Koledar dogodkov

90 let organiziranega obročkanja ptic v raziskovalne namene v Sloveniji

PREDAVANJA

Četrtek, 5.1.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

SELITVE PTIC: NARAVNI MOST MED ODDALJENIMI SVETOVI (doc. dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej

Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo)

(06) Obročkanje mlade bela štorklje (Ciconia ciconia), selivke na dolge razdalje. Foto: Tomi Trilar (FB

DA)

V letu 2017 praznujemo 90 let organizirane neprekinjene dejavnosti obročkanja ptic v raziskovalne

namene v Sloveniji. Obročkanje ptic, ki se je leta 1927 pri nas začelo v okviru Ornitološkega

observatorija in je danes del organizirane vseevropske mreže obročkovalskih centrov EURING, je

odgovorilo na veliko vprašanj o selitvah ptic, ki so si jih še pred 200 leti razlagali povsem drugače. S

svojimi selitvami ptice povezujejo oddaljene ekosisteme na Zemlji in ravno zaradi njih sta

skandinavska tajga in afriški tropski gozd povezana, zato se spremembe v enem poznajo tudi v

drugem. Čeprav se med kopenskimi organizmi ne selijo le ptice, pa so ptičje selitve gotovo najbolj

množičen in razsežen vsakoletni pojav, saj naj bi se na Zemlji vsako pomlad in jesen z juga proti

severu in obratno selilo kar 10 milijard ptic.

Četrtek, 2.2.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

POPLAVE IN KRAS – DINARSKA KRAŠKA POLJA KOT ODSKOČNA DESKA ZA SELITEV VODNIH PTIC

(Borut Štumberger)

(07) Livanjsko polje - kraško polje Dinarskega krasa v Bosni in Hercegovini. Foto: Borut Štumberger

Sklenjeno kraško območje na zahodu Balkana veliko 72.000 km2 je največje kontinuirano območje

krasa v Evropi. Posebnost tega 650 km dolgega in do 150 km širokega območja med Slovenijo in

Albanijo so velika kraška polja. Ena se nam kažejo kot periodična mokrišča ali celo jezera, spet druga

so povsem suha. Dve tretjini od okoli 140 poznanih kraških polj je periodično poplavljenih. Vidimo jih

kot odprte ravnice z sezonsko pašo in s komaj prisotnimi drevesnimi in gozdnimi strukturami – več

kot očiten znak človeške rabe tal v skopi kraški pokrajini. Tudi selivke kakor žličarka, žerjav,

kostanjevka ali reglja cenijo opisano. Te ptice se sezonsko selijo vzdolž posebne selitvene poti, ki jih

vodi iz njihovih prezimovalnih območij v Sahelu in severni Afriki čez Sredozemlje, Dinarski kras in

Panonijo v severovzhodno in vzhodno Evropo in zahodno Sibirijo – Adriatic Flyway. Vloga kraških polj

kot mokrišč mednarodnega pomena za vodne ptice je doslej pretežno prezrta. Tako še danes raje

občudujemo mokrišča v Sahari pred sabo pa ne vidimo kraških oaz, ki zavzemajo zgolj 3% površine

Dinarskega krasa.

Četrtek, 9.3.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

ZUNANJI ZAJEDAVCI PTIC (dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(08) Taščica (Erithacus rubecula) s klopom. Foto: Tomi Trilar (FB DA)

V naravi je človeškim očem marsikaj skritega. Kadar opazujemo ptico le redko pomislimo, da se v

njenem perju lahko skriva še precej drugih organizmov. Če se je človek z izboljšano higieno in

pripomočki za pranje in čiščenje uspel otresti zunanjih zajedavcev, pa so pri pticah to stalni

spremljevalci. Zunanji zajedavci (ektoparaziti) so organizmi, ki živijo na površini drugih organizmov, ki

jih imenujemo gostitelji. Pritrjajo se na kožo in kožne strukture ter se hranijo s sesanjem gostiteljevih

telesnih tekočin (s krvjo in tkivnimi tekočinami). Najpogostejši zunanji zajedavci pri pticah so pršice

(Acarina) vključno s klopi (Ixodina), perojedi (Mallophaga), bolhe (Siphonaptera), stenice

(Heteroptera) in muhe kožuharice (Diptera: Hippoboscidae).

