CENA 40 din - Leto XXXVIII - Št. 100 KRANJ, ponedeljek, 30.12.1985

Kaj se je letos pomembnega in zanimivega zgodilo na Gorenjskem

Leto 1985 sploh ni bilo tako enolično kot mislimo. Res nismo veliko novega odpirali in smo več starega popravljali, vendar smo marsikaj doživeli. Odprli smo novo, sicer še nepopolno avtomobilsko cesto Iliriko, začeli graditi elektro jeklar no na Jesenicah, dosegli rekordni turistični promet, bili priča novemu svetovnemu rekordu v smuških poletih v Planici ter ponovni jugoslovanski zmagi v slalomu v Kranjski gori, doživeli dva resna poštna ropa in enega namišljenega, si belili glavo ob nekaterih prekinitvah dela in protitozdovskih težnjah ter bili srečni, da sta Zvonka in Mateja rodili trojčke oziroma četverčke.

Bravo, izvozniki, K e r n a m j e g o s p o d a r s t v o r e z a

l o v s a k d a n j i k r u h , začn imo z n j i m . K e r d e l a j o statistični s t r o j i v s a j z enomesečno z a m u d o , pišem o n a o s n o v i p o d a t k o v z a 11 letošnj ih m e s e c e v v prepričanju, d a se do k o n c a l e t a n i k a j b i s t v e n o s p r e m e n i l o . R a z e n p r i plačah, k i so z a d n j i m e s e c t e g a l e t a z a r a d i p o p l a v e najrazl ičnejš ih dobičkov, poračunov i n t r i n a j s t i h plač n a p r e d o v a l e r e a l n o več k o t l e t a 1984. T u d i n a G o r e n j s k e m , v e n d a r n e v tol ikšni m e r i k o t d r u g j e v r e p u b l i k i . G o r e n j c i s m o o s t a l i v r e d n i s v o j e g a i m e n a . P r i h o d n j e l e t o b o p o k a z a l o , a l i s m o r a v n a l i p r a v , k e r s m o b i l i »pr idnejš i « o d d r u g i h , a l i p a b o m o spe t p o t e g n i l i krajš i k o n e c .

Č e s m o b i l i p r e t e k l a l e t a v a j e n i v i š je r a s t i i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d n j e k o t n a splošno v S l o v e n i j i , po t e m t e g a z a l e to 1985 ne m o r e m o t r d i t i . S m o pribl ižno e n a k i k o t re p u b l i k a , v n e k a t e r i h o z i r i h p a cel o slabši. T u d i z a r a d i r a s t i p r o d u k t i v n o s t i l e to 1985 n e bo p r e l o m n o .

P o p r s i h se l a h k o p o t r k a m o p r i i z v o z u . Že n o v e m b r a j e več k o t d e s e t naših t o v a r n p r e s e g l o l e t n i p l a n i z v o z a , k o n e c l e t a p a n a s še p o s e b e j v e s e l i v i s o k o p o k r i t j e u v o z a z i z v o z o m i n to t u d i n a k o n v e r t i b i l n e m področju, k a r n i po v s o d n a v a d a .

turistični delavci B r a v o t u d i turističnim de l a v

c e m k l j u b bodeč im nežam! Šest l e t j e m o r a l o t r a j a t i , d a s m o v t u r ist ičnem p r o m e t u p r e s e g l i r e k o r d n o l e to 1979, čeprav v to p a n o g o s p l o h n i s m o v e l i k o v l a g a l i i n j e g o r e n j s k i t u r i z e m r a z e n r e d k i h i z j e m m e d n a j m a n j p r o d o r n i m i v r e p u b l i k i . B l e d z o k o l i c o i n d e l o m a K r a n j s k a g o r a i m a t a t u d i p r i t e m r e k o r d u največje z a s l u g e , o s t a l i p a c a p l j a j o v o z a d j u .

in krajevne skupnosti

B r a v o t u d i z a več ino o d s t o t i h k r a j e v n i h s k u p n o s t i n a G o r e n j s k e m . N o v i t e l e f o n s k i priključki, c es t e , v o d o v o d i , družbeni p r o s t o r i i n d r u g e , z a podeže l je p o m e m b n e p r i d o b i t v e ( s e z n a m b i b i l p r e d o l g , če b i našteli v se , k a r so let os n a r e d i l i l j u d j e v s v o j i h k r a j e v n i h s k u p n o s t i h ) , so i z v i r e n d o k a z , k a k o v o l j a , s l o g a i n p r i d n o s t l j u d i p r e m a g u j e j o družbeno f inančno sušo i n p o z l a t i j o o d družbe p r i s p e v a m d e n a r . Z a m a r s i k a t e r e g a o d t e h s k r o m n i h a k t i v i s t o v j e l i -k o f p o o p r a v l j e n e m d e l u e d i n a n a g r a d a z a t r u d . Z a r a d i takšnih l j u d i j e naša družba b o g a t a !

Jesenice največje gradbišče

P o n e k a j l e t i h G o r e n j c i n e m o r e m o več g o v o r i t i o naložbeni suši. N a našem področju p o t e k a j o t r e n u t n o največje s l o v e n s k e naložbe, e n a p a j e b i l a uspešno končana.

D o b i l i s m o n o v o a v t o m o b i l s k o c es t o o d N a k l a do L j u b l j a n e , d o l go d o b r i h 29 k i l o m e t r o v . G r a d i l i s m o j o 901 d a n ! N a J e s e n i c a h r a s t e n o v a e l e k t r o j e k l a r n a , največja s l o v e n s k a naloža, k i m o r a b i t i končan a l e t a 1987. V Mavč ičah g r a d i m o v o d n o e l e k t r a r n o , v e l i k o d e n a r j a n a m e n j a z a r a z v o j k r a n j s k a I s k r a — T e l e m a t i k a , b o g a t i m o p r e n o s n o e lektroomrež je . T r d i m o l a h k o , d a se j e l e t a 1985 težišče s l o v e n s k e naložbene p o l i t i k e p r e s e l i l o n a G o r e n j s k o i n u p a j m o , d a b o d o d o b r i t u d i r e z u l t a t i .

P a t u d i s i c e r s m o n a G o r e n j s k e m bogatejš i z a n e k a t e r e gospod a r s k e p r i d o b i t v e , s i c e r n e t a k o v e l i k e , v e n d a r p o m e m b n e .

A l p l e s j e z g r a d i l s i l o s z a l e s n e o d p a d k e , n a P l a n i n i v K r a n j u j e b i l a vkl jučena v p r o m e t t e l e f o n s k a c e n t r a l a z a 7000 prikl jučkov, I s k r i n a t o v a r n a K i b e r n e t i k a v K r a n j u j e i z d e l a l a d e s e t m i l i j o n t i eno f a z n i števec, Škof j a L o k a se j e prikl jučila n a p l i n o v o d n o omrež je , T r -žičani so n a D e t e l j i c i o b o g a t i l i t r g o v i n s k o p o n u d b o , m o d e r n i z i r a l i p a so t u d i Z L I T i n L e p e n k o , L i p v M o j s t r a n i j e z g r a d i l n o v o l a k i r n i c o , P e k o j e d o b i l n o v računalnik, b o h i n j s k i F i l b o n o v e p r o i z v o d n e p r o s t o r e , E l a n i z B e g u n j j e p r o s l a v i l z A v s e n i k i i n S t e n m a r k o m 40. o b l e t n i c o o b s t o j a , v K r a n j s k i g o r i so o d p r l i h o t e l A u t o c o m m e r c e , k r o p a r s k i P l a m e n j e b i l s t a r 90 let , k r a n j s k a E l i t a 30, O b r t n i k i z Škof je L o k e se j e p r e s e l i l v n o v e p r o s t o r e n a G r e n c u p r i Škofji L o k i , L i p o v t o z d v B o h i n j s k i B i s t r i c i p a j e z g r a d i l k o t l o v n i c o , v k a t e r i b odo k u r i l i l u b j e , žaganje i n o b l a n c e . G r a d i l i s m o n o v a s t a n o v a n j a , v e n d a r m a n j , k o t s m o načrtoval i . N a v r a t a t r k a g r a d n j a karavanškega pre d o r a . Z n j i m i n e l e k t r o j e k l a r n o bodo J e s e n i c e največje g o r e n j s k o gradbišče.

Če s m o k o g a p o z a b i l i , na j n a m o p r o s t i ! D o g a j a l e so se t u d i s t v a r i , n a k a t e r e ne kaže b i t i p r e t i r a n o pono

s e n . D e l a v c i T e l e m a t i k e so d v i g n i l i svo j g l a s i n t e r j a l i d e l o i n p r i m e r nejši o s e b n i d o h o d e k . T o v a r n a j e u s p e l a i n l e t o bo končala b r e z i z g u b . V stečaj j e m o r a l ž irovski R e m o n t , v n e z a v i d l j i v e m a h ce lo b re z i z h o d n e m položaju p a se j e znašla I s k r i n a t o v a r n a v Retečah p r i Škofji L o k i . P o d j e t j e K r e d a v R a d o v n i so l i k v i d i r a l i , r e f e r e n d u m v jeseniški Že lezarni o n o v i d e l i t v i o s e b n i h d o h o d k o v n i u s p e l , do m o t e n j v p r o i z v o d n j i p a j e p r a v z a r a d i plač prišlo v l e s k i V e n g i i n j e sen i škem K o m u n a l n e m p o d j e t j u . . J e z i l i s m o se n a d s l a b i m i c e s t a m i , k r a n j s k o g o r s k i m ž ičničar jem je g r o z i l a p r i s i l n a u p r a v a , Kranjčani p a so že s i t i o b l j u b , d a b o d o d o b i l i v N a k l e m n o v o p e k a r n o . O d o b l j u b , p o s e b n o p r i k r u h u , se no d a živeti . . .

Nova šola z napako

V e l i k a p r i z a d e v a n j a so b i l a v l o žena v povečevan je i n m o d e r n i z a c i j o šol, t a k o o s n o v n i h k o t s r e d n j i h . L e t o s s m o t u d i p r o s l a v i l i 10. o b l e t n i c o d e l o v a n j a c e l o d n e v n e o s n o v n e šole. S i c e r p a p o g l e j m o , k a j j e b i l o n o v e g a n a t e m področj u .

O s n o v n a šola n a P l a n i n i j e dob i l a računalniško učilnico i n t a k o s l e d i l a z g l e d u g i m n a z i j e . N a T r a t i p r i Škofji L o k i so začeli g r a d i t i p r i z i d e k k o s n o v n i šoli, p a t u d i s i c e r so v Škofji L o k i o b n o v i l i d v e o s n o v n i šoli, več jo i n sodobnejšo šolo p a i m a j o t u d i v M o j s t r a n i . Na jveč ja p r i d o b i t e v j e n o v a I s k r i n a šola v K r a n j u , k i p a i m a v e l i k o n a p a k o : n i m a t e l o v a d n i c ? , k a r j e škoda z a t a k o s o d o b e n o b j e k t . T e l o v a d n i c a j e z a zda j n a s p i s k u žel j a . O b n o v l j e n a j e b i l a t u d i šola n a S o r i c i . O b t e m p a še d o g o d e k : p r o f e s o r j i k r a n j s k e g i m n a z i j e so s p r e k i n i t v i j o d e l a želel i o p o z o r i t i n a svo j položaj , p r e d v s e m p a n a plače!

S i c e r p a n e g o s p o d a r s t v o g l ede p r o s t o r o v n i k a j p r i d a p r i d o b i l o . N a T r a t i so z g r a d i l i n o v d o m družbene samozaščite, n a K o k r i -c i j e b i l a z g r a j e n a n o v a s a m o p o strežna t r g o v i n a , Jeseničani p a so d o b i l i n o v o k i n o d v o r a n o , s t e m p a j e prišel d o boljših p r o s t o r o v t u d i r a d i o T r i g l a v , k i o d d a j a že 20 le t .

Bogata kulturna dejavnost

Nemogoče j e zabelež i t i v s e k u l t u r n e d o g o d k e , k i so se l e t a 1985 v r s t i l i n a G o r e n j s k e m . N a s t o t i ne , večj ih i n manjših, j e b i l o , o d r a z s t a v , d o k o l o n i j , tečajev, g l e d a l iških p r e d s t a v , k o n c e r t o v , pevs k i h srečanj i n d r u g i h m a n i f e s t a c i j . K u l t u r a ž ivi , u s t v a r j a , čeprav n e k a t e r i d e l i ž ivotar i jo i n ne pokaže jo t i s t e ga , k a r b i želeli , b o d i s i z a r a d i s k r o m n e g a d i n a r j a a l i p o m a n j k a n j a v o l j e .

Z a u v o d t r o j e p o m e m b n i h p r i d o b i t e v .

Tavčar j ev d v o r e c n a V i s o k e m , lpška s r a m o t a takšne so r t e k o t j e Šmar jetna g o r a z a K r a n j , j e p r i šel v družbeno l a s t i n s t e m so več je možnosti z a reš i tev p r e d p r o p a d o m . Jeseničani so o b n o v i l i K o s o v o graščino, o b o g a t i l i p a so z n a m e n i t o L i z n j e k o v o hišo v K r a n j s k i g o r i .

