dr. L. GLOBEVNIK

Dr. Lidija GLOBEVNIK*

-1 - VODNO GOSPODARSTVO V LUCI EVROPSKIH INTEGRACIJ

STROKOVNI POGLEDI NA CELOVITO UPRAVLJANJE Z VODAMI

POVZETEK

Opisani so principi trajnostnega gospodarjenja z vodami , ki se uveljavljajo kot principi celovitega upravljanja z vodami. Analizirano je stanje v Sloveniji. Opisane so potekajoče strokovne aktivnosti v okviru IzVRS pri uveljavljanju WFD.

1 UVOD

Vodno gospodarstvo je v tradicionalnem družbenem razvoju pomenilo gospodarjenje z 'vodnimi količininami ustrezne kakovosti' . Deklerativno trajnostno (sustainable - lahko tudi zdržno, usklajeno, skladno z naravo ali skladno z okoljem ... ) naravnan (današnji) razvoj , ki poudarja pomen varstva okolja in naravi prilagojenega razvoja , pa vodo pojmuje kot naravni vir, ki ga varujemo in ščitimo predvsem zaradi 'ekološkega pomena' in zanj predpisujemo pogoje gospodarskega izkoriščanja . Danes zato pravimo, da z vodo trajnostno upravljamo. Današnje upravljanje z vodo se zrcali v zavarovanjih , varstvenih režimih , izdajanjih smernic rabe prostora, vodnih pravic, dovoljenj in koncesij za rabo vode. Za izvajanje tega bomo izdelovali tudi načrte upravljanj z vodami. Nadejamo se, da bomo z njimi rešili probleme z vodo in izpolnjevali svoje obveznosti napram Evropi. Okvir trajnostno naravnanim principom upravljanja z vodami v Evropi je Direktiva o vodah (Water Framework Directive) , v Sloveniji pa tudi Zakon o vodah .

Trajnostno naravnano upravljanje z vodami pomeni precej več kot vpeljevanje pravnih inštrumentov in upravnih postopkov. Ti so vsekakor obvezna osnova, zato je razumljivo , da so napori upravnih in strokovnih služb v tem trenutku usmerjeni predvsem v izvajanje teh zahtev WFD. Kljub vsemu pa ne smemo pozabiti na ostale stvari.

2 VPELJEVANJE NAČELA TRAJNOSTI PRI VODAH V SLOVENIJI

Načelo trajnosti je bilo v slovenski zakonodaji vpeljano z Zakonom o varstvu okolja (Ul. RS 32/93) . V letih harmonizacija zakonodaje Slovenije z Evropsko Skupnostjo so se načela trajnosti vpeljevala tudi v nove sektorske zakone, tako tudi Zakona o vodah (ZV-1 : Ul. RS 67/02) . Načelo , da mora upravljanje z vodami sloneti na vodozbirnem območju kot vodnogospodarski enoti , ki ga je takrat vpeljevala Evropa (Economic Commission for Europe, 1995) nam ni delalo težav, saj smo imeli to načelo vgrajeno že v star zakon o vodah. Po tem načelu smo imeli tudi organizirano javno službo. Načela evropske politike do voda so sredi 90ih vpeljevala tudi koordinacijo znotraj in zunaj povodij, vpeljavo enotnih in primerljivih meril za zbiranje podatkov in spremljanje stanja, ki omogočajo transparentnost in javnost informacij . Dokument, ki naj bi vključeval ta načela in smernice, so poimenovali River Basin Management Plan (Commission Proposal for a Council Directive Establishing a Framework for European Community Water Policy, 1996). Predlagalo se je, da naj bi to bil javni dokument. Z željo vpeljevanja trajnostnih načel pri upravljanju z vodo v Slovenijo in z željo vzpostavitve sposobnosti (strokovne, upravne) izdelovanja River Basin Management Plan-a (RBMP) se je zato v letih 1996 -1998 na Upravi RS izdelal projekt Načrt urejanja povodja Kokre (NUP Kokra). Zakonsko je projekt pomenil nadaljevanje leta 1991 ustavljenih del na vodnogospodarskih osnovah (Bricelj in Matoz, 1996a). Izdelovalo se ga je kot strokovno podlago za pripravo planskih aktov. Začeto delo, vsebina in namen projekta so bili predstavljeni strokovni javnosti že leta 1996 (Bricelj in Matoz, 1996; Globevnik, 1996), natisnjena je bila tudi informativna zgibanka, v letu 1998 pa izdana knjiga ( Načrt urejanja povodja - vodnogospodarsko načrtovanje v okvirih približevanja Evropski uniji ). Tako smo bili konec

