1

DUAN UNKO

EBELJI PRIDELKI

HRANA IN ZDRAVILO

2

Pred skoraj 20 leti (1984) sem napisal knjiico o ebeljih pridelkih, ki so lahko hrana in tudi zdravilo, vendar je ta knjiica ostala v predalu. Nekaj poglavij je bilo objavljenih v Slovenskem ebelarju in narejenih je bilo nekaj kopij. Sedaj pa sem se odloil, da jo objavim na internetnih straneh v celoti, eprav je v nekaterih delih e zastarela, predvsem pri boleznih in kozmetiki.

DUAN UNKO

LITIJA, 1984

PRED UPORABO RECEPTOV SE POSVETUJTE Z ZDRAVNIKOM!

POSVETILO: To delo posveam svojemu ebelarskemu uitelju in staremu oetu Ivanu unku iz Litije, ki me je navdihnil z ljubeznijo do ebel in me popeljal v udoviti svet ebelarstva.

3

KAZALO

UVOD...................................................................................................................................................5

SPLONOOEBELAH...............................................................................................................................6

MED.........................................................................................................................................................7

VRSTEMEDU.......................................................................................................................................7

KAKONASTANEMED?.........................................................................................................................8

SHRANJEVANJEMEDU.........................................................................................................................8

UPORABAMEDU.................................................................................................................................9

ZAKAJUPORABLJAMOMEDNAMESTOSLADKORJA?........................................................................9

MEDINKOZMETIKA..........................................................................................................................10

CVETNIPRAH.........................................................................................................................................10

ZDRAVILNELASTNOSTICVETNEGAPRAHU.......................................................................................10

ZAKAJUPORABLJAMOCVETNIPRAH?..............................................................................................11

MATINIMLEEK..................................................................................................................................12

KAJVSEBUJEMATINIMLEEK?......................................................................................................12

NAKAJUINKUJEMATINIMLEEK?...............................................................................................13

ZDRAVLJENJEINMATINIMLEEK...................................................................................................14

MATINIMLEEKINKOZMETIKA......................................................................................................14

EBELJISTRUP.......................................................................................................................................15

KAJJEEBELJISTRUP?.......................................................................................................................15

NAKAJDELUJEEBELJISTRUP?........................................................................................................15

ZDRAVLJENJESEBELJIMSTRUPOM................................................................................................16

VOSEK....................................................................................................................................................18

UPORABAVOSKA...............................................................................................................................18

VOSEKINKOZMETIKA.......................................................................................................................18

VOSEKINSTOMATOLOGIJA...............................................................................................................18

VOSEKINVETERINA...........................................................................................................................19

PROPOLIS...............................................................................................................................................19

UPORABAPROPOLISA.......................................................................................................................19

UPORABAPROPOLISAVMEDICINI....................................................................................................19

ZDRAVLJENJESPROPOLISOM...........................................................................................................20

4

PRIPRAVAMEDENIHPIJA....................................................................................................................24

MEDICA..............................................................................................................................................25

MEDENAVINA...................................................................................................................................30

KIS......................................................................................................................................................30

MEDENILIKER....................................................................................................................................30

BREZALKOHOLNIMEDENINAPITKI....................................................................................................31

UPORABAMEDUVGOSPODINJSTVU................................................................................................32

PEENJEZMEDOM...........................................................................................................................33

KUHANJEZMEDOM..........................................................................................................................37

KONZERVIRANJE................................................................................................................................39

UPORABAEBELJIHPRIDELKOVINZDRAVILNIHZELIPRIZDRAVLJENJUNEKATERIHBOLEZNIH.........39

MEDENAKURA..................................................................................................................................39

BOLEZNIGLAVE.................................................................................................................................40

BOLEZNIDIHAL..................................................................................................................................41

SRNEBOLEZNI.................................................................................................................................42

BOLEZNITREBUNEVOTLINE............................................................................................................43

ALKOHOLIZEM...................................................................................................................................44

BOLEZNIPRESNOVE...........................................................................................................................44

BOLEZNIKOE....................................................................................................................................46

RECEPTIZAKREPITEVORGANIZMA...................................................................................................46

MEDENEOBLOGEZANEGOOBRAZAINVRATU................................................................................47

NEGALASINLASIA............................................................................................................................49

MEDICINSKISLOVAREK.......................................................................................................................50

LITERATURA...........................................................................................................................................52

5

UVOD Najstareji dokumenti iz zgodovine lovetva priajo, da je bil med e v pradavnini cenjeno ivilo. Prazgodovinski lovek je po duplih iskal ebelje satje in ga uival, podobno kot to delajo medvedi. Iz dobe faraonov, pred priblino 5000 leti, kaejo reliefi, kako so v tistem asu izrezovali satje iz panjev. Kasneje so pridobivali med ali strd s stiskanjem satja. Zapiski iz starega in srednjega veka priajo, da je postalo pridobivanje medu, tako pri naih prednikih kot tudi pri drugih narodih, drubeno cenjeno delo. Z zakoni so tedanji vladarji urejali gojenje ebel in nudili ebelarjem razline ugodnosti. Med je bil visoko cenjen kot sladilo in kot zdravilo. Z razvojem medicine pa se je pozabilo na med in njegove zdravilne lastnosti. Zaeli so uporabljati kemine preparate v obliki tablet in tekoin. Ti so poasi zasvajali loveka. loveki organizem je sedaj e prenasien z raznimi antibiotiki, pomirjevali in uspavali, in res je skrajni as, da se vrnemo k materi naravi. Antibiotike dobivamo vsak dan v zelo majhnih koliinah, predvsem v mleku in mesu, in draijo telo. Telo ustvarja snovi, ki uniujejo antibiotik. V veliki koliini pa dobimo antibiotik kot zdravilo proti boleznim. Takrat ustvarjene snovi napadejo antibiotik in zaradi velike koliine antibiotika se pojavi reakcija telesa (alergija). Poleg tega se bakterije navadijo na antibiotike in nanje tudi v vejih koliinah nimajo uinka. Zato uivajmo im manj antibiotikov in im ve ebeljih pridelkov, ki odlino zamenjujejo in celo prekaajo antibiotike in nekatera kemina zdravila. Pred dobrega etrt stoletja se je med raziskovalci zaelo pojavljati vpraanje, zakaj je veljal med naim prednikom predvsem za zdravilo. Pozornost so zaele vzbujati raziskave cvetnega prahu in matinega mleka, kasneje pa tudi propolisa in ebeljega strupa. Kemiki, biologi, zdravniki in sploh naravoslovci so zaeli odkrivati v ebeljih proizvodih vrsto novih snovi, te sintetizirajo v laboratorijih in iz njih izdelujejo zdravila. Te snovi so v ebeljih proizvodih zastopane v minimalnih koliinah, ki ne kodujejo lovekemu organizmu, toda zdruene imajo neprecenljive zdravilne lastnosti. Tako se je v svetu uveljavil pojem apiterapija in apipreventiva kot veja t.i. marginalne (obrobne) medicine. Apiterapija je postala priznana specifina znanstvena veja, ki ponuja obilico novih in izvirnih idej za obvarovanje lovekovega zdravja. Jugoslovansko ebelarstvo je med srednje razvitimi na svetu. Med bolj razvite spadajo vzhodnoevropske drave, Kanada, ZDA itd. V zadnjem asu se je ebelarstvo v Jugoslaviji precej populariziralo predvsem zaradi aktivnega dela nekaterih ebelarskih drutev in organizacij. Na triu je e kar nekaj izdelkov, ki vsebujejo ebelje proizvode. Na alost pa zdravljenje s ebeljimi izdelki e ni prodrlo v bolnice in ambulante, verjetno zaradi premajhne zainteresiranosti zdravnikov. V Rusiji npr. e precej let uspeno zdravijo vrsto bolezni (nekatere celo teko ozdravljive) s ebeljimi preparati. Glavna naloga ebel pa je vsekakor opraevanje rastlin. Veliko tevilo cvetnic (do 80 %) opraijo uelke, med temi pa so najpomembneje ebele. Zakaj? Razne muhe, ose, mrlji, ebele samotarke ne prezimujejo v druinah. ampak doaka pomlad le nekaj oplojenih samic. Te pa niso sposobne tako hitrega razvoja, kot je to pri ebelah, ker ostane poleg matice ez zimo e ve tiso ebel. Poleg tega imajo ebele tudi to lastnost, da v asu enega poleta ebela obiskuje samo eno vrsto cvetov (ne leti iz jablane na hruko ali cvetlico). ebela je tudi ustvarjena tako, da je im sposobneja za opraevanje. Njeno telo je povsem poraslo s hitinastimi dlaicami, na katere se zelo rad prime lepljivi cvetni prah, ki ga prenese na drugi cvet.

6

Ta lastnost ebel, da opraujejo sadno drevje, kulturne in krmne rastline pa je, posebno pri nas, precej zapostavljena. V drugih deelah, velike agrarne drave, povabijo pridelovalci semen na svoja polja ebelarje da jim s primernim tevilom panjev opraijo posevke. Pri tem pa uporabijo tudi dresuro ebel, da. ebele letijo samo na doloeno rastlino. Pridelek se povea tudi za 100 in ve odstotkov in jim zato seveda pridelovalci plaajo, po pogodbi doloene, dokaj lepe vsote denarja. Vsakemu loveku, ki misli kolikaj gospodarno, mora biti jasno, da ne bi mogli pogreati ebel, etudi bi jih morali vsako leto krmiti. Vendar do sedaj kljub slabanju panih razmer v naih krajih e nismo tako dale.V normalnih razmerah se ebele e vedno preivljajo same in nam prinaajo korist, medtem ko moramo n.pr. razne domae ivali neprestano hraniti, e hoemo imeti od njih koristi. ebelarstvo in ebelarske organizacije torej po vsej pravici priakujejo od skupnosti ve razumevanja in ve podpore, kakor jo dobivajo.