D o b r o s m o o r g a n i z i r a l i n e k a t e r e p r i r e d i t v e , k i so p r e s e g l e gor e n j s k e o k v i r e . T e d e n s l o v e n s k e d r a m e v K r a n j u j e b i l po l e t i h p r i čakovanj n a n o v e m o d r u Prešern o v e g a gledališča. Prešernove n a g r a d e so p r e j e l i T a t j a n a Košir , J a n e z B o l e , M a r k o H u d n i k , F r a n c i Zagor ičnik, T o n e P r e t n a r i n A k a d e m s k i k o m o r n i z b o r F r a n c e Prešeren i z K r a n j a . Jeseničani so p r i p r a v i l i u s p e 1 m e d n a r o d n i f e s t i v a l a m a t e r s k i h f i l m o v . V K r a n j u so s e srečali s l o v e n s k i p e s n i k i , v Škofji L o k i s l i k a r j i n a G o r h a r j e v i k o l o n i j i , v K r a n j u j e b i l a p o n o v n o u s p e l a p o l e t n a šola s l o v e n s k e g a j e z i k a , v R a d o v l j i c i a k a d e m i j a z a s t a r o g l a s b o i n v K r a n j u m e d n a r o d n i f e s t i v a l etnoloških i n e k o l o ških f i l m o v .

Varčnejši pri proslavah

Družbenopol i t ično ž iv l jenje j e p o t e k a l o v u s t a l j e n i h t i r n i c a h , v e n d a r j e v s e e n o i m e l o n e k a t e r e značilnosti. V e l i k o d e l a j e b i l o v loženega v p r i p r a v e n a v o l i t v e p r i h o d n j e le to , v razreševanje gos p o d a r s k i h i n družbenopol i t ičnih p r o b l e m o v , p a na j b o več j ih a l i manjših, p o m e m b n i h z a ožjo o k o l i c o , k o t r e c i m o , p r o s t o r s k i p r o b l e m i v radovl j iški občini, v Dovža-n o v i s o t e s k i p r i Trž iču, p r o b l e m i d r a g e g a o g r e v a n j a s t a n o v a n j i n n a k u p a s t a n o v a n j n a s p l o h . D o b r o j e , d a se p o l i t i k a obrača k l j u d e m .

V e l i k o varčnejš i s m o b i l i p r i najrazl ičnejših p r o s l a v a h , k i so v p r e t e k l o s t i r a s l e k o t gobe po dežj u . M a n j s m o j i h i m e l i , v e n d a r so b i l e v sa j n e k a t e r e v s e b i n s k o bo gatejše. N a p o t s m o v Dražgošah p o s p r e m i l i Kur i rčkovo pošto, s l a v n o s t n o s p r e m l j a l i štafeto m l a d o s t i , o r g a n i z i r a l i z b o r a k t i v i s tov , b o r c e v i n i n t e r n i r a n c e v v B e g u n j a h t e r s o d e l o v a l i p r i letošn j e m v l a k u b r a t s t v a i n e n o t n o s t i , k i j e odšel v S r b i j o . U s p e l j e t r a d i c i o n a l n i izsel jeniški p i k n i k v Škofji L o k i , b i l a p a j e r a z e n t e g a še k o p i c a d r u g i h p r i r e d i t e v , z a bavnejšega značaja p r e d v s e m v turističnih k r a j i h . P o s e b e j j e i z s t o p a l B l e d , p a t u d i B o h i n j i n n e k a t e r i d r u g i k r a j i .

Letošnj i k r a n j s k i s e j m i so b i l i r e k o r d n i , p r i s p e v e k p a s m o d a l i t u d i k p r o s l a v l j a n j u 90. o b l e t n i c e p o s t a v i t v e A l j a ž evega s t o l p a n a v r h u T r i g l a v a .

Športni rekorderji

Uspešni s m o b i l i p r i športu, t ako po t e k m o v a l n i k o t o r g a n i z a c i j s k i p l a t i . Osemindvajsetič s m o p r i p r a v i l i p r i r e d i t e v P o po t eh p a r t i z a n s k e Je l o v i c e . Naši smučarji s Petrovičem i n Kr iža-j e m n a čelu so z m a g o v a l i . P o h o d a n a S t o l se je udeležilo n a d 4000 l j u d i . Jeseničani so pos ta l i spet državni h o k e j s k i p r v a k i , p r i p r a v i l i s m o m a r a t o n T r e h s rc i n e v r opsko p rvens tvo v keg l j a n j u n a l e d u .

Pos ebno p o n o s n i s m o n a l e tošnjo P l a n i c o . D o b i l i s m o nov sve tovn i r e k o r d N v e k a n e n a s 191 m e t r i i n državnega D e b e l a k a s 185 m e t r i .

Osvo j i l i s m o 8505 v i s o k i h i m a l a j s k i v r h J a l u n g K a n g . T o m o Česen i n B o r u t B e r g a n t s ta b i l a v e l i k a zmagova l c a . V e n d a r je n e i z p r o s n a go ra v z e l a B o r u t a B e r g a n t a .

Boj za vodo in zdravo okolje

S k o r a j n e m o r e m o v e r j e l i , k o l i k o s m o l e t o s G o r e n j c i s t o r i l i z a boljšo p r e s k r b o s p i t n o v o d o i n k o l i k o več n a p o r o v k o t p r e t e k l a l e t a je b i l o v l o žen ih v o h r a n i t e v z d r a v e g a i n čistega o k o l j a .

Z g r a j e n j e b i l v o d o v o d i z Završnice i n R a d o v n e , s c i s t e r n a m i n e bo t r e b a več v o z i t i v o d e n a Mož janco , p r a v t a k o p a t u d i n e n a Višev-co i n v V r h o v j e . P a r t i z a n s k i G o z d p o d K r i ško g o r o j e t r a j n o p r e s k r b l j e n z v o d o , p o p r a v l j e n p a j e t u d i d e l c es t e . Ož i ve l e p i p e s o p o v s o d p o s l e d i c a s p o z n a n j a družbe , d a j e v o d a nepogrešl j iva z a živl jenje, p r a v t a k o p a r e z u l t a t p r o s t o v o l j n e g a d e l a l j u d i i z t e h k r a j e v , m l a d i n e i n s e v e d a v o j a k o v . Z a k r a j e i n n j i h o v e l j u d i , k i so l e t o s d o b i l i v o d o , bo l e t o 1985 z a n e s l j i v o m e d naj lepšimi.

P r e b u d i l a se je t u d i z a v e s t o o h r a n j a n j u z d r a v e g a i n čistega o k o l j a . L j u d j e so v e d n o bo l j s p r s t o m k a z a l i n a t i s t e , k i onesnažuje jo , i n n a t i s t e , k i že l e t a o b l j u b l j a j o , d a b o d o n e k a j s t o r i l i , p a n i s o nič d r u g e g a k o t m e t a l i l j u d e m p e s e k v oči . O m e n j a m o s a m o H o t o v l j e , k j e r j e b i l a v o d a onesnažena s f e n o l i i n j e Škof j a L o k a o s t a l a b r e z v ode , p r o t e s t d e l a p r e b i v a l c e v Škofje L o k e i n o k o l i c e z o p e r o n e s n a ževanje T e r m i k e , p r i m e r e onesnaževanja v P o l j a n s k i d o l i n i , v T r ž i ču, B o h i n j u i n še m a r s i k j e .

V e d n o g l a s n e j e z a h t e v a m o , d a naši g o z d o v i , pljuča našega o k o l j a , u m i r a j o , k a r je d v a k r a t n a škoda: z a naše z d r a v o ž iv l jenje i n z a n a r o d n o g o s p o d a r s t v o , k j e r i m a j o g o z d o v i v a žno v l o g o . N a to t e m o s m o p r i p r a v i l i letošnjo a k c i j o N ič n a s n e s m e p r e s e n e t i t i . Ža l p r i v a r o v a n j u o k o l j a še preveč l j u d i , t u d i najodgovornejš ih z a naš r a z v o j , s t o j i o b s t r a n i !

Trojčki in četverčki • D o l g o s m o čakali , d a s m o n a G o r e n j s k e m d o b i l i t ro jčke i n

četverčke. Tro jčke je v jeseniški b o l n i c i r o d i l a Z v o n k a A r h i z G o r i j , četverčke p a M a t e j a L o g a r i z Škofje L o k e .

• R a z e n t e ga še n e k a j z a n i m i v o s t i t e g a l e t a . Lošk i l o v c i s o u s t r e l i l i m e d v e d k o , m r c i n o p a so m e n d a v i d e l i t u d i n a P o k l j u k i .

• Poštar v Davči je o d i g r a l lažni poštni r o p , d v a p a s t a b i l a r e s nična: v H r a s t j u so n a p a d l i i n o k r a d l i p ismonošo, v K r o p i p a uslužb e n k o n a pošti.

• J u l i j a je spe t pustošil v i h a r , n o v e m b r a p a n a s je p r i z a d e l ž led. Škoda je o g r o m n a .

• D e l a v c i S u r o v i n e s o m e d o d p a d k i našli l e t a l s k o b o m b o , e k s p l o z i j a p l i n a p a je k o n e c l e t a v P r e d d v o r u povzroč i la p r a v o r a z d e j a n je i n poškodovala 12 l j u d i .

Skozi leto 1985 se je sprehodil Jože Kosnjek

Gorenjski župani so rekl i

Radi se v r a č a m o »lununuHMniuniini i t t i i i M m m i i i i

Pred vrati so voiitvePredsednikom občinskih skupščin se iztekajo mandatiin ob vstopu vnovo leto smo jih povprašali, s kakšnimi izkušnjami se vračajo v združeno delo. Vsi po vrsti (z izjemo radovljiškega, ki je bil na vmesnih volitvah izvoljen pred letom dni) so dejali, da se radi vračajo, nekateri so celo potihem priznali, da funkcije niso prav radi sprejeli. Vsi pa so dejali, da so bogatejši za izkušnje, ki jih sicer ne bi imeli, da je njihov pogled na probleme širši kot je bil poprej. Povprašali smo jih, kaj jim je v preteklih štirih letih uspelo postoriti, s kakšnimi problemi so se ukvarjali, kaj jim ni uspelo premakniti in bo počakalo njihove naslednike.

FRANC BREL IH z Jesenic

»Prišli ste i z Železarne, vračate se v Železarno, s kakšnimi i z k u šnjami?«

»Tudi s a m s e m se to že vprašal. Popre j s e m m i s l i l , d a je samo t ehn i čna s t r oka , d a je vse Železarna. S p o z n a l s e m mnogo prob l emov , drugače g l e d a m n a s t v a r i , t a le ta so b i l a dob ra šola. M i s l i m , d a b i mora l i h i t r e j e p r i h a j a t i i z gospodars t va n a družbene funkc i j e i n se vračati naza j v gospodars tvo , štiri l e ta so do lga doba, v d e l o v n e m oko l ju se

Zaslovel je z idejo o olimpijskih igrah

m a r s i k a j s p r e m e n i , če s i t a m , tega n i t i ne opaziš.«

»Ka j v a m je v jeseniški občini v t e h štirih l e t i h u s p e l o p r e m a k niti?«

»Na začetku m a n d a t a so se raz m e r e šele zaostrova le , k r i z a se j e m e d t e m pog lob i la , s p r e m e m b e so b i l e tolikšne, d a smo m o r a l i razvo j ne c i l je n a novo pos tav i t i . N a področju črne me ta lu rg i j e j e prišlo do r a zp l e t a v zvez i z gradn jo nove e l ek t r o j ek l a rne , k a r bo ime lo da l j nosežne pos led ice n a razvo j občine. P r e m a k n i l e so se s t v a r i g lede k a r a vanškega p r edo ra , k i j e t i k p r e d zda j c i . T u d i p r edo r i n h i t r a cesta bos ta k r e p k o v p l i v a l a n a razvo j , ne le J e sen i c , a m p a k vse G o r e n j s k e . S k u p a j bomo n a p r a v i l i študijo, ka j vse naj b i z g r a d i l i ob n o v i cesti.«

»V z r a k u v i s i vprašanje Vršiča.« »Gradnjo vršiških žičnic smo d a l i

v načrt, v e n d a r to vprašanje še n i dorečeno, obstajajo naspro tovan ja p ro t i p o s e g o m v T r i g l a v s k i n a r o d n i p a r k . Turističnemu ra z vo ju K r a n j ske gore smo d a l i v e l i k poudarek , v

IVAN CVAR iz Kranja

»Prišl i ste i z I sk re , vračate se v I s k r o , s to funkc i j o ste doživ l j a l i težke T e l e m a t i k i n e čase . «

»Lani s m o se srečevali z i z gubam i , p r e d v s e m s težavami T e l e m a t i -ke, to je p ro i z vodn ja , k i se težko h i tro pobere , v e n d a r p a letos že kaže i z r edno lepe rezultate.«

V t e m času ste dogovo r i l i i z g radn jo I s k r i n e šole.«

»Iskrin šolski center je v e l i k a p r i dob i tev z a združeno delo vse G o -

Iskrina šola je pridobitev za vse Gorenjsko r en j ske , saj so to de l ovn i p o k l i c i , k i j i h po t rebuje v s a indus t r i j a . Želeli smo zas tav i t i t u d i g radnjo osnovne šole n a P l a n i n i , p ro j ek t i so p r i p r a v l j en i , prepričan sem, da se bo še p r e d i z t e k o m m a n d a t a g r adn j a začela. P r i h o d n j e leto p a b i m o r a l i začeti g r a d i t i t e lovadn ico p r i I s k r i n i šoli.«

