1

DAVKI V SLOVENIJI

Mag. Branko Mayr, p.r.

2

Kazalo:

1. DAVČNI SISTEM....................................................................................................................................... 5

Davčna služba .................................................................................................................................................... 6 Naloge davčne službe .................................................................................................................................... 6 Organizacija davčne službe ........................................................................................................................... 6 Davčni nadzor................................................................................................................................................ 7 Izterjava ......................................................................................................................................................... 8 Davčne evidence............................................................................................................................................ 8

Davčni postopek ................................................................................................................................................. 9 Davčni postopek je bistvena sestavina davčnega sistema. Opozoriti želimo na nekatere njegove značilnosti:....................................................................................................................................................................... 9

Krajevna pristojnost.................................................................................................................................. 9 Vročanje odločb, sklepov ipd. ................................................................................................................ 10 Stroški postopka...................................................................................................................................... 10 Uvedba davčnega postopka..................................................................................................................... 10 Dokazi zavezanca ................................................................................................................................... 10 Postopek od zapisnika do dokončne odločbe.......................................................................................... 11 Davčna številka....................................................................................................................................... 11 Računi pri bankah in hranilnicah ............................................................................................................ 12 Poslovne knjige in evidence.................................................................................................................... 12 Dajanje podatkov za odmero in izterjavo davkov................................................................................... 12 Davčna tajnost ........................................................................................................................................ 12 Ocena davčne osnove.............................................................................................................................. 13 Izvršba .................................................................................................................................................... 13 Poroštvo .................................................................................................................................................. 14 Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davčnega dolga .......................................................... 14 Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti ............................................................................................. 14 Vračilo davka.......................................................................................................................................... 14 Zastaranje................................................................................................................................................ 15 Način plačevanja davka .......................................................................................................................... 15 1. Odmera in pobiranje davka na podlagi odločbe davčnega organa ...................................................... 15 2. Samoobdavčitev.................................................................................................................................. 16 3. Davek po odbitku................................................................................................................................ 16

2. VRSTE DAVKOV..................................................................................................................................... 16

DAVEK NA DODANO VREDNOST ................................................................................................................ 16 Promet blaga ........................................................................................................................................... 17 Promet storitev........................................................................................................................................ 17 Plačniki ddv in kraj obdavčenja.............................................................................................................. 18 Kraj obdavčenja ...................................................................................................................................... 18 Davčna obveznost ................................................................................................................................... 18 Davčna stopnja........................................................................................................................................ 18 Davčne oprostitve ................................................................................................................................... 19 Račun in ostale evidence......................................................................................................................... 21 DAVČNO OBDOBJE, OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI............. 21 Vračilo DDV........................................................................................................................................... 22 REGISTRACIJA DAVČNIH ZAVEZANCEV ..................................................................................... 22

DOHODNINA .................................................................................................................................................. 23 Stopnje dohodnine so.............................................................................................................................. 25 Napoved odmere dohodnine ................................................................................................................... 25

OBDAVČITEV POSAMEZNIH VRST DOHODNINSKIH DOHODKOV.............................................. 26 1. Davek od osebnih prejemkov.............................................................................................................. 26 2. Davek od dohodka iz kmetijstva......................................................................................................... 26 3. Davek od dohodka od dejavnosti ........................................................................................................ 26 4. Davek od dobička iz kapitala .............................................................................................................. 28

3

5. Davek od dohodkov iz premoženja..................................................................................................... 29 6. Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic ..................................................................................... 30

Kazalo slik: Slika 1: davčni sistem ............................................................................................................................................. 5

Slika 2: ORGANIZACIJA DAVČNE SLUŽBE..................................................................................................... 6

Slika 3: PODROČJA DAVČNEGA POSTOPKA.................................................................................................. 9

Slika 4: Od zapisnika do odločbe.......................................................................................................................... 11

Slika 5: Načini plačevanja davka .......................................................................................................................... 15

Slika 6: PREDMET OBDAVČITVE.................................................................................................................... 17

Slika 7: Plačniki DDV........................................................................................................................................... 18

Slika 8: Stopnje DDV ........................................................................................................................................... 18

Slika 9: Skupine oprostitev ................................................................................................................................... 20

Slika 10: Princip DDV .......................................................................................................................................... 22

Slika 11: Prejemki obdavčeni z dohodnino........................................................................................................... 23

4

UVOD Davek!

Je to kaj lepega, prijetnega …? Vprašanje ima preprost odgovor: NE!!!

Davek je praviloma glavna in osnovna oblika državnih prihodkov. Je pomemben vir fiskalnih prihodkov. Njegova značilnost je, da je prisilna dajatev, ki se praviloma pobira v gotovini. Davkoplačevalec za svoje plačilo davka ne dobi neposrednega povračila. Plačujejo ga tako občani, kot pravne osebe. Obdavčeni so dobički, prometi, premoženje in podobno.

Seveda pa pri davkih lahko govorimo tudi o nefiskalnih učinkih. Davki so pomemben instrument oblikovanja gospodarske politike. Seveda pa ni zanemarljiv tudi njihov politični učinek.

Finančna teorija in praksa jih deli na več vrst. Najpomembnejše so: davki v naravi, davki v gotovini, redni davki, izredni davki, posredni in neposredni davki in podobno. V posameznih državah se obračunava in plačuje več vrst davkov. Skupaj tvorijo davčni sistem. Enako velja tudi za Slovenijo.

V sestavku smo prikazali davčni sistem Republike Slovenije. Osredinili smo se na temelje davčne službe, davčnega postopka in dveh, po našem mnenju, najpomembnejših davčnih oblik, to je davka na dodano vrednost in dohodnine. S tem pa nikakor ne želimo zmanjševati pomena ostalih vrst davkov, vendar bi njihova obravnava presegla namen tega sestavka.

5

1. DAVČNI SISTEM Davčni sistem je skup davkov neke države v nekem obdobju. Davčni sistem Republike Slovenije prikazujemo v spodnji shemi:

Slika 1: davčni sistem

organizacija

davčne evidence

odmera, obračun, izterjavaknjženje ipd.

DAVČNASLUZBA

dostava podatkovodmera davščin

izvršba

nakazovanje prejemkovdavčnim zavezancem nažiro račun pri bankah

poslovne knjige zavezancevakontiranje davkov

obrazci

DAVČNIPOSTOPEK

davek na dodanovrednost

davek na prometnepremičnin

trošarinskedajtve

PROMETNI

DAVKI

osebni prejemki(plače, pokojnine,bonitete,

pogodbeno delo)

dohodki iz kmetijstva

dohodki iz dejavnosti

dohodki iz kapitala(prodaja nepremičnin,

vrednostnih papirjev ipd.)

dohodki iz premoženja(udeležba v dobičku, obresti,

najemnine)

dohodki iz premoženjskihpravic

(avtorske pravice ipd.)

DOHODNINA

(za fizične osebe)

dediščine in darila

davek na premoženje

dobitki odiger na srečo

DAVKIOBČANOV

DOBIČEKPRAVNIHOSEB

davek na bilančnovsoto bank in hranilnic

davek na določeneprejemke

davek naizplačane plače

sociala, zdravstvopok. in inv. zav.

DRUGIDAVKI

DAVČNISISTEM

6

Davčna služba

NALOGE DAVČNE SLUŽBE

Namen zakona o davčni službi je ureditev davčne službe na način primerljiv z razvitimi gospodarstvi. Davčno službo opredeljuje kot dejavnost davčne uprave, ki skrbi za odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov ter drugih dajatev. Njene glavne naloge so:

♦ odmerjanje, obračunavanje in pobiranje davkov; ♦ izterjevanje davkov; ♦ opravljanje davčnega nadzora nad davčnimi zavezanci; ♦ vodenje davčnih postopkov; ♦ vodenje in vzdrževanje davčnega registra in davčnih evidenc; ♦ spremljanje plačevanja davkov; ♦ organiziranje in vodenje davčnega informacijskega sistema; ♦ izterjava denarnih kazni; ♦ izvajanje programov izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev davčne uprave; ♦ promoviranje plačevanja davkov kot državljanske vrednote; ♦ opravljanje drugih nalog, določenih s predpisi.

ORGANIZACIJA DAVČNE SLUŽBE

Naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance. Davčno upravo sestavljajo Glavni davčni urad, davčni uradi ustanovljeni za posamezno območje in Posebni davčni urad. Davčni uradi imajo lahko izpostave kot notranje organizacijske enote. Obseg nalog izpostav se določi v aktu, ki ureja notranjo organizacijo. Organizacijo davčne službe prikazujemo v spodnji shemi:

Slika 2: ORGANIZACIJA DAVČNE SLUŽBE

OBMOČNI

DAVČNI

URADI

ORGANIZACIJADAVČNE SLUŽBE

GLAVNI DAVČNI URAD

IZPOSTAVE

DAVČNIH

URADOV

POSEBNI

DAVČNI

URAD

7

Glavni urad opravlja naslednje naloge:

♦ organizira delo davčnih uradov ter zagotavlja enotno izvajanje davčnih in drugih predpisov, ♦ opravlja neposreden nadzor nad delom davčnih uradov, ♦ vzpostavlja in organizira enotno vodenje davčnega registra, ♦ določa vsebino davčnega informacijskega sistema in skrbi za njegov razvoj, ♦ predlaga vsebino in obliko davčnih obrazcev, ♦ organizira izvajanje davčnega nadzora, ♦ odloča v davčnem postopku na drugi stopnji, ♦ določa in izvaja programe za strokovni in tehnični napredek dejavnosti davčne uprave, ♦ izvaja programe za izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev davčne uprave, ♦ opravlja druge naloge, določene z zakonom ali z drugimi predpisi.

Davčni urad opravlja naslednje naloge:

♦ odmerja in pobira davke ter vodi o tem predpisane evidence, ♦ odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, ♦ opravlja kontrolo in inšpekcijske preglede davčnih zavezancev, ♦ opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra, ♦ evidentira podatke o obračunanih in plačanih davkih in denarnih kaznih, ♦ izvaja postopke prisilne izterjave davkov in denarnih kazni, ♦ izvršuje vračilo preveč plačanih davkov, ♦ opravlja druge naloge, določene z zakonom ali z drugimi predpisi.