Četrtek, 6.4.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

MOJA POT – O FOTOGRAFIRANJU PTIC (prof. dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo)

(09) Razkošje fotografije: kodrasta pelikana (Pelecanus crispus) v letu. Foto: Davorin Tome (FB DA) V predavanju ne bo dosti govora o tehnični opremi, ki jo potrebujemo za fotografiranje ptic, več bo o tem, kako s pticami vzpostaviti stik na način, da so med fotografiranjem sproščene, naravne, kako izkoristiti svetlobo za najboljši učinek in kako si pomagati, kadar je svetlobe malo, kako na kvaliteto fotografije vpliva kompozicija, … , in seveda, vse bo ilustrirano z lepimi fotografijami ptic.

Četrtek, 4.5.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

REZULTATI OBROČKANJA TRSTNIC V SLOVENIJI (Dare Šere, Slovenski center za obročkanje ptičev)

(10) Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) v obročkovalčevi roki. Foto: Dare Fekonja (FB DA)

Dolgoletni vodja Slovenskega centra za obročkanje ptičev bo v predavanju predstavil rezultate

obročkanja vrst iz rodu trstnic (Acrocephalus), skupine manjših ptic pevk, ki so vezane na vlažna

okolja, zlasti trstišča. Trstnice predstavljajo pomemben del raziskav v okviru obročkovalske dejavnosti

v Sloveniji. Obročkanje trstnic se je bistveno povečalo po letu 1972 po uvedbi lova z najlonskimi

mrežami. Novo poglavje iz poznavanja življenja in biologije trstnic se je odprlo z letom 1976, ko smo

zabeležili prvo najdbo iz tujine.

Torek, 9.5.2017, ob 20.00

Goriški muzej, Grad Kromberk, Nova Gorica

Torek, 16.5.2017, ob 18.00

Informacijski center Naravnega rezervata Škocjanski zatok, Koper

SELITVE PTIC: NARAVNI MOST MED ODDALJENIMI SVETOVI (doc. dr. Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo)

(11) Jata škorcev (Sturnus vulgaris) na selitvi. Foto: Davorin Tome (FB DA)

Ptice selivke povezujejo med seboj oddaljene ekosisteme in jih združujejo v enotno ekosfero. Ljudje se že od antike sprašujemo, zakaj se nekatere ptice v delu leta pojavijo tudi v velikih številih, v drugih delih leta pa jih ni. Grški mislec Aristotel je oblikoval celo tri teorije o selitvah oziroma pojavljanju ptic, da ptice pozimi zamenjajo perje in so drugačne kot poleti, da nekatere ptice zimo prespijo in da se nekatere ptice odselijo daleč, celo na Luno. Z obročkanjem ptic, ki se je kot znanstvena metoda začela z letom 1899 na Danskem, ko je z aluminijastimi obročki Hans C. Mortensen začel obročkati škorce, so marsikatero zagonetko o selitvah ptic že rešili. V Sloveniji smo z obročkanjem ptic pričeli pred 90 leti; leta 1927 v okviru Ornitološkega observatorija v Ljubljani. Danes obročkovalno dejavnost vodi Slovenski center za obročkanje ptičev, ki deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Na predavanju bomo spoznali kako in zakaj se ptice selijo, kako njihove selitve spremljamo ljudje in kaj ptice na njihovih selitvenih poteh ogroža.