»Kako uspešni ste b i l i v K r a n j u p r i uresničevanju načrtov?«

»Zelo smo se t r u d i l i . Če pog l edam naza j , l a h k o rečem, d a je v t eh težk i h časih K r a n j i z p o l n i l pričakovanja , čeprav smo se srečevali s težav a m i , m o t n j a m i v p ro i z vodn j i , p a je združeno delo z v e l i k i m i n a p o r i le p r emaga l o težave. Obdržali smo po lno zapos lenos t i n , k a r je b istveno, združeno delo je uv ide lo , d a n i rešitev v t em, d a v K r a n j p r i vab i j o nove de lavce , temveč v t em, d a p ro i zvodnjo prenašajo n a območja, k j e r l judje n ima j o de la . K l j u b težk i m g o s p o d a r s k i m r a z m e r a m i n zmanjšani a k u m u l a c i j i v enda r l e v l a g a m o v modern i zac i j o p rog ra -

»»»»•••«»»•»*»•••»•«•*•••»•**»••»•»•

V njegovi pisarni vise slike Radovljice, Bleda in Bohinja

BERNARD TONEJC iz Radovljice

»V p i s a r n i radovljiškega župana že o d združitve t r eh občin v ise s l i k e Radov l j i c e , B l e d a i n B o h i nja . T e g a n is te s p r e m e n i l i , d o vo l i t e , d a vas m a l c e v šali v p r a šam: boste d o d a l i s l i k o Lesc?«

»Ne, ne, tega p a ne! Res , posebnost radovljiške občine je , d a i m a t r i g eogra fsko ločene enote, k i i m a jo svo j s t ven razvo j , n i p a r a z l i k v s m i s l u k u l t u r n e g a življenja. T r i dokaj ločene enote seveda nareku je j o , d a p r o b l e m a t i k o h k r a t i rešujemo n a c e l o tnem območju, če so prob le m i e n a k i , saj se s i ce r pora ja jo nasprotja.«

» Po v m e s n i h v o l i t v a h z a r a d i predčasnega o d h o d a B o r i s a Še-t ine to d e l o oprav l ja te šele leto

d n i , zato vas l a h k o vprašam, s kakšno p r o b l e m a t i k o ste se u k v a r j a l i letos?«

»Lani se je p o d r l p r o s t o r s k i p l a n , zato je b i l a us t av l j ena s tanovan j s k a g r a d n j a i n k o m u n a l n o ure ja nje, k a r je seveda nap rav i l o t u d i m a t e r i a l n o škodo, saj je danes gospodar jen je z d e n a r j e m prav tako p o m e m b n o ko t njegovo us tvar ja nje . Odločili smo se z a s k u p n i na stop k o m u n a l n e i n s tanovan j ske s k u p n o s t i , s e s tav i l i posebno delov n o s k u p i n o . Pereči p r o b l e m i oskr be s p i tno vodo so že rešeni, popre j so p o n e k o d pos tav l j a l i celo pogoj, nobene gradnje , d o k l e r ne bo dovol j p i tne vode. P r e m i k j e n a p r a v l j e n t u d i p r i s t a n o v a n j s k i g r adn j i , z gradn jo s tanovan j v L e s c a h s ta pov e z a n a t u d i u r ed i t e v dos topa i n komunala.«

»Vel iko težav i m a t e s ces t am i , k a j je z b o h i n j s k o cesto?«

»Določen je b i l že d a n otvor i tve , dograd i t ev je preprečil sneg . Ce s t a j e že p revozna , t u d i plužena bo, v e n d a r p a je še v g radn j i , saj m a n j k a p opo lna o p r e m a . Posebej v B o h i n j u so ceste problematične, zato Bo h i n j c i zahteva jo v r s t n i r ed : od B o h i n ja do Radov l j i c e . Z n o v i m načinom

z adn j em času se s t v a r i t a m že prem ika j o , z g r ad i t i p a bo t r eba nove zmog l j i vos t i , t ako ho te l ske ko t spremljajoče.«

»K je ste b i l i m a n j uspešni?« »Premalo je b i l o s tor j enega v k o -

v i n s k o p r e d e l o v a l n i i n d u s t r i j i , p r i n j en i posodob i t v i i n povezav i z Železarno.«

»Zasloveli ste z ide jo o o l i m p i j s k i h igrah?«

»Porodila se je v o k v i r u sodelovan j a t r e h dežel, v z a d n j i h l e t i h smo p o u d a r i l i razvo j sode l ovan ja A l p e -J a d r a n . Turistična središča t r e h dežel ima jo možnosti ce lov i te t u r i s t i čne ponudbe , k i že nasta ja , uve l ja v l j en je eno tn i smučarski pas . Možnos t i je seveda še dos t i . V K r a n j s k o goro i n v P l a n i c o želimo p r i p e l j a t i v e l i k e športne p r i r ed i t v e , saj je dob ro pr i re jan je takšnega t e k m o v a n j a najboljša reklama.«

»Ob k o n c u še povejte, kakšno, sodi te , je sode lovan je goren j s k i h občin?«

»Mislim, d a smo se k a r dobro r a z u m e l i , p r e d s e d n i k i občinskih skupščin smo se večkrat ses ta l i t u d i ob p r o b l e m i h , k i so s k u p n i z a vso G o r e n j s k o . M e d g o r e n j s k i m i občin a m i n i večjih r a z l i k , zato m o r d a v S l o v en i j i ne nas t opamo tako uda r no ko t M a r i b o r , k i z a sabo potegne druge štajerske občine.«

iiiuniinHniKiMiinmnniuMiH«nmni

mov, o m e n i t i v e l j a Savo , I skro , T ek -s t i l i ndus , P l a n i k o , G o r e n j s k i t i sk . Zanaložbe s ta značilni usmer j enos t v i zvoz ter sodobnejša tehno log i j a , k i bo omogočala zapos l i tev šolane domače m l a d i n e . P r o g r a m i so b i l i s eveda večji, t oda z a rad i ome j i t ev u vo za opreme v s i n i so b i l i uresničen i , prepričan sem, d a bodo v nas l ed n j i h letih.«

»Vel iko s impa t i j l j u d i ste s i p r i d o b i l i , k e r T e k s t i l i n d u s o v d i m n i k ne p u h a več saj n a m e sto?«

»Za K r a n j je to seveda p r i dob i tev. V e l i k a pr idob i t ev p a je v o d n a e l e k t r a r n a Mavčiče i n v z ve z i z n jo čistilna n a p r a v a . N a s l e d n j a je n o v a pošta n a P l a n i n i s 7 tisoč t e l e f onsk i m i priključki. L jud j e so v z a d n j e m času p r i p r a v l j e n i v e l i k o v laga t i v tel e f onsko omrežje, p r edv s em v odro-čnejših, h r i b o v s k i h vaseh , k j e r je te le fon resnično potreba. T e akc i j e bomo nada l j e va l i , pereč p r o b l e m p a pos ta ja ta pošta i n t e l e f onska cent r a l a v Stražišču.«

»Kakšno je po vašem m n e n j u sode lovanje g o r e n j s k i h občin?«

»Srečevali smo se s p o d o b n i m i p r o b l e m i , seveda p a i m a m o tud i v s a k svoje. Večkrat smo poskušali, d a b i i m e l a reg i j a enotno stališče i n ga tud i p r i k a z o v a l a ko t p r o b l e m regije.«

inumiiiHinHi

z b i r a n j a dena r j a bomo l a h k o nare d i l i več, glede načina de l a i n gospoda r j en ja s c e s t a m i p a smo se že pogovar ja l i , odnose m e d cestno s k u p nostjo, C e s t n i m pod je t j em i n k r a - ' j e v n i m i s k u p n o s t m i bo t r eba postaviti n a drugačno osnovo.«

»Zdaj se spopadate s problemi glede trgovine?«

» Imamo domače trgovce, močno so p r i s o t n i t u d i d r u g i , v e n d a r je v precejšnjem d e l u občine t r g o v s k a mreža sk ra jno z a n e m a r j e n a . M i s l i m , d a n i n i k j e r t ako bedne t rgov i ne ko t v v a s i L j u b n o , k j e r l judje že vrs to let zahteva jo rešitev. T u d i d rugod n i so zadovo l jn i . V e r j a m e m , d a je g r adn j a c e n t r a l n i h skladišč po t r ebna , če želijo t r govc i i m e t i zaloge. Prepričan p a sem, d a ima jo vse t r govske hiše, k i pos lu je jo n a območju občine, skupa j dovol j s k l a dišč, v s a k a zase p a ne. A l i je torej smo t rno , d a v s a k a zase g rad i s k l a dišče? Če bodo za loge reševale vsa k a zase, n i moč pričakovati i zbo l j šanja t rgovske mreže.«

»Se pred meseci ste opozarjali, da osebni dohodki v gospodarstvu rastejo hitreje kot dohodek.«

»Nisem pristaš n i z k i h o s e b n i h dohodkov , v e n d a r p a mora jo v i s o k i o sebn i d o h o d k i i m e t i osnovo v pos l o van ju i n r e zu l t a t i h . O b po l l e t ju so g o spoda r sk i r e zu l ta t i v občini zbu j a l i s k r b , v zadn j i h m e s e c i h p a se je uspešnost gospodar jen ja povečala, v večini d e l o v n i h o rgan i zac i j j e o p a z n a razvese l j i va rast.«

J A N E Z P I Š K U R iz Tržiča

» Po t r i n a j s t i h l e t i h odhajate v šolstvo, z eno nogo ste že odšli, kakšne so izkušnje?«

Dovo l j dolgo s e m oprav l j a l družbenopolitične funkc i j e v občini, r a d odha j am . M i s l i m , d a je b i l a to z a m e v e l i k a šola, spozna l s e m širino pro b l emov , k i j i h l judje včasih občutijo pas i vno , včasih p a t u d i preveč na p ihne jo . N i p a več tolikšnega z a u p a n j a l jud i , saj se v zdajšnjih raz m e r a h s t va r i počasi p r e m i k a j o . V s a l e ta me je mot i l o , d a se neka t e r e dogovor jene s t va r i ze lo počasi uresničujejo, s čimer se i zgubl ja jo s redstva, manjša p a je t u d i p r ip rav l j e nost l j ud i . L a h k o p a rečem, d a smo v občinskem vods t vu dobro sodelov a l i , d a smo skupa j reševali prob le me, ko t k o m u n i s t i ocen jeva l i delo.«

»Tudi p r ip rav l j enos t združenega d e l a z a reševanje p r o b l e m o v je b i l a velika.«

»Naše združeno delo je ime l o vedno p o s l u h z a širše prob leme , z a dodatno združevanje sredstev. T a k o smo g r a d i l i vodovod, telefonsko cent ra lo , obnav l j a l i celo p l a n i n s k e koče.

»Tržiško gospodarstvo se v z a d n j e m l e tu srečuje s težavami.«

»V z a d n j i h l e t i h je doseglo v e l i k e uspehe p r i i z vozu , P e k o i n Z l i t pro-

M A T J A Ž C E P I N iz Škofje Loke »Prišli ste i z G o r e n j s k e p r e

d i l n i c e , slišati je , d a se boste v r n i l i v gospodars tvo , s kakšnimi izkušnjami?«

»Po p o k l i c u s e m gospodars t ven ik , t u d i delo v gospoda rs t vu m i daje večje zadovo l js tvo , u p a m , d a se b o m v r n i l v gospodars tvo . V e n d a r p a m i z a ta l e ta n i žal, k l j u b t e m u d a te funkc i j e n i s e m r a d prevze l . S p o z n a l s e m življenjsko širino, bolje r a z u m e m prob l eme , širše j i h l a h k o ocen ju jem. M o t i l o p a me je, d a je t a f u n k c i j a včasih p r e m a l o j a sna , odgovornost z a posamezne s t va r i p r a v tako . L jud j e r a d i mečejo odgovornost n a občino, če so l u k n j e n a cest i , če se preveč k a d i i z d i m n i kov , celo, če je t o v a r n a v i z gub i , češ zaka j p a n is te pravočasno u k r e p a li.«

»Kakšna so b i l a t a štiri leta?«

»Težka so b i l a , pod n e n e h n i m i o m e j i t v a m i . O b s o l i d n e m pos lovan j u gospodars tva n a m je uspeva lo negospodars t va zadržati n a r a v n i , k a r n i b i l o l ahko , saj n a m je družb e n i p ro i z vod pada l , šele letos r a ste. Gospoda r s t vo je doka j zastarelo, šele zadnje čase v l a g a več v opremo , v naš pros to r je prišlo 8 m i l i j onov do lar jev k r e d i t a I F C . Uspešno p a uresničujemo r e f e r endums k i p r o g r a m , nare j eno bo vse, k a r je b i lo ob l jub l j eno . Uspešna je b i l a a k c i j a n a področju telefonije, zgra-