dr. Lidija GLOBEVNIK, univ .dipl. inž . gradb .. Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova 28c. LjublJana

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 2 - VODNO GOSPODARSTVO V LUCI dr. L. GLOBEVNIK EVROPSKIH INTEGRACIJ

leta 2000, ko je bila sprejeta Direktiva o vodah (Water Framework Directive: WFD), v Sloveniji nanjo že precej pripravljeni . Prilagoditev novega zakona o vodah na zahteve WFD je bila vprašanje časa .

3 WFD - PRAVNO POLITiČNI OKVIR UPRAVLJANJA Z VODAMI

Trajnostna načela so se v WFD preoblikovala v načela celovitosti (integralnosti) . Vvzpostavitvenih strokovnih dokumentih direktive je zapisano (WFD IMPRESS), da je integralnost ključna osnova upravljanju z vodami - varstvu voda v okviru vodnih območij . Integracije (povezave) , ki jih kot ključne poudarja WFD (in ki naj bi jih uresničevali s pomočjo izvajanja te direktive):

Integracija okoljskih ciljev : kombiniranje kakovostnih , ekoloških in količinskih ciljev za zaščito visoko vrednih vodnih sistemov in zagotavljanje dobrega stanja ostalih voda Integracija vseh vodnih virov : kombiniranje svežih površinskih voda in podzemnih vodnih teles, mokrišč in obalnih vodnih virov na nivoju rečnih bazenov Integracija rabe voda, delovanja in vrednot v skupen politični okvir: voda za okolje, zdravje ljudi , pitno vodo, voda za ekonomski sektor, promet, zabavo, rekreacijo , voda za socialna ravnovesja Integracija disciplin, analize in ekspertize: kombiniranje hidroloških, hidravličnih ,

ekoloških , kemičnih znanosti , znanosti o tleh , tehnologiji , ekonomiji za oceno trenutnih obremenitev in vplivov na voden vire in določitev ukrepov za doseganje okoljskih ciljev na najbolj ekonomskoo učinkovit način Integracija vodne zakonodaje v skupen okvir: uskladitev in povezanje različnih zakonov (EU : UWWTD, Fishwater Directive, Nitrates Directives .. . ) v RBMP in program ukrepov Integracija pomembnih upravljalskih in ekoloških pogledov: v okviru izvajanja WF(ramework)D (WFD: predvsem varstvo voda v okviru vodnih območij!) vključiti na primer problematiko varstva pred poplavami in drugimi pojavi Integracija širokega spektra mer, vključujoč taksacijo, plačevanje povračil za rabo vode in ekonomsko finančne inštrumente v upravljalske aktivnosti (artikulirane v programu mer, ki je del RBMP) Integracija deležnikov in javnosti pri sprejemanju odločitev s promocijo transparentnosti , informiranjem javnosti in dajanjem možnosti za sodelovanje deležnikov v procesih razvoja RBMP Integracija različnih nivojev odločanja , ki vplivajo na vode (lokalni, občinski , regionalni , nacionalni) Integracija upravljanja z vodami v vseh državah (stalnih , pridruženih) članicah , ki

so na nekem povodju

Smernice izvajanja WFD podajajo torej 10 vrst povezav (integracij) , ki naj jih zajame proces izdelave RBMP. V praktičnem smislu pomeni izvajanje WFD proces izdelave RBMP (vključuje tudi programe ukrepov), ki ga vodijo države članice preko svojih odgovornih služb (competent authorities). Država torej lahko uresničuje integracije:

okoljskih ciljev: država postavi normativne cilje, ostali naj bi nastajali v procesu izdelave RBMP (z vključitvijo deležnikov in javnosti : v Sloveniji naj bi to bile konference za vode) deležnikov in javnosti pri sprejemanju odločitev (konferenca za vode) ekonomsko finančnih inštrumentov (plačila , programi ukrepov) vodnih virov: tradicionalno vpeljano načelo tudi v Sloveniji vodne zakonodaje v skupen okvir: se uveljavlja tudi v Sloveniji različnih nivojev odločanja , ki vplivajo na vode (lokalni , občinski , regionalni , nacionalni)

Malo težje uresničuje Integracijo rabe voda , delovanja in vrednot v skupen politični okvir saj je težko najti ravnotežje med željami , potrebami in možnostmi in Integracijo strokovnih in znanstvenih disciplin, analiz in ekspertiz.

Namreč , tudi v Sloveniji obstajajo pritislovja o tem , koliko vodnega prostora bomo pustili naravi (okolju) , kol iko ga bomo pozidali , spremenili v pitno vodo ali jo uporabili za ekonomski sektor, zabavo, rekreacijo; večinoma tu zmaguje lastnik zemljišča , privatna pobuda , želja po dobičku , potreba po

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 3 - VODNO GOSPODARSTVO V LUCI dr. L. GLOBEVNIK EVROPSKIH INTEGRACIJ

političnem in socialnem miru. Še toliko težja pa je integracija strokovnih in znanstvenih disciplin, saj je finančnih sredstev za raziskave in strokovne naloge, s katerimi se krepi sposobnost družbe za ocenjevanje obremenitev in vplivov na vode, sposobnost programiranja in simuliranja ukrepov ter dvigovanja zavesti prebivalstva glede hidrološke in ekološke celovitosti vodnega kroga premalo. Posredno se z razvitimi metodami analize, modeli simulacije (ki morajo seveda imeti ustrezne podatke in informacije) in s poučenimi ter uvežbanimi strokovnjaki veča možnost izdelave in vodenja dobrih , uspešnih in učinkovitih RBMP.

4 INTEGRALNO UPRAVLJANJE Z VODAMI

Integralno upravljanje z vodami je torej veliko več kot lahko uresničujemo s pravnimi in ekonomsko finančnimi inštrumenti države. Iskanje okoljskih ciljev, konstruktivna udeležba javnosti in deležniki ter uravnoteženje želja , potreb in možnosti je odvisna od našega vrednostnega sistema in pričakovanj .

V letih 1996 -1998, ko smo izdelovali pilotni projekt po principih trajnostnega gospodarjenja z vodami, ' Načrt urejanja povodja Kokre' , smo zapisali : 'Metodologija izdelave načrta izhaja iz doktrine holističnega (celovitega) razumevanja povodja in upravljanja z naravnimi viri. Holistično

interpretiramo povodje kot celoto, ki ni le seštevek posameznih delov sistema (prostorska struktura), temveč predvsem produkt medsebojnih razmerij delov različnih nivojev (funkcionalna struktura) in kjer je rezultat medsebojenga vplivanja in delovanja več kot le seštevek posameznih delov'.

Vsak posameznik na nek način upravlja z vodo s tem ko jo toči iz pip, onesnazuJe s pranjem avtomobilov, zlivanjem barv, lakov v kanalizacijo, depresijo, reko ali pa zasipanjem grap in brežine z gradbenimi ostanki. Pri upravljanju z vodami neformalno sodeluje vsako podjetje, ki te iste stvari počne v imenu svojih zaposlenih ali večjega dobička . Pri upravljanju z vodami sodeluje vsak, ki v reko ali v tla postavi ali zabije namakaino cev. Reka ali povodje te reke je torej odraz fizičnih , kulturnih , socioloških, ekonomskih, političnih in duhovnih delov. Vsi smo odvisni od vseh . Vsak celovitost torej opiše po svoje in vse je prav.