Četrtek, 1.6.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

SREDOZEMSKI VRANJEKI - PIONIRJI PTIČJE GPS TELEMETRIJE V SLOVENIJI (dr. Urša Koce, DOPPS-BirdLife Slovenia)

(13) Mlad sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) opremljen z oddajnikom in barvnim obročkom. Foto: Lado Brišar

V okviru projekta LIFE+ SIMARINE-NATURA so v letih 2012-2014 potekale poglobljene raziskave o razširjenosti in številčnosti sredozemskih vranjekov (Phalacrocorax aristotelis desmaresti) v slovenskem morju. To je prva raziskava ptic v Sloveniji, v kateri je bila za sledenje ptic uporabljena najmodernejša GPS tehnologija. Poleg sledenja vranjekov je vključevala tudi obsežen popis morskih ptic na morju in študijo prehrane vranjekov. Predavateljica bo razkrila vznemirljivo pot do rezultatov te pionirske raziskave, ki je obenem tudi temelj predloga za novo območje Natura 2000 v slovenskem morju.

Četrtek, 7.9.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

UJETE V OKVIRJE: UPODOBITVE PTIC V UMETNOSTI (Katra Meke, Oddelek za umetnostno

zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

(14) Slika Čebelarja iz leta 1710, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Ciril Mlinar Cic

Upodobitve živali imajo v umetnosti zelo dolgo tradicijo. Kot simboli bogov in vladarjev se pojavljajo v

antiki, z razvojem krščanstva pa pridobivajo prikrito simboliko, ki ni prepoznavna na prvi pogled. Za

eno najstarejših upodobitev ptice velja figura s ptičjo glavo na stenah podzemne jame v Lascauxu,

določene prepoznavne vrste ptic pa se začnejo pojavljati tudi v egipčanski kulturi, pri Starih Grkih in

Rimljanih. V srednjeveškem času je njihova simbolika povezana z njihovim zunanjim videzom in

vedenjem. Nekatere vrste ptic so imele pomembno vlogo v krščanski simboliki, spet druge so zaradi

svojega izgleda skupaj z redkimi vrstami živali ali rastlin dobile mesto v tako imenovanih kabinetih

čudes. Likovne upodobitve ptic so bile prisotne tudi v baročnih galerijah kranjskih in štajerskih

plemičev. Nekatere so se ohranile do danes in so del fonda slovenskih umetnostnih zbirk. Te so

zanimive tudi iz dokumentarnega vidika, saj poleg umetnostne predstavljajo tudi biotsko pestrost

svojega časa. Lep primer take slike je zagotovo upodobitev dveh čebelarjev (Merops apiaster) v lasti

Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Četrtek, 5.10.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

VARSTVO PTIC REKE DRAVE (doc. dr. Damijan Denac, DOPPS-BirdLife Slovenia)

(15) Mali deževnik (Charadrius dubius) na gnezdu med rečnim prodom. Foto: Dare Fekonja

Na predavanju boste izvedeli zakaj je Drava ornitološko izjemna reka, kateri dejavniki najbolj

dramatično vplivajo na populacije ptic in kakšne aktivnosti izvajamo za njihovo varstvo. Beseda bo

tekla o nižinskem rečnem ekosistemu, elektrarnah, posegih za zagotavljanje pretočnosti struge,

20.000 vodnih pticah, izumrli prlivki in mali čigri, pa o breguljki, vodomcu, malem deževniku, navadni

čigri, umetnih otokih, peščenih stenah, prodiščih, projektu LIVEDRAVA in konkretnem

naravovarstvenem delu.

Četrtek, 9.11.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

PTIČJA OSTEOLOGIJA (prof. dr. Franc Janžekovič, Oddelek za biologijo, Fakulteta za naravoslovje in

matematiko, Univerza v Mariboru)

(16) Okostje čuka (Athene noctua). Foto: Ciril Mlinar Cic

Predavatelj bo predstavil anatomijo ptičjega skeleta s poudarkom na slovenskem poimenovanju. Skelet ptiča izkazuje izrazite prilagoditve na letenje in dvonožno hojo. Zmanjšanje kostne mase ter redukcija in zraščanje kosti so najbolj izrazite anatomsko morfološke poteze na skeletu ptiča. Z letenjem in delovanjem močnih prsnih mišic so povezane zgradba hrbtenice in gibljiv vrat ter struktura nekaterih drugih kosti. Prednje in zadnje okončine so zaznamovane z zraščanjem in zmanjševanjem števila kosti, ti procesi pa privedejo do navideznih podobnosti v primerjavi s sesalci. Drugačna anatomija skeletnih elementov pomeni tudi različno poimenovanje kosti pri ptičih in sesalcih.