V Tržiču že vrsto let ne poznajo prepira

da ta po lov ico i zde l kov n a tuje, t u d i B P T je pos ta l a močan i z vo zn ik , k o t n o v i se po jav l j a Kartonažna tovarn a . D r u g a p l a t p a je seveda dohodek, v B P T se letos srečujejo s težav a m i , v Z l i t u je d e l oma v z r ok i z gub . T u d i naložbena de javnost j e b i l a v p r e t e k l i h d v e h l e t i h živahna, letos je upadla.«

»Tržič je k o t o b m e j n i k r a j z a n i m i v z a k u p c e o n s t r a n me j e . «

»Trgovski center n a De te l j i c i dob i v a p ravo vseb ino , n i s m o p a še za dovo l jn i z v s e m i t r g o v s k i m i l o k a l i , l a h k o b i i m e l i boljšo ponudbo . V s e več p a je t a m t u j i h kupcev , že o k o l i 40 odstotkov . O b sobotah p a t j a p r i pel je jo t u d i a v t obus i i z v seh koncev S loven i j e , privlači j i h p r e d v s e m Pek o v a p r oda j a lna . M e n i m o , d a bo M e r c a t o r t a m p o s k r b e l z a proda jo de l i ka t es i n vin.«

»Ka j t r e n u t n o najbol j žuli l j u d i? «

»Največ težav i m a m o s c e s t a m i i n vodo, l judje p a vse bolj zahteva jo telefone. T r e n u t n o so najbol j v mod i , če l a h k o t ako rečem, p r i čemer se z a vedam, d a je danes to po t reba , ne l u k s u s , posebej za odda l j ena n a se l ja i n hiše, k j e r l judje prav i j o , telev i z i j a nas je poveza la s sve tom, te l e fona p a ne m o r e m o dob i t i , d a b i l a h k o h i t r o p o k l i c a l i živinozdravni-k a . T o d a , žal, j e t M o , d a je lažje b rez sode lovan ja P T T po tegn i t i telefone v G o z d , zap l e ta p a se p r i p r i ključevanju n a tržiško centralo.«

»Radi p r a v i m o , d a je Tržič p o s ta l z n a n z B o j a n o m Križajem, i m a t e t u d i n eka j p r i r ed i t e v , k i so pones l e i m e Tržiča v svet.«

»Res j e Tržič z n a n po z a s l u g i smučarije, n a Z e l e n i c i i m a m o t r ad i c i o n a l n a smučarska t e k m o v a n j a , t a m se j e p r a v z a p r a v začelo naše v r h u n s k o smučanje. Tržič p a j e z n a n t u d i po r a z s t a v i m i n e r a l o v i n fosi lov, po Dolžanovi so tesk i , z a m i sel o geološki t r a n s v e r z a l i je nas ta l a p r i nas .

Danes ljudje zahtevajo čisto okolje

j e n je b i l p l i novod , n i večjih zastoj ev p r i s t a n o v a n j s k i g r adn j i , obnav l j amo staro mes tno jedro.«

»V l e t i h , k o ste b i l i d i r e k t o r G o r e n j s k e p r e d i l n i c e , je b i l o t a m v e l i k o na r e j eno z a posodob i tev op r eme . K a j je p r v i pogoj z a to?«

»Vodstvo m o r a i m e t i j a s e n c i l j , kaj hoče, kakšna bo t o v a r n a čez pet let. K o veš, kaj b i r a d , se začne m u k o t r p n a pot, saj je uvoz op r eme pov e z a n z o m e j i t v a m i . T e g a p a se m a r s i k j e ustrašijo. T o d a le v laga n j a v novo op r emo i n tehnologijo bodo p r i n e s l a večji dohodek , izvoz, razrešitev ekoloških problemov.«

»Škofja L o k a d o b i v a v očeh S loven i j e podobo greznice . «

»Upam t rd i t i , d a je občina ko t celo ta še vedno e n a najčistejših v S lo ven i j i , preveč smo pod v t i s o m žarišč onesnaževanja. T e p a i m a m o i n so pos led ica u s m e r i t v e ra zvo ja le v pehan je z a dohodek . L jud j e danes zahtevajo čisto oko l je , osves t i l i so se, d a žive le e n k r a t , d a n i vse le dohodek. Do teh p r o b l e m o v se torej ne m o r e m o več obnašati mlačno, če smo doslej onesnaževalcem postav l j a l i zahteve, j e zdaj prišel čas, d a r a d i k a l n o z a h t e v a m o sanac i jo . P r e pričan sem, d a bodo do k o n c a p r i hodn j ega l e ta p r e m i k i narejeni.«

» P r o b l e m ostajajo ceste.« »Pri c es tah n i b i l o nare j eno do

vo l j , v p r i h o d n j e m l e tu bo več. Če sta i m e l i dosle j p r ednos t g r a d n j a o s n o v n i h šol i n te le fon i ja , bodo v bodoče po leg te le foni je to ceste.«

»Med u s p e h e je moč šteti, d a se h r i b o v s k e v a s i ne praznijo.«

»Z v e l i k i m i i n t e r v e n c i j a m i družbe n a m uspeva zadržati l j ud i v h r i b i h , takšna j e občinska p o l i t i k a z a d n j i h pe tna js t let. Z a te l jud i je p o m e m b n o , d a so j i m de l o vna mesta v d o l i n i b l i z u , d a se j i m n i t r eba vo z i t i predaleč, d a ima jo t rgov ine , šole. Navse zadn j e je to tud i va rs tvo okolja.«

Župane je obiskala Marija Volčjak

Kakšno je bilo leto 1985 in kaj prinaša leto 1986 koroškim Slovencem

Obramba skupnega dvojezičnega pouka Pogovor s Feliksom WIESERJEM, predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem

• Ap r i l a letos je Zveza s lo vensk ih organizacij na K o r o škem, naslednica Osvobodilne fronte slovenskega naroda, slavi la 30. obletnico delovanja. Jubi le jni zbor je soglasno potrdi l načela delovanja. Katera so bistvena?

»Naša o r g a n i z a c i j a , p r e k a l j e n a i n pre i zkušena v t r i d e s e t l e t n e m

b o j u z a p r a v i c e S l o v e n c e v n a K o roškem i n z a demokrat i čne o d n o se v r e p u b l i k i A v s t r i j i , o s t a j a n a d s t r a n k a r s k a , z b i r n a , n a r o d -nostnopol it ična o r g a n i z a c i j a , v k a t e r i so dobrodošl i v s i S l o v e n c i , k i se n e g l e d e n a polit ično i n v e r s k o prepr ičanje z a v z e m a j o z a e n a k o p r a v n o s t S l o v e n c e v v avs t r i j s k i družbi i n z a r a s t n j e n e de m o k r a c i j e . Naše d e l o v a n j e g r a d i m o n a a k c i j s k i e n o t n o s t i v s e h s l o v e n s k i h o r g a n i z a c i j n a K o r o š k e m i n n a s o d e l o v a n j u z d e m o k r a t i čnimi s i l a m i Ko roške i n A v s t r i j e . S m o p r o t i z a p i r a n j u v o z k e s l o v e n s k e s t r u k t u r e , o b e n e m p a tež imo z a v iš j imi i n učinkovite jš imi o b l i k a m i m e d s e b o j n e g a s o d e l o v a n j a . B i s t v o d e l o v a n j a Z v e z e s lo v e n s k i h o r g a n i z a c i j n a K o r o š k e m j e ant i faš izem i n s p o p a d z n j i m i n n j e m u p o d o b n i m i s i l a m i , k i z a d n j e čase v e d n o pogos t e j e n a j de jo zatočišče p r a v n a K o r o š k e m i n se o d t o d p o v e z u j e j o s s e b i e n a k i m i v Z v e z n i r e p u b l i k i Nemči j i i n I t a l i j i , p r e d v s e m n a T r žaškem. P r a v t a k o p o n o v n o p o u d a r j a m o , d a s m o koroški S l o v e n c i d e l avs t r i j s k e družbe, h k r a t i p a t u d i d e l s l o v e n s k e g a n a r o d a . V s k u p n e m s l o v e n s k e m k u l t u r n e m p r o s t o r u že l imo p r i s p e v a t i k t e m u , d a b i b i l a v s a s l o v e n s k a k u l t u r n a z a k l a d n i c a o d p r t a n a m i n d a b i t u d i

m i l a h k o p r i s p e v a l i v a n j o . S e d a j j e p o m e m b n o k o n k r e t n o sode l o v a n j e s S l o v e n i j o i n J u g o s l a v i j o , p a na j g r e z a k u l t u r o , šport, gos p o d a r s t v o , p l a n i n s t v o , l o v s t v o , i n f o r m a t i k o i n števi lna d r u g a po dročja.«

• S l o v e n c i n a K o r o š k e m s te p r e d t e žko pre izkušnjo : a l i b o s t e u b r a n i l i dvo jez ično šolo , v k a t e r o se n e z a g a n j a j o več s a m o n a z a d n j a k i , a m p a k c e l o u r a d n a koroška p o l i t i k a ?

» Le ta 1985 j e b i l bo j z a d v o j e z i čno šolo v o s p r e d j u . V e l i k d e l de mokrat ične koroške i n a v s t r i j s k e

j a v n o s t i s t o j i z n a m i n a t r d n e m stališču, d a j e z a r a z v o j d e m o k r a c i j e i n e n a k o p r a v n e g a sožitja b i s t v e n a i z g r a d n j a dvo jez ičnega s k u p n e g a p o u k a . H e i m a t d i e n -s t o v c i , a b w e r k a m p f o v c i i n svo b o d n j a k i t e r n j i m e n a k i p a z a h t e v a j o ločitev p o u k a n a n e p r i j a v l j e n e i n p r i j a v l j e n e k dvo jez ičnemu p o u k u . O z a d j e te n a k a n e j e s t r a šno: k dvo jez ičnemu p o u k u p r i j a v l j e n e o t r o k e s t i s n i t i v ge to i n j i h n a r a z n e načine ponemčit i , n e p r i j a v l j e n i o t r o c i p a i t a k s s l o v e n s k i m p o u k o m n e bodo i m e l i s t i k a , čeprav b i b i l i m e d n j i m i t u d i o t ro c i s l o v e n s k i h staršev, k i p a s v o j i h o t r o k z a r a d i najrazl ičnejših v z r o k o v k dvo jez ičnemu p o u k u n i s o p r i j a v i l i . T a k o b i v b i s t v u d v a k r a t u d a r i l i p o s l o v e n s k i h šolarjih. Po j a v l j a se p a r o l a po s k u p n i šoli, v e n d a r ločenem p o u k u po r a z r e d i h . Že v t e m p r i m e r u b i o s t a l a s a m o s k u p n a s t r e h a , p o u k p a ločen. Čez n e k a j časa p a t u d i s k u p n e s t r e h e n e b i b i l o več i n to b i b i l p r a v i a p a r t h e i d v n a p r e d n i E v r o p i . V o d j a koroških s v o b o d n j a k o v H a i d e r j e p r e d m e s e c i z a h t e v a l n a r o d n o s t n i p r o p o r c , k i so g a

u v e l j a v i l i n a Južnem T i r o l s k e m v I t a l i j i . Pr iš lo j e do v e l i k i h n a p e t o s t i i n neofašist i so, n a p r i m e r , do b i l i več ino v m e s t n e m s v e t u B o l -z a n a o z i r o m a B o z e n a . S l o v e n c i se p r o p o r c a b o j i m o . N a K o r o š k e m u t e g n e j o v z e t i z a o s n o v o l j u d s k o štetje l e t a 1981 i n reči: t o l i k o S l o v e n c e v s m e b i t i v j a v n i h službah, t o l i k o s lovenščine j e d o v o l j . Z a n a s b i b i l to strašen u d a r e c . P r i v s e m t e m mešetar jenju p a j e n a j bo l j žalostno, d a t r i v ladajoče k o roške s t r a n k e , s s o c i a l i s t i n a čelu, n a plečih S l o v e n c e v iščejo m e d s e b o j n i k o m p r o m i s , ne p a k o m p r o m i s s S l o v e n c i . T o so s t r a n k a r s k i i n t e r e s i i n v o l i l n i načrti, k d o b o d o b i l p r i k o m več g l asov , k d o bo d o b i l 51 o d s t o t k o v g l a s o v i n s t e m

a b s o l u t n o več ino t e r deže lnega g l a v a r j a . T a k o r a v n a j o t u d i s o c i a l i s t i , č eprav z a c e n o s v o j e ga p r o g r a m a . V o d i l n i p o l i t i k i prednjači-j o p r i p o d p i h o v a n j u n a r o d n o s t n e mržnje , čeprav j e koroško j a v n o m n e n j e , k i g a t v o r i nemško govoreča večina, bo l j n a k l o n j e n o S l o v e n c e m . V n a p a d u n a dvojez ično šolo v i d i m o v e l i k o z g o d o v i n s k o k r i v i c o , sa j s m o S l o v e n c i z osvo b o d i l n i m i n proti fašist ičnim boj e m g r a d i l i s v o b o d n o A v s t r i j o , dob i l i z državno p o g o d b o n e k a t e r e p r a v i c e , n a p r i m e r do l e t a 1959 o b v e z n o dvojez ično šolo, p o t e m p a so se p r a v i c e i z l e t a v l e to zmanjševa le . Koroške s t r a n k e žel i j o z dvo jez ično šolo o p r a v i t i n a h i t r o , čeprav j e to p r i s t o j n o s t zve z n e v l a d e . D e m o k r a t i , z n a n s t v e n i k i i n m n o g i d r u g i izobraženci z v o d s t v o m ce lovške u n i v e r z e v r e d p a z a g o v a r j a j o naše stališče, na j se i z v e d e j o šolski p o s k u s i v n e k a t e r i h šolah, k i na j j i h p o t e m r a z n e u s t a n o v e t u d i s stališča n a

r o d n o s t n e g a sožitja a n a l i z i r a j o , šele n a t o p a na j bodo n a v r s t i s p r e m e m b e z a k o n a , če b o d o seve d a p o t r e b n e . Takšn i z a k o n i p a m o r a j o b i t i v e d n o v k o r i s t m a n j šine i n sožitja. Če bo prišlo do r u šenja dvo jez ičnega p o u k a , b o m o že j a n u a r j a i n f e b r u a r j a s t e m sez n a n i l i e v r o p s k o j a v n o s t i n seve d a S l o v e n i j o t e r J u g o s l a v i j o . P o d i r a n j e dvo jez ičnega šolstva j e n a p a d n a 7. člen a v s t r i j s k e držav n e p o g o d b e , k i j o j e p o d p i s a l a t u d i Jugoslavi ja!«

• P r i h a j a l e t o 1986. K a j b o u s t a l j e n o v vašem d e l o v a n j u i n k a j n o v o , k a r b o t r d n o s t s l o v e n s k e s k u p n o s t i še p o v e ča lo?