Posebni davčni urad

opravlja naloge davčnega urada na celotnem območju Republike Slovenije za banke, hranilnice, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo in trajne klasične igre na srečo, borze, borzno posredniške družbe, investicijske družbe, družbe za upravljanje in klirinško depotne družbe. Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada tudi za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli 5 milijard tolarjev.

Davčno upravo vodi direktor davčne uprave, ki vodi tudi delo Glavnega urada. Direktorja davčne uprave in njegovega namestnika imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Davčni urad in Posebni davčni urad vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje minister, pristojen za finance.

DAVČNI NADZOR

Davčni nadzor opravlja davčni organ s:

a) kontrolo in

b) inšpekcijskimi pregledi

Naloge nadzora se opravljajo na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek, zakona o davčni službi in zakona, ki ureja upravo.

Kontrola obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti vlaganja davčnih napovedi in davčnih obračunov, obračunavanja in plačevanja davkov na podlagi obrazcev in drugih predpisanih podatkov. Kontrola se praviloma opravlja v prostorih davčnega organa.

Inšpekcijski pregled obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov, poslovanja davčnih zavezancev, preverjanje knjigovodskih in drugih evidenc, ugotavljanje neprijavljenih dohodkov in odrejanje ukrepov, določenih z zakonom. Inšpekcijski pregled se praviloma opravlja v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca; če so poslovne knjige in evidence pri osebi, ki le-te vodi za davčne zavezance, se inšpekcijski pregled lahko opravi tudi pri tej osebi.

Davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec lahko prisostvuje pri inšpekcijskem pregledu, o čemer ga je inšpektor dolžan seznaniti. Če davčni zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec ovira inšpektorja pri pregledu, lahko inšpektor zahteva, da se le-ta odstrani.

Pristojnosti inšpektorja so velike in med drugim zajemajo:

♦ Pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo

8

vpogled v poslovanje davčnega zavezanca. ♦ Pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status davčnega zavezanca ter druge listine in dokumente, s katerimi se

ugotavlja istovetnost oseb pri inšpekcijskem pregledu. ♦ Pravico pregledati tudi podatke o številu, prejemkih in pogodbah zaposlenih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki. ♦ Pravico preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu. Če se mora pri preverjanju blaga na poti

ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije. ♦ Inšpektor ima pravico največ za 15 dni zaseči listine, predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje

dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti ali če davčni zavezanec to uporablja za kršitve, oziroma če je bilo to pridobljeno s kršitvami davčnih predpisov ter ima pravico za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost.

♦ Inšpektor lahko z odločbo začasno prepove opravljati dejavnost in zapečati poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti: - če je zavezanec ali fizična oseba, ki pri davčnem zavezancu opravlja promet proizvodov oziroma storitev, dvakrat v enem letu prodal blago oziroma opravil storitev brez izdaje ustrezne listine; - če davčni zavezanec ali fizična oseba, ki pri davčnem zavezancu opravlja promet proizvodov oziroma storitev, dvakrat v enem letu za nabavljeno blago za nadaljnjo prodajo ali reprodukcijo oziroma za prejete storitve ni imel ustreznih listin.

IZTERJAVA

Prisilno izterjavo davkov (v nadaljnjem besedilu: izterjava) opravlja izterjevalec. Izterjevalec opravlja izterjavo po zakonu, ki ureja davčni postopek. Pri opravljanju izterjave ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo izterjavo.

DAVČNE EVIDENCE

Davčni organ vzpostavi in vzdržuje enotni register davčnih zavezancev (v nadaljnjem besedilu: davčni register) kot enotno, z drugimi evidencami povezano, informatizirano bazo podatkov. Davčni register se vzpostavi na podlagi številke davčnega zavezanca in drugih podatkov o davčnem zavezancu1.

V davčni register se vpiše:

♦ subjekt vpisa v sodni register, ♦ samostojni podjetnik posameznik, ♦ druga fizična in pravna oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco

na območju Republike Slovenije, ♦ tuja fizična in pravna oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Republiki Sloveniji, če opravlja dejavnost na

območju Republike Slovenije, ♦ drug zavezanec za dohodnino in posamezne podvrste dohodnine, ki ni zajet v prejšnjih alinejah, ♦ zavezanec za druge davke po davčnih in drugih zakonih. Davčni organ vodi in vzdržuje tudi naslednje evidence:

♦ evidenco o odmeri, obračunu, izterjavi in knjiženju davkov, ♦ evidenco o podatkih in postopkih vodenja davčnega nadzora, ♦ evidenco o kršitvah davčnih predpisov.

1 Davčni register vsebuje naslednje podatke:

a) za fizične osebe: davčno številko, osebne podatke: ime, priimek in rojstne podatke, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, podatke o državljanstvu, naslov stalnega ali začasnega prebivališča (naselje, ulica,hišna številka in pošta), podatke o kapitalskih naložbah, številke računov pri bankah in hranilnicah, - podatke o zaposlitvi;

b) za pravne osebe in druge osebe, ki opravljajo dejavnost:davčno številko, firmo, sedež in naslov (naselje, ulica, hišna številka, pošta, številke telefonov in telefaksov), podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov, naslove poslovnih enot doma in v tujini ter krajev, kjer se hranijo listine, podatke o ustanoviteljih, ki zajemajo vse podatke, ki so v prejšnji in tej točki predvideni za davčnega zavezanca - fizično osebo, podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež in organizacijsko obliko podjetja v tujini ter višino ustanovnega kapitala ali vložka, imena, priimke in rojstne podatke odgovornih oseb, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca, identifikacijsko številko, ki jo določi statistični organ, šifro dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda), številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah,davčne številke in številke tolarskih in deviznih računov pri bankah in hranilnicah tudi za osebe, s katerimi je povezan, število zaposlenih na dan prijave v davčni register, davčne številke zaposlenih in datum izplačila plač, firmo oziroma ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige.

9

Za postopke zbiranja, obdelave, shranjevanja, posredovanja, uporabe in arhiviranja podatkov, vsebovanih v davčnih evidencah, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni z zakonom o davčni službi ali z zakonom, ki ureja davčni postopek drugače določeno.

Davčni postopek

Davčni postopek je urejen v posebnem zakonu. Po tem zakonu postopa davčni organ, kadar v davčnih stvareh in drugih stvareh odloča o obveznih dajatvah (davkih) in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, ter državni in drugi organi, kadar so po drugih predpisih dolžni uporabljati določila zakona o davčnem postopku (npr. carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank).

Določbe davčnega postopka veljajo tudi za posameznike, pravne osebe in druge stranke ter državne in druge organe, kadar so davčni zavezanci ali kadar za davčnega zavezanca obračunavajo in plačujejo davke ali so jim naložene druge dolžnosti v zvezi z ugotavljanjem obveznosti davčnih zavezancev. Davčni postopek je povezan z splošnim upravnim postopkom2.

Vsebinska področja davčnega postopka prikazujemo v sliki številka 3.

Slika 3: PODROČJA DAVČNEGA POSTOPKA

DAVČNI POSTOPEK JE BISTVENA SESTAVINA DAVČNEGA SISTEMA. OPOZORITI ŽELIMO NA

NEKATERE NJEGOVE ZNAČILNOSTI:

Krajevna pristojnost

Za odločanje v davčnem postopku je krajevno pristojen davčni urad, na območju katerega je zavezanec vpisan v davčni register oziroma davčni urad, na območju katerega se mora davčni zavezanec vpisati v davčni register.

2Zakon o splošnem upravnem postopku se uporablja glede vseh vprašanj postopka, razen tistih, ki so z zakonom o davčnem postopku drugače urejena

DAVČN I

POSTOPEK

OCENA

DAVČNE

O SNO VE

ZASTARANJE

IZVRŠBA,

O DPIS ,

POROŠTVO ,

ZAVAROVANJE

IZPO LN ITVE

DAVČNA

TAJNOST

DAJANJE

PODATKO V ZA

ODM ERO /

IZT ERJAVO

DAVKO V

POSLO VNE

KNJ IG E IN

EV IDENCE

NAČ IN

PLAČEVANJA

DAVKA

10

Vročanje odločb, sklepov ipd.

Metode vročanja so:

a) osebno

Odločbe in sklepi, s katerimi je določen rok, ki se ne more podaljšati, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni.

Če tistega, ki mu je treba spis osebno vročiti, vročevalec ne najde, lahko spis vroči odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali sodelavcu na delovnem mestu, če so te osebe pripravljene spis sprejeti in podpisati vročilnico. Vročevalec na vročilnico napiše ime in priimek prejemnika ter v kakšnem razmerju je z zavezancem. S tem je vročitev opravljena.

Šteje se, da je vročitev opravljena sami stranki, če je spis vročen zakonitemu zastopniku, pooblaščencu, pooblaščencu za vročitve in zaposlenemu v odvetniški ali notarski pisarni oziroma pisarni davčnega svetovalca.

Če se ugotovi, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti, odsoten in da mu zgoraj navedene osebe, spisa ne morejo pravočasno izročiti, se spis vrne davčnemu organu, ki ga je izdal, z navedbo, kje je naslovnik. Če se vročitev ne da opraviti na gornji način, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti odsoten, ga izroči vročevalec davčnemu organu, ki je spis izdal, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča. Na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, vročevalec pusti pismeno sporočilo, v katerem je navedeno, kje se spis nahaja in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik spis dvigniti. Na sporočilu in na samem spisu navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je sporočilo pustil na vratih oziroma poštnem nabiralniku naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, ter se podpiše. Če naslovnik spisa ne dvigne v roku 15 dni, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oziroma v poštnem nabiralniku zgoraj navedenih prostorov, na kar je potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu. O vročitvi, ki je bila opravljena na način, kot je določen v tem členu, je treba obvestiti davčni organ, ki je vročitev odredil.

b) Posredno

Spisi in sklepi, razen odločbe in sklepi, s katerimi je določen rok, ki se ne more podaljšati, se vročajo s posredno vročitvijo.

Stroški postopka

Vsako stranko bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka, kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek ter izdatki za takse in za pravno zastopanje in strokovno pomoč.

Uvedba davčnega postopka

Davčni postopek uvede davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Davčni postopek je uveden, ko davčni organ prejme davčno napoved, davčni obračun ali ko opravi kakršnokoli dejanje z namenom uvedbe davčnega postopka.