Četrtek, 7.12.2017, ob 18.00

Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana (vhod z Muzejske 1)

PTIČJE PETJE KOT SKLADATELJSKI NAVDIH (Petra Vrh Vrezec, DOPPS-BirdLife Slovenia)

(17) Pojoči samec rumenega strnada (Emberiza citrinella). Foto: Davorin Tome (FB DA)

(17) Ludwig van Beethoven je glavno melodijo svoje Pete simfonije povzel po napevu rumenega

strnada. Vir: Wikipedia

Petje je ena najbolj opaznih značilnosti ptic. Na predavanju boste spoznali kako in zakaj ptice pojejo.

Skupaj bomo primerjali petje ptic in petje oziroma govor človeka, prisluhnili nekaj najlepšim klasičnim

skladbam odličnih skladateljev, ki jih je navdihnilo ptičje petje, in katere so bile najbolj navdihujoče

ptice. Ali se s človeškim glasom in glasbenimi inštrumenti res lahko pristno oponaša impozantno

petje ptic? Ali se je človeški govor res razvil iz oponašanja ptičjega petja, kakor domnevajo nekatere

znanstvene raziskave?

IZLETI

Podrobnejše informacije o lokacijah in izvajanju obročkanja ptic so na voljo pri koordinatorju

Slovenskega centra za obročkanje ptičev Daretu Fekonji (e-mail: dfekonja@pms-lj.si)

Izlete organizira Prirodoslovni muzej Slovenije v sodelovanju z Društvom za opazovanje in

proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Morebitne spremembe bodo objavljene na spletni strani društva

www.ptice.si in na FB-strani www.facebook.com/pticeDOPPS najkasneje na dan dogodka.

(18) Obročkanje in opazovanje ptic ljudi ne le pritegne, pač pa jih tudi povezuje. Foto: Dare Fekonja

(FB DA)

Nedelja, 8.1.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(19) Velika sinica (Parus major) v Tivoliju najpogosteje prileti po priboljšek na roko. Foto: Tomaž

Mihelič

Ko pozimi ptice iščejo hrano, se ljudem še posebej približajo. V ljubljanskem mestnem parku Tivoli so

se na stalni stik z ljudmi tako navadile, da pridejo po priboljšek kar na roko.

Nedelja, 5.2.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(20) Brglez (Sitta europeae) na krmilnici. Foto: Tomi Trilar

Pozimi se ptice ob krmilnicah in drugih krmiščih zbirajo v velikem številu in vrstni pestrosti. Takrat jih

lahko opazujemo od blizu, kar je že dolgoletna tradicija obiskovalcev mestnega parka Tivoli v

Ljubljani.

Sobota, 4.3.2017, ob 9.00 – 12.00

KOPER: Obročkanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej

Slovenije)

(21) Lov ptic v obročkovalske najlonske mreže v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok. Foto: Petra

Vrh Vrezec

Ob dnevu odprtih vrat v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok organiziramo obročkanje ptic, ki se na

spomladanski selitvi ustavijo v trstišču brakičnega močvirja. V obročkovalske mreže se ujamejo

mnoge selivke, ki se tu ustavijo na selitvi iz južno-evropskih in afriških prezimovališč proti Severni

Evropi, prav tako tudi lokalni gnezdilci, ki se v tem času že pripravljajo h gnezdenju.

Nedelja, 5.3.2017, ob 9.00 – 12.00

LJUBLJANA: Obročkanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(22) Plavček (Cyanistes caeruleus) v obročkovalski mreži. Foto: Tomi Trilar

Mestni park Tivoli je že dolgo znan kot stičišče ljudi in ptic. V parku (Tičistan) organiziramo javno

predstavitev obročkanja ptic. Razveselile nas bodo predvsem značilne ptica parka kot so velike sinice

(Parus major), plavčki (Cyanistes caeruleus), rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) in taščica

(Erithacus rubecula).