»Boj z a dvojez ični p o u k n a s bo z a p o s l o v a l še n e k a j časa. R a d p a b i p o v e d a l še t o l e : s l o v e n s k e o r g a n i z a c i j e m o r a m o doseči še več jo s t o p n j o učinkovitosti i n o r g a n i z i r a n o s t i . R e z u l t a t u s k l a j e v a n j a pol i t ičnega d e l a o s r e d n j i h o r g a n i

z a c i j na j bo viš ja r a v e n a k c i j s k e e n o t n o s t i , u d a r n a k o o r d i n a c i j a n a k u l t u r n e m področju i n p o p o l n a u v e l j a v i t e v k o o r d i n a c i j s k e g a

g o s p o d a r s k e g a o d b o r a , k i e d i n i l a h k o z a g o t o v i e n o t n o s t a k c i j e i n poveže zadružni, mešani i n z a s e b n i s e k t o r g o s p o d a r s t v a t e r s p r o t i razrešuje t u d i k a d r o v s k a vprašanja. B o l j b o m o m o r a l i u p o števati d e m o g r a f s k e a n a l i z e , s o c i a l n o s e s t a vo l j u d i n a dvo jez ičnem območju, p o n u d b o d e l o v n e s i l e i n k v a l i f i k a c i j o . P o s t a t i m o r a m o s t i čišče b l a g o v n e , tehnološke i n d r u ge m e n j a v e , z a k a r i m a m o d o b r a izhodišča: s m o dvojez ični , p o z n a m o družbenopol i t ične i n gospod a r s k e r a z m e r e v e n i i n d r u g i deželi , p a t u d i d r u g j e v E v r o p i , s m o l a h k o p o m e m b n i v s t r a t e g i j i s lo v e n s k e g a i n j u g o s l o v a n s k e g a i z v o z a . B i t i m o r a m o m o s t , p r e k k a t e r e g a bo šla t a m e n j a v a . L e t o s s m o n a r e d i l i n a v s e h področjih, t u d i n a g o s p o d a r s k e m , p o z i t i v n e k o r a k e . V e n d a r j e v s a k a e v f o r i j a škodlj iva. S m o n a začetku zagot a v l j a n j a g o s p o d a r s k e g a r a z v o j a manjš ine. K o g r a d i m o z a m e j s k o g o s p o d a r s t v o , n i m a m o v m i s l i h n o b e n e a l t e r n a t i v e a v s t r i j s k e m u g o s p o d a r s t v u , a m p a k s a m o gos p o d a r s k i r a z v o j t e g a področja v p o v e z a v i z m e n j a v o S l o v e n i j e i n Koroške t e r A v s t r i j e i n J u g o s l a v i j e . Manjš ina i m a s e v e d a p r i t e m svo j e p o t r e b e i n p o s e b n o s t i . P o m e m b n o se mi t u d i z d i o g r o m n o samorastniško de l o v naših šport n i h o r g a n i z a c i j a h . V e l i k o t a l e n t ov i m a m o , p o p o l n o m a n e z n a n i h a l i takšnih, k i p r i h a j a j o v v r h k o roškega i n a v s t r i j s k e g a športa. Naša o s r e d n j a športna z v e z a j i h m o r a s p r e m l j a t i i n j im n u d i t i m a t e r i a l n o i n s t r o k o v n o pomoč, p r i t e m p a l a h k o v e l i k o p o m a g a S l o v e n i j a s s v o j i m i s t r o k o v n i m i k a d r i , izkušnjami i n p r i r e d i t v a m i . E n a k o j e s k u l t u r o . Naše o r g a n i z a c i j e se t r u d i j o , d a b i našle n o v e o b l i k e d e l a , v a b l j i v e z a m l a d e , bo l j a l i m a n j z a v e d n e S l o v e n c e . N a j t i bo t r e b a o b l i k e , k i bodo m l a d e pr iv lačevale . Če b o m o p r i h o d n j e le to p r i t e m uspešni, bo naše veliko zadovoljstvo.

Jože Košn jek

0 Ob tej priložnosti želim bralcem Gorenjskega glasa, vsem Gorenjkam in Gorenjcem, s katerimi smo sosedje, srečno, zdravo in uspešno novo leto. Obenem se zahvaljujem vsem, ki so leta 1985 prispevali, da je bilo naše sodelovanje ne le ohranjeno, ampak bogatejše, za njihov trud!«

V 40 letih le nekaj dni v bolniški

Doma čajčki, na "šihtu" pa vedno zdrav Ludvik Podlesnik z Jesenic je bil v 40 letih dela v jeseniški samotami le nekaj dni v bolniški — V vseh letih zamudil le petnajst minut

J e s e n i c e — L u d v i k P o d l e s n i k z J e s e n i c i m a z a s ebo j 40 l e t d e l a v e n e m i z m e d n a j b o l j » težk ih« o b r a t o v j esen iške Že lezarne , v s a m o t a m i . V n je j vzdrž i jo n a j b o l j čvrsti , sa j še d a n e s r a d i g o vo r e : k d o r v s a m o t a m i o s t a n e , j e neu m e n i n močan. P r e p i h , p r a h i n m r a z so z a m n o g e t a k o p o g u b n i , d a o s t a n e j o le n e k a j le t . D e l o j e z d r a v j u škodl j ivo, z a t o na j b i b i l i d e l a v c i v s a m o t a m i z a p o s l e n i največ t r i a l i štiri l e t a .

L u d v i k P o d l e s n i k p a j e d e l a l v s a m o t a m i v s e ž iv l jenje , i n še več: v v s e h t e h l e t i h j e i m e l p r i z d r a v n i k u p o p i s a n le e n z d r a v s t v e n i k a r t o n , saj se j e p o d a l s k o z i v r a t a a m b u l a n t e le o s e m n a j s t k r a t . V e r j e t n o j e e d e n i z m e d r e d k i h , k i b i t a k o m a l o »marod i ra l i « i n oben e m o p r a v l j a l i najtežja d e l a . N j e g o v a bolniška o d s o t n o s t n i k o l i n i b i l a daljša o d t r e h d n i , se p r a v i , d a j e o p r a v i l l e r u t i n s k e z d r a v s t v e n e p r e g l e d e .

» V s a m o t a m i s e m začel k o t č i s t o n a v a d e n d e l a v e c z m a l o šole i n p o n e k a j l e t i h p o s t a l d e l o v o d ja , « p r a v i L u d v i k P o d l e s n i k . »Ž i

v l j en j e n a m a z ž eno A n g e l c o n i k o l i n i pr izanašalo , k o s v a , o n a i z V o d i c p r i K r a n j u i n j a z z D o l p r i L i t i j i , prišla n a J e s e n i c e . K o so se n a m a r o d i l i dvo jčki , s m o s t a n o v a l i v e n i s a m i podnajemniški s o b i c i n a L i p c a h ; ž iv l jenje je b i l o o b u p n o .

V e s e l s e m b i l , d a s e m n a J e s e n i c a h našel d e l o i n n i k o l i n i s e m n i t i p o m i s l i l , d a b i odšel . T e d a j s m o d e l a l i v e l i k o , zasluži l i p a m a n j k o t d a n e s . Če se m e je p o l o t i l kašel j a l i m e je n a p a d l a v roč i n a , m i je žena d o m a s k u h a l a čaj, p a je b i l o d o b r o . N a d e l u se je s t r m o i n s s t i s n j e n i m i z o b m i že d a l o vzdržat i , m o r a l s e m p o t r p e ti, • sa j b i druž insk i proračun še k a k o h u d o občuti l t i s t i d i n a r m a n j , k i b i g a o d t r g a l i z a r a d i b o l n iške.

S p o m i n j a m p a se , d a m e je n e k a j t e d n o v h u d o b o l e l h r b e t , t a k o z e l o , d a b i t u l i l , k o s m o d v i g o v a l i o p e k o . A se j e t u d i t o d a l o v z d r žat i , « p r a v i L u d v i k P o d l e s n i k , k i g a n j e g o v i s o d e l a v c i d a n e s , k o j e že v p o k o j u , še v e d n o p o z d r a v l j a

j o n a c e s t i i n se g a r a d i s p o m i n j a j o .

»Ho t e l s e m b i t i d o b e r d e l o v o d j a , k a j t i t r d i m , d a s o d e l a v c i d o b r i , v e s t n i i n p r i d n i , če se v o b r a t u m e d sebo j d o b r o r a z u m e j o . R e d p a m o r a b i t i , d e l a t i se m o r a i n če b i b i l i d a n e s b o l j g o s p o d a r n i , b i b i l o v s e drugače . P o l u r e p r e d d e l o m s e m b i l v e d n o v tov a r n i i n l e e n k r a t s a m k r a t s e m z a m u d i l p e tna j s t m i n u t . T e d a j s m o d e l a l i še n a t r i i z m e n e i n b i l o j e v času, k o so tovarne p r i l a g o d i l e d e l o v n i čas m e d n a r o d n e m u že l ezn iškemu v o z n e m u r e d u . Ušlo m i je i z g l a v e i n z a m u d i l s e m .

P r i z d r a v n i k u ? N a G o l n i k u so m i p r i p r e v e n t i v n e m p r e g l e d u r e k l i , d a l a žem, k e r t r d i m , d a n i s e m p r e b o l e l pl jučnice. R e s n i s e m v e d e l , d a s e m jo . N a j b o l j smešno p a se m i je z d e l o , k o s e m se u r e z a l v p r s t i n d o b i l pe t š ivov. Z a r a d i t e h p e t i h u b o g i h š ivov s e m se m o r a l o g l a s i t i p r i s e d m i h z d r a v n i k i h — i n k a j p a k k o m a j čakal , d a s e m šel n a z a j n a ,šiht'.«

L u d v i k P o d l e s n i k , k i so m u pod e l i l i r e d d e l a s s r e b r n i m v e n c e m , p r e j e m a 40.000 d i n a r j e v pok o j n i n e . R a d h o d i po h r i b i h i n n a b i r a gobe po r o d n i D o l e n j s k i i n z a d o v o l j e n j e , d a j e še v e d n o t a k o z d r a v . D . S e d e j

Ob četrti knjigi Ukane

Toneta Svetine vojna proti vojni V bojih preminuli, ki jih preživeli ne bodo vzeli s seboj na ladje spomina, bodo utonili v morju pozabe, kot da jih nikoli ni bilo

T e d n i s i o b i s k o v a l c i hiše v M l i -n e m p r i B l e d u , v k a t e r i s t a n u j e T o n e S v e t i n a , k a r poda j a j o k l j u k o : e n i m u še v e d n o vošči jo z a 60 - l e tn i co , d r u g e j e p r i n e s l a r a d o v e d n o s t z a r a d i težav ob i z i d u čet r t e k n j i g e U k a n e , t r e t j i m u s t i s k a j o r o k o z a n e d a v n o p r e j e t o d r žavno o d l i k o v a n j e , r e d d e l a z r d e čo z a s t a v o , s p e t d r * i ge z a n i m a , k a k o g r e g r a d n j a l e n e k a j k o r a k o v o d d a l j e n e g a l e r i j e . S v e t i n a j e p r i j a z e n č lovek, v e d n o s i v z a m e c a s z a p o g o v o r , z a k l e p e t o b ° gn ju o d p r t e g a k a m i n a .