Če stranka, zoper katero je uveden postopek odmere dohodnine, med postopkom umre, se postopek ustavi. Če stranka, zoper katero je uveden postopek odmere davka, ki ni dohodnina, med postopkom umre, izda davčni organ sklep o prekinitvi postopka. Ko so pravni nasledniki umrle stranke znani, se postopek nadaljuje zoper njih3.

Dokazi zavezanca

Davčni zavezanec mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze.

3 Pri tem je treba spoštovati tudi predpise o dedovanju.

11

Postopek od zapisnika do dokončne odločbe

Slika 4: Od zapisnika do odločbe

Zapisnik o davčnem postopku inšpekcijskega nadzora se sestavi in vroči davčnemu zavezancu najpozneje v 15 dneh po končanem pregledu. Davčni zavezanec lahko poda nanj pripombe v 15 dneh po vročitvi zapisnika.

Pripombe na zapisnik davčni organ preveri in o tem sestavi dopolnilni zapisnik. Pripombe k dopolnilnemu zapisniku niso dopustne.

Davčni organ izda odločbo o odmeri davka najpozneje v 30 dneh od dneva prejema pripomb na zapisnik oziroma od dneva, ko je iztekel rok za pripombe. O pripombah se mora davčni organ izjaviti tudi v odločbi.

Davčni zavezanec mora odločbo iz prejšnjega odstavka izvršiti v 30 dneh od vročitve odločbe (izvršljivost).

Pritožba se praviloma vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe o odmeri davka. Davčni organ lahko do odločitve o pritožbi odloži prisilno izterjavo, če oceni, da bo pritožbi mogoče ugoditi. Odlog prisilne izterjave ne prekine obračunavanja zamudnih obresti od davčnega dolga.

O pritožbi odloča organ druge stopnje. Kadar organ druge stopnje ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari, ali da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, stvar rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši stvar.

V primeru, da je drugostopna odločba za zavezanca nesprejemljiva ima pravico sprožiti upravni spor na upravnem sodišču.

Odločbo o odmeri davkov, ki jih odmerja davčni organ, Glavni davčni urad odpravi po nadzorstveni pravici v petih letih od dneva, ko je postala dokončna: če jo je izdal stvarno nepristojen organ; če jo je izdal krajevno nepristojen davčni organ; če je bila v isti stvari že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta stvar drugače rešena; če je bila odločba izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja.

Zraven navedenega pa, če niso zakonom o davčnem postopku izključena, obstajajo tudi pravna sredstva, ki jih omogočajo drugi predpisi.

Davčna številka

Davčni zavezanec mora na računih, ki jih izstavi kupcem izdelkov oziroma naročnikom storitev, navesti svojo davčno številko ter davčno številko kupca izdelkov oziroma naročnikov storitev, če je tako določeno z zakonom.

Fizična oseba predloži svojo davčno številko v vseh primerih, ko prejema dohodke ali prejemke, razen v primeru razmerij med fizičnimi osebami, če ne gre za obdavčljive dohodke ali prejemke. Če fizična oseba tega ne stori,

Z A P IS N IKP R IP O M

B E

d o p o ln i l n iz a p is n i k

P R I T O Ž

B A ?

I . S T O P N AO D L O Č B A

d a

n e

d o k o n č n a

n ep r a v i l o m aiz v r š l j i v a

d a

I I . S T O P N AO D L O Č B A

12

se ta dohodek ali prejemek fizični osebi ne sme izplačati. Fizična oseba mora ob odprtju računov pri banki in hranilnici predložiti svojo davčno številko.

Računi pri bankah in hranilnicah

Pravne in druge osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, državni in drugi organi in organi lokalnih skupnosti, morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druge prejemke, ki jih izplačujejo, davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah.4

Poslovne knjige in evidence

Davčni zavezanci vodijo za davčne potrebe poslovne knjige, izdelujejo letna poročila, davčne obračune ter vodijo druge predpisane evidence. Poslovne knjige in evidence morajo biti vodene v redu in pravilno in na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti. Poslovne knjige in evidence morajo biti dostopne na sedežu davčnega zavezanca. Če poslovne knjige in evidence niso dostopne na sedežu davčnega zavezanca, jih mora davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa predložiti v roku in na kraju, ki ga ta določi.

Izplačevalci plač in drugih prejemkov oziroma dohodkov, od katerih se davek plačuje po odbitku, so dolžni voditi evidence, ki zagotavljajo podatke za ugotovitev davčnih obveznosti.

Poslovne knjige in drugo dokumentacijo se mora hraniti najmanj 10 let po poteku davčnega leta.

Davčni zavezanci, ki računalniško obdelujejo podatke, morajo na zahtevo davčnega organa zagotoviti izpis in preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.

Dajanje podatkov za odmero in izterjavo davkov

Banke in hranilnice, zavarovalnice, borze, borzne posredniške družbe, klirinška depotna družba, Banka Slovenije, druge pravne osebe, zasebniki in druge osebe, državni in drugi organi ter organi lokalnih skupnosti, morajo davčnemu organu na njegovo zahtevo dati podatke, ki so potrebni za odmero in izterjavo davkov ter omogočiti vpogled v svoje poslovne knjige in evidence za ugotovitev njihove davčne obveznosti oziroma davčne obveznosti drugih davčnih zavezancev.

Fizične osebe morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki vpliv na njihovo davčno obveznost ali na izterjavo njihovega davčnega dolga oziroma davčne obveznosti drugih zavezancev ali na izterjavo davčnega dolga teh zavezancev.

Fizične osebe, ki imajo v lasti nepremično in premično premoženje, katerega vrednost presega določen znesek, so dolžne na javni poziv to premoženje prijaviti davčnemu uradu, kjer so vpisane v davčni register. V prijavi morajo navesti datum in način pridobitve premoženja.

Pravne in druge osebe, zasebniki, državni in drugi organi in organi lokalnih skupnosti, morajo dostaviti davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta podatke za odmero dohodnine za preteklo leto, ki vsebujejo tudi davčno številko zavezanca. Izpisek teh podatkov morajo dostaviti tudi zavezancem za dohodnino.

Davčna tajnost

Podatki, ki jih davčni zavezanec v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z davčno obveznostjo davčnih zavezancev, se štejejo za uradno tajnost (v nadaljnjem besedilu: davčna tajnost), če ni z zakonom o davčnem postopku drugače določeno5.

4 Banke in hranilnice morajo pristojnemu davčnemu uradu pošiljati podatke o računih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in o računih pravnih oseb ter podatke o poslovanju preko teh računov.Banke in hranilnice morajo pristojnemu davčnemu uradu pošiljati tudi podatke o računih fizičnih oseb.

5 Podatki, ki se štejejo za davčno tajnost, se lahko posredujejo: 1. organu, pristojnemu za državno statistiko, za izvajanje nacionalnega programa statističnih raziskovanj; 2. organom, pristojnim za odkrivanje in pregon prekrškov in kaznivih dejanj; 3. pristojnim zavodom v zvezi s plačevanjem obveznih prispevkov in priznavanjem socialnih pravic ter prejemkov; 4. lokalnim samoupravnim skupnostim v zvezi z njihovimi dohodki; 5. javnim pravobranilcem v zvezi z zastopanjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti v davčnih zadevah; 6. pooblaščenim organom tujih držav, če je tako določeno s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodkov in premoženja in drugimi mednarodnimi pogodbami; 7. sodiščem v zvezi s postopki, ki jih vodijo; 8. drugim državnim organom za izvajanje njihovih pristojnosti, če je tako določeno z zakonom.

13

Ocena davčne osnove

Davčni organ ugotovi davčno osnovo z oceno, če so izpolnjeni predpisani pogoji6. Davčni organ oceni davčno osnovo na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih zbere v ugotovitvenem postopku, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih osebnih prejemkih, prihodkih in odhodkih, vrednosti premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih prostorov. Pri oceni davčne osnove se lahko davčni organ opre tudi na podatke pri osebah, ki opravljajo enako ali podobno dejavnost in pri povezanih osebah, kot so podatki o številu zaposlenih, izplačanih osebnih prejemkih, prihodkih, odhodkih, vrednosti premoženja, proizvodnih kapacitetah oziroma opremljenosti ter lokaciji poslovnih prostorov.

Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je osnova nižja.

Izvršba

Zoper dolžnika, ki zapadlega davka ni plačal v predpisanem roku, uvede davčni organ postopek prisilne izterjave.

Prisilno izterjavo uvede davčni organ z izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Za izdajo sklepa o prisilni izterjavi je pristojen davčni urad, pri katerem je dolžnik vpisan v davčni register. Če dolžnik ni vpisan v davčni register, je za izdajo sklepa o prisilni izterjavi pristojen davčni urad, na katerega območju je davčni dolg nastal.7

Proti sklepu o prisilni izterjavi in drugim sklepom, izdanim v postopku prisilne izterjave, se lahko dolžnik pritoži v 8 dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne odloži začetega postopka prisilne izterjave, davčni organ pa lahko do odločitve o pritožbi odloži začeti postopek prisilne izterjave, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.8

Davčni organ s sklepom ustavi postopek prisilne izterjave po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, če je pravica do izterjave dolga zastarala, če je dolžnik davčni dolg plačal ali če je bil dolžniku dolg odpisan.

Davčni organ s sklepom odloži postopek prisilne izterjave po uradni dolžnosti za čas, ko je bil dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga.

Za prisilno izterjavo davkov je dovoljeno seči na vse dohodke, terjatve, denarna sredstva ter na drugo premoženje in premoženjske oziroma materialne pravice dolžnika razen predpisanih izjem9.

6 Predpisani pogoji za oceno so:

davčni zavezanec ne vloži davčne napovedi ali ne predloži davčnega obračuna davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti;

ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma davčni obračun na neresničnih ali nepravilnih podatkih;

ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v davčnem obračunu niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če zavezanec navede upravičene razloge;

davčni zavezanec na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki opravičujejo sum glede njihove vsebinske pravilnosti;

delodajalec ne predloži podatkov o obračunu in plačilu davka iz osebnih prejemkov, ki jih je izplačal.

7 Izvršilni naslov je odločba o odmeri davka, davčni obračun ter ugotovitvena odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku, ki ga je bil dolžnik dolžan sam obračunati in plačati oziroma ga je bil kot izplačevalec dolžan obračunati in plačati ob izplačilu dohodkov.