Strokovno celovito upravljanja z vodami opredelimo kot sistem, V KATEREM SO SOODVISNI VSI NASLEDNJI DELI :

PRAVNI RED STRATEGIJE PROGRAMI

(NAČRTOVANJE, IZVAJANJE, KONTROLA

MONITORING OBVEŠČANJE OSVEŠČANJE

IZOBRAŽEVANJE

INTEGRALNO UPRAVLJANJE Z

VODAMI

EKONOMIJA FINANCE TRŽENJE

ZNANOST TEHNOLOGIJA

ZDRAVJE BIODIVERZITET A

SODELOVANJE ZAUPANJE

AKTIVNI ODNOS KREATIVNI TIMI

S programi in plani se sporazumevamo, odločamo , potrjujemo in izvajamo upravljanje z vodami. Osnove so dane v pravnem sistemu (ZV-1, WFD .. ). Z monitoringi spremljamo uspešnost delovanja, zaznavamo probleme ter iščemo vzroke. Obveščanje in osveščanje je dolžnost države (Arhuška konvencija .. ), uporabnikov vode in lastna potreba. Izobraževanje in znanost potrebujemo tudi pri

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 4 - VODNO GOSPODARSTVO V LUČ i dr. L. GLOBEVNIK EVROPSKIH INTEGRACIJ

upravljanju z vodami , da lahko na primer sploh izdelujemo programe ukrepov. Tehnologija je potrebna za uresničevanje ciljev, ki si jih zastavimo. Varstvo zdravja ljudi in biodiverzitete sta cilja , ki ju moramo uresn ičevati tudi pri upravljanju z vodami . Sodelovanje, zaupanje, aktivni odnos in kreativni timi pa so predpogoj , da bodo konference o vodah in vsi negativni vplivi posameznikov in neformalnih upravljalcev z vodo čim manjši. Izvajanje smernic WFD pa žal ni dovolj, če želimo doseči dober ekološki status naših rek, preprečevati upadanje gladin podzemne vode, varovati biotsko raznovrstnost, uspešno zadovoljiti potrebe ekonomskega sektorja in omogočiti oddih in rekreacijo ob vodah. Potrebna je splošna zavest o povezanosti vseh z vodo in odgovornost do nje, narave, okolja in drugih ljudi.

5 STROKOVNO DELO NA IzVRS V ZVEZI Z IMPLEMENTACIJO WFD

5.1 SPLOŠNO

Na Inštitutu za vode Republike Slovenije (lzVRS) na osnovi strokovnih smernic WFD, ki so bile izdelane za različna področja , pripravljamo osnove (in krepimo svoje strokovne ter organizacijske sposobnosti) za izdelavo Načrtov upravljanja z vodami (NUV) v Sloveniji. Ker bodo osnova načrtom vodna telesa, ki jih je treba določiti v letu 2004, je glavnina aktivnosti usmerjena v njihovo določevanje . Vodno telo je namreč upravljalska kategorija - to je del vodotoka, del jezera ali del morja, ki se nahaja v 'enem' ekološkem stanju in ki ima enovite referenčne naravno geografske in ekološke lastnosti. V okviru določanja vodnih teles so pomembne tudi obremenitve in vplivi , ki jih te obrememitve (kot posledica človekovih dejavnosti) povzročajo ter seveda podatki in informacije. Tako so v tem trenutku aktualni problemi z vzpostavitvijo informacijskega sistema in zbiranjem podatkov in informacij za določanje vodnih teles, obremenitev in vplivov in ne nazadnje za poročanje na EU. Skupaj s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) se pripravljamo na razvoj modelov določanja obremenitev in vplivov na vode. Spremljamo tudi rezultate izdelave pilotnih načrtov upravljanja z vodami v članicah EU .