K o j e p r e d d v e m a d e s e t l e t j e m a izšla p r v a k n j i g a U k a n e , v o j n e g a r o m a n a n a s l o v e n s k i h t l e h , s p l e t a resničnosti i n l i t e r a r n e g a s n o v a n j a , s i najbrž nihče, n i t i s a m avto r , n i zamišl jal , d a se j e l o t i l de l a , k i p r a v z a p r a v n e bo n i k o l i končano. P r a v go tovo s e c i r a n j e l a s t n i h i n občečloveških izkušenj i z z a d n j e v o j n e , s č imer se v s a le t a u k v a r j a . S v e t i n a z z a g r i z e n o s t j o v o j a k a , k i m o r a i z p o l n i t i n a l o go, n i t i n i o s n o v n i n a m e n n j ego v e g a p i s a n j a . S v e t i n a j e namreč t u d i u p o r n i k , k i p o z i v a k u p o r u — k p r e g a n j a n j u n a s i l j a m e d l j u d m i ; l e t a k o se bo človek spe t l a h k o s p o r a z u m e l s č lovekom. T a k šno r e s n i c o p r i p o v e d u j e v s v o j i h k n j i g a h . Z r e s n i c o p a j e t a k o , k o t b i p o g l e d a l v s o n c e — v e d n o ne k o l i k o zaščemi.

Ukana IV in ukanjeni Svetina

N o v a , četrta k n j i g a U k a n e , j e izšla n a v e s e l j e p a t u d i n a j e z o a v t o r j a , saj k n j i g a n i takšna, k o t j o j e S v e t i n a n a p i s a l . Založba B o r e c s i j e namreč i z r o k o p i s a dovo l i l a i z p u s t i t i pribl ižno 60 s t r a n i . T o d a a v t o r j a n e b o l i t o l i k o , d a j e b i l izpuščen s e m i n t j a kakšen

premi govor, bolj to, da so izpuščeni celo odstavki — drobne estetske »špice«, mehki , s čustvi nabiti vstavki romana.

Je to cenzura a l i ne? » N e , p r i n a s n i državne c e n z u

r e , bo l j se m i z d i , d a g r e z a c e n z u r o s a m o z v a n i h g r u p . Preseneča m e , k e r s i dos l e j k a j t a k e g a p r i založbi n i k o l i n i s o d o v o l i l i , p a če j e šlo še z a t a k o b o d i k a v o p o s t a v l j e n e b e s ede , z a načenjanje t a b u t e m . K o s e m v prejšnj ih k n j i g a h o p i s a l l i k v i d a c i j o b e l e g a r d e v R o g u , - n i b i l črtan n i t i e n s a m s a m c a t stavek.«

Toda pisatelj ima vendarle pravico, da se postavi za svojo knjigo — izšla naj bi neokr njena al i pa sploh ne. Ste to pravico izrabi l i?

» S e m p o s k u s i l , p a so m e t a k t i čno p o t i s n i l i p r e d i z b i r o : a l i k n j i g a , o k r n j e n a k o t j e , i z i d e l e tos a l i p a b o m o j a z a h t e v a po z v e s t o b i r o k o p i s u i z i d z a v l e k l a v d r u g o l e to . T o p a spe t n i v s e e n o , k n j i g o pišeš t r i l e t a , z a t o n e s t r p n o čakaš n a n j e n izid.«

Roman o romanu P i s a t e l j s a m t a k o označuje svo

j o n o v o k n j i g o . P o s e g a v čas o d l e t a 1948 p a do T i t o v e s m r t i . Z znači lno obsežnim i n n a d r o b n i m nač inom S v e t i n a o d s l i k a v a , k a k o V o j k o S e v e r , to j e p i s a t e l j s a m , doživ l ja p o v o j n i čas, t u d i n j e g o v a družina, k a k o g a doživl jajo r e s n i čni i n l i t e r a r n i j u n a k i U k a n e .

V knjigi odgovarjate na vpra šanje, zakaj se je Vojko odločil napisati epopejo. Ste povedali tudi kaj takega, kar je bilo doslej neznano o izdajstvih?

»Že s p r v o k n j i g o U k a n e s e m s i z a s t a v i l načrt, k a j v s e bo t r e b a p o v e d a t i , uresničujem l e z a s t a v l j e n o . J e p a r e s , d a n e k a t e r i m n i do t ega . S e m e d e n r e d k i h a l i še v e d n o ce lo e d i n i , k i j e l a h k o v r s t o l e t l i s t a l p o z a u p n i h d o k u m e n t i h . O d t o d i z v i r a t u d i v r s t a p o d a t k o v , k i s e m j i h u p o r a b i l v dos l e j n a p i s a n i h k n j i g a h U k a n e . Z a t o j e m a r s i k o m u t u d i v e l i k o do t e g a , d a b i umolknil . «

Začenjate z letom 48., resnicoljubno pišete o tem, kako ste mora l i preganjati ljudi, se n a to komaj izognil i usodi m n o gih na Go lem otoku — je tako pisanje tudi recept, kako se i z gubi prijatelje?

»Je. V e d n o se t i s t e m u , k i hoče p i s a t i r e s n i c o , k a s n e j e doga j a j o n e p r i j e t n o s t i . O t e m , d a so to p r i n a s z a n e k a t e r e n e d o t a k l j i v e tem e , s e m i z v e d e l i z groženj , k i so p o s p r e m i l e i z i d d r u g e k n j i g e U k a n e , d a n e g o v o r i m o n a s l e d njih.«

Berta Golob:

Vendar Tone Svetina ne bo molčal?

» N e , n e b o m . P r e d v s e m z a t o n e , k e r m o j e p i s a n j e n i n o b e n o maščevanje t i s t i m , k i so v z a d n j i v o j n i preizkušnji s k r e n i l i . N a s p r o t n o , p r i p o v e d u j e m , d a j e v o j n a t r a v m a , e p i d e m i j a , r a k č loveške z a v e s t i . K o se e n a v o j n a konča, se m o r a m o b r a n i t i začetka nov e , k a j t i d o s l e j so s i v o j n e še v e d n o s l e d i l e . V s e , k a r d e l a m , i m a n a m e n osveščati l j u d i p r o t i v o j n i : e n i to de l a j o z v e r z i , d r u g i z b ese do , t r e t j i s v o j a doživet ja z a z i d a j o vase.«

Besede

ne povedo vsega Zase pravite, da ste bojevnik v besedah. Toda že večkrat ste rekl i , da besede ne morejo povedati vsega. Že najmanj to l i ko časa kot pišete, ustvarjate tudi skulpture.

. »Besede imajo svoje meje, ustvarjanje skulptur pa je le drugačna govorica za vse, kar mor am povedati; te železne oblike so nekak protest proti uničevanju z orodjem, k i ga je človek iznašel za uničevanje.«

L ea Menciger

Obdan z vsemi temi s imboli katastrof i n podob razkroja v železu, obupa i n strahov — strahovi menda izgube svojo moč, če j im damo materialno obliko — Svetina nadaljuje to, kar ve, da ne bo n iko l i končano: vojno proti vojni. Odkar živi z Ukano, z junaki knjige, za katere so zgodbe le i lustra cija temnih i n skrit ih sil — ukan, groženj človeku, odkar v besedi in skulpturah govori o uničevalnem nesmislu, se pravzaprav sam najmanj spreminja. L e malo sivine se je prikradlo v še vedno uporne lase. Še vedno zna kaj po gro-movniško povedati, povsem drugače govori, kot pa m u teče pisana beseda, k i je razločna, enostavna, čista, kot bi jo skozi planinske potoke pretaka l . Še vedno, kadar se v debati razvnema, nagiba glavo, kot bi grlo nastavljal vo lko vom. Tak bi mora l biti njegov avtoportret v železu, k i pa se ga verjetno ne bo nikol i lotil. T a k bo tudi ostal ta uporni mož, k i za zunanjo robatostjo trentarskega lovca skriva, da ne bi mogel živeti brez umi r jene mil ine Blejskega jezera, brez prijateljstev, stkanih ta krat, ko je s treskom razpadal svet in njegovi sistemi. Predaja, poraz, mlačnost, obup — tega n i v S veti no ve m besednjaku. O n in podobni ne odnehajo niti takrat, ko noga ne najde več zanesljive stopinje v stezi, ko roka ne stisne več ta ko trdo opr imka v steni. Toda sledi za takimi so vedno globoke.

Materinščina je narodova popkovina Brez jezika ni človeka. Jezik bo živel, dokler bo živel človek. Zato se za jezik ni bati. Da pa se spreminja, je nujno. Se je in se bo. To je del življenja.

V o d n o s u d o mater inšč ine n i t r e b a b i t i o k o s t e n e l k o n z e r v a t i -v e c , k i n e b i p r e n e s e l n o b e n e s p r e m e m b e . N a r a z v o j j e z i k a j e t r e b a g l e d a t i t r e z n o , r a z u m e t i , d a v a n j v d i r a j o n o v o s t i i n s p r e m e m be , k i se j i h n e m o r e d o c e l a u b r a n i t i . B i l o b i n a r o b e , če b i se j i h , k e r p o t e m marsičesa ne b i m o g e l i z r a z i t i .

N e k a j p a j e r e s . T a k o i m e n o v a n a s k r b z a mater inščino j e b i l a d o l g o u s o d n o z a n e m a r j e n a . Z d a j se izboljšuje i n se bo še. M a t e r i n ščina n a m j e prišla do z a v e s t i s p r v i m p i s m o m socialistične zve ze , z v e l i k i m s i m p o z i j e m S l o v e n ščina v j a v n i r a b i . T o so z u n a n j i k a z a l c i , k i p r a v i j o , d a j e s k r b z a j e z i k živa.

Naše z n a n j e mater inščine j e preš ibko. K r i v d a z a to se začne že d o m a , v družini, p o t e m se p r e n e se v šolo, n a t o n a samoizobraže-v a n j e .

Mater inšč ine n e moreš d o b r o p o z n a t i , če n imaš p r a v e g a o d n o s a d o n j e . T o p o m e n i , d a j e v šoli p r v e n s t v e n a j e z i k o v n a v z go j a , k i se p r e p l e t a s p o u k o m . Šolar m o r a s p o z n a t i i n d o j e t i , z a k a j m a t e r i n ščina, d a j e to p r v o t n o č lovekovo i z r a z i l o .

Z a m e j e mater inščina n a r o d n o s t n a p o p k o v i n a . Z n j o s i p r i t r j e n n a d o m i n n a domače . T o p a m i n e b r a n i z n a n j a t u j i h j e z i k o v . Z mater inšč ino s e m p r i v e z a n n a d o m , v z p o s t a v l j a m z v e zo s p r e t e k l o s t j o v r o d o v e n a z a j , i m a m k o r e n i n o z a r a s t . Z z n a n j e m t u j i h j e z i k o v p a s e m državl jan s v e t a . S v e t m i j e o d p r t , d a n m i j e spom i n človeštva, k i j e s h r a n j e n v k n j i g a h . N i t r e b a , d a o s t a n e m v domačem »garke l jnu« . K a k o r j e l « p i n dehteč, čez p l o t domaČega j e z i k a na j b i v s a k č lovek sege l . T u d i t i s t i , k i še m i s l i , d a z n a n j a

t u j e g a j e z i k a n e p o t r e b u j e . K a j bo počel b r e z n j e g a v i n f o r m a c i j s k i družbi? Rev e ž p a bo t u d i , če ne bo spoštoval m a t e r n e g a .

Če se p r e d a m o h l a s t a n j u po t u j e m , p o t e m s m o p r e r e z a l i p o p k o v i n o . T o p a p o m e n i n o v e g a človek a , k i se bo r a z v i l v n e v e m k a j . O b t u j e m se l a h k o s a m o o p l a j a -m o , i s k a t i m o r a m o i z sebe .

Šola n e m o r e naučiti j e z i k a o d A do Ž. Šola m o r a d a t i č imveč

Berta Golob je pred dnevi dobi la Trubarjevo plaketo, najvišje priznanje Zveze k u l turn ih organizacij Slovenije, za delo na področju bralne kulture kot avtorica knjig, člankov v strokovnem tisku in organizatorica bralne značke.

p r e d v s e m z v z g o j n e g a i n m o t i v a c i j s k e g a v i d i k a . Ža l mater inščino n e m o t i v i r a n o , n e f u n k c i o n a l n o poučujejo. Šolar n i m a v z a v e s t i , z a k a j na j b i j o z n a l . Z a t o se j o uči i n j o u p o r a b l j a k o t z g l e d e n j e z i k s a m o z a s l a v i s t a , n e p a t u d i z a z g o d o v i n a r j a , m a t e m a t i k a .

Naučit i d o v i s o k e p i s m e n o s t i n e m o r e n i k o g a r s a m o šola, k e r se m o r a v s a k z r a v e n učiti t u d i s a m . Z a r e s p i s m e n č lovek v m a t e rinščini n i t a k r a t , k o d o b i spričev a l o n e k e s r e d n j e šole, mogoče t u d i ne , k o d o b i d i p l o m o v i s o k e šole. K v r h u n s k i p i s m e n o s t i p r i d e šele z l a s t n i m m o z g a n j e m , s p r e učevanjem s t r o k o v n e j e z i k o v n e l i t e r a t u r e .

D o b r i p i s c i i m a j o z g u l j e n e s lo v a r j e , s l o v n i c e , p r a v o p i s e , k r a j e v n e l e k s i k o n e . N e k i pisunček t e h k n j i g v s v o j i knjižnici s p l o h n i m a

•a l i p a so n e d o t a k n j e n e . B e s e d a j e i z d e l e k i n o r o d j e h k r a t i i n živi n a

s e b i l a s t n i r a v n i n i . J e z i k o v n a v z g o j a i n p o u k t r a j a t a v s e živl jen j e , o d dojenčka do z a d n j e g a d i h a z a v e s t i .