Nedelja, 2.4.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(23) Škorec (Sturnus vulgaris) je med najbolj opaznimi gnezdilci ljubljanskega mestnega parka Tivoli.

Foto: Dare Fekonja

Pomlad se prebuja v ptičjem petju, ki ga bomo spoznavali na tradicionalnem izletu v mestni park

Tivoli, ko mnoge gnezdilke parka že pričenjajo s svatovskim razkazovanjem in prepevanjem.

Nedelja, 7.5.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(24) Poljski vrabec (Passer montanus) hrani mladiče v duplu. Foto: Dare Fekonja

Na tokratnem izletu bomo spoznali, da je gnezditev je že v polnem zamahu in zgodnje gnezdilke

mestnega parka Tivoli že hranijo mladiče. Med njimi so velike sinice (Parus major), plavčki (Cyanistes

caeruleus), poljski vrabci (Passer montanus), brglezi (Sitta europaea), kosi (Turdus merula) in škorci

(Strunus vulgaris).

Nedelja, 4.6.2017, ob 9.00 – 12.00

LJUBLJANA: Obročkanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(25) Prvi skok mlade velike sinice (Parus major) v samostojnost. Foto: Tomi Trilar

Prve mlade ptice že spoznavajo okolico gnezda, mi pa bomo na predstavitvi obročkovalne dejavnosti

spoznali kako ločimo mlade ptice od odraslih.

Nedelja, 3.9.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(26) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) med hojo po vodnem rastlinju. Foto: Al Vrezec

Kaj pa se dogaja na tivolskem bajerju? Na izletu bomo spoznavali vodne ptice, ki prihajajo v mestni

park Tivoli.

Sobota, 9.9.2017, ob 7.00 – 12.00

VRHNIKA: Spremljanje jesenske selitve ptic na ornitološki postaji (Dare Fekonja, Prirodoslovni

muzej Slovenije)

(27) Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) je pogosto obročkana vrsta na ornitološki postaji

Vrhnika. Foto: Dare Fekonja

Najmočnejši selitveni val ptic zajame Slovenijo med septembrom in oktobrom. Jesensko selitev

slovenski obročkovalci spremljajo že 90 let. Pri tem so zelo pomembne stalne ornitološke postaje in

postaja z najdaljšo tradicijo je na robu Ljubljanskega barja na Vrhniki. Na organizirani javni

predstavitvi delovanja postaje se nam obetajo mnoge ptičje zanimivosti.

Sobota, 30.9.2017, ob 8.00 – 12.00

KOPER: Obročkanje ptic v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej

Slovenije)

(28) Modra taščica (Luscinia svecica), skrivnostni posebnež na jesenski selitvi. Foto: Dare Fekonja

Ob dnevu odprtih vrat bo v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok potekalo obročkanje ptic, ki se na

jesenski selitvi ustavijo v trstišču brakičnega močvirja. V rezervatu nas vedno obiščejo mnogi ptičji

posebneži, ki se tu ustavijo na selitvi iz Severne Evrope ali Sibirije v južno-evropska in afriška

prezimovališča, kot so na primer številne plaščice (Remiz pendulinus) in modre taščice (Luscinia

svecica).

Nedelja, 1.10.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(29) Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca), preletnik s severa. Foto: Ivan Kogovšek

Na jesenski selitvi se v mestnem parku Tivoli ustavijo tudi selivci, ki drugače v mestnem parku ne

gnezdijo, na primer črnoglavi muharji (Ficedula hypoleuca) in grmovščice (Phylloscopus sibilatrix),.

Sobota, 7.10.2017, ob 8.00 – 12.00

LJUBLJANA: Obročkanje kraljičkov v Mostecu (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(30) Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus), najmanjša evropska ptica. Foto: Tomi Trilar

Kraljički se jeseni združujejo v manjše jate. Njihove premike spremljamo s sedaj že tradicionalnim

obročkanjem v Mostecu. Na izletu bomo spoznali obročkanje ptic na terenu in naši dve vrsti

kraljičkov, rumenoglavega (Regulus regulus) in rdečeglavega kraljička (R. ignicapilla).