Problematika vodnih teles, posebnosti uporabe principa vodnih teles na morju, biološki aspekti , ki jih uvaja WFD in biološke obremenitve za skupino rib in piškurjev bodo predstavljene v drugih prispevkih tega posvetovanja. Nekateri koncepti dela na sistemih analize in integracije so že bili prikazani na preteklih posvetovanjih (Globevnik, 1999; Globevnik, 2002; Globevnik in Marinček , 2002). Tu podajam okvire dela na segmentu obremenitve in vplivi kot jih podaja smernica (WFD IMPRESS).

5.2 OBREMENITVE IN VPLIVI

Pregled pritiskov in vplivov je element načrtovalskega procesa, odvisen od drugih elementov načrtovanja in odvisen od rezultata načrtovanja - to je OKOLJSKIH CILJEV (Člen 4 WFD). Proces analize pritiskov in vplivov mora določiti vodna telesa, kjer obstaja tveganje pri doseganju okoljskih ciljev. Cilji so odvisni :

- od celovitega cilja za doseganje dobrega stanja do 1. 2015 in dodatnih ciljev, ki veljajo za ZAŠČiTENA OBMOČJA in z drugimi pravnimi akti predpisanih okoljskih standardov

- tudi od trenutnega stanja vodnega telesa (po WFD moramo skrbeti , da se stanje ne poslabšuje) in tega ali je telo dobilo oznako UMETNO SPREMENJENO VODNO TELO ali MOČNO SPREMENJENO VODNO TELO (to bo končno določeno 1. 2009!)

V prvem pregledu obremenitev in vplivov (do 1. 2004) je treba zato doseči razumevanje pomembnih problemov pri upravljanju z vodami po porečjih in kako le ti vplivajo na posamezno vodno telo . Izdela se PREGLED (SCREENING) problemov, ki so osnova za NUV (RBMP) in monitoring program.

OSNOVNA (PRINCIPAL) CILJA po WFD sta : dobro ekološko stanje površinskih voda dobro stanje podzemnih voda do 2015 (če niso uveljavljene zahteve členov 4.3 do 4.7)

Glede na osnovna cilja je treba pri analizi pritiskov in vplivov določiti kako se bodo razvile obremenitve do 1. 2015 in s tem ogrozile vodna telesa (oziroma povečale tveganje) da ne bo doseženo dobro (ekološko) stanje voda, če ne bodo vzpostavljen i ustrezn i program i ukrepov. V

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 5 -dr. L. GLOBEVNIK

VODNO GOSPODARSTVO V LUČ i EVROPSKIH INTEGRACIJ

analizi obremenitev in vplivov je treba zato upoštevati tudi posledice zakonodaje in napovedati kako bodo ekonomski dejavniki vplivali na rabo vode in obremenitev na vodno okolje .

Pregled obremenitev in vplivov je treba izdelati tudi zaradi določitve programa monitoringa (delovati mora 1. 2006, č . 8) in programa ukrepov (izdelan 1. 2009, delovati 1. 2012, čl. 11).

Transparentnost informacij, rezultatov analiz, ocen in pregledov obremenitev in vplivov je del sodelovanja javnosti pri izdelavi NUV (RBMP) (člen 14): Sodelovanje javnosti in deležnikov je potrebno zaradi :

- povečanja legitimitete procesa načrtovanja in NUV-a - deležniki so vir informacij in lahko takoj uporabijo rezultate analize obremenitev in vplivov - analiza odnosa javnosti pove kako ljudje ocenjujejo okoljsko kakovost in predvsem kakovost

vode in kako so pripravljeni sprejeti in podpreti stroške vlaganja v izboljšanje okolja - z razvojem mreže deležnikov in aktivne participacije javnosti je možna 'posvojitev' NUVa