V mater inščino se j e n a s u l o ve l i k o s m e t i . E d e n o d v z r o k o v j e d o l g o l e t n a z a n e m a r j e n o s t , b r e z s k r b e n o d n o s do n j e . Če p r a v i l a , s l o v n i c o , poznaš, imaš z a v e s t n o a l i n e z a v e s t n o v s e b i n e k o s i t o , k i v r že s t r a n , k a r j e odveč. Če p r a v i l n e poznaš, se k a r n a p r e j n e k a j n a t e p a v j e z i k .

S i t o začne p r e t r e s a t i n a r a v n i n i b e s e d j a . P o s n e m a m o značilnos t i t u j i h j e z i k o v . Često z a m e n j u j e m o t r e t j i i n p e t i s k l o n ( p r i n je m u s e m b i l ) , n e o b v l a d a m o več p o s e b n o s t i s l o v e n s k e g a j e z i k a k o t j e , n a p r i m e r , d v o j n o z a n i k a n j e ( n a m e s t o »n ikakor n i res« re čemo »vsekakor j e res « , p o germ a n s k i h j e z i k i h s m o p o s n e l i d v a s a m o s t a l n i k a s k u p a j ( k a v a b a r , j a z z k o n c e r t ) ; v p l i v i srbohrvaščin e ( » to m i j e brat« n a m e s t o »to je? m o j brat« so t a k o močni, d a n a m ' l e ze j o v s t r u k t u r o j e z i k a .

M i s l i t i , d a j e v s e p r a v i n n a j boljše v časopisih, n a r a d i u a l i tel e v i z i j i , j e z m o t n o . T i so se o d p r l i v s e m l j u d e m : t i s t i m z m a n j , s p o l i n z najbol jšim z n a n j e m j e z i k a . V j e z ; k u j e v e l i k o p o d z a v e s t n e g a p o s n e m a n j a , k i g a s i t o n i p r e t r e s lo , k e r j e z n a n j e preš ibko.

Z a t o m o r a šola p r i v z g a j a t i občutek z a j e z i k . S a m o p o g l e d v s l o -

Izražanje v pr imerah (govoriš kot bi rožice sadil) in pregovorih (jabolko ne pade da leč od drevesa) je zelo izginilo. Medsebojno sporazumevanje postaja pusto. Stik mora biti vedno živahen, lep. Beseda pomirja pa tudi ubija. Slišati lepo besedo od zdravnika, šefa, učitelja, mame je kot ba l zam. Slišati kruto je kot hud udarec. Z njo n a m uhaja izpod nog ol ika.

v a r , a l i j e n e k a b e s e d a p r a v a a l i ne , n i v e d n o d o v o l j . V s l o v a r j u j e b e s e d a m r t v a , v ž iv l jenju zaživ i v števi lnih k o m b i n a c i j a h . K o t m a n j u s t r e z n a v s l o v a r j u j e v določen e m g o v o r n e m položaju p o p o l n o m a u s t r e z n a . Z a t o j e mogoče d a n e s v šolah tež je poučevati m a t e rinščino k o t p r e d p e t d e s e t i m i , sed e m d e s e t i m i l e t i , k o družbeno živ l j en j e , j a v n o s t , n i b i l o t a k o širok o .

O d t e n k o v mater inšč ine j e v e l i k o . Mater inšč ina j e t u d i narečje, j e p o g o v o r n i j e z i k . L e p o na j živit a t a m , k j e r j e n j u n o m e s t o .

S l e n g m o r a b i t i . J e i g r a , s o k j e z i k a . Žargon r a v n o t a k o . J e o d l i k a v s a k e g a j e z i k a . T e o b l i k e se h i t r o s p r e m i n j a j o , v s a k a s t a r o s t i m a svo je .

Z a današnji s l e n g i n žargonski j e z i k so značilni v u l g a r i z m i . T i p a m e n e m o t i j o . T o j e p r o b l e m j e z i k o v n e e k o l o g i j e . N i s e m p u r i s t i n n e s v e t n i k , k e r s e m v e d n o z a ž ivo ž iv l jenje. S e m p a z a o l i k o . I n s e m t u d i z a j e z i k o v n o o l i k o . Z e l o všeč m i j e , d a so j e z i k o s l o v j e i n i n t e r d i s c i p l i n a r n e v e d e u g o t o v i l i , d a j e j e z i k obnašanje i n obnašanje j e z i k . S l e n g j e v e l i k a s p o n t a n o s t i n sproščenost. I n k e r s m o n a po dročju o l i k e r e s p o s t a l i i z r e d n o sproščeni, n e u r e j e n i , j e v u l g a r n e g a i n s u b k u l t u r n e g a v j e z i k u v e d n o več .

Reš i tve p r e d pačenjem m a t e rinščine n i b r e z z n a n j a m a t e r i n ščine. H v a l a b o g u , d a i m a m o J e z i k o v n o razsodišče, d o b r e s l o va r j e , s l o v n i c e i n še m a r s i k a j , t o d a v s a t a reč m o r a p r i t i v z a v e s t v s a k e g a g o v o r c a i n p i s c a .

Kakšen p r e t i r a n i p e s i m i s t n i s e m . K a j bo s s l o v e n s k i m j e z i k o m ? N a p r e j b o živel . M a r s i k a j , k a r se j e d a n e s o d n e k o d p r i k r a d lo v a n j , bo čez p e tdese t l e t d o m a če. S e v e d a p a to n i opraviči lo, d a n i t r e b a s k r b e t i z a materinščino, d a je~: lahko zbiral išče v s e g a .

H . Jelovčan

Dr. Tone Košir:

Zdravnik mora vzgajati Čas je že, da spoznamo »dohtarja«, ki nam vsak teden na družinsko stran natrosi nasvete, kratke, jedrnate, a silno poučne. Take za zdravo življenje. Ko so na televiziji pripravili odlično omizje doktorjev in lekarnarjev, Zdravila — lek in strup, je bil zraven. Eno redkih omizij je bilo, ki bi ga človek resnično poslušal še dolgo v noč. Zato, ker je bilo življenjsko, ker je vzelo v precep tisto, kar človeka vsak dan zadeva.

P r v e n j e g o v e b e s e d e s o m i z a z -v e n e l e domače . J e , P o l j a n e c j e , v e s e l o p o t r d i , v e n d a r s to r a z l i k o , d a se p r i n j e m d o m a ne pov leče » zeee j c « , a m p a k n a k r a t k o »za je« , k a r n i b i l o p r a v nič všeč g o r e n j e -vašk i m u l a r i j i , s k a t e r o j e s k u p a j d r g n i l šolske k l o p i . Z D o l g i h n j i v n a d Luč inami j e d o m a . M a j h n a k m e t i j a , p e t n a j s t o t r o k p r i hiši. E n a j s t j i h j e prež ive lo otroška let a . D v a j e p o t e m v z e l a v o j n a , e d e n j e prišel i z M a u t h a u s n a dom o v s a m o u m r e t . T a k r a t j e šel T o n e o d d o m a . Preveč o t r o k j e b i lo n a k u p u , preveč u s t , v hiši p r e m a l o m i r u z a b o l n i k a . N i šel d a leč; l e v S u h i d o l k s t a r i m a m i i n t e t i . P r i j e t n a s p r e m e m b a z a t a k e g a o t r o k a , z a n i m i v a , t u d i i m e n i t n a , k e r so v S u h e m d o l u p i l i i z k o z a r c e v , d o m a p a i z s k o d e l i c .

T a m j e o s t a l i n zda j v e d n o pove , d a j e d o m a i z S u h e g a d o l a . V s a n j e g o v a m l a d o s t j e o s t a l a t a m . N a j p r e j z a p a s t i r j a , p o t e m ob počitnicah z a h l a p c a . L e p e s p o m i n e i m a n a m l a d a l e t a . T u d i d a n e s , k o j e že t o l i k o l e t z d r a v n i k v d o l i n i , se t a m počuti domačina. S t a r o hišico j e k u p i l t a m g o r i i n zda j j o p r e d e l u j e , o b d e l u j e z e m

l jo , k o s i t r a v n i k e . K a d a r j e t r e b a , n a r e d i s k u p a j z domačini t u d i udarniško. C i m več g i b a n j a , č im več f iz ičnega d e l a . S e d e n j e po ses t a n k i h , v p i s a r n i , v a m b u l a n t i , v s e to m o r a k a s n e j e odslužiti z f i z ičn im d e l o m . K a k o n e z d r a v o živ l j e n j e ž i v imo ! P o l s e s t a n k o v j e preveč, p o l p a d v a k r a t p r e d o l g i h . K o l i k o l j u d j e g o v o r i j o b r e z po t r e be !

V Škofj i L o k i živi , n j e govo služb e n o m e s t o p a j e v K r a n j u . P o močnik d i r e k t o r j a z a s t r o k o v n a vprašanja j e p r i O s n o v n e m z d r a v s t v u G o r e n j s k e . A še v e d n o i m a e n k r a t n a t e d e n p r a k s o v o r d i n a c i j i i n r a z p o r e d v dežurno službo, p o l e g t e g a p a z d r a v i a l k o h o l i k e v Škofj i L o k i , v s a l e t a že p r e d a v a p r i Rdečem križu, v o d i tečaje p r v e pomoči . P r a k s i se n e odpove . Z d r a v n i k , k i n e h a d e l a t i v a m b u l a n t i , p o s t a n e neživ l jenj-s k i b i r o k r a t . D e l a l bo , čeprav i m a n j e g o v d e l o v n i k o s e m n a j s t u r . T e m p o , k i ne m o r e do l g o t r a j a t i . S a j b o k m a l u k o n e c m a n d a t a i n se bo rešil n e k a j b r e m e n .

1962. l e t a j e prišel v Škofjo L o k o . Št ipendiran j e b i l z a G o r e n j o v a s , t u d i s t a n o v a l j e t a m , v e n d a r

Gorenjski »naj«

Najcenejša lizika, najdražji avto argenta

V m i n u l e m l e t u se j e n a G o r e n j s k e m z g o d i l o m a r s i k a j bo l j a l i m a n j p r e s e n e t l j i v e g a , žalostn e g a i n v e s e l e g a . Z b r a l i s m o r a zl ične g o r e n j s k e »na jčke « s e m i n t j a po naših k r a j i h i n m e s t i h .

Najvišja d n e v n a p r o i z v o d n j a k r u h a v k r a n j s k i h p e k a r n a h j e b i l a p r e d 1. m a j e m — 31.600 t o n . Najdražj i k r u h n a k r a n j s k i h p o l i c a h j e domači j e z e r s k i — 139 d i n a r j e v z a k i l o g r a m .

Najdražja je s a m o k o l n i c a v k r a n j s k i G r a d b i n k i , s t a n e 11.000 d i n a r j e v , najcenejša »šajtr-ga « z zračno g u m o p a p r i j e s e n i škem U n i v e r z a l u . S t a n e » samo« 8.445 d i n a r j e v .

N a j b o l j o b i s k a n f i l m v k i n e m a t o g r a f i h j e b i l a k o m e d i j a B o g o v i so p a d l i n a g l a v o , n e z a o s t a j a p a t u d i E . T . — Vesol jček. O g l e d a l o s i g a j e 12.000 g l e d a l c e v .

N a j b o l j i s k a n a k n j i g a v Držav n i založbi j e b i l a P e s e m p t i c t r -r .ovk .

Najbol jša učenca n a k r a n j s k i g i m n a z i j i s t a po m n e n j u p edago gov J a n e z B e r n i k (ude leženec k e m i j s k e o l i m p i a d e ) i n Mičo Mrka i č (udeleženec f i z i k a l n e o l i m p i a d e ) .

Najdražj i a v t o v S l o v e n i j a a v t u v K r a n j u j e a r g e n t a C r v e n e z a s t ave , tovarniška c e n a j e 3 m i l i j o n e 600 tisoč d i n a r j e v . D o b i se t a k o j !

Najdražja m i n u t a t e l e f o n s k e g a p o g o v o r a j e m i n u t a p o g o v o r a v A m e r i k o , saj s t a n e o k o l i 1.000 d i n a r j e v . Z a s t o n j p a j e k l i c n a štev i l k o 97, p r i j a v a n a p a k .

Največ p u l o v e r j e v j e v k o o p e r a c i j i z radovl j iško A l m i r o p r i n e s l a z a s e b n a p l e t i l j a M i l k a Rai l ič z J e s e n i c . N j e n o k t o b r s k i r e k o r d j e b i l 18 d o m a s p l e t e n i h p u l o v e r j e v .

Najstarejša lese ni čanka j e K a t a r i n a Dežman, k i s t a n u j e n a B l e j s k i D o b r a v i . S t a r a j e 94 let .

Največja štev i lka čevl ja, k i j i h v občasnih s e r i j a h » v r že « n a t r g trž iški P e k o , j e 48. N a D e t e l j i c i j e najdražj i ženski škorenj 17.745 d i n a r j e v , najcenejši p a des e t s t a r i h j u r j e v .

Najdraž je bo s i l v e s t r o v a n j e v V i l i B l e d n a B l e d u . S t a n e 9500 d i n a r j e v n a osebo , s l e d i h o t e L T o p l i -ce z 8000 d i n a r j e v . G o s t j e bodo d o b i l i večer j ico i n d a r i l c e .