Če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih izvršilnih naslovov je lahko izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada.

8 Dolžniku, ki ugovarja pravilnosti dolgovnega seznama, mora davčni organ dati možnost, da pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa.

9 Ni mogoče seči na: 1. prejemki iz naslova zakonite preživnine ter zavarovalne vsote, izplačane na podlagi nezgodnega zavarovanja; 2. plačila za delo med rehabilitacijo; 3. prejemki iz naslova: denarnih nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti; enkratnih solidarnostnih pomoči; 4. prejemki iz naslova: varstvenega dodatka k pokojnini; denarne pomoči za brezposelnost; družbene pomoči otrokom; denarne pomoči kot edinega vira preživljanja ter denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu; enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih; 5. prejemki iz naslova rejnin ter oskrbnin v tuji družini; 6. prejemki iz naslova nadomestil za invalidnost, ki jih prejemajo osebe po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter od dodatka za telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; 7. dodatki za tujo pomoč in postrežbo; 8. prejemki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu; 9. plačil učencem, dijakom in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v vzgojno izobraževalnem procesu; 10. prejemki vojaških obveznikov med služenjem vojaškega roka in med nadomestno civilno službo; 11. hrana in kurjava, obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik in druge, za gospodinjstvo potrebne stvari, če so nujne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva ter odličja in

14

Dolžnik plača vse stroške prisilne izterjave.

Poroštvo

Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika - fizične osebe, se ta izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje kakorkoli dobili od dolžnika v letu, v katerem je davčni dolg nastal, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Za ožje družinske člane se štejejo: zakonec oziroma oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, otroci oziroma posvojenci ter vnuki in starši oziroma posvojitelji dolžnika.

Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davčnega dolga

Davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi za čas do šest mesecev oziroma dovoli plačilo davčnega dolga v največ šestih mesečnih obrokih ali določi, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Vlogo za odpis oziroma delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. K vlogi mora davčni zavezanec predložiti dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju ter o dohodkih in o premoženjskem stanju družinskih članov.

Davčni urad na podlagi vloge in dokazil odloči o odpisu, odlogu oziroma obročnem plačilu v roku 30 dni.

Za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo, se ne obračunajo zamudne obresti.

Davčni organ davčnega dolga ne more odpisati, razen iz razloga neizterljivosti, oziroma ne more odložiti plačila ali dovoliti obročnega plačevanja za naslednje vrste davkov: 1. davek na dodano vrednost, 2. trošarine, 3. davek od dobička iz kapitala, 4. davek od dohodkov iz premoženja, 5. davek na promet nepremičnin.

Zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti

Davčni organ lahko še pred izdajo odmerne odločbe oziroma pred rokom za predložitev davčnega obračuna izda davčnemu zavezancu začasen sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, če obstaja nevarnost, da bo zavezanec onemogočil ali znatno otežkočil izpolnitev obveznosti ali razpolagal s premičnim premoženjem, iz katerega bi se obveznost izterjala.

Zoper sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti je dovoljena posebna pritožba v roku osmih dni od vročitve sklepa. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa.

Vračilo davka

Davčnemu zavezancu ali komu drugemu, ki je na račun davka, obresti, denarne kazni ali stroškov plačal več, kot je bil dolžan plačati po pravnomočni odločbi ali po davčnem obračunu, se preveč plačani znesek praviloma vrne v 30 dneh od vročitve odločbe oziroma od vložitve zahtevka za vračilo po davčnem obračunu10.

Če je davčnemu zavezancu potekel rok za plačilo drugih davkov se mu vrne preveč plačani davek, zmanjšan za znesek davkov, ki jim je potekel rok plačila.

Davčnemu zavezancu pripadajo od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti po obrestni meri, določeni z zakonom, ki ureja obrestno mero zamudnih obresti, od dneva plačila davka.

Od preveč plačane dohodnine pripadajo davčnemu zavezancu obresti od dneva, ko je postala odločba o odmeri dohodnine pravnomočna.

priznanja; 12. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela; 13. delovna in plemenska živina, krma za živino, seme, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku - pravni osebi, oziroma fizični osebi, ki ji je kmetijstvo edini vir preživljanja, nujni za opravljanje kmetijske dejavnosti; 14. stroji, orodje in druge delovne priprave, ki so dolžniku - pravni osebi, ki opravlja dejavnost, in podjetniku posamezniku nujno potrebni za opravljanje dejavnosti ter surovine, polizdelki, namenjeni za predelavo in pogonsko gorivo, potrebni za enomesečno poprečno proizvodnjo; 15. sredstva na žiro računu dolžnika - podjetnika posameznika do višine enomesečnih zajamčenih plač, ki jih zavezanec obračuna za zaposlene delavce, in višini njegove mesečne najnižje zavarovalne osnove; 16. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa ali si jih je sam nabavil in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

10 Davčni organ vrne po uradni dolžnosti preveč plačani davek, če znesek presega 1.000 tolarjev. Preveč plačani davek do zneska 1.000 tolarjev se vrne na zahtevo davčnega zavezanca v roku 30 dni od vložitve zahteve. Če davčni zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč plačani davek s pripadajočimi obrestmi šteje v naslednja plačila, ali v plačila druge vrste davkov. O tem mora davčni organ obvestiti davčnega zavezanca.

15

Davčnemu zavezancu, ki sam obračuna in plača davek, od razlike med letom plačane akontacije in davkom po davčnem obračunu, ne pripadajo obresti.

Zastaranje

Pravica do odmere davka zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi bilo treba odmeriti davek. Pravica do izterjave davka, obresti ter stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.

Pravica zavezanca do vračila plačanega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave, ki jih ni bil dolžan plačati, zastara v petih letih po poteku leta, v katerem jih je plačal.

Tek zastaranja pravice do odmere davka ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen odmera davka in je dano v vednost zavezancu.

Tek zastaranja pravice do izterjave davka, obresti, stroškov prisilne izterjave ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen izterjava in je bil dolžnik z njim seznanjen.

Tek zastaranja pravice do vračila plačanega davka, obresti in stroškov prisilne izterjave ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec stori pri davčnem organu, da doseže vračilo.

Zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko poteče deset let od dneva, ko je prvič pričelo teči.

Postopek za davčni prekršek ni dopusten, ko potečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko potečejo štiri leta od dneva storitve prekrška.

Način plačevanja davka

Načine plačevanja davka prikazujemo v spodnji sliki:

Slika 5: Načini plačevanja davka

Davčni zavezanec plačuje davek na podlagi odločbe o odmeri davka, ki jo izda davčni organ (odmerna odločba), obračuna, ki ga izvrši davčni zavezanec sam (samoobdavčitev) in/ali obračuna in vplačila davka, ki ga za davčnega zavezanca izvrši delodajalec oziroma izplačevalec od vsakega posameznega dohodka (davek po odbitku).

Šteje se, da je davčni dolg poravnan z dnem vplačila dolžnega zneska davčnemu organu oziroma na predpisan račun pri pošti, banki ali hranilnici.

S plačilom davčnega dolga se najprej poravnajo obresti, obračunane od davčnega dolga, in nato znesek davka.

1. Odmera in pobiranje davka na podlagi odločbe davčnega organa

Odločbo o odmeri davka (odmerna odločba) izda davčni organ na podlagi davčne napovedi. Davčno napoved vloži davčni zavezanec v roku, ki je za posamezno vrsto davka določen z zakonom o davčnem postopku.

K vložitvi davčne napovedi so davčni zavezanci lahko pozvani z javnim pozivom, ki ga izda davčni organ.

Davčna napoved mora vsebovati podatke, ki so potrebni za odmero davka. Podatki v davčni napovedi morajo biti resnični in ne smejo spraviti v zmoto davčnega organa.

Davčni organ odmerja davke od letne osnove za preteklo leto ali tekoče leto, v pavšalnem znesku, od osnove, ugotovljene ob nastanku davčne obveznosti med letom, ali od druge osnove, določene s posebnimi predpisi.

Davki, odmerjeni z odločbo, morajo biti praviloma plačani v 30 dneh od vročitve odločbe.

O D M E R N A

O D L O Č B A

N A Č IN I P L A Č E V A N J A D A V K A

S AM O O B D A V

Č IT E V

D A V E K P O

O D B IT K U

16

Kadar se davek odmeri od letne osnove, davčni zavezanec plačuje davek oziroma akontacijo tega davka v mesečnih, trimesečnih ali polletnih obrokih.

2. Samoobdavčitev

Davčni zavezanec sam obračuna in plača davke, za katere je tak način plačevanja določen z zakonom o davčnem postopku. Davčni zavezanec obračunava in plačuje akontacijo davka med letom v mesečnih, trimesečnih ali polletnih obrokih in na koncu leta na podlagi obračuna.

Če davčni zavezanec ne predloži obračuna obrokov akontacije davka, davčnega obračuna oziroma, če davčni organ ugotovi, da davčna obveznost ni pravilno obračunana, ali da ni obračunana, se višina davčne obveznosti ugotovi z odločbo. Davčni organ lahko nadzira in preverja pravilnost davčnega obračuna in izda odločbo v roku 10 let od roka za predložitev davčnega obračuna.

3. Davek po odbitku

Kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov oziroma drugih dohodkov, od katerih se plačuje davek od vsakega posameznega dohodka, pravna oseba ali zasebnik, je dolžna za davčnega zavezanca obračunati in plačati davek, če ni za posamezno vrsto davka z zakonom o davčnem postopku drugače določeno11.

Dohodek oziroma prejemek se šteje za izplačanega tudi v primeru, ko ga upravičenec pred prejemom odstopi tretjim osebam ali za druge namene.

Izplačevalci dohodkov so dolžni o obračunu in plačilih davkov po odbitku voditi evidence ter davčnemu organu predložiti podatke o obračunu davka. Izplačevalci dohodkov morajo hraniti te obračune v davčni evidenci 10 let.

Davki po odbitku se obračunajo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodka oziroma prejemka.

Če davčni organ ne more ugotoviti višine bruto prejemka oziroma dohodka, se izplačani prejemek oziroma dohodek šteje za neto prejemek in se davek obračuna od bruto osnove. Bruto osnova se ugotovi na podlagi preračunane stopnje, pri prejemkih, kjer so stopnje določene progresivno, pa po preračunani poprečni stopnji.