Nedelja, 5.11.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(31) Taščica (Erithacus rubecula) ostane pri nas tudi čez zimo. Foto: Dare Fekonja

Katere ptice prezimujejo v mestnem parku Tivoli in vso zimo obiskujejo krmilnice, bomo spoznali na

novembrskem izletu.

Nedelja, 3.12.2017, ob 9.00

LJUBLJANA: Opazovanje ptic v mestnem parku Tivoli (Dare Fekonja, Prirodoslovni muzej Slovenije)

(32) Menišček (Periparus ater), gost na krmilnici. Foto: Dare Fekonja

Zima je najtežja preizkušnja v življenju ptic. Nekatere se odselijo, druge, kot na primer menišček

(Periparus ater), se iz višje ležečih gozdov premaknejo v nižine, kjer so razmere manj ostre. Katere

ptice zima prižene v mestni park Tivoli, bomo ugotavljali na izletu ob začetku veselega decembra.

RAZSTAVA OB 90-LETNICI OBROČKANJA PTIC V SLOVENIJI

90 let obročkanja ptic v Sloveniji

Avtorji razstave: Al Vrezec, Janez Gregori, Dare Šere, Urška Kačar, Mojca Jernejc Kodrič, Dare Fekonja

LJUBLJANA: Prirodoslovni muzej Slovenije, marec – november 2017

KOPER: Naravni rezervat Škocjanski zatok, november 2017 – maj 2018

(33) Trije ključni možje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, katerega naloga in poslanstvo je bilo

tudi obročkanje ptic (od leve proti desni): dr. Janko Ponebšek (vodja), Leopold Egger (pomočnik) in

dr. Stanko Bevk (predsednik kuratorija). Foto: Tomi Trilar (sestavljena slika)

V letu 2017 praznujemo 90 let organizirane neprekinjene dejavnosti obročkanja ptic v raziskovalne

namene v Sloveniji, kar pomeni prav toliko let neprekinjenega zbiranja podatkov o pticah Slovenije.

Organizirano obročkanje ptic se je začelo z letom 1927 v okviru Ornitološkega observatorija v

Ljubljani in je danes kot Slovenski center za obročkanje ptičev del organizirane vseevropske mreže

obročkovalskih centrov. Na razstavi bo prikazan zgodovinski razvoj preučevanja ptičjega sveta

Slovenije in restavrirana umetnina Čebelarja iz leta 1710, pomemben dokument o pticah Slovenije iz

18. stoletja. Kaj so slovenski obročkovalci ugotovili o selitvi slovenskih ptic v 90 letih neprekinjene

dejavnosti obročkanja ptic v raziskovalne namene in kako poteka njihovo obročkovalsko delo bo

osrednji del razstave. Ptice ne poznajo meja, zato je lahko moč informacije obročka na nogi ptice, ki

preleti razdaljo med Sibirijo in Južno Afriko izjemna.

OSREDNJA SVEČANOST OB 90. OBLETNICI ORGANIZIRANEGA OBROČKANJA PTIC V SLOVENIJI

Slovenske ptice in ornitologi

(Osrednja svečanost ob 90. obletnici organiziranega obročkanja ptic v Sloveniji in 3. Kongres

obročkovalcev ptic Slovenije – 3. KOPS)

Naravni rezervat Škocjanski zatok (Koper), 25.11.2017

(34) Informativni center Naravnega rezervata Škocjanski zatok, prizorišče svečanega zaključka

praznovanja jubileja. Foto: Borut Mozetič, Ilustracije: Žarko Vrezec (sestavljena slika)

Osrednja svečanost ob zaključku jubilejnega leta ob 90. obletnici organiziranega obročkanja ptic v

Sloveniji bo v soorganizaciji Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Društva za opazovanje in

proučevanje ptic Slovenije (DOPPS-BirdLife Slovenia) potekala v novem informacijskem centru

Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Predstavljena bodo različna predavanja s področja raziskav in

varstva ptic ter spremljanja njihovih selitvenih poti.