M e d požari j e b i l največji požar v V e r i g i , k o j e b i l o 15 s t a r i h m i l i j o n o v škode; d r u g i n a s k e d n j u v S t r a h i n j u s p r a v t o l i k o škode; t r e t j i največji p a n a župnišču v S r e d n j i v a s i , k j e r j e g o s t o v a l o ne k o g r a d b e n o pod j e t j e . N a škodo p o d j e t j a 7,5 m i l i j o n a , n a račun župnišča p r a v t o l i k o .

Najstarejša škotjeločanka Frančiška Eržen ...

Najstarejša T r ž i čanka j e M a r i j a Škrjanc i z Seničnega, s t a r a 94 le t .

Najdražja u n i v e r z a l n a smučka v E l a n u s t a n e 44.119 d i n a r j e v , najdražja smukaška smučka z a bol jše ase 62.047 d i n a r j e v , n a j d r a žje v e z i p a so m a r k e r j e v e — 35.061 d i n a r j e v .

V samopostrežni Ž iv i la v G l o b u s u j e najcenejša l i z i k a , k i s t a n e 14 d i n a r j e v , najdražj i p a j e k a v i a r . P a r z r n c — z a d v a k r a t n i n a m a z — s t a n e 960 d i n a r j e v . M e d pi jačami j e najdražj i w h i s k y — 5000 d i n a r j e v .

Najstarejša p r e b i v a l k a Škofje L o k e j e Frančiška Eržen i z G o r e n j e v a s i . S t a r a j e 97 l e t .

P o p r e s o j i U N Z K r a n j j e b i l a najhujša nesreča v K r o p i , k o se j e p r e v r n i l a v t o b u s s šolarji. B i l o j e n e k a j lažje r a n j e n i h . P o p o s l e d i c a h p a j e b i l a najhujša nesreča v Zvirčah, k o j e b i l e d e n m r t e v , t r i j e p a r a n j e n i . Povzroč i te l j j e p r a v i » r ekorder « — povzroči l j e že t r i nesreče s h u d i m i p o s l e d i c a m i , a j o j e s a m vse l e j d o b r o o d n e s e l . Najstarejša Radovljičanka je F r a n c k a M e z e i z Lesc . S t a r a j e 97 let.

Največja škoda, k i j o j e m e d z a s e b n i k i zabelež i la n a G o r e n j s k e m Z a v a r o v a l n i c a T r i g l a v , j e bila-škoda n a s t a n o v a n j s k i hiši — požar — v S e b e n j a h . Škoda j e o c e n j e n a n a več k o t 5 m i l i j o n o v , odškodnina z a l a n i b o r e k o r d n a : o k o l i 4 m i l i j o n e d i n a r j e v .

Največja k r a n j s k a s r a m o t a j e Šmar je tna g o r a .

Najvišja g o r a j e še v e d n o T r i g l a v , najboljši časopis p a G o r e n j s k i g l a s .

D . S ede j

se m u v r a t a v o r d i n a c i j o n i s o o d p r l a . V s a k d a n se j e v o z i l v Žel e z n i k e , o d t u v L j u b l j a n o n a staž i n zvečer spe t v G o r e n j o v a s . Čez d v e l e t i j e b i l premeščen i z Želez

n i k o v v Škofjo L o k o . Z d r . Breč-k o v o s t a i m e l a splošno a m b u l a n - t to , z d r . V e r n i k o v o otroško i n žens k o . D o l e t a 1975 j e o s t a l , p o t e m p a j e s k o r a j t r i l e t a d o k a z o v a l m l a d i m z d r a v n i k o m , d a t i n e p a de k r o n a z g l a v e , če greš n a deželo . V Žiri j e h o d i l z d r a v i t i n b i l j e dežuren z a P o l j a n s k o d o l i n o . D e lo z d r . B e r n i k o m m u j e o s t a l o v naj lepšem s p o m i n u .

V Škofji L o k i j e v o d i l t o z d m a l o več k o t e n a j s t let . M o r d a p r e d o l go, razmišl ja d a n e s . K o p r i d e n o v človek, se z l a h k o t o reši n e v e r j e t no v e l i k o p r o b l e m o v . O s e m l e t vo d e n j a j e do v r h a d o s t i , če j e več , p o s t a n e č lovek šablonski, neučink o v i t . Z d a j t u dokončuje že d r u g i * m a n d a t . S p e t b o t r e b a d r u g a m . . .

K a k o d a se j e odločil z a p i s a n j e v G o r e n j s k i g l a s ? Z d r a v n i k m o r a v z g a j a t i , p r a v i . T o j e p o m e m b n e j še k o t v s e d r u g o . Č im več se m o r a p o g o v a r j a t i z b o l n i k i , l j u d i s p o d b u j a t i k z d r a v e m u načinu živl jen j a . Še t r i m e s e c e se b o d o vrstili n j e g o v i članki v G o r e n j s k e m g l a s u , p o t e m bo p r o s t o r p r e p u s t i l d r u g e m u . V t e h z a d n j i h č lankih

bo p o s e g e l n a področje v p l i v a onesnaženost i o k o l j a n a z d r a v j e i n n a p i s a l , k a j na j b i l j u d j e n a p r a v i l i , d a b i se to z a u s t a v i l o . Z d r a v n i k m o r a b i t i v e s t družbe, krit ična ves t .

Čas j e , d a b i l j ud j e s p r e v i d e l i , d a z d r a v j e n i v r o k a h z d r a v n i k a , t emveč v r o k a h l j u d i s a m i h . Z d r a v n i k s a m o sve tu j e , če p a se že k a j z g o d i , p a t u d i p o m a g a . T o d a težko j e s p r e m e n i t i m i s e l n o s t l j u d i , k o s m o j i h t a k o ze l o r a z v a -d i l i . D a n e s z d r a v s t v o t u d i f i n a n čno ne z m o r e več. P o t r e b n e b o d o g e n e r a c i j e , d a b o d o to s p r e m e n i le . V e n d a r j e o p t i m i s t . S e b o m o z n a l i z d r a v o živeti , m a t e r e b o d o spe t d o j i l e o t r o k e i n t u d i l j ud j e b o d o spe t u m i r a l i n a r a v n o , k o t nekoč, t a m , k j e r b i r a d i , m e d domačimi , ne p r i k l o p l j e n i n a a p a r a te . . .

I n k a j b i r e k e l našim b r a l c e m ob n o v e m l e tu?

»Č lovek b i privoščil G o r e n j c e m , d a b i i m e l i v p r i h o d n j e m l e t u č im m a n j težav z z d r a v j e m ( i n z d r a v stvom). «

D . D o l e n c

Modelarstvo je lahko več kot ljubiteljska dejavnost

Čudežni modeli letal z oznako 2M Leščan Marjan Mencinger se od otroštva naprej ukvarja z modelarstvom. V zadnjih 17 letih je izdelal dvajset radijsko vodenih modelov letal z oznako 2M, v kateri sta skriti začetnici imena in priimka izdelovalca. Njihove posebnosti sta velikost in na las slična podoba pravim letalom. Z lastnimi konstrukcijami bi rad spodbudil proizvodnjo lahkega letala za splošno rabo tudi pri nas.

L e s c e — N a r o b u p o l i c e , k i se s t r m o spušča p r o t i Šobcu, s t o j i v L e s c a h M e n c i n g e r j e v a hiša. V to s m e r se o d p i r a p o g l e d i z d e l a v n i ce v k l e t i , k j e r M a r j a n že v r s t o l e t s n u j e m o d e l a r s k e načrte i n i z n j i h košček z a koščkom z l a g a p r a v i m l e t a l o m p o d o b n e m o d e l e .

Z m o d e l a r s t v o m se j e s p o z n a l n a d r u g e m k o n c u S l o v e n i j e . V C e l j u , k j e r se j e r o d i l l e t a 1927 po p r e s e l i t v i n j i h o v e družine z J e s e n i c , se j e v t a k r a t n i g i m n a z i j i p r i družil č lanom a e r o - k l u b a . V n j e m j e d o b i l b o g a t o z n a n j e o a e r o d i n a m i k i i n i z d e l a v i m o d e l o v .

»Odkar se zavedam, « se vrača M a r j a n M e n c i n g e r v p r e t e k l o s t , » m e je a v i o n p o p o l n o m a p r e v z e m a l . S p r v a m e je z a d o v o l j i l o , d a s e m z v i j a l p r e p r o s t e av iončke i z p a p i r j a , v k l u b u p a s e m se p o i z kušal v i z d e l a v i raz l ičnih p r o s t o -letečih m o d e l o v . O b k o n c u g i m n a z i j e s o n a s t a l i že p r v i m o d e l i , k i s e m j i h t u d i s a m s k o n s t r u i r a l . B o l j težavna o d načrtovanja je b i l a i z d e l a v a , sa j je p o m a n j k a n j e m a t e r i a l o v t e r j a l o v e l i k o m e r o i z n a j d l j i v o s t i . T a k o j e o g r od j e e n e g a večj ih m o d e l o v n a s t a l o c e l o i z v e l i k e l e s e n e čajne škatle,« se še d a n e s r a d s p o m i n j a s k r o m n i h z a četkov.

Čeprav j e s a n j a r i l , d a b i p o s t a l l e t a l s k i i n s t r u k t o r , i z te m o k e n i b i l o k r u h a . P o d o l g e m šolanju z a s t r o j n e g a kl jučavničarja, de l o v o d j o i n s t r o j n e g a t e h n i k a se j e l e t a 1951 z a p o s l i l v tehničnem b i r o j u j esen iške Že lezarne , k j e r se j e s p o p a d e l s tehnološkimi p r o b l e m i težke i n d u s t r i j e . K o j e n a p r e l o m u v šestdeseta l e t a v b l e j s k e m L i p u i z d e l o v a l p r o t o t i p m o t o r n e g a čolna, j e že v e r j e l , d a se m u b o d o uresničil i ž iv l jenjski u p i . K e r v e l i k e g a naroči la n e k e g a Amer i čana z a p r o i z v o d n j o i z v r s t n e g a p l o v i l a n i s o m o g l i s p r e j e t i

Seda j nas ta ja v M a r j a n o v i de l a v n i c i po t u j i h načrtih m o d e l l e t a l a z a a g r a r n e n a m e n e , s k a t e r i m se n a m e r a v a udeležiti p r i h o d n j i h m e d n a r o d n i h t e k m o van j . Z l a s t n i m i načrti, k i j i h je še z a ce l o generac i jo , p a s i n a j bol j želi r a z v i t i m o d e l l a h k e g a am f i b i j s k ega l e t a l a z a splošno rabo , kakršnega b i l a h k o i z d e l a l i t u d i p r i nas . T o bo ver je tno popolnejša i z v e d b a m o d e l a L e -p o r t - Y ( o z n a k a p o m e n i l i n i j o Lesce - Portorož),ki ga j e n a z a d n je i z d e l a l v m e r i l u 1:5; m o d e l je d o l g t r i me t r e i n i m a r a z p o n k r i l 3,70 m e t r a , v resnični v e l i k o s t i p a b i b i l o v n j e m dovo l j p r o s t o ra z a 11 p o t n i k o v . L e t a l o b i l a h k o p r i s ta j a l o t ako n a v o d i ko t z e m l j i i n b i b i l o n a m e n j e n o p r e vo zu petičnih tur i s t ov .

i n uresničiti , so t u d i t i načrti s p l a v a l i p o v o d i . Z a t o se j e 1962. l e t a l o t i l k o n s t r u k t o r s t v a že lezarskih n a p r a v , n a j p r e j p r i j e sen i škem p r o j e k t i v n e m b i r o j u v s o d e l o v a n j u z m a r i b o r s k o M e t a l n o i n po z ne j e p r i b l e j s k e m inženir ingu. O d k a r se j e p r e d l e t o m d n i p r e d časno u p o k o j i l , s p e t p r e b i j e n a j več d n i ob l e t a l s k i h m o d e l i h v s v o j i d e l a v n i c i .

Ure in ure od načrta do modela

» N e l e d n e v i , t u d i m n o g e noči m i z a r a d i nespečnosti m i n e v a j o v njej,« n a g l a s a s o g o v o r n i k i n d o d a j a : »Drugače t u d i n e b i n a s t a l i r a z n o v r s t n i ročno i z d e l a n i m o d e l i . O d načrta d o končne i z d e l a v e j e t r e b a v v s a k e g a v g r a d i t i u r e i n u r e d e l a p a k o p i c o domišl j i je i n s p r e t n o s t i . I n p o t e m , m e d p r e i z kušanjem m o d e l a v z r a k u , l e t a l o p o g o s t o trešči n a t l a z a r a d i n e veščega v o d e n j a a l i m o t e n j v r a d i j s k i h s i g n a l i h i n se v h i p u r a z l e t i n a kosce.«

K l j u b tej p o m a n j k l j i v o s t i j e M a r j a n o v a s e z n a n i t e v z r a d i j s k o v o d e n i m i m o d e l i — to j e b i l o p r e d pribl ižno d v e m a d e s e t l e t j e m a — p o m e n i l a na jpomembnejšo p r e l o m n i c o v n j e g o v i m o d e l a r s k i de j