(RBMP) in povečanje učinkovitost programa ukrepov

6 ZAKLJUČEK

Pri izdelavah načrtov upravljanja z vodami NUV (RBMP) moramo predvideti sinergetične učinke sedanje rabe naravnih virov, vplive preteklih , sedanjih in bodočih dejavnosti na vodne vire in vodno okolje. V programu ukrepov za izboljšanje kakovosti voda, preprečevanja njihove ekološke degradacije, preprečevanja materialnih škod in za zagotavljanje potreb (pitna in industrijska voda, elektroenergetika, namakanje, ribogojstvo , rekreacija in turizem) torej upoštevamo sedanje obremenitve, določamo pogoje rabe, predvidevamo možne nove obremenitve in predvidevamo postopke in akcije rehabilitacij ali renaturacij . Postopek izdelave načrta je interdisciplinaren . V načrtu so interpretirani , integrirani in sintetizirani podsistemi. V njem so vrednoteni potenciali obnovljivosti in ekološke stabilnosti voda. Načrt poda program ukrepov za doseganje okoljskih ciljev.

Ali smo v družbi sposobni izdelovati take načrte? Ali lahko z izvajanjem smernic WFD razvijamo vedenje o hidrološkem krogu , o vplivih rabe tal na kroženje vode v okolju , na kakovost vode, vedenje o pomenu mokrišč in drugih ključnih ekosistemov, o tem, kako uporabljati vodo in vodne vire na trajnosten način . Ali smo sposobni o teh stvareh izobraževati? Ali znamo upravljati potrebe po vodi , s katerimi bi zagotavljali učinkovito in usklajeno dodeljevanje vode med konkurenti?

Viri:

Bricelj , M in Matoz, H. (1996a) . Načrt ureditve povodja (NUP) - strokovne podlage rabe in zaščite voda in vodnega okolja. Okolje in prostor. Št. 21 . MOP. Ljubljana.

Bricelj , M in Matoz, H. (1996b) . Načrt ureditve povodja (NUP). 7. Mišičev vodarski dan 1996. Zbornik referatov. Vodnogospodarski biro Maribor. Vodnogospodarsko podjetje Drava. December 1996. Maribor.

Commission Proposal for a Council Directive Establishing a Framework for European Community Water Policy, 1996.

Water Framework Directive - Comission Proposal for a Council Directive Establishing a Framework for European Communitiy Water Policy. COM (97) 49.

Globevnik, L. (1996) . Načrt ureditve povodja Kokre . 7. Mišičev vodarski dan 1996. Zbornik referatov. Vodnogospodarski biro Maribor. Vodnogospodarsko podjetje Drava December 1996. Maribor.

Globevnik, L. (1997). Načelo trajnosti in vodnogospodarsko načrtovanje. Urbani izziv. 32-33/1997. s. 78-82 . Ljubljana .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 6 - VODNO GOSPODARSTVO V LUČi dr. L. GLOBEVNIK EVROPSKIH INTEGRACIJ

Globevnik, L (1999) . Indikatorji okolja in razvoja s poudarkom na indikatorjih stanja voda in upravljanja z vodami. 10. Mišičev vodarski dan 1999. Zbornik referatov. Vodnogospodarski biro Maribor. Vodnogospodarsko podjetje Drava. Str. 16-20. December 1999. Maribor.

Globevnik, L. (2002). Določanje kazalcev gonilnih sil, pritiska na vode, stanja in vplivov na vode z analizo podatkovnih virov. 13. Mišičev vodarski dan 2002. Zbornik referatov. Str. 17 -26. November 2002. Maribor.

Globevnik, L., Marinček, M. (2002). Izhodišča in problemi pri vzpostavljanju enotne državne podatkovne baze vodnogospodarksih ureditev. 13. Mišičev vodarski dan 2002. Zbornik referatov. Str. 27-34. November 2002. Maribor.

Načrt urejanja povodja - vodnogospodarsko načrtovanje v okvirih približevanja Evropski uniji. Uredila: Globevnik, L Ministrstvo za okolje in prostor, Komunala Kranj . ISBN 961-90179-7-8. Ljubljana.

WFD IMPRESS - Guidance for the analysis of pressure and impacts in accordance with the Water Framework Directive: (http://forum.europa.eu.intlmembers/irc/env/wfdllibrary?1=framework directive&vm=detailed&sb=titl e&cookie=1

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003