2. VRSTE DAVKOV V Sloveniji imamo veliko vrst davkov. V osnovi smo jih opredelili spredaj v sliki številka 1. V tem sestavku opredeljujemo davčni sistem Slovenije, zato smo primeroma prikazali le davek na dodano vrednost in dohodnino. S tem pa smo zajeli najpomembnejši davčni obliki.

DAVEK NA DODANO VREDNOST

V decembru 1998 je državni zbor sprejel Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu ZDDV)12. To je nova davčna oblika, ki je nadomestila obstoječi davek na promet proizvodov in storitev. Uporabljati se je začela 1.7.1999.

V teoriji in praksi se navaja veliko lastnosti DDV. Tako je davek na dodano vrednost splošno sprejeta oblika davka, ki obdavčuje dodano vrednost in se plačuje ob vsakem prometu.

DDV se lahko obračunava s pomočjo več metod. Prevladujoča je kreditna metoda obračuna, ki je uvedena tudi v Sloveniji. Pomembna lastnost DDV je njegova prihodkovna izdatnost. Seveda je to izdatnost treba obravnavati iz perspektive države. Za davkoplačevalce pa to pomeni ravno obratno. DDV je praviloma nevtralen, kar pomeni, da ne vpliva na odločitve proizvajalcev, kaj bodo proizvajali, odločitve kupcev, kaj bodo kupovali in podobno. Pri DDV je pomembna lastnost dvojnega nadzora. Prodajalec mora skrbeti za pravilnost obračuna davka na dodano vrednost. Nadzira ga kupec, ki prodajalčeve račune uporabi kot osnovo odbitka vstopnega davka. Zato se zmanjšuje možnost davčnih utaj. Seveda pa to ne velja v zadnji fazi, saj potrošnik nima pravice povračila plačanega davka. Zraven vsega pa je DDV administrativno enostaven.

Igra DDV je zastavljena tako, da davčni zavezanci obračunavajo in plačujejo DDV od vseh prodaj. Vsota tako obračunanih davkov je davčna obveznost. Od obračunane davčne obveznosti pa imajo pravico

11 Minister za finance predpiše znesek, ki se vključujejo v dohodnino, in se nanj ne plača davka po odbitku. Ti dohodki se po poteku leta napovejo in vštejejo v osnovo za dohodnino.

12 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 89 z dne 23.12.1998.

17

odštevati DDV, ki so ga plačali ob nakupih. Plačajo pa razliko med izstopnimi (davki pri prodajah) in vstopnimi (davki pri nakupih) davki. Pri tem pa morajo upoštevati številne predpisane podrobnosti.

KAJ JE OBDAVČENO? vse razen tistega, kar je oproščeno plačila DDV DDV se plačuje za promete, ki jih opravi zavezanec v okviru opravljanja svoje dejavnosti na teritoriju

Republike Slovenije in od uvoženega blaga.

Slika 6: PREDMET OBDAVČITVE

V predpisih so podrobneje opredeljeni posamezni obdavčljivi prometi. V glavnem pa velja:

Promet blaga

pomeni prenos lastninske pravice oziroma pravice razpolaganja na opredmetenih stvareh. Za promet blaga se šteje tudi vrsta drugih posebej opredeljenih prometov.13

Promet storitev

pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga.14

13 Taki prometi so: a) promet blaga, opravljen za plačilo, na podlagi odločitve državnega organa, organa lokalne skupnosti oziroma na podlagi zakona. b) prodaja blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija ob nakupu oziroma prodaji blaga; c) izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje oziroma na podlagi prodajne pogodbe z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov, lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka; d) izročitev novozgrajenih objektov ter prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oziroma pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine; e) razpolaganje s poslovnimi sredstvi davčnega zavezanca s strani druge osebe, vključno z likvidacijskim in stečajnim upraviteljem ter skrbnikom; f) dobava električne energije, plina ter energije za ogrevanje, zamrzovanje oziroma hlajenje; g) uporaba blaga davčnega zavezanca za neposlovne namene in h) zamenjava blaga.

14 Za promet storitev se med drugim šteje tudi: a) prenos, odstopanje, koriščenje in odrekanje avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic; b) promet storitev na podlagi odločitve državnega organa, organa lokalne skupnosti oziroma na podlagi zakona; c) uporaba storitev davčnega zavezanca za neposlovne namene; in d) zamenjava storitev.

PR ED M E T

O B DA VČ ITV E

PROM ET B LAG A

IN S TO R ITE VU VO Z

PR OM ET B LAG A

U PO RAB A B LAG A ZA

N EPO S LO VN E

N AM EN E

U PO R AB A B LAG A

LAS TN E IZD E LAVE

PR OM E T S TO R ITE V

U PO R AB A S TO R ITE V

ZA N E PO S LO VN E

N AM EN E

SPR EM EM B A

N AM EM B N OS T I

P R OM ET S TO R IT E V V

S VO JEM IM EN U IN ZA

R AČ UN D R U G E O SEB E

18

Plačniki ddv in kraj obdavčenja

V spodnji sliki prikazujemo plačnike DDV:

Slika 7: Plačniki DDV

Kraj obdavčenja

Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje po kraju, kjer je bil opravljen promet blaga oziroma storitev, pri čemer se Slovenija šteje za en kraj opravljenega prometa.

Davčna obveznost

DDV se obračuna takrat, ko je blago dobavljeno oziroma takrat, ko so storitve opravljene.

Šteje se, da je blago dobavljeno oziroma da so storitve opravljane, ko je izdan račun.

V kolikor račun za opravljen promet ni izdan, se DDV obračuna osmi dan po dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi.

Če je plačilo deloma ali v celoti izvršeno pred izdajo računa ali pred opravljenim prometom blaga oziroma storitev, se DDV obračuna na dan prejema plačila od prejetega zneska plačila.

Davčna obveznost je enaka zmnožku davčne osnove z davčno stopnjo. Obračunava se v davčnem obdobju, ki je praviloma mesec.

Davčna osnova za DDV je vse, kar predstavlja plačilo, razen DDV

Plačilo je lahko v denarju, v stvareh ali v storitvah, ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oziroma storitev, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takega prometa.

Davčna stopnja

Slika 8: Stopnje DDV

P L A Č N IK ID D V

D A V Č N IZ A V E Z A N E C

D A V Č N I

Z A S T O P N IK

C A R IN S K ID O L Ž N IKp r i u v o z u

P R E J E M N IKS T O R IT V E

O S E B A , K I N A R A Č U N U IZ K A Ž E

D D V V N A S P R O T J U Z Z A K O N O M

Z a s t o r i t v e , k i j ih o p r a v i d a v č n i z a v e z a n e c , k i v S lo v e n i j i n im a

s e d e ž a .

V s a k a o s e b a , k i k je r k o l i n e o d v is n o o p r a v l ja d e ja v n o s t in k i je

r e g is t r i r a n a k o t d a v č n i z a v e z a n e c .

Z a p r o m e t b la g a , s t o r i t e v , d a v č n e g a z a v e z a n c a , k i v S lo v e n i j i n im a s e d e ž a , b iv a l iš č a , m o r a le t a

im e n o v a t i d a v č n e g a z a s to p n ik a .

19

S P L O Š N A

1 9 %

V S E ,R A Z E N P O S E B E JN A V E D E N E G A

B L A G A I NS T O R I T E V

S T O P N J A D D V

N I Ž J A

8 %

P O S E B E JN A V E D E N O B L A G O

I N S T O R I T V E

V zakonu so natančno opredeljeni izdelki, ki so obdavčeni z nižjo stopnjo. V prikazani sliki smo jih razvrstili v nekaj osnovnih skupin:

Davčne oprostitve

V sistemu davka na dodano vrednost so oprostitve redke. Oprostitve so smiselne le v zadnji fazi prometa. To velja zato, ker upravičenec nima pravici odbiti vstopni DDV. V našem zakonu oprostitve niso dosledno obravnavane. Tako se meša oprostitev z ničelno stopnjo. Tako imamo med oprostitvami tudi izvoz. Vemo pa, da izvoznik lahko od davčne obveznosti odšteva vstopni ddv.

Naš zakon pozna naslednje oprostitve:

8 %

h r a n a , p r ip r a v a je d i

z d r a v i la , k o n t r a c e p c i ja , s a n i t a r n a z a š č i t a

a v t o r s k e p r a v ic e

ja v n i p r e v o z

v o d a

m e d ic in s k i p r ip o m o č k i z a in v a l id e

p o g r e b n e s to r i t v e

s ta n o v a n js k a g r a d n ja

iz d e lk i in s t o r i t v e , k i s e u p o r a b l ja jo v

k m e t i js t v u , g o z d a r s t v u i n r ib iš t v uv s t o p n ic e

n a s ta n i t e v v h o t e l i h ip d .

u p o r a b a š p o r t n ih o b je k t o v

s t o r i t v e ja v n e h ig ie n e

n o s i lc i z v o k a , b e s e d , s l i k e

20

Slika 9: Skupine oprostitev

Oprostitve so najpogosteje vezane na javni interes. Druge so zanemarljive.

Izvoz je neobdavčen. Izvoznik ima pravico odšteti vstopne davke.

O P R O S T I T V E

d r u g e p o s e b n e o p r o s t i t v e

p r i i z v o z u b l a g a i n d r u g i h

d e j a v n o s t i h

p r i z a č a s n e m u v o z u b l a g a

d r u g e o p r o s t i t v e D D V

p r i u v o z u b l a g a

p r i s p r o s t i t v i u v o ž e n e g a

b l a g a v p r o s t p r o m e t

d e j a v n o s t i , k i s o v j a v n e m

i n t e r e s u

21

Račun in ostale evidence

Davčni zavezanec mora izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun za:

� vsak promet blaga oziroma storitev

� za vsako predplačilo, ki ga prejme preden je opravljen promet blaga oziroma storitev

� za vsako naknadno spremembo davčne osnove

Zakon o davku na dodano vrednost pod računom pojmuje vsak dokument, ki ga izda davčni zavezanec ali druga oseba po njegovem nalogu, na katerem je zaračunan promet blaga oziroma storitev. Račun je lahko izdan tudi v nematerializirani obliki (potrebno je dovoljenje davčnega organa).

Račun se izda v dveh izvodih in mora vsebovati predpisane sestavine.

PAZI!!!

Davčni zavezanec mora kupcu blaga oziroma naročniku storitve izročiti račun, ne glede na to ali je to kupec oziroma naročnik posebej zahteval ali ne.

Kupec blaga oziroma prejemnik storitve mora račun zadržati neposredno po odhodu iz prodajalne oziroma drugega poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega oziroma tržnega organa.

DAVČNO OBDOBJE, OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI

Davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje15, ki ga predloži davčnemu organu do zadnjega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja.

Davčni zavezanec obračunava DDV na podlagi zneskov na izdanih računih za opravljen promet blaga oziroma storitev v davčnem obdobju. Davčna obveznost je enaka celotni dodani vrednosti pomnoženi z davčno stopnjo. Govorimo o IZSTOPNEM DAVKU ali DAVKU PRI PRODAJI. Davčni zavezanec sme pri izračunu od svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev-od drugega davčnega zavezanca, pri uvozu blaga ter kot prejemnik storitve, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene opravljanja dejavnosti, od katere se plačuje DDV. Govorimo o tako imenovanem VSTOPNEM DAVKU ali DAVKU PRI NAKUPIH.

V obračunskem obdobju davčni zavezanec plača razliko med davki v prodaji (izstopni davki) in davni pri nakupih (vstopni davek).

15 Davčni zavezanec mora sam obračunavati davčno obveznost v davčnem obdobju, ki je praviloma koledarski mesec. Za davčnega zavezanca, ki plačuje akontacijo davka iz dejavnosti v trimesečnih oziroma polletnih obrokih, je davčno obdobje koledarsko trimesečje

oziroma koledarsko polletje.

firma oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter davčna številka izdajatelja računa

kraj in datum izdaje ter zaporedno številko

Račun firma oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter davčno številko prejemnika blaga oziroma storitve

datum odpošiljanja blaga oziroma opravljanja storitev

podatki o vrsti in količini prodanega blaga oziroma opravljenih storitev;

cena blaga brez DDV, vrednost blaga oziroma storitve brez DDV;

stopnja oziroma stopnji DDV ter znesek DDV po različnih stopnjah;

vrednost z vključenim DDV

22

Slika 10: Princip DDV

Vračilo DDV

Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pravico do vračila vstopnega DDV, ki mu je bil zaračunan na podlagi opravljenega prometa blaga oziroma storitev s strani davčnih zavezancev v Sloveniji, ali mu je bil zaračunan ob uvozu blaga v Slovenijo, ob pogojih in na način, določen z ZDDV.

Kupec - fizična oseba, ki v Sloveniji nima stalnega niti začasnega bivališča, ima pravico do vračila DDV od blaga, ki ga nabavi v Sloveniji in, ki ga iznese iz Slovenije. Pravica do vračila DDV po tem členu se ne nanaša na mineralna olja, alkohol in alkoholne pijače ter na tobačne izdelke.

REGISTRACIJA DAVČNIH ZAVEZANCEV

KDO JE DAVČNI ZAVEZANEC?

Vsaka oseba (pravna ali fizična), ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost

Določen pa je tudi dodaten pogoj, ki davčne zavezance deli na registrirane in neregistrirane (male) zavezance.16

Neregistrirani davčni zavezanci ne smejo obračunavati DDV, na računih ne smejo izkazovati DDV, nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV in ne vodijo knjigovodstva v skladu z zakonom o DDV. Posebnosti veljajo za kmeta, ki ne postane registrirani davčni zavezanec.

Posebnosti veljajo za kmeta, ki ne postane registrirani davčni zavezanec.

Vsaka oseba, ki prvič postane oziroma lahko postane davčni zavezanec, mora pri davčnem organu vložiti prijavo za registracijo najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je opravila oziroma je verjetno, da bo opravila promet blaga oziroma storitev v višini, ki presega mejni znesek obvezne registracije. Davčni organ izda vsaki registrirani osebi odločbo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register.

Davčni organ bo vzpostavil in vodil register oseb, ki so ali lahko postanejo davčni zavezanci po zakonu o DDV oziroma oseb, ki razpolagajo z blagom, za katerega se po zakonu do DDV šteje, da ga opravijo davčni zavezanci.

Registracija pa ni večna. Tako zakon predvideva, da davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu ne dosega mejnega zneska, lahko davčni organ na njegovo zahtevo izda

16 Zavezanci, ki so v preteklem letu presegli promet 5.000.000 SIT oz. kmetje 1.500.000 SIT katastrskega dohodka se morajo registrirati. Ostali so mali zavezanci, ki pa se lahko registrirajo, če želijo (najkrajše obdobje je 60 mesecev). Z registracijo je davčni zavezanec dolžan obračunavati in plačevati DDV. Podvržen je nadzoru davčnih oblasti.

DAVKI PRI PRODAJAH

DAVKI PRI NAKUPIH

OBVEZNOSTALI

PREPLAČILOJEMINUS

23

odločbo o prenehanju registracije za DDV. Drugi primer prenehanja registracije je, če davčni zavezanec preneha opravljati dejavnost. V tem primeru davčni organ odloči o prenehanju registracije za DDV po uradni dolžnosti.

Davčni organ izda odločbo o prenehanju registracije po poravnavi davčnih obveznosti.

DOHODNINA

Dohodnino plačuje fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezident), ki ima v posameznem koledarskem letu na njenem območju dohodke predpisane v zakonu o dohodnini. Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če je bivala na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in je na tem območju dosegala obdavčljive dohodke.

Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za finance17. Napoved se vloži najkasneje do 31. marca za preteklo leto na javni poziv, ki ga objavi davčni organ najkasneje do 15. januarja.

Zavezanci, ki zapustijo Republiko Slovenijo pred gornjim rokom, morajo vložiti napoved najpozneje 30 dni pred nameravanim odhodom.

Napoved se šteje za nepravočasno, če je bila vložena v dveh mesecih po 31. marcu, napoved, vložena kasneje, pa se šteje za nevloženo.

Vrste prejemkov, ki so obdavčeni z dohodnino prikazujemo v spodnji sliki:

Slika 11: Prejemki obdavčeni z dohodnino

Gornji viri se med letom obdavčujejo z davki, ki predstavljajo podvrste dohodnine. Med letom odmerjeni oziroma obračunani davki se odštejejo od dohodnine.

17 Napovedi za odmero dohodnine niso dolžni vložiti:

zavezanci za dohodnino, katerih osebni prejemki in dohodki, ki so vir dohodnine, ne presegajo zneska neobdavčljivih dohodkov, določenih z zakonom;

zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, prejeta od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, če jim med letom, za katerega se dohodnina odmerja, v skladu z zakonom ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane.

DOHODKI IZKMETIJSTVA

VIRIDOHODNINE

DOHODKI IZKAPITALA

DOHODKI IZPREMOŽENJSKIH

PRAVIC

DOHODKIIZ

PREMOŽENJA

DOHODKI IZDEJAVNOSTI

OSEBNIPREJEMKI

24

Osnova za dohodnino se ugotovi kot razlika med vštevki in zmanjšanji osnove. Prikazunemo jo v spodnji preglednici:

VŠTEVKI V OSNOVO ZMANJŠANJA OSNOVE

♦ letni znesek plače, nadomestil plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem (v nadaljnjem besedilu: plača), zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

♦ vsak posamezen prejemek, dosežen

na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev oziroma poslov na drugi podlagi, v višini, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov;

♦ letni znesek pokojnine, od katere je

bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni;

♦ katastrski dohodek od kmetijskih in

gozdnih zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, za katera so priznane oprostitve in olajšave ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih;

♦ dobiček, dosežen z opravljanjem

dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni;

♦ dobiček, dosežen s prodajo kapitala; ♦ letni znesek obresti na posojila, od

katerih je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja;

♦ dohodki, doseženi z udeležbo pri

dobičku; ♦ dohodki, doseženi z oddajanjem

premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen oziroma

♦ Osnova za dohodnino se zmanjša za znesek, ki znaša 11% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se odmerja dohodnina.

♦ Osnova za dohodnino se zmanjša še za: - letno poprečno plačo zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov; - 40% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem, ki so imeli prejemke iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji, v skladu s predpisi na področju zaposlovanja; -8% poprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu, za katero se dohodnina odmerja, zavezancem po dopolnjenem 65. Letu starosti. ♦ Osnova za dohodnino se zmanjša tudi za: 1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika

Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev; 2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali

stanovanja za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih;

3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva, vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti; če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, da o tem mnenje minister za kulturo;

4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije, ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov;

5. sredstva za nakup učbenikov in druge strokovne literature ter programske opreme;

6. plačane zneske za šolnine (npr. glasbeno, jezikovno, podiplomsko izobraževanje itd.)

7. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oziroma darila, izplačana invalidskim organizacijam;

8. plačani znesek sredstev, ki jih zavezanec v skladu s pogodbo nameni za izgradnjo ali obnovo objektov komunalne infrastrukture, ki se gradijo na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj;

9. plačane zneske samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku;

10. plačane članarine političnim strankam in sindikatom; 11. sredstva, vložena v deleže in delnice pravnih oseb, ki so namenjena

izključno razvoju znanosti in tehnologije; 12. znesek sredstev, ki jih lastnik vloži v obnovo denacionaliziranega

premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja ob podržavljenju.

25

obračunan davek od dohodkov iz premoženja;

♦ dohodki iz premoženjskih pravic v

višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic.

13. znesek vplačil v denarju za delnice in za vložke gospodarskih družb ter za deleže zadrug, vpisanih v sodni register v Republiki Sloveniji;

14. sredstva, vložena v nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in so tudi po drugih kriterijih prijaznejši do okolja; kriterije določi Vlada Republike Slovenije.

Zmanjšanje osnove po 1. in 11. točki te alineje se prizna za vsak vrednostni papir samo enkrat. Zmanjšanje osnove iz te alinije lahko znaša največ 3% osnove za dohodnino, razen zmanjšanja po 9. Točki. Zmanjšanje osnove za namene iz te alineje se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in da so bila dokazana z dokumenti, ki glasijo na njegovo ime. ♦ Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna posebna olajšava.

Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana, se osnova zmanjša za znesek, ki znaša 10% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za vsakega nadaljnjega otroka se olajšava poveča za 5% navedene plače.

♦ Za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju

znaša olajšava 50% letne poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji.

OSNOVA ZA DOHODNINO - ZMANJŠANJA OSNOVE ZA DOHODNINO

=

ZMANJŠANA OSNOVA ZA DOHODNINO

Stopnje dohodnine so

Zmanjšana osnova za dohodnino se pomnoži s stopnjo dohodnine, ki je progresivna in glede na dohodninski razred znaša od 17 % do skoraj 50 %.

Napoved odmere dohodnine

V napoved za odmero dohodnine zavezanec, kateremu je bil davek odmerjen po odbitku, prijavi dohodke, izplačane pri vseh izplačevalcih dohodkov, ter obračunani davek na podlagi podatkov izplačevalcev dohodkov.

Podatke, potrebne za odmero dohodnine, mora davčni zavezanec prijaviti v napovedi tudi v primeru, da mu izplačevalec teh podatkov po poteku leta ni posredoval.

Davčni zavezanci, za katere je izplačevalec dohodka obračunal in plačal davek z upoštevanjem normiranih stroškov, razen zavezancev, ki se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov, lahko v napovedi za odmero dohodnine uveljavljajo dejanske stroške.

Zavezanci za dohodnino lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine. Ne glede na povedano lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo zmanjšanje osnove iz naslova posebnih olajšav tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najkasneje v roku za pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine.

Zavezanci za dohodnino morajo dokumentacijo, s katero se dokazuje resničnost navedb v napovedi, hraniti pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine.

Zavezanec, ki so mu bila s pravnomočno odločbo o odmeri dohodnine v osnovo za odmero dohodnine všteta povračila stroškov ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet iz naslova delovnega razmerja, ki pa jih je moral vrniti, lahko v letu, po poteku leta, ko je vrnil navedena povračila oziroma prejemke, zahteva ponovno odmero dohodnine.

Dohodnina mora biti odmerjena do 31. oktobra za preteklo leto.

Odmerjena dohodnina se zmanjša za višino odmerjenih oziroma obračunanih davkov od posameznih vrst dohodkov.

26

OBDAVČITEV POSAMEZNIH VRST DOHODNINSKIH DOHODKOV

Prikazali smo glavne značilnosti obdavčitve posameznih vrst dohodninskih dohodkov.

1. Davek od osebnih prejemkov

Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejema osebne prejemke18.

Osnova za davek od osebnih prejemkov je vsota gornjih prejemkov zmanjšana za dovoljena znižanja19.

Stopnje davka od osebnih prejemkov (plače in podobno) so progresivne in obdavčujejo posamezne davčne razrede od 17 % do 50 %. Stopnja davka od drugih osebnih prejemkov je 25%.

Davek od osebnih prejemkov se odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi. Kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, pa davek obračuna in plača izplačevalec teh prejemkov. Izplačevalec osebnih prejemkov mora davek od osebnih prejemkov obračunati hkrati z obračunom osebnih prejemkov, plačati pa v šestih dneh po izplačilu osebnih prejemkov, vendar najpozneje do prvega naslednjega izplačila osebnih prejemkov. Izplačevalec mora davčnemu organu dostaviti obračun osebnih prejemkov najkasneje na dan izplačila osebnih prejemkov.

Zavezanec za davek od osebnih prejemkov mora prejemke, dosežene na podlagi prevzema opravljanja določenih storitev in poslov domačim fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam, napovedati do 10. v mesecu za pretekli mesec pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. V napovedi lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške.

2. Davek od dohodka iz kmetijstva

Zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja.

Davek od dohodka iz kmetijstva se zavezancu odmeri na podlagi podatkov o zavezancu in katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, vpisanih v zemljiškem katastru po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja.

Davek iz kmetijstva mora biti odmerjen do 31. decembra v letu, za katero se odmerja.

3. Davek od dohodka od dejavnosti

Zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti je fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije20.

18 Osebni prejemki so:

plačo iz delovnega razmerja; pokojnino; prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi;druge prejemke, vključno z nagradami in podobnimi prejemki.

19 Ključne vrste prejemkov so:

plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom ter prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem.

Povračila stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in enkratne solidarnostne pomoči, se ne vštevajo v osnovo za davek največ do višine, ki je določena s predpisom Vlade Republike Slovenije;

plača, dosežena z delom v tujini na podlagi delovnega razmerja, sklenjenega v državi, v višini plače za enaka dela v državi, zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost, če ni s sporazumom o izogibanju dvojnemu obdavčevanju drugače določeno;

pokojnina, povečana s koeficientom poprečne stopnje davka od osebnih prejemkov, ki se plačuje od plače iz delovnega razmerja; koeficient ugotovi minister za finance in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;

in podobno.

20 Davek iz dejavnosti se, ne glede na določbe prejšnjega člena, plačuje tudi od dohodkov, doseženih: z rejo perutnine in drugih živali, ki ni vezana na doma; pridelano krmo, ribolovom ter gojenjem rib in školjk; s trsničarstvom, drevesničarstvom, proizvodnjo vrtnin in cvetja ter gob; z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo.

27

Zavezanci za davek iz dejavnosti, ki plačujejo davek iz dejavnosti na podlagi odmerne odločbe, ki jo izda davčni organ, v napovedi za odmero dohodnine ne izkažejo davčne osnove. Pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

Zavezanci za davek iz dejavnosti, ki se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, v napoved za dohodnino vpišejo davčno osnovo, ugotovljeno z odmernimi odločbami, izdanimi za leto, za katero se dohodnina odmerja, oziroma dohodke, izplačane pri vseh izplačevalcih, znesek normiranih odhodkov ter znesek obračunanega davka na podlagi podatkov izplačevalcev dohodkov. Davčni zavezanec mora prijaviti podatke tudi v primeru, da mu jih izplačevalec po poteku leta ni posredoval.

Davčna osnova za davek iz dejavnosti je dobiček. Dobiček zasebnika se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dobička pravnih oseb, če ni z zakonom o dohodnini drugače določeno. Če je razlika med prihodki, vključno s povečanjem davčne osnove, in odhodki, vključno z zmanjšanjem davčne osnove, negativna, zavezanec izkaže izgubo. Tako izkazano izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih petih letih. Zavezanec lahko v letni davčni napovedi uveljavlja 10% znižanje davčne osnove za vlaganja lastnih sredstev v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev. Znižanje davčne osnove se prizna za dobo štirih let. Zavezanec lahko v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40% investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, razen v osebna motorna vozila. Če davčni zavezanec proda oziroma odtuji opredmeteno osnovno sredstvo prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo iz prvega odstavka tega člena, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva.

Stopnje davka iz dejavnosti so progresivne in obdavčujejo posamezne davčne razrede od 15% do 50 %.

Davčna osnova se lahko zniža tudi za predpisane olajšave21.

Pavšalna obdavčitev:

Samostojni kulturni delavci za dohodke, dosežene z ustvarjanjem kulturnih vrednot, zasebni raziskovalci, zasebniki, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, samostojni novinarji, samostojni športniki, samostojni športni delavci in duhovniki lahko zahtevajo, da se jim dobiček ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 40% ustvarjenih prihodkov, pod pogojem, da ne zaposlujejo delavcev.

Zahtevo morajo zavezanci predložiti davčnemu organu pred pričetkom leta, za katero zahtevajo ugotavljanje dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Na gornji način se ugotavlja dobiček tudi zavezancem, ki dosegajo dohodek z opravljanjem domače in umetne obrti, čebelarstvom, s sprejemanjem gostov na prenočevanje v gospodinjstvu, s sprejemanjem gostov v kmečkem gospodarstvu (kmečki turizem) in z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če podajo zahtevo v predpisanem roku. Pri ugotavljanju dobička se jim odštejejo od ustvarjenih prihodkov odhodki v višini 60% ustvarjenih prihodkov.

V primeru pavšalne obdavčitve pa je zelo omejena pravica uveljavljanja olajšav. Tako ti zavezanci ne morejo uveljavljati olajšav iz naslova izkazanih izgub, vlaganj v osnovna sredstva, investiranj ipd.

Stopnja davka od dohodka iz dejavnosti za primere pavšalne obdavčitve je 25%.

Napoved, obračun, plačilo:

Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti, ki so dolžni voditi poslovne knjige na način, kot je predpisan za gospodarske družbe, sami obračunajo in plačajo davek iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna22. Drugim

21 Med njimi omenimo le:

Zavezancu, ki za nedoločen čas zaposli pripravnika oziroma delavca, ki prvič sklene delovno razmerje in delavca, ki je prijavljen pri službi za zaposlovanje, se davčna osnova zniža za znesek, ki je enak 50% plače tega delavca. Davčna olajšava se prizna za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb. Zavezancu, ki zaposluje invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo davčna osnova zniža za 50% plače teh oseb, zavezancu, ki zaposluje invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe pa 70% plače teh oseb. Zavezancu, ki sprejme učenca po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela vzgojno izobraževalnega procesa v poklicnem izobraževanju, se osnova za davek zniža za znesek plačila temu učencu.

22 Davčni zavezanci, ki sami obračunavajo in plačujejo davek iz dejavnosti na podlagi davčnega obračuna, zagotavljajo podatke o poslovanju, potrebne za ugotovitev davčne obveznosti, na način in v obsegu, kot je določen z zakonom o davčnem postopku, z zakonom, ki ureja davek od dobička pravnih oseb, in z računovodskimi standardi.

Davčni zavezanec predloži davčni obračun do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

28

zavezancem odmeri davek iz dejavnosti davčni organ na podlagi davčne napovedi23. Ne glede na navedeno, se zavezancem, katerim se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov24, davek med letom odmeri davčni organ na podlagi napovedi zavezanca, oziroma davek za takšnega zavezanca obračuna in plača izplačevalec dohodka.

Davčni zavezanci obračunavajo in plačujejo davek od dohodkov iz dejavnosti za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

Davčni zavezanec, nad katerim se začne postopek prenehanja, likvidacije ali stečajni postopek, sestavi davčni obračun oziroma davčno napoved na dan pred začetkom postopka prenehanja, likvidacije ali stečaja. Davčni obračun oziroma davčno napoved predloži davčni zavezanec davčnemu organu v 30 dneh od dneva, ko se je začel postopek prenehanja, likvidacije ali stečaja.

Davčni zavezanci uveljavljajo znižanje davčne osnove in olajšave, določene z zakonom, ki ureja dohodnino, do poteka roka za predložitev davčnega obračuna oziroma do izdaje odmerne odločbe, oziroma roka za vložitev letne davčne napovedi.

4. Davek od dobička iz kapitala

Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček iz kapitala25.

Osnova za davek od dobička iz kapitala26 je razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Če je razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času

Davčni zavezanci, ki so med letom prenehali s poslovanjem, predložijo davčni obračun v 30 dneh po prenehanju.

Izkaz uspeha, bilanca stanja, izkaz uporabe dobička in kritje izgube ter dokazila o plačani akontaciji so sestavni del davčnega obračuna.

Plačani davek iz dejavnosti se davčnemu zavezancu poračuna z odmerjeno dohodnino.

23 Davčni zavezanci, katerim se davek iz dejavnosti odmeri na podlagi davčne napovedi, zagotavljajo podatke o poslovanju, potrebne za ugotovitev davčnih obveznosti, s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih določi minister, pristojen za finance.

Zavezanec za davek iz dejavnosti, ki je dolžan vložiti napoved za odmero davka iz dejavnosti, napoved vloži do 28. februarja za preteklo leto.

Zavezancu za davek iz dejavnosti na podlagi davčne napovedo odmeri davek davčni urad z odločbo, ki mora biti izdana do 31. maja za preteklo leto.

Akontacija davka iz dejavnosti se poračuna pri odmeri dohodnine.

24 Zavezanci, ki lahko po zakonu, ki ureja dohodnino, zahtevajo, da se jim dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo takšno zahtevo vložiti pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register, pred pričetkom leta, za katero zahtevajo takšen način ugotavljanja dobička oziroma pred pričetkom opravljanja dejavnosti.

Zavezanec, ki se mu dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, je dolžan vložiti napoved o doseženih dohodkih pri fizični osebi ali pri tuji pravni ali fizični osebi, do 15.v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.

Kadar takšni zavezanci dosežejo dohodek pri pravni osebi ali zasebniku, so te osebe dolžne za zavezanca obračunati in plačati davek od vsakega posameznega dohodka hkrati z izplačilom dohodka.

25 Dobiček iz kapitala se doseže s prodajo:

nepremičnin, ne glede na to ali so bile prodane v spremenjenem ali nespremenjenem stanju, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec; davek se ne plača, če se od prodaje ne plača davek na promet nepremičnin;

vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug, če je bila prodaja izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir oziroma delež v kapitalu pridobljen, zmanjšan za davke, ki jih je plačal zavezanec. Za prodajo kapitala se šteje tudi zamenjava kapitala. Kot prodaja deleža v kapitalu šteje tudi izplačilo deleža v kapitalu fizični osebi v primeru prenehanja gospodarske družbe ali zadruge ter v drugih primerih izplačila deleža v kapitalu, izplačanega v denarju ali v naravi.

Zavezanec za davek od dobička iz kapitala je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če na njenem območju dosega dobiček iz prejšnjih odstavkov.

Dobiček ali izguba, ki jo zavezanec doseže s prvo prodajo delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, ne všteva v osnovo oziroma ne zmanjšuje osnove za davek od dobička iz kapitala.

26 Kot vrednost nepremičnine v času pridobitve se upošteva v kupoprodajni pogodbi navedena nabavna vrednost nepremičnine. Če nepremičnina ni pridobljena na podlagi kupoprodajne pogodbe, se kot vrednost nepremičnine v času pridobitve upošteva vrednost, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Kot prodajna cena nepremičnine se upošteva v kupoprodajni pogodbi navedena prodajna cena nepremičnine. Če prodajna cena nepremičnine ne ustreza ceni nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, se za ugotavljanje osnove za davek kot prodajna cena upošteva v odmernem postopku ugotovljena vrednost nepremičnine.

29

pridobitve negativna (izguba), se lahko v letu, za katero se odmerja dohodnina, zmanjšuje pozitivna osnova za davek od dobička iz kapitala zavezanca, vendar ne več kot znaša pozitivna osnova.

Stopnja davka od dobička iz kapitala je 30%.

Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala mora zavezanec vložiti v 15 dneh od prodaje kapitala, razen napovedi za odmero davka od dobička od prodaje vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu, ki jo mora zavezanec vložiti do 28. Februarja za preteklo leto.

Zavezanec prodajo nepremičnine napove pri davčnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži, prodajo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register.

Odločbo o odmeri davka od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin mora pristojni davčni urad izdati v 30 dneh od vložitve napovedi.

Odločbo o odmeri davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu mora davčni organ izdati do 31. maja za preteklo leto.

5. Davek od dohodkov iz premoženja

Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženja je fizična oseba, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v državi ali tujini dohodke od premoženja, če se od teh dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka po tem zakonu. Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če na njenem območju dosega dohodke iz premoženja27.

Osnova za davek od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku, je vsak posamezen prejemek, povečan za plačano posebno akontacijo po zakonu o davku od dobička pravnih oseb, zmanjšan za 40%.

Osnova za davek od dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku osebnih družb, posamezen prejemek, povečan za plačan davek od dobička pravnih oseb.

Osnova za davek od obresti na posojila je razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in revalorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo.

Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž ali prostorov za počitek oziroma rekreacijo v najem, je znesek najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške tekočega in investicijskega vzdrževanja, upravljanja in za stroške obratovanja, če te stroške plačuje lastnik sam. Za potrebne stroške pri obdavčitvi teh dohodkov štejejo normirani stroški v višini 40% od najemnine, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov. Za potrebne stroške pri obdavčitvi dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih stanovanjskih prostorov, štejejo normirani stroški v višini 60% od najemnine, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov.

Osnova za davek od dohodkov, ki jih lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča doseže z oddajanjem zemljišča v najem, je znesek najemnine prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov.

Če je najemnina plačana za več let, se davek plača od celotne najemnine v letu, v katerem je bila najemnina prejeta.

Osnova za davek od dohodkov, doseženih z oddajanjem opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja, je prejeta najemnina, zmanjšana za stroške investicijskega in tekočega vzdrževanja premoženja in druge stroške, ki jih zavezanec dokaže z računi ter za davke, ki se odmerjajo od teh dohodkov po drugih predpisih.

Stopnja davka od dohodkov od premoženja je 25%.

Davek od dohodkov iz premoženja se zavezancu odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi; kadar je izplačevalec dohodkov pravna oseba ali zasebnik, pa davek obračuna in plača za zavezanca izplačevalec od vsakega posameznega dohodka.

Izplačevalec dohodka mora davek obračunati in plačati hkrati z izplačilom dohodka.

27 Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje od: dohodkov, doseženih z udeležbo pri dobičku; obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam; dohodkov, doseženih z oddajanjem zemljišč, stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo, opreme, prevoznih sredstev in drugega premoženja v najem.

30

Napoved za odmero davka od obresti na posojila, prejetih od fizičnih oseb, mora zavezanec vložiti v 15 dneh od prejema obresti pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec obresti.

Napoved za odmero davka od oddajanja premičnega in nepremičnega premoženja v najem mora zavezanec vložiti v 15 dneh po prejemu najemnine oziroma plačila v naravi ali z nasprotno storitvijo, pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če ni vpisan pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov. Zavezanec, ki oddaja premično ali nepremično premoženje v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najkasneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. V napovedi lahko zavezanec uveljavlja dejanske stroške.

Davek od dohodkov iz premoženja mora biti odmerjen v 30 dneh od vložitve napovedi.

6. Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic

Zavezanec za davek od dohodkov iz premoženjskih pravic je fizična oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ima v državi ali v tujini dohodke iz:

♦ avtorskih pravic; ♦ izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, ne glede na to ali so zavarovani po zakonu.

Zavezanec je tudi fizična oseba, ki ni rezident Republike Slovenije, če dosega na njenem območju dohodke iz prejšnjega odstavka.

Osnova za davek iz premoženjskih pravic je dohodek iz avtorskih pravic, izumov, znakov razlikovanja in tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.

Za potrebne stroške pri obdavčitvi dohodkov iz premoženjskih pravic štejejo normirani stroški v višini 40% od doseženega dohodka, če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov.

Imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, se stroški ne priznajo.

Stopnja davka iz premoženjskih pravic je 25%.

Davek od dohodkov iz premoženjskih pravic se odmeri z odločbo na podlagi davčne napovedi; kadar je izplačevalec dohodka pravna oseba ali zasebnik, pa davek obračuna in plača izplačevalec od vsakega posameznega dohodka.

Izplačevalec dohodka mora davek obračunati in plačati hkrati z izplačilom dohodka.

DAVEK OD DOBIČKA PRAVNIH OSEB

Zavezanci

Zavezanci za davek od dobička pravnih oseb so domače in tuje pravne osebe in/ali njihova predstavništva, ki dosegajo dobiček na območju Republike Slovenije.

Oprostitve

Davka ne plačujejo

Davčna osnova

Davčna stopnja

Davčne olajšave

Obračunavanje in plačevanje davka

31

DAVKI OBČANOV

DEDIŠČINE IN DARILA

Zavezanci

Oprostitve

Davčna osnova

Davčna stopnja

Davčne olajšave

Obračunavanje in plačevanje davka

DAVKI OD PREMOŽENJA

Zavezanci

Oprostitve

Davčna osnova

Davčna stopnja

Davčne olajšave

Obračunavanje in plačevanje davka

DAVKI OD DOBITKOV OD IGER NA SREČO

Zavezanci

Oprostitve

Davčna osnova

Davčna stopnja

Davčne olajšave

Obračunavanje in plačevanje davka

DRUGI DAVKI

DAVEK NA BILANČNO VSOTO BANK IN HRANILNIC

Zavezanci

Oprostitve

Davčna osnova

32

Davčna stopnja

Davčne olajšave

Obračunavanje in plačevanje davka

DAVEK NA DOLOČENE PREJEMKE

Zavezanci

Oprostitve

Davčna osnova

Davčna stopnja

Davčne olajšave

Obračunavanje in plačevanje davka

DAVEK NA IZPLAČANE PLAČE

Zavezanci

Oprostitve

Davčna osnova

Davčna stopnja

Davčne olajšave

Obračunavanje in plačevanje davka

DAJATVE ZA ZDRAVSTVO, POKOJNISKO ZAVAROVANJE ITD.