SPLONO O EBELAH

V ebelji druini najdemo v poletni dobi tri vrste bitij: matico, trote in ebele. Obiajno je v druini le ena matica, 10 70 tiso ebel in v letnih mesecih od maja do avgusta nekaj sto, vasih pa celo nekaj tiso trotov. Matica je mati vseh lanov ebelje druine in je usposobljena le za zaleganje. ebele gojijo naraaj in opravljajo vsa ostala dela. Edina naloga trotov je, da oplodijo matice. V ebelji druini je delitev dela tako popolna, da se rnorejo posamezni lani obdrati pri ivljenju in se razmnoevati le tedaj, e ivijo skupaj. Celo materinske dolnosti si delijo matica in ebele. V naravi se ebele naselijo najraji v votlem deblu. Od tod imamo tudi imena: panj, ulj. eprav so gojili ebele e ve tiso let pred naim tetjem, lete niso dandanes ni bolj udomaene, kot so bile tedaj. ivljenje in nagoni nae ebele se niso prav ni spremenili. Gnezdo ebel se sestoji iz satja. V duplini, kakor tudi v panju, gradijo ebele satje od vrha navzdol v smeri proti vhodu relu panja. Na satju lahko najdemo tri vrste celic: ebelje in trotovske celice ter matine lonke, imenovane matinike. V najmanjih ebeljih celicah se razvijejo ebeledelavke. Vanje odlagajo ebele hrano, to je med in cvetni prah. Troti se izleejo obiajno v trotovskih celicah. Matiniki visijo vedno navzdol. Obiajno jih najdemo na robu gnezda ali na spodnjem robu satja. Po obliki, legi in tevilu matinikov ve izkuen ebelar, e se druina pripravlja k rojenju, odkrije se mu, kdaj druina prelega zamenjuje matico in kdaj je druina morda osirotela. Iz jajeca, ki ga je matica odloila na sredo celinega dna, se izvali liinka, ki hitro raste. Spremeni se v bubo, nato pa zleze iz celice mlada ebela. Jajeca, liinke in bube imenujemo vse dotlej, dokler se ebele ne izvalijo, s skupnim imenom zalega.

7

MED

Med je gosta, sladka, sirupasta ali kristalasta snov, svetlo rumene do temno rjave barve, specifinega okusa in vonja, proizvod ebele medarice. Sestava medu je (priblino): 30% grozdni sladkor (glukoza), 40% sadni sladkor (fruktoza), 5% saharoza, 18% vode, fermenti (diastaza, invertaza, katalaza, peroksidaza, lipaza), mineralni elementi (kalij, kalcij, natrij, magnezij, elezo, klor, fosfor, jod, skupaj 22 elementov), organske kisline, vitamini, beljakovine in druge substance.

VRSTE MEDU Vrste medu po stopnji obarvanosti: akacija, bela detelja, romarin = bledo rumena repica, maline, javor = belo do svetlo rurnena kostanj, enja, lucerna = zlato rumena rna detelja, travniki in paniki = rdekasto rumena lipa, etraj (epek) = zelenkasto rumena jesenska resa, ajda, smreka = rdekasta do rdee rjava listna mana, hoja = temno rjava do rdekasta mean cvetlini med = rdekastorumena do rjavkasta

Akacijev med je zelo teko in neno rumen. Strdi se nerad ali pa samo delno. Je skoraj brez vonja in zelo milega okusa. Zato ga nekateri imenujejo tudi damski med. V nekaterih deelah ga prav zaradi milega in finega okusa mono cenijo in uvaajo od nas. Deluje pomirjujoe. Lipov med je rumen z zelenkastim opalnim odsevom. Gostota je normalna. Dii prijetno po lipovem cvetju, a nekoliko drai sluznico. Navadno je primean cvetlinemu medu. Je najbolj baktericiden med. Deluje antiseptino (uniuje stafilo in streptokoke) in pomirjujoe. Koristi pri bronhitisu, ozeblinah in pomaga pri izkaljavanju. Smrekov med je rdekasto rjav in precej gost. Okus ima po smoli in je navadno pomean s cvetlinim medom. Znan je kot odlino zdravilo proti kalju, bronhitisu in raznim pljunim boleznim. Vsebuje mnogo mineralnih snovi in trpene, ki mehajo sluz pri boleznih dihalnih organov. Hojev med je temno rjavo zelen in precej gost, strnjen pa sivo rjav in nenavadno trd. Ne kristalizira rad. Je skoraj brez vonja in milega, zelo prijetnega, okusa po jelovini. Ima enake zdravilne lastnosti kot smrekov.

8

Kostanjev med je temno rumenkasto zelen, strnjen pa rjavkast in debelo zrnat. Dii po pelinu, je pa bolj ali manj grenak. Je eden najbolj zdravilnih medov, ker vsebuje veliko cvetnega prahu. Priporoajo ga pri elodnih boleznih, pri prebavnih rnotnjah in iri periferne krvne ile. Ajdov med je temno rdekasto rjav, strnjen pa svetlo rjav. Kristalizira v debelih kristalih kmalu po toenju. Dii zelo mono, kakor ajda v cvetju. Je kiselkastega in ostrega okusa, da drai sluznico. Znan je kot najbolji med za potice in medeno pecivo. Zaradi zmanjanega sejanja ajde ga je zelo teko dobiti. Ima tudi diuretine lastnosti. Gozdni (manov) med nima izrazitega vonja in okusa. Teko je temno rjav, vasih skoraj rn. Strnjen pa je rjav, drobno zrnat in lepljiv. Ima veliko mineralnih snovi, deluje antiseptino, pomirjujoe in antiflamatorno (protivnetno). Vrtnini med izboljuje delovanje urogenitalnih organov; uporabljajo ga proti diareji in za izkaljevanje. Matinjakov med uporabljajo kot sredstvo za pomirjenje. Nanin med uporabljajo kot analgetik in za pomirjenje miinih krev. alfijin med deluje antiseptino. Resin med uporabljajo za pospeeno odvajanje vode iz ledvic (diureza). Med v satju pri veenju dezinficira ustno votlino, isti zobe in krepi dlesni. Deluje proti vnetju elnih votlin in senenski mrzlici.

KAKO NASTANE MED? Cvetje in raznovrstno rastlinje izloa v cvetovih sladek sok, imenovan nektar, ki s svojim vonjem privlai ebele. Tako rastlinje se imenuje medonosno. Veliko rastlin ima zdravilne lastnosti v svojih delih in tudi v nektarju, ki je osnovna surovina za proizvodnjo medu. Torej nektar, kot tudi cvetni prah, vsebuje zdravilne lastnosti tega rastlinja. Mana ali medena rosa je sladek izloek, ki ga nabirajo ebele na iglavcih in listavcih na listih kot izloek drevesa ali pa ui in insektov. Ta med ima vejo koliino mineralnih elementov in je zato v tujini bolj cenjen. To so: hojev, smrekov, hrastov med, itd. . ebele v svojih elodkih predelujejo nektar ali mano v med in ga oplemenitijo s svojimi izloki, ki spreminjajo saharozo v lahko prebavljivi grozdni in sadni sladkor in konzervirajo med. Tako predelani nektar ebele odloijo v satje in ga pokrijejo z voenimi pokrovci. Medeno satje ebelar vzame ebelam, odkrije pokrovce in ga da v toilo, da se izcedi med iz satja s pomojo centrifugalne sile. Za 1 kg medu morajo ebele obleteti 15 milijonov cvetov.

SHRANJEVANJE MEDU S staranjem se med strjuje in postaja zdrobast, nazadnje pa je isto ali delno trd. Pravimo, da je med kristaliziran. Kristalizacija je naraveni pojav in nastane, ko zane glukoza tvoriti kristale. Fruktoza ostane tekoa in tvori tekoi sloj okoli kristalov. Nagnjenost medov h kristalizaciji je odvisna od razmerja glukoza : fruktoza. Ve, ko je glukoze, hitreje pride do kristalizacije. Tekoi ali delno (v kozarcu se naredi debelo kristalizirana usedlina) kristalizirani medovi so : akacijev, kaduljin, lipov, vasih tudi meani cvetlini med. V kristaliziranem stanju je lahko med ve let in tudi stoletij, ne da bi se mu spremenile lastnosti. Da postane rned zopet teko, ga segrevamo. Posodo z

9

medom postavimo v vroo vodo in meamo, da se med enakomerno raztaplja. Temperatura medu pa ne sme presei 42 C, ker se drugae uniijo zdravilne lastnosti medu. Prav tako ne smemo dajati medu v zelo vroe napitke, ampak jih moramo prej ohladiti. Za shranjevanje medu je priporoljiva temperatura med 5 in 10 C. Temperatura med 11 in 19 C je najugodneja za razvoj kvasovk in med lahko zane vreti. Vreti lahko zane v vlanih prostorih in pri dodatku kruhovih drobtin, ki vsebujejo veliko kvasnih glivic. Tak med moramo hitro porabiti. Med je zelo higroskopien. Vpija vlago in vonjave, zato ga ne smemo shranjevati v prostorih, ki so vlani in kjer so: ebula, kislo zelje, bencin, detergenti, petrojej, barve itd. Prostor za shranjevanje medu mora biti suh, hladen, osenen in dobro zraen.

UPORABA MEDU Zaradi velike hranilne vrednosti, specifine arome, zdravilnih in drugih lastnosti je med v veliki meri zastopan v prehrani v razlinih oblikah. Ker je med sestavljen iz grozdnega in sadnega sladkorja, je lahko prebavljiv in se v telesu takoj spremeni v energijo. Med deluje kot takojnja hrana za miice in ga zato redno uivajo mnogi portniki. Raziskave pri treningih pred olimpiado v Mehiki so pokazale, da grozdni in invertni sladkor le malo poveata zmogljivost v vrhunskem portu, medtem ko med povea zmogljivost za 48 %. Po uivanju medu vzdri miievje veji in dalji napor. Veina zmagovalcev na olimpiadi v Mehiki je uivala pri treningu do pol kilograma medu dnevno. Za vzpon na Mount Ewerest je Hillary zauil poleg druge hrane e 5 funtov medu. Kot poivilo se je med obnesel pri utrujenosti in zaspanosti, pri alkoholnem maku, pri napornem delu v vroini, pri napornih pohodih, pri dolgih vonjah in podobno. Dobro se je izkazala tudi gosta pijaa, pripravljena iz ene etrtine sadnega soka in treh etrtin medu. Za okrepilo in odejanje se ta pijaa razredi s 4 do 5 deli vode. Utrujen ofer postane sve e po desetih minutah in ostane tak ve kot dve uri, e popije 3 do 5 dcl te tekoine. Pravilno bi bilo, da vsak ofer, ki gre na daljo pot, doma zauije vejo koliino medu, s seboj na pot pa vzame medeno pijao. Vano je, da si ustvari v jetrih zadostno zalogo glikogena, da bo z lahkoto zmogel naporno vonjo. V krvi med dviga hemoglobin, olajuje asimilacijo kalcija v telesu in je zato primerna hrana za doraajoe otroke in rekonvalescente. Doma in svetu so na otrokih klinikah dokazali, da ima med neprecenljivo vrednost v prehrani slabotnih dojenkov in nedonoenkov. Leti pridobivajo za ve kot tretjino na tei, e so hranjeni z mlekom, oslajenim z medom, v primerjavi s tistimi, ki so hranjeni s sladkorjem sladkanim mlekom. Razstrupljevalne lastnosti medu izkoristimo, kadar imamo opravka strupenim prahom, hlapi ali tekoinami. Pri prehladih in infekcijah jejmo med, ker telesu omogoa tvorjenje obrambnih snovi (imunoglobulinov). Tud tistim, ki so izpostavljeni monim telesnim in duevnim naporom, med mono koristi. Velja splono pravilo, da je za pomo telesu potrebno vsak dan pojesti 2 do 3 lice medu (drimo im dalj v ustih). Otroci 2 do 3 like. Najbolje je, da med raztopimo v topli vodi ali aju, ker drugae preve razdrai elodno sluznico.

ZAKAJ UPORABLJAMO MED NAMESTO SLADKORJA ? Znanstveniki menijo, da je sladkor " sovranik drube t. 1 " in da je uporaba vejih koliin sladkorja zelo kodljiva. Pojavi se saharinska bolezen v obliki hemoroidov, razirjenih ven, vnetja slepega revesa, zobnega kariesa, bolezni dlesni, napada diabetesa, koronarne tromboze, olnih kamnov, ira na elodcu in dvanajsterniku,

10

ekcemov, aken itd. Sladkor naglo poveuje vsebino holesterola v krvi, ta se useda na stene il in jih oi. To pa pripelje do tekih srnih bolezni (arterioskleroza, infarkt miokard). Priporoeno je, da dnevna koliina sladkorja ne presee 60 gramov (drugi vir 86 gramov) in da sladkor v im veji meri zamenjamo z medom. V zdravilne namene lahko dnevno vzamemo 100 gramov medu ali najve 200 gramov z obveznim izkljuenjem sladkorja iz vseh obrokov. To koliino razdelimo na sledei nain: zjutraj 30 do 60 gramov, opoldne 40 do 80 gramov in zveer 30 60 gramov medu. 90% prebivalcev Zemlje trpi zaradi zobnih bolezni, med katerimi je bolj razirjen karies, zato se teje za socialno bolezen. Dokazano je, da je v aju veliko fluora, in se lahko uporablja kot efikasno sredstvo proti zobnemu kariesu. Ker pa ljudje pijejo aj s sladkorjem, ki je najveji sovranik zobovja, se to dragoceno svojstvo aja unii. Zato moramo pit aj z medom, ki tudi vsebuje fluor in e dodatno okrepi zobe in dezinficira ustno votlino.

MED IN KOZMETIKA Med je odlien za kozmetine preparate, ker se odlikuje z veliko prepustljivostjo skozi koo, hrani miine sloje z glikogenom, ima antibiotine lastnosti in zaradi higroskopnosti vpija kone izloke. Medna kozmetika pa ima najveji uinek le pri hrani, bogati z vitamini in mineralnimi snovmi. Za mladosten videz in pravilno fizioloko ravnovesje zjutraj na tee pojejmo zmes iz like limoninega soka, medu in olivnega olja. 1 kavna lika je 5,5 gr medu 1 lika (ajna) je 11 gr medu 1 lica (jedilna) je 26 gr medu

CVETNI PRAH Cvetni prah, ki nastaja v pranikih cvetov, je moka spolna celica, katere glavna naloga je oplojevanje rastlin. Za ebele pa je cvetni prah idealna hrana, saj zaradi kemine sestave zadovolji vse njihove potrebe, predvsem pa je bogat vir beljakovin. ebelja druina potrebuje cvetni prah vse leto, saj brez njega ebele ne morejo vzgajati legla in ne izloati voska. Srednje mona ebeleja druina potroi v enem letu 30 do 50 kg cvetnega prahu. ebele cvetna zrnca zlepijo, jih na zadnjih nogah prinesejo v panj, kjer jih spravijo v za to namenjene celice in jih konzervirajo z dodatkom fermentov in medu.

ZDRAVILNE LASTNOSTI CVETNEGA PRAHU

Zdravilne lastnosti cvetnega prahu pogojujejo nekatere sestavine, predvsem beljakovinske kisline skupaj z nekaterirni encimi. Cvetni prah vsebuje 22 aminokislin, ogljikove hidrate (glukoza, fruktoza, riboza in pentota), rudninske snovi (fosfor, kalcij, magnezij, elezo, skupaj 22 elementov), vitamine (celotni kompleks vitamina B, pantotensko kislino, karotin, vitamine C, D, E in F), 12 mastnih kislin in eterina olja, ki delujejo kot antibiotiki. Barvila cvetnega prahu (flavonoidi) so pomembna za lovekovo zdravje, saj imajo izreden vpliv na presnavljanje v celicah organov in lez, uravnoveajo (normalizirajo) njihove funkcije. Cvetni prah je odlino dietino sredstvo, ker vsebuje vse snovi za normalno delovanje organizma pri majhnem tevilu kalorij. 100 gr cv. prahu ima enako koliino beljakovin

11

kot 7 jajc. 20 do 30 gr cvetnega prahu dnevno zadosti odraslemu loveku vse potrebe po aminokislinah (otroci od 3 do 5 let = 12 gr ; od 6 do 12 let = 16 gr cv. prahu dnevno).

ZAKAJ UPORABLJAMO CVETNI PRAH ? Dokazano je, da cvetni prah: povzroa apetit Shujane osebe pridobijo zopet svojo normalno teo v nasprotju s tem pa jo debeluhi izgubljajo. pomaga pri prebavnih nevenostih Odpravi najtrdovratnejo zapeko, diarejo in druge revesne infekcije.Zaradi svojega antibiotinega delovanja uinkuje cvetni prah v revesju kot nekak regulator. Uniuje ali vsaj ovira v loveku kodljive mikrobe in pomaga koristnim mikrobom da zmagujejo. deluje poivljajoe na psiho Kdor uiva cvetni prah , postaja manj nervozen in manj razdraljiv, ljubezniveji in priljudneji, ter kmalu bolje razume svojo okolico. odpravlja ivne slabosti Uivanje cvetnega prahu povzroa ivljensko euforijo, se pravi, da se povea dober obutek in lovek postaja zadovoljneji. Cvetni prah namre izboljuje ivljensko dinamiko, podiga podjetnost in dviguje optimizem, ki je tako zelo potreben kadar hoemo kaj dosei. izboljuje splono stanje Deluje kot nekako poivilo. Pri prebolevnikih se naglo dvigujejo telesne moi. izboljuje prekrvavitev moganov Cvetni prah nikakor ni doping. Deluje poasneje in temeljiteje od vseh razburil, vasih komaj opazno. ugodno vpliva pri moganskih nevenostih Prepreuje krvavitev v rnoganih, pa tudi tiste v srni miici. Krepi retikularni sistem, posebno pa deluje na lasaste cevice. pomaga pri obolenjih prostate Cvetni prah ( predvsem kostanjev ) se je zelo dobro uveljavil kot snov, ki prepreuje te nevenosti in izborno pomaga pri medicinskih posegih. nudi pomo slabotnim otrokom Pri slabotnih otrocih se dvigne tevilo rdeih krvnik za 25 do 30 %, koliina hemoglobina pa se dvigne za 15 %. krepi telesno rast izboljuje vid izboljuje rast las dobro deluje na koo zadruje ali popolnoma preprei kodljiv vpliv razlinih arenj na loveko telo Uinek cvetnega prahu je bil klinino dokazan pri vnetju prostate, zlatenici, bronhitisu, sklerozi, bolezni prebavil, hormonskih motnjah mlajih in starejih ensk, pri nepravilnem delovanju gole . Pri boleznih jeter je potrebno dnevno pojesti 25 gr cvetnega prahu, pomeanega z medom. V obliki masti se cvetni prah uporablja tudi za zdravljenje ran in nekaterih konih bolezni (vitiligo). Dnevna doza cvetnega prahu za zdravega loveka je 5 gr. Cvetni prah lahko uivamo v naravni obliki v kroglicah ali pa ga zmeljemo s kavnim mlinkom in dodamo drugim ivilom (med, marmelada, razni kremni namazi, sok sadja, sadne solate, jogurt itd).

12

1 kavna lika je 2 gr cvetnega prahu 1 lika (ajna) je 6 gr cvetnega prahu 1 lica (jedilna) je 16 gr cvetnega prahu lice so zvrhano polne.

MATINI MLEEK Matini mleek je hrana za razvoj ebelje zalege in za matico. V razvoju ebel ima podobno vlogo, kot jo ima mleko pri sesalcih. Po svojem zunanjem videzu je podoben kondenziranemu mleku. Je kiselkast in ima posebno aromo. e ga pustimo na zraku, se zgouje in naposled otrdi, pri emer postane bolj ali manj rjav. Proizvajajo ga posebne leze v glavi mladih ebel starih od 6 14 dni.

Matini mleek pridobivajo tako, da druini brez matice dajo komaj izvaljene liinke stare 20 do 36 ur. Celice s temi liinkami ebele kmalu napolnijo z matinim mlekom, ker hoejo vzgojiti novo matico. 48 do 52 ur po prenosu liink ebelar pobere okvirje z matiniki, z ostrim noem odree prazen del polnih matinikov, odstrani liinko ter s posebno liko ali vakuumsko rpalko pobere matini mleek. Matinike, iz katerih je ebelar pobral mleek, se ponovno cepi z mlado liinko. Med zaleganjem ebele obilno hranijo matico z matinirn mlekom, tako da matica izlee dnevno preko 2000 jajec, kar dvakratno presega njeno teo.Ta mo matice je oitno pogojena z obilnim uivanjem matinega mleka. isti matini mleek hranimo pri temperaturi od 2 do 5C do 6 mesecev, pri temperaturi od 6 do 18C pa do enega leta. Za uporabo damo matini mleek v 40 50% alkohol in to 1 gr matinega mleka na 20 ml alkohola (5 do 10 kapljic 4krat dnevno), ali pa 1 gr matinega mleka na 250 g kristaliziranega medu. Jemlje se 1 do 2krat na dan po eno kavno liko. lika mora biti plastina. Priporoa se, da vsebino im dlje drimo v ustih pod jezikom, da pridejo zdravilne snovi mat. rnleka skozi sluznico takoj v kri. Prevelike doze matinega mleka povzroajo nespenost in motnje v ivnem sistemu. Po 20 uri ni priporoljivo jemati mat. mleek zaradi vznemirjenosti in slabega sna. Prva 2 do 3 dni je pri jemanju mat. rnleka opaeno poveano razbijanje srca, poveanje pulsa in suenje grla.

KAJ VSEBUJE MATINI MLEEK ? Po najnovejih raziskavah je ugotovljeno da vsebuje matini mleek poleg beljakovin, masti, rudninskih snovi (12 elementov) in sladkorjev, e izredno tevilo vitaminov. Do sedaj e ni bila raziskana nobena snov, ki bi vsebovala istoasno tako tevilo vitaminov in v takni koliini, kot je to primer v matinem mleku.

13

Poseben pomen pa ima v matinem mleku neka kislina, za katero menijo, da povzroa antimikrobno delovanje matinega mleka. V matinem mleku so prisotni vitamini: tiamin (vitamin B1) Pomanjkanje tega vitamina povzroa ivna obolenja ( beriberi ), izgubi se apetit in nastopijo motnje v prebavi. riboflavin (vitamin B2) Uporab1ja se za zdravljenje konjunktivitisa, napak mrenice, nekaterih obolenj koe, kroninega enteritisa in migrene. piroksin (vitamin B6) Uporablja se za zdravljenje nervoze, napora, krev v elodcu, miine slabosti, bruhanja v nosenosti, paralize ene polovice telesa, moganskih tumorjev, moganske arterioskleroze in anemije. Pomaga pri razvoju hemoglobina v rdeih krvnih telescih. pantotenska kislina (vitamin W) Dobro deluje na celjenje ran, revesnih fistul, raziritev ven, pri herpesu, pri presajevanju, boleznih koe, opeklinah od sonca, rinitisu in bronhitisu. biotin (vitamin H) Ta vitamin zelo pospeuje telesno rast ter blai vnetje koe in oesnih vek . inozitol Dobro deluje na rast, srce in revo. folna kislina Dobro deluje proti anemiji . Mnoi rdea krvna telesca. Odlino deluje po operacijah in za krepitev po nalezljivih boleznih. niacin (vitamin PP) Uporablja se za zdravljenje konih, elodnorevesnih in ivnih boleznih, koprivnice, enteritisa, krev, astme, kolitisa, nevralgije. Razirja krvne kapilare, dobro deluje na omrzline, migreno in piskanje v uesih. askorbinska kislina (vitamin C) Prepreuje bolezen skorbut, poveuje odpornost organizma proti klicam in strupom. Deluje proti gripi, angini in kalju. Poveuje hemoglobin in pomaga pri zdravljenju prelomov kosti. tokoferol (vitamin E) Pospeuje razplojevanje in rodovitnost.

NA KAJ UINKUJE MATINI MLEEK? Matini mleek ima na loveki organizem takle uinek :

1. povzroa splono dobro poutje, 2. omogoa dalje umsko delo brez znakov utrujenosti, 3. povea apetit, 4. normalizira razvoj v rasti zaostalih otrok, 5. hitro in uspeno blai teave pri enskah in mokih v dobi mene, 6. pospeuje rast in razvoj las, 7. odstranjuje kronine oblike utrujenosti in pozabljivosti, 8. povea kondicijo in koncentracijo, 9. poivi in krmili delovanje lez, 10. pri starejih so manj izraene starostne tegobe in bolezni, 11. ivali, hranjene z mlekom, so ivele petino dalj asa kot kontrolne poskusne

ivali brez mleka.

14

ZDRAVLJENJE IN MATINI MLEEK Zdravljenje z matinim mlekom je bilo uspeno pri :

hipotrofiji (slabotni otroci) Otrokom, starim od 2 meseca do 2 in pol let, dajemo 5 mg mat. mleka 3krat dnevno v obliki subpozitorjev (svek) v revo. Po tej kuri se otroci okrepijo. hipertoniji in hipotoniji (visok in nizek krvni pritisk) Pritisk se normalizira. Jemljemo 10 do 20 mg mat. mleka 2krat dnevno v asu 10 do 20 dni . stenokardiji Skrajajo se napadi in pojenjajo boleine. Jemljemo 10 do 15 mg mat. mleka 2 do 4krat dnevno. spazmi krvnih il in poslabanju srnega ritma Jemljemo 2krat 10 mg v asu 10 dni. arteriosklerozi Jemljemo 15 mg mat. mleka 3krat dnevno. levkemiji in mogarskih tumorjih Jemljemo 25 mg matinega rnleka dnevno. Povea se tevilo rdeih krvnih telesc. V Franciji so pri 250 bolnikih prepreili razvoj levkemije. bronhialni astmi Napadi so redkeji in kraji. Jemljemo 10 mg 2krat dnevno. starostnih teavah Telo se okrepi, izbolja se apetit. Jemljemo 60 mg dnevno. psihinih teavah; klimakteriju Teave se omilijo. poliartritisu Jemljerno matini mleek v tabletah. epikondilitisu, artritisu, artrozospondiloartritisu, trofinh kroninih ranah, neuralgijah, iijasu Opazili so, dobro delovanje matimega mleka pri uporabi jonoforeze s fizioloko raztopino matinega mleka. Fizioloko raztopino naredimo iz 9 gr kemijsko iste kuhinjske soli ( Na Cl ) in 1000 ml destilirane vode in jo steriliziramo 30 min pri 120C. Za prepreevanje gripe, damo 2 gr matinega mleka v 20 ml rektificiranega (40 %) alkohola in usta razkuimo z 20 kapljic raztopine ali isto koliino razprimo z razprilom po ustih. e pa e imamo gripo, to naredimo 2krat dnevno v dveh dneh.

MATINI MLEEK IN KOZMETIKA V zadnjem asu je matini mleek nael mesto tudi v kozmetiki. Po kuri z matinim mlekom je koa mehka, gladka, svea, zmanjajo se gube in koa dobi lep ten. Raziskave s preparati, narejenimi iz olja in matinega mleka, so pokazale izredne

15

rezultate pri normalizaciji koe in lasia. V veini primerov zasledimo manje izpadanje las in aktivirana je njihova rast.

EBELJI STRUP ebele uporabljajo strup za napad in obrambo pred vsiljivci. V zadnjem delu ebele delavke in matice se nahajata dve lezi, ki proizvajata strup. Strup shranjujejo v strupnem mehurju in pri vbodu odteka skozi elo v koo.V normalnem stanju je elo skrito, ko pa se ebela razburi, hitro potisne elo iz sebe in ga zapii v rtev. Ker je elo nazobano, ostane s strupnim mehurjem po odletu ebele v rtvi. Strupnik je e dolgo aktiven in stiska strup v rtev. Zato si moramo elo im prej odstraniti z nohti, tako da strupnega mehurja ne stisnemo. Vbodeno mesto polijemo z mrzlo vodo (lahko dodamo tudi kis, sodo bikarbono, alkohol ali sol) ali pa pritisnemo nanj hladen predmet. Po piku so ivljenjske funkcije ebele smrtno pokodovane, zato kmalu umre.

KAJ JE EBELJI STRUP? ebelji strup je snov beljakovinskega znaaja. Vsebuje ve sestavin, ki imajo koristne farmakoloke lastnosti: histamin, fosfolipaza A , hyaluronidaza, eteramin in linin (skupaj 18 aminokislin). Spada v skupino monih strupov. Po svojem delovanju je podoben strupu ka, eprav se pri ebelah pojavlja v manjih koliinah. Koliina strupa ene ebele je 0,2 do 0,3 mg (drugi vir 0,4 do 0,8 mg). Pri razredenosti 1 : 50 000 je voda e sterilna!

Z eno koliino strupa ebela usmrti veje tevilo insektov. Manji sesalci pa podleejo po nekaj pikih. Za loveka je smrtna doza okoli 500 pikov, eprav se pri nekaterih ljudeh pokaejo posledice e po nekaj pikih. Znaki zastrupljenosti so: izguba moi, ravnoteja, zavesti, bruhanje, slinjenje, jeza.

NA KAJ DELUJE EBELJI STRUP? ebelji strup v veji koliini deluje na :

1. krvni sistem (neenakomeren pulz, izliv krvi) 2. prebavni sistem (bruhanje, driske) 3. dihalni sistem (teko dihanje, stiskanje v prsih) 4. ivni sistem (izguba zavesti, kri)

16

V primeru zastrupitve vzamemo vsake 3 do 4 ure eno ao mednovitaminskoalkoholne zmesi iz 100 gr medu, 200 gr alkohola (vodka),1 gr askorbinske kisline ali ene limone in 1l prekuhane vode. ebelji strup :

1. blokira prenos draljajev v perifernih in centralnih sinapsah 2. poviuje funkcionalno aktivnost hipofiznonadledvinega sistema in mobilizira

zaitne sile organizma 3. deluje hipotenzijsko in iri oilje moganov 4. pospeuje razvoj razlinih zaitnih refleksov 5. prepreuje vnetja in zmanjuje obutek boleine 6. ima radio zaitne lastnosti 7. izboljuje mikrocirkulacijo 8. je aktiven imunoloki agens 9. prepreuje strjevanje krvi.

ZDRAVLJENJE S EBELJIM STRUPOM Preparati s ebeljim strupom se uporabljajo pri zdravljenju: kroninih obolenj sklepov, napak hrbtenice, nervoze, raznih vrst revmati zma, bronhialne astme, hipertorinih boleznih v raznih stadijih, prehodni dobi klimaksa, vnetjih ivcev, migreni, drhtavici glave, lumbagi, nevralgiji, kroninih tromboflebitov, trofinih ran, reumatinega artritisa in poliartritisa, deformirajoih spondiloartritisov, obilateralrih endoartritisov, zaetnih stadijih tireotoksikoze.

Dr. Filip Ter, zdravnik in ebelar iz Maribora, je bil prvi apiterapevt v srednji Evropi. Do leta 1912 je s ebeljim strupom od 660 revmatinih holnikov ozdravil 544 (82 %), medtem ko so vsa druga zdravila zatajila. Ob vseh ugodnih uspehih bremenijo ebeljo kuro dvoje: bolea je in dolgotrajna. Pri zdravem loveku nastane po ebeljem piku primarna reakcija v obliki koprivke (urtica) in sekundarna oteklina. Pri revmatinem bolniku pa sekundarne otekline po prvem piku ni. Pojavlja se ele po 2., 3., 10., ali celo po 100., ali 1000. piku. Br ko postane organizem imun, oteklina po ebeljih pikih pojenjuje in se ne pojavlja ve. Pri zelo zastarelih primerih revmatizma se po prvi imunosti zopet pojavi oteklina, dokler se ne dosee druga imunost. V drugem stadiju (oteklina) se je stanje revmatinih bolnikov vselej izboljalo, v tretjem stadiju (imunost), pa je bolnik e bil ozdravljen. Ozdravel pa je lahko ele popolnoma imun revmatini bolnik. Revmatizmu podobne bolezni (protin, algin, kapavino in tuberkulozno sklepno vnetje) se ne more zdraviti s ebeljim strupom. V bolnici v Leningradu so zdravili s ebeljim strupom preko 500 bolnikov :

1. 128 z obilateralnim endoartritisom. Popolno ali delno so ozdravili 85 % pacientov.

17

2. 80 z napakami na hrbtenici. Popolno ali delno so usposobili 80% pacientov. 3. 120 z artritisom. Popolni ali delni uspeh je bil doseen pri 90 % . 4. 100 z neuralgijami. 100 % uspeh zdravljenja.

V Bolgarskem sanatoriju zdravijo revmatine in nevrotine bolnike z iontoforezo. To je nain, da z uporabo galvanskega toka vtiramo zdravila v oboleli del skozi koo. V litru vode se razredi 4 do 5 g naravnega ebeljega strupa. Za zdravljenje uporabljajo blazinici s po 150 do 250 cm2 povrine. Blazinici ovlaijo s toplo tekoino razredenega ebeljega strupa. Blazinici poloijo nad obolelim mestom in pod njim, ter vkljuijo galvanski tok. Prvi dan ovlaijo blazinici z 2 ml tekoine, vsak naslednji dan poveajo mnoino tekoine za 1 ml, da doseejo sedmi dan 8 ml, nakar do konca zdravljenja obdrijo to koliino. Tudi as zdravljenja in jakost toka spreminjajo od 10 mA in 10 min prvega dne, na 20 mA in 24 min estega dne, nato te mere obdrijo do konca zdravljenja. Po uspehu zdravljenja oziroma po uinku ebeljega strupa traja zdravljenje od 15 do 20 dni. Na ta nain so zdravili : 108 pacijentov, ki so bolehali na perifernem ivnem sistemu. Pri 32 so boleine popolnoma izginile in se po 2 letih niso ponovile. Pri 64 so se boleine vidno zmanjale. Le pri 12 bolnikih ni bilo vidnega uspeha. 32 bolnikov z revmatinim vnetjem sklepov. Pri 17 bolnikih je bilo vidno zmanjanje bolein. 11 bolnikov pa je sklepe zopet uporabljalo brez bolein. Na kliniki v Leningradu so uporabili ebelji strup pri zdravljenju nezaceljivih ran in tvorov na golenih. Metodo so preizkusili na 35 bolnikih, ki so se brezuspeno zdravili 3 do 12 let. Prvo so naredili preizkus na obutljivost organizma za ebelji strup. Potem so prvi dan dali 4 do 5 cm od roba rane prvo elo, drugi dan dva deseti dan deset. Na rano pa so dali obvezo z medom. Sledi 3 do 5 dni premora, nato se zopet dajejo ela (vsak dan tri). Pacienti so v dveh ciklih prejeli 180 do 200 el. Hkrati je bil vsem bolnikom predpisan med in to 3krat dnevno po eno liko. Po prvem ciklu el so vsi bolniki prejemali elektroforezo ebeljega strupa.Vsak drugi dan je bilo v enem ciklu do 15 procedur. Pri veini bolnikov se je stanje e po prvem ciklu izboljalo. V obrobju je bila vidna rast tkiva, medtem ko je povrino rane zaelo pokrivati kono tkivo ronate barve. Popustile so tudi boleine. Od 35 bolnikom so se 26 rane zacelile po 46 do 72 dneh, pri 9 bolnikih pa se je zdravje obutno izboljalo. Vsi bolniki so dobro prenaali zdravljenje s ebeljimi piki in elektroforezo. Z mazilom, ki vsebuje ebelji strup, so v Rusiji zdravili razlina obolenja sklepov (deformativno osteoartrozo, periartritis) s pomojo ultrazvoka (ultraforezo). Dosegli so vzpodbudne rezultate. Kronini artritis zdravijo s ebeljim strupom nekaj mesecev ali celo nekaj let. Priporoajo redno uivanje medu in cvetnega prahu. Pri nekaterih obolenjih (tuberkuloza, srne slabosti, sladkorna, skleroza il, venerine bolezni) in nosenosti je uporaba ebeljega strupa neprimerna. Zdraviti s ebeljim strupom sme samo zdravnik, zaradi monosti nezaelenih posledic. Bolnik ne sme uivati alkoholnih pija, a pri zdravljenju obilateralnega endoartritisa je potrebno popolnoma prenehati kaditi. Med zdravljenjem je potrebno obasno kontrolirati kri, vodo in krvni pritisk, da bi prepreili nezaelene reakcije organizma. V novejem asu pa ebelji strup vmeajo v podlage in s tako kremo namaemo obolelo mesto. Le redkim pa lahko povzroi alergijo. Zato uporabljajmo mazila, v katerih je ebelji strup, najprej na majhnem delu koe.

18

VOSEK Vosek je proizvod voskovnih lez ebel delavk, starih od 12 do 18 dni . ebele obilno izloajo vosek v asu nabiranja medu v toplih vremenskih razmerah in v asu rojenja. Vosek se izloa v obliki ploic, iz katerih potem ebele gradijo satje, pokrivajo v sate naneeni med ter v satih zabubljeno ebeljo zalego. Za 1 kg voska je potrebno 4,2 milijona ploic.Vosek se pridobiva iz satja po posebnem postopku kuhanja in stiskanja. Je rumene barve, trd, zrnatega preloma, z gnetenjem postane plastien in se ne mae. Topljiv je v etru, bencinu, terpentinu in kloroformu.Temperatura topljenja je od 62 do 64 C.

UPORABA VOSKA Vosek se je od davnine uporabljal v narodni medicini, za pripravo raznih zdravilnih preparatov, v proizvodnji voskovnih barv, loil, svearstvu, za ohranjanje trupel itd. Zlasti v srednjem veku je bilo pridobivanje voska zelo islan in imeniten posel, kajti nekateri verski predpisi doloajo obvezno sveavo voenih sve med verskimi obredi. Bogastvo in imenitnost gospode pa so cenili po tevilu voenih sve, ki so gorele med veernimi zabavami. Zelo se je razvila obrt svearstvo im mediarstvo. Taki obrtniki so kupovali od ebelarjev v jeseni panje s ebelami, katere so zaveplali. Sate so stisnili in iz medene vode delali medice. Vosek so kuhali in stiskali, da so dobili velike kolae voska.

VOSEK IN KOZMETIKA Danes se vosek uporablja v veliki meri v industriji kozmetinih izdelkov (35 do 40 %), farmacevtski (25 do 30 %), svearski (20 %); za izdelovanje loil (za pohitvo, tla, usnje), za litografijo, graviranje, ulivanje, v zobni tehniki, slaiarstvu itd. Vosek daje kremi ali mazilu primerno viskoznost in dobro deluje na koo, ker vsebuje veliko vitamina A in F. 100 gr nebeljenega voska vsebuje preko 4000 internacionalnih enot A vitamina, to je 10 do 100krat ve kot v mesu, jajcih in zelenjavi. Mazilo, pripravljeno iz voska in mastnega olja (mandljevo, breskvino), je kvalitetna podlaga za tevilne kozmetine izdelke. Koi daje mehkobo, vlanost in elastinost, iti pa tudi pred konimi obolenji.

VOSEK IN STOMATOLOGIJA veenje voska prepreuje zobno gnilobo in nastanek zobnega kamna, posebno e ga veimo po vsakem ienju zob. V ZDA se v novejem asu izdela vse ve veilnega voska z raznimi okusi, slino kot veilni gumi. Zaradi velike prednosti veilnega voska pred veilnim gumijem, bi morali prav tega priporoati vsi zdravstveni delavci, kajti zobna gniloba je tudi pri nas veliko finanno breme.

19

VOSEK IN VETERINA Pri zdravljenju ran na ivalih doseemo dober uspeh z meanico pol kg voska in 1 l maslinovega olja. Vosek poasi raztopimo, dodamo maslinovo olje in dobro zmeamo. Z mazilom premazujemo rane enkrat dnevno.

PROPOLIS Zadelavina ali propolis je prijetno diea, temno rjava, krhka smola. Sestavljen je iz raznih smol in balzamov (55 %), iz 30 % voska, 5 % cvetnega prahu in 10 % hlapljivih olj. ebele ga nabirajo z drevesnih poganjkov listavcev, z iglic smreke, jelke in bora. Dodajo e cvetni prah, vosek in izloke lez slinavk. Zaradi snovi v izlokih lez slinavk se zane v smolah proces cepljenja molekul in osvobajanja aktivnih substanc. Kemijske analize so pokazale, da vsebuje propolis okoli 60 razlinih substanc. ebele uporabljajo propolis e ve milijonov let kot gradbeni material za zapiranje razpok v stenah in notranjih delih svojega prebivalia, a tudi za izoliranje raznih tujih teles, ki bi sicer lahko povzroila okube. Poleg tega pa uporabljajo ebele propolis tudi za unievanje kodljivih mikro organizmov v panju.

UPORABA PROPOLISA

Ko ljudje e niso poznali zdravilnega uinka propolisa, so ga na razline naine odstranjevali iz panja, ker jih je motil pri delu. Uporabljali so ga za odiavljenje prostorov (na tedilnik se vre nekaj zrnc propolisa) in za izdelovanje lakov za pohitvo in glasbene intrumente. Propolis je nenadomestljiv pri izdelavi violin. evljarski klej Na ognju raztopimo 20 gr zadelavine, 30 gr voska, 60 gr kolofonije in 60 gr terpentina. Pri samem topljenju moramo paziti, da ne pride zaradi prevelike temperature do poara. Stopljeno meanico dobro premeamo in vlijemo v kalupe. Politurni lak Zmeamo 1 del zadelavine, 1 del voska in 15 delov vroega lanenega olja. Vroo zmes nanesemo na politurni predmet in po 15 min, ko se predmet ohladi, volneno krpo drgnemo predmet tako, da dobi potrebni sijaj.

UPORABA PROPOLISA V MEDICINI Raziskave so pokazale, da ima propolis antibakterijsko, antiglivino, antivirusno, antitoksino, lokalnoanestezijsko, fungicidno, antiinflamatorno (protivnetno) in indermatoplastino (pospeuje celjenje ran) delovanje. Propolis ima 3,5krat veji anestetini uinek od kokaina, brez vsakih stranskih uinkov. Prav tako trajanje anestezije, manja krvavitev ter neznatnost reaktivnih postoperacijskih pojavov dajejo v mnogih primerih prednost propolisu. Propolis uporabimo za anestezijo lokalno v obliki 10 do 30% alkoholne raztopine ali s pomojo elektroforeze propolisovih raztopin.

20

Ugotovljeno je, da propolis prepreuje razmnoevanje gram pozitivnih bakterij (hemolitine streptokoke, stafilokoke, povzroitelje rdeega vetra pri svinjah, paratifusne bacile, povzroitelje revesnih obolenj, bacile dizenterije, razne oblike poasi rastoih bacilov, pigmentne bakterije, plave gnojne bakterije, bacil proteus, virus influence, itd.), medtem ko na gram negativne deluje samo v vejih koncentracijah. Gram pozitivne bakterije pa povzroajo infekcije koe, sluznice, infekcije v ustih in grlu in laje oblike respiratornih infekcij. Humana medicina uporablja propolis predvsem v kirurgiji, dermatologiji, otolaringologiji, pediatriji in stomatologiji.

ZDRAVLJENJE S PROPOLISOM

Propolis se uporablja za zdravljenje: konih bolezni, raznih vrst ekscemov, bradavic, opeklin, tuberkuloze plju in koe, nevrodermitisa, stafilo in streptodermija, glivinih in drugih podobnih obolenj.

Pri zdravljenju opeklin so doseeni najbolji rezultati z 10 15% ekstraktom propolisa v vazelinskem olju. Propolisova mast se uporablja tudi pri zdravljenju perifernega ivnega sistema (iijas) v kombinaciji z UV arenjem. Pri zdravljenju psoriaze (psoriasis vulgaris luskavica) se uporabljajo tablete propolisa po 0,3 gr. Uivamo 2 do 3 tablete 3krat dnevno v dveh do treh mesecih. Na Kitajskem je od 160 ljudi popolnoma ozdravelo 37 ljudi, 17 se je zdravje bistveno izboljalo, pri 58 je ostalo stanje neizpremenjeno, pri 48 se je poslabalo. Uporaba propolisa je bila uspeneja v primerih, ko je bolezen trajala manj asa. Psoriaza je ivnega izvora in je zato dobro jemati tudi med, cvetni prah in matini mleek. Za odstranjevanje in omejevanje ran na koi pa je dobra propolisova mast. Propolisovi proizvodi, jemani skozi usta, uspeno delujejo na razpoloenje, proti nespenosti, na apetit, zdravijo ire in hemoroide. Nekaj kapljic alkoholne raztopine propolisa damo na kocko sladkorja in poasi liemo. Pri vnetju dihalne poti grgramo s toplo vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic alkoholne raztopine propolisa (5 kapljic na lico vode).

21

e hoemo otroka odvaditi dude, mu jo namaemo z alkoholno raztopino propolisa. Po nekaj poizkusih je otrok ne bo ve maral. Zdravljenje dihalnih poti Propolisove preparate v obliki oljnih raztopin uporabljajo z veliko uspeha pri zdravljenju tuberkuloze plju in kosti ter virusne gripe. Pri bolnikih s fibroznokavernozno tuberkulozo plju damo propolis z jedilnim oljem 2 do 3krat dnevno po 10 gr eno do eno in pol uro pred jedjo. Pri obolenju pljunih vrikov damo 3 do 4krat dnevno po 2 do 4 kapljice propolisovega olja v nos ali damo v nos tampon s propolisovo mastjo. Tampon po 10 minutah odstranimo. Za zdravljenje tuberkuloze in lajih notranjih vnetij jemljemo 2 do 3 krat dnevno 10 do 15 g propolisovega masla ( polna ajna lika ) eno do eno in pol ure pred jedjo vse tako dolgo, dokler ne opazimo zboljanja. Propolisovo maslo pripravimo tako, da 1 kg smetane segrejemo do vrenja. Nato se odstavi in se ji primea 100 do 300 gr zdrobljenega ali zmletega propolisa in skrbno zmea v enolino maso. Maso estrahiramo pri 80C v asu 5 min pri stalnem meanju s stekleno palko. Nato se vroa filtrira skozi enojni sloj gaze v posodo, ki se tesno zapira. Pri ulkusnih obolenjih vzamemo 3krat dnevno pred jedjo po 5 kapljic 5% alkoholne raztopine propolisa v vodi. Boleine se v treh dneh zmanjajo v 70% primerov. Pri uporabi 5% alkoholne raztopine propolisa pri herpesu zostru boleine izginejo v dveh dneh in se ne pojavljajo ve. Zdravljenje kroninega farangitisa (vnetje grla), paradontoze in gingvitisa (hipertrofinega in ulceroznega) s propolisom je bilo uspeno z uporabo elektroforeze. Za zdravljenje dihalnih organov uporabljajo aerosolno inhalacijo propolisa eno uro po kosilu. V primeru zdravljenja spodnjega dela dihalnih organov dihamo skozi usta, a pri zdravljenju zgornjega dela skozi nos. Inhaliramo 5 min, vsak ali vsak drugi dan 3 do 5% alkoholnovodno raztopino propolisa. Terapija traja 3 do 12 inhalacij. 0d 126 pacientov s sedmimi boleznimi dihal je zdravljenje uspelo pri 91 (72%), izboljalo se je pri 30 (24%), a samo pri 5 (4%) ni bilo pozitivnih rezultatov. Zdravljenje obolenj zgornjih dihalnih poti in sinusov s propolisom, v primerjavi z doslej znanimi antibiotiki in preparati proti vnetjem, pospei proces ozdravljenja za najmanj dvakrat. Pri bronhialni astmi damo 20 kapljic 20% alkoholne raztopine propolisa v vro kamilini ali ipkov aj in pokrijemo z lijakom. Vdihavamo, dokler je para. Otroci pod 10 let vdihavajo kraji as, to je 4 do 5 min. aj potem popijemo. Inhaliramo pol ure pred jedjo, 3krat dnevno dva meseca. Za to terapijo se mora bolnik posvetovati z zdravnikom. Vzporedno jemljemo meanico medu, propolisa, matinega mleka in cvetnega prahu. Zdravljenje spodnjega dela trebune votline V Ruskem medicinskem intitutu na Krimu so s propolisovo mastjo zdravili 120 bolnic, ki so imele pokodovano grlo maternice ali vaginalne napake. Predhodno so jih zdravili z raznimi metodami a brez uspeha. Zdravljenje je potekalo tako, da so s suhim tamponon odstranili sluz iz cervitalnega kanala, zatem so grlo maternice obrisali s tamponom namoenim z 2 % raztopino sode bikarbone, in naposled so na pokodovano mesto postavili tampon premazan s propolisovo mastjo. To so delali vsakih 12 ur v asu 10 do 20 dni. Efekt zdravljenja se je videl v zboljanju splonega stanja, v spremembi flore izlokov; pri velikem tevilu bolnic so prenehale boleine in ostale tegobe. Ozdravili so 79 bolnic, pri 28 bolnicah so dosegli znatno izboljanje, a samo pri 13 (10,9 %) bolnicah ni bilo pozitivnih rezultatov. Po 6 do 8 mesecih, pri kontrolnem pregledu, od 10 bolnic niso bile ozdravljene samo 3. Na osnovi doseenih rezultatov so zakljuili, da je prololisova

22

mast priporoljiva za uporabo v bolnicah in ambulantah pri zdravljenju pokodovanega grla maternice, cervitalnega kanala in podobno. Tudi pri nas so pri zdravljenju 137 bolnic dobili zelo vzpodbudne rezultate. V Rusiji so zaeli leta 1972 uporab1jati propolis pri zdravljenju bolnikov, operiranih zaradi fistul na debelem revesu, insuficience analnega prstana, hemoroidov in epitelialnih trtinih kanalov. Uporabili so meanico enakih delov 10 % alkoholnega ekstrakta propolisa in ricinusovega olja ali pa 10 % mazilo. Razvoj granulacijskega tkiva se zane 3 do 4 dni prej, pojav gnojenja pa je za tirikrat zmanjan. Pri ve kot 87 % bolnikov je po 10 do 15 min od trenutka previjanja ran opaeno zmanjanje ali popolno prenehanje bolein. Pri nobenem bolniku niso opazili nezaelenih stranskih uinkov. Zdravljenje kroninega prostatitisa s propolisom, ki ga je preueval V. F. Orkin v Rusiji. Bolniki so bolehali ve kot tri leta in so se neuspeno zdravili s splono sprejetimi sredstvi. Pri zdravljenju so uporabili supozitorije iz ekstrakta propolisa, ki je pridobljen z izparevanjem (40 gr propolisa v 200 gr 96% alkohola). Supozitoriji so vsebovali: ekstrakt propolisa 0.1 gr, kakavovega masla 2,0 gr. Uvajali so jih enkrat na dan (zveer) v debelo revo. Zdravljenje je bilo sestavljeno iz dveh do treh 30dnevnih kur z eno do dva mesenim intervalom med njimi. Zdravili so 10 bolnikov, starih od 35 do 50 let. Pri estih so ugotovili klinino ozdravitev, pri tirih pa znatno izboljanje. Zdravljenje bolnikov s subakutnim in kroninim kolitisom je bilo izvedeno na 45 pacientih. Bolniki so prejemali 3krat dnevno 40 kapljic 15 % alkoholne raztopine propolisa v kozarcu tople vode ali v surovem mleku uro pred jedjo. Obutki boleine so izginili 19 ali 20 dan. Uinek propolisa se je zelo dobro pokazal na 25 pacientih, dobro na 12, izhajajo iz ocene subjektivnih in objektivnih podatkov. Otorinolaringologija Pri zdravljenju naglunosti (razlini vzroki) uporabljamo 30 do 40 % alkoholno raztopino propolisa v meanici z jedilnim oljem v razmerju 1:4.Tampon namoimo v emulzijo in jo damo v uho. Otrokom, starejim od 5 let, pustimo tampon preko noi in ga menjamo 4krat dnevno. Odrasli imajo tampon preko noi in menjajo vsake 3 ure. Od 382 bolnikov se je stanje izboljalo 314 bolnikom ali 82 %. Zdravljenje kroninih gnojnih mezotimpanitov z 20 % alkoholno raztopino propolisa je bilo uspeno 80 %. V uho damo s propolisom namoen tampon in ga menjamo vsakih 24 ur. Zdravljenje traja 10 do 20 dni. zunanji otitisi teka, difuzna, mono srbea eventuelno bolea vnetja Zdravimo s 5 do 7 % alkoholno raztopino propolisa, 2 ali 3krat dnevno, s pomojo napojene gaze vloene v sluhovod. Istoasno se uporabljajo tudi antibiotiki. Izboljanje stanja doseemo v 5 do 6 dneh. kronini mezotimpanalni (exacerovanych) otitisi Dva do trikrat dnevno nakapljamo 10 kapelj 5 % alkoholne raztopine propolisa v sluhovod in istoasno na obolelo mesto namestimo vloek prepojen s 7 % alkoholno raztopino propolisa. Zdravljenje traja 8 do 10 dni kombinirano z antibiotiki. traumatine trikotne perforacije bobnia Uporabljamo 15 % alkoholno raztopino propolisa na robu perforacije z vlokom (tamponom) s 7 % alkoholno raztopino propolisa. Dajemo 2krat dnevno. teke ulcerozne stomatide Trikrat dnevno pred jedjo natremo sluznice s 3 do 5 % alkoholno raztopino propolisa. Jemljemo antibiotike in vitamine v celoti. Izboljanje doseemo v 8 do 12 dneh. Bolnik laje sprejema hrano zaradi dobrega protiboleinskega uinka propolisa. aftozni stomatis Zdravimo, kot v prejnjem primeru. Ozdravljenje nastopi po 3 do 8 dneh. laryngitis chronica in rhinopharyngitis cronica

23

Zdravimo z aerosolno inhalacijo 3 do 5 % alkoholno raztopino propolisa v po enkrat dnevno ali vsak drugi dan. Izboljanje nastopi po 2 do 3 inhalacijah. rhinitis cronica atrophica c. foetorezaena En do dvakrat dnevno damo v nos 3 do 5 % spray + en do dvakrat dnevno 5 do 15 % mast nanesemo na gazo. Istoasno prejemamo enkrat dnevno aerosolno inhalacijo 5 % alkoholne raztopine propolisa 10 do 12krat. Hkrati se zdravimo z antibiotiki (streptomicin), vitamini in preparati, ki vsebujejo elezo. zdravljenje po tonsiloektomiji En do tri dni po operaciji, dva do trikrat dnevno pred jedjo v asu 2 do 5 dni jemljemo 5 % vodnoalkoholno raztopino propolisa v obliki spreya. Zmanjajo se boleine pri jedi tekoe kanate hrane. Pooperacijske rane se hitreje in brez komplikacij celijo. branchiektozia Uporabimo propolis v aerosolni inhalaciji dnevno 5 min, v celoti 10krat. Ekspektoracija se postopno zmanja in zredi. bronchides astmoides Bolnikom se izbolja dihanje in ekspektoracija (omehanje sluzi). Stomatologija V stomatologiji uporabljajo propolis za zmanjanje boleine mehkih in trdih delov tkiva v ustni votlini pri kariesu, pri zdravljenju glivinih obolenj, ranic in drugih nalezljivih boleznih. Obolelo mesto osuimo z vato in premaemo z alkoholno raztopino propolisa ali izpiramo usta s ao prekuhane vode, ki ji dodamo 20 kapljic 20 % propolisa v 96 % alkoholu. Izpiramo 2krat dnevno 1 do 2 meseca. Za zdravljenje periodotitisa se uporablja 20 % raztopina propolisa v obliki spraya in ustne vode s propolisom. Obenem se priporoa jemanje ostalih ebelji pridelkov. Po taknem zdravljenju so potrebni le malotevilni operativni posegi. Propolis se je v zobni pasti pokazal, kot uinkovit korigens pri pomankljivosti zobnih etk, ki so narejene iz ivalskih etin. Lete vsebujejo lasne kanalke, v katerih se nahajajo bakterije. Pri ienju zob vnaamo vedno nove bakterije, ki jih potem vtremo v ustno sluznico. Propolis te kanalke zamai, deloma pa zlepi tudi vse naravne in razcefrane aktivne konce etin. Najiro uporabnost ima propolis pri zdravljenju raznih pokodb koe (odrgrine, urezi), ker rano dezinficira in naredi preko rane tanek film, ki prepreuje dostop klicam in pospei zdravljenje rane. Za veje pokodbe pa je uporabneja propolisova mast. Za dezinfekcijo rok lahko uporabimo 10% alkoholno raztopino propolisa ali kremo s propolisom. Propolis v veterini Tudi v veterini s propolisovimi preparati zdravijo mikrobacilozo ovc, mastitis pri kravah, kraste in strini liaj pri ovcah. Nekrobacilozo ovc zdravijo s 15 % propolisovo mastjo. Povoje menjajo na vsakih 6 dni do ozdravljenja. Pri vaginitisu spolne organe operejo z raztopino kalijevega permanganata ali s 5 % raztopino kuhinjske soli. Potem nastavijo povoje z 10 % propolisovo mastjo in jih menjajo vsake dva dni. Ozdravljenje nastopi po 6 do 8 dnevu (z drugimi zdravili pa je potrebno najmanj 10 do 15 dni). Pri virusnih obolenjih (bronhipneumonija, gripa) so doseeni zelo dobri rezultati pri uporabi vodno alkoholne emulzije propolisa.

24

Pri mladih praikih pa je pri dodajanju majhnega procenta propolisa v hrano zaznan izreden prirastek na tei. Po 122 dneh je bila povprena tea praikov 40,3 kg, medtem ko je bila pri kontrolni skupini 23,3 kg. Da bi ugotovili nekodljivo koncentracijo propolisa, so naredili nekatere poizkuse. Ugotovitve so naslednje: Preparati , ki vsebujejo propolis v razmerju 0,1 do 5%, ugodno uinkujejo na organizem. organizem jih dobro prenaa ne povzroajo protireakcij na ivljensko pomembnih organih (jetra, ledvica, vranica) spodbujajo presnovo, kar se odraa na ritmu rasti organizma oiten je njihov zdravilni uinek pri nekaterih boleznih. Alergija Glede na to, da je propolis dosegel uspeh pri zdravljenju niza bolezni, je treba opozoriti na ALERGIJO. Testi so pokazali, da propolis povzroa alergijske reakcije pri priblino 5 % bolnikov. Klinina slika alergije je pri lokalni uporabi propolisa zelo razlina, od rahle rdeine do izrazitih sprememb na koi. Seveda pa s prenehanjem uporabe propolisa alergijske reakcije oslabe in proces se kona z ozdravitvijo. Pri ponovni uporabi propolisa je reakcija praviloma teja in dolgotrajneja, kot prvi. Zato ljudem, ki so opazili alergijske reakcije na propolis, ne priporoamo nadalnje uporabe propolisa.

PRIPRAVA MEDENIH PIJA Iz medu lahko naredimo : 1. Medico 2. Medena sadna vina 3. Desertna ali likerjeva vina 4. Medeni kis 5. Medena ganja in likerje 6. Medene vitaminske napitke 7. Medene limonade

25

MEDICA Medico proizvajajo predvsem kot alkoholno, a manj kot brezalkoholno pijao. Je ena od najstarejih alkoholnih pija. Kot alkoholno pijao so jo uporabljali skoro vsi stari narodi: Asirci, Perzijci, Babilonci, Heleni itd. Tudi pri slovanskih narodih je bila medica zelo cenjena pijaa.V srednjem veku so jo imenovali kraljevska pijaa. V nekem zelo starem zapisu preberemo: " Met (medica) in vino sta boanska, pijaa potrebna pri skrbeh in siromatvu; za ejo sta met in vino bolja od vode in piva ". Kasneje je potronja medice postopno upadala zaradi poveane proizvodnje sladkorja in piva. Medica je ostala cenjena predvsem v deelah, kjer trta ne uspeva najbolje. To so: skandinavske deele, ehoslovaka, Poljska in Rusija. Tudi pri nas se je vasih proizvajalo precej medice, ki je bila po svetu zelo cenjena. V zadnjem stoletju pa se je nanjo skaraj pozabilo. Vrenje medice Alkoholno vrenje ali fermentacija je ivljenjski proces gliv kvasovk. Med vrenjem se spreminja sladkor v etilni alkohol in v ogljikov dioksid, ki uhaja v zrak. V zaetku se glivice v tekoini mono mnoe. To traja dva do tri dni. Nato nastopi tako imenovano burno vrenje. Tekoina je mono skaljena in na povrini nastaja iz uhajajoega ogljikovega dioksida gosta bela pena. Na dno posode se useda rumenkasta usedlina, to so glivice, ki so svoje del opravile in odmrle. Uspeno vrenje je odvisno od raznih fizikalnih in keminih pojavov. Za naglo vrenje je vana toplota. Pri 4 C je vrenje e zelo slabotno.Najprimerneja temperatura je 20 do 25 C. Vija temperatura ni primerna zaradi prehitrega vrenja in tudi slabo vpliva na kvaliteto izdelka. Nadaljnje vrenje ali dozorevanje medice pa mora potekati pri temperaturi, niji od 10C. Predvsem pa mora raztopina, ki jo pustimo vreti, vsebovati dovolj hranil, da se gljivice razmnoe. Za njihovo prehrano in zgradbo so potrebni duik, ogljik, fosfor, kalij, kalcij itd. V neprekuhanih sadnih sokovih je dovolj beljakovin, iz katerih dobe glivice duik. Pri kuhanju medice pa se beljakovine sesirijo in se zberejo v obliki pen na povrini raztopine. Te pene poberemo in zato moramo dodati duik. Najbolji je amonijev metafosfat, ker z njim preskrbimo glivicam tudi potrebni fosfor. Kalij dodamo raztopini v obliki vinskega kamna. Ogljikovi hidrati (sladkorji) nudijo gljivicam ogljik in kisik. Kalcija in magnezija pa je v vodi dovolj. Zaradi tega ni primerna deevnica. Pri izdelavi medice in medenih ali sadnih vin so pri vretju prisotne:

1. jajasta vinska kvasovka (saccharomyces cervisiae) 2. eliptina kvasovka (saccharomyces ellipsoideus) 3. kijasta kvasovka 4. hrukasta kvasovka

Od teh pa sta vani le prvi dve. e se ostale preve razmnoe, dobi pijaa neprijeten, vasih naravnost ogaben okus. V medu pa ive razen prej natetih tudi kvasovke zygosaccharomyces. Spremene lahko 60 do 70% sladkorno raztopino. Morejo pa proizvesti le 1 do 2% alkohola. e hranimo med na vlanem, opazimo, da se na njegovi povrini nabira pena med se kvari. Med, ki je zelo higroskopien, se na povrini navzame vlage in se s tem nekoliko razredi. V tako razredenem medu je zygosaccharomycetom dan pogoj, da se razmnoe in povzroijo alkoholno vrenje. Poleg kvasovk so v medu prisotne tudi bakterije, ki pa lahko ivijo samo v nevtralnem ali lunem okolju, ne pa v kislem. Zaradi tega moramo paziti, da bo tekoina, ki jo

26

nameravamo alkoholizirati, vedno kiselkasta, bodisi prirodno, kot so n. pr. razni sokovi, bodisi umetno, e jo okisamo z vinsko kislino. Da v medeni raztopini, ki jo uporabimo za medico, uniimo vse kvasovke in bakterije, jo dobro prekuhamo. Sedaj ni v raztopini nobenih glivic niti njihovih trosov in moramo dodati kulturo kvasovk, ki daje pri pravem in istern delu jamstvo, da se bo vrenje pravilno razvijalo in da bo dalo dobro pijao. Kvasovke, vinski kvas, lahko nabavimo pri ustanovah (katedra za tehnologijo vina Biotehnike fakultete v Ljubljani), ki se ukvarjajo z njihovo izdelavo, ali pa si jih sami vzredimo. e dobimo kvasovke od ustanove, jih moramo najprej razmnoiti. Raztopimo 120 gr medu v litru vode in kuhamo pol ure, da postane sterilna. Ko se raztopina v pokriti posodi ohladi na 25C, vanjo zlijemo kulturo glivic. Posodo postavimo na toplo mesto (20 do 25C). Tretji dan, ko je povrina pokrita s peno, raztopino zlijemo v ohlajeno medeno raztopino, ki srno jo pripravili za medico. Za domao pripravo kvasovk se ravnamo po naslednjem receptu: Koliina je za pripravo 10 l medice. Za veje koliine medice se koliina sorazmerno povea. 2 kg grozdja (samo jagode) zmekarno, dodamo prekuhano in ohlajeno raztopino 10 dag medu v 1 liter vode in vse to dobro zmeano, damo v 3 do 4 1 kozarec, ki ga pokrijemo s krpo. Kozarec postavimo na zmerno toplo mesto in ga med vrenjem nekajkrat pretresemo. Po 6 do 7 dneh preneha,vrenje in takrat dobimo kvas (majo) za pripravo medice. Priprava medice Za nemoteno in naglo vrenje je vana mnoina medu oz. sladkorja, katerega nameravamo pretvoriti v alkohol. Kvasovke se izvrstno razvijajo v 10 do 15% raztopini. Meja pa je 25 do 30%. e elimo popolnoma povreti tekoino, ki ima ve kot 30% sladkorja, moramo glivice najprej mono razmnoiti v 10 do 15% sladkorni raztopini. ele ez 3 do 4 dni zanemo v obrokih vsak drugi dan dodajati nadaljnjo mnoino sladkorja ali medu, dokler ne doseemo zaelene koncentracije.

Za 100 l medice moramo vzeti 15 do 35 kg medu. 15 do 18 kg medu da nesladko medico medeno vino, 20 do 25 kg zelo pitno sladko medico, 25 do 30 kg pa teko, izredno mono in sladko pijao. e hoemo narediti medico z 13 % alkohola, moramo vzeti 26,25 kg medu na 100 l vode. Uporaben je skoraj vsak med, vseeno je, ali je teko ali kristaliziran. Za medice lahko uporabimo tudi med, ki je skristaliziral v satju. V tem primeru namoimo medeno satje v vodi in ga prekuhamo. Raztopino ohladimo in

27

poberemo z njene povrine voine. e hoemo ohraniti sate nepokvarjene, jih moramo vtakniti v vodo, ki ima najve 55C. V njej jih pustimo toliko asa, da se izlui ves med. Mnoino medu v tekoini doloimo s saharometrom ali s sveim kurjim jajcem. e jajce moli iz razstopine za dvodinarski kovanec, je 26 % sladkorja ali medu. Po vretju bi dobili medico, ki bi vsebovala 13 % alkohola. Za kuhanje medice uporabljamo bakren kotel ali emajlirano posodo. Paziti moramo, da se med na dnu posode ne prismodi in da nam ne prekipi. Raztopina mora vreti eno do poldrugo uro. Sproti odstranjujemo peno in dolivamo izparjeno vodo. Dodamo 50 gr amonijevega metafosfata in 50 do 100 gr vinske kisline na 100 l raztopine. Diee snovi dodajamo zato, da bi medica izgubila duh po vosku in medu. Kot zaimbe uporabljamo: cimet, nageljnove bice, mukatni oreek, vijoline korenine, romarin, korenino tropskega drevesa Illicium, koriander itd. Zmes diav mora biti seveda v harmoninem sorazmerju. Diave stresemo v platneno vreico, ki jo vtaknemo v sod v asu burnega vrenja.Pri prvem pretakanju vreico odstranimo. Lahko pa potopimo diave v vreici za 10 min v vroo raztopino. Pogosto se doda tudi 100 do 200 gr hmelja na 100 1 raztopine v platneni vreki med kuhanjem ali pa v asu burnega vrenja. e nimamo dovolj velike posode za kuhanje vse raztopine naenkrat, lahko vsebino razdelimo, toda vedno v enakem sorazmerju vode, medu in diav. Posoda za pripravo medice Za vrenje in dozorevanje medice so najprimerneji leseni sodi, v katerih je bilo prej vino. Popolnoma neuporaben je sod, v katerem je bil prej kis, kajti v njem bi se medica skisala. Vsak stareji sod je treba najprej dobro umiti z mrzlo vodo in nato e s toplo. e bi najprej nalili v sod toplo vodo, bi se doge hitro napele, v reah med dogami pa bi ostalo mnogo umazanije. Vsak tak oien in umit sod moramo pred uporabo e zaveplati z enim ali dvema trakovoma vepla. Preden nalijemo vanj medico, ga znova poplaknemo s isto vodo. Nov sod najprej napolnimo z mrzlo vodo, potem pa ga po nekaj dneh zaparimo s pomojo kotla za kuhanje ganja ali operemo z vroo vodo. Nato sod napolnimo z razredeno vepleno kislino (na 100 l damo 1 do 1 in pol litra veplene kisline). Po 10 dneh sod izpraznimo in ga napolnimo z vroo 5 do 6 % raztopino sode. Zatem sod poplaknemo z vroo vodo in nazadnje e enkrat z mrzlo. Le tako obdelan sod ne bo vplival na kvaliteto in barvo medice. Sodov, ki so impregnirani s parafinom, ne smemo prati z vroo vodo. Nov sod samo oplaknemo z mrzlo vodo in je takoj uporaben za pripravo pijae. Za manje koliine medice lahko uporabimo steklene posode, tako imenovane demione ali pletenke. Pred sodi imajo to prednost, da se dajo mnogo bolje oistiti. istoa pa je pri vrenju prvi pogoj za dobro pijao. Za prvo, burno vrenje, napolnimo posode samo do treh etrtin. Sod zamaimo s kipelno veho. Dokler je medica v sodu, mora biti sod ves as zaprt s kipelno veho, zaradi stalnega tihega vrenja. Sod z medeno raztopino moramo postaviti v prostor s temperaturo 20 do 25C. Tukaj pustimo sod tako dolgo, dokler ne preneha burno vrenje. To je 10 do 14 dni. Vrenje vedno bolj zavira naraajoa mnoina alkohola in ogljikovega dioksida, ki zastrupljata glivice. Zato moramo pri prvem pretakanju (14 dni po koncu burnega vrenja prenehanja izhajanja mehurkov iz kipelne vehe) tekoino prezraiti medico oistimo ogljikovega dioksida. Vrenje se tako znova okrepi. e medice dalj asa ne pretoimo, e jo pustimo na sesedlih glivicah, postane grenka. Malo grenak okus ima medica pri prvem pretakanju. Za prvo pretakanje si pripravimo manji sod od prvega. Postavimo ga v prostor s temperaturo do 10C. Prostor ne sme biti preve vlaen (medica dobi zatohel okus zaradi

28