but also consume huge financial means and cause considerable costs. Because of internal and external regulation changes, the required stores can either be large or small. The factors, which affect the quantity of stores, change, so therefore the stores have to be changed as well. The TBP Company is a successful and developmental company and the only one in Slovenia, which makes Bowden cables for the car industry. The income, production and the number of employees rises very fast from year to year. The proof is that the capital has risen for 470% in the last ten years. The problem in the central storaging of the TBP Company was the unsuccessful method of finding material. So therefore the company developed a project, which included a renewal of the storage area into a regal storage area and fitting out material with barcodes. This led to improved monitoring of the production and to a better control of stores. KEY WORDS: marketing logistics, warehousing, storage rack warehouse, stock, stock analysis.

47

LITERATURA 1. Ballou, Ronald H.1985. Business logistics management – Planning and control. New

Jersey: Prenlice Hall, Inc. 2. Carter, RJ, and MP Price. 1993. Integrated materials management. London: Longman

Group. 3. Dmitrovič, Tanja. 1996. Prodajne poti – Logistika, zapiski predavanj. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 4. Ferišak V., I. Medvešek, F. Renko, B. Šnajder. 1983. Poslovna logistika. Zagreb:

Informator Sveučilište u Zagrebu. 5. Ivanko, Štefan in Bogomil Bergant. 1999. Poslovanje podjetja. Novo mesto: Visoka

šola za upravljanje in poslovanje. 6. Jelenc, Milan. 1983. Mednarodni in integralni transport blaga. Ljubljana: Gospodarski

vestnik. 7. Jenko, Matjaž. 2005. V Sloveniji čedalje več avtomatiziranih skladišč. Logistika &

Transport. 01:13. 8. Kaltnekar, Zdravko. 1993. Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna

organizacija. 9. Lambert, Douglas M., and Stock, James R. 1993. Strategic logistics management.

Boston: Irwin. 10. Logožar, Klavdij, in Anton Ogorelc. 2002. Poglavja iz poslovne logistike. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta. 11. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna Logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV

Izobraževanje. 12. Logožar, Klavdij. 2005. Povečanje konkurenčnosti podjetja z uravnoteženjem

logističnih elementov. Logistika & Transport. 01: 6-9. 13. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 14. Oblak, Henrik. 1987. Oblikovanje politike poslovne logistike. Maribor: ČGP Večer

Maribor. 15. Ogorelc, Anton. 2001. Upravljanje poslovne logistike. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 16. Pirnat, Iztok. 2004. Optimiranje skladišč z brezžičnimi napravami. Logistika &

Transport. 02: 20. 17. Potočnik, Vekoslav. 1998. Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 18. Požar, Danilo. 2000. Konkurenčne prednosti racionalne podjetniške logistike. Maribor:

Studio Linea. 19. Vorina, Anton. 2004. Organizacija in logistika poslovanja. Celje: Poslovno-

komercialna šola, Višja strokovna šola. 20. Waters, Donald. 2003. Logistics. London: Palgrave Macmillan. 21. Završnik, Bruno. 2000. Nabava. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

48

VIRI 1. Dokumentacija TBP, d.d., 2005. 2. Pogovori z zaposlenimi v podjetju TBP, d.d. 3. Prospekt Bovden potegi TBP, d.d., 2004. 4. Spletna stran TBP d.d.: http://www.tbp.si. SEZNAM SLIK stran SLIKA 1: FIFO METODA PREVZEMA IN IZDAJE BLAGA IZ SKLADIŠČA 17 SLIKA 2: PRIMERJAVA TRANSPORTNIH RAZDALJ GLEDE NA ŠTEVILO SKLADIŠČ 20 SLIKA 3: EKONOMIČNA NAROČILNA KOLIČINA 25 SLIKA 4: ABC ANALIZA ZALOG 29 SLIKA 5: LOGOTIP PODJETJA TBP d.d. 30 SLIKA 6: TBP d.d., OBJEKT PROIZVODNJE 32 SLIKA 7: OZNAKA REGALNEGA MESTA IN ČRTNA KODA 35 SLIKA 8: ZAHTEVEK ZA IZSKLADIŠČENJE MATERIALA IZ DOLOČENIH CELIC 37 SLIKA 9: REGALNO SKLADIŠČE PODJETJA TBP d.d. 38 SEZNAM TABEL stran TABELA 1: POGOJI IN POSLEDICE TOGEGA ALI ELASTIČNEGA RAZPOREDA MATERIALA V SKLADIŠČU 13 TABELA 2: OBRAČANJE ZALOG PO LETIH 39 TABELA 3: GIBANJE ZALOG V PE BOVDENI V LETU 2004 40 TABELA 4: GIBANJE ZALOG V PE PLASTIKA V LETU 2004 41 PRILOGE Priloga 1: Kupci in dobavitelji podjetja TBP d.d. Priloga 2: Matrika procesa v skladiščnem poslovanju Priloga 3: Črtna koda za odpremo blaga Priloga 4: Dobavnica Priloga 5: Prevzemnica Priloga 6: Izdajnica

49

50

Priloga 1: Kupci in dobavitelji podjetja TBP d.d.

51

Priloga 2: Matrika procesa v skladiščnem poslovanju

52

Priloga 3: Črtna koda za odpremo blaga

53

Priloga 4: Dobavnica

54

Priloga 5: Prevzemnica

55

Priloga 6: Izdajnica

56

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA

Kandidat(ka) Jožica Šketa absolvent(tka) študijske smeri: marketing študijski program: ekonomija izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a) pod mentorstvom dr. Klavdij Logožar in uspešno zagovarjal(a) 6.9.2005 (vpisati datum zagovora). Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovoljujem, da diplomsko delo lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. V Mariboru, dne 13.9.2005 Podpis: Jožica Šketa

57

58

60

61

62

63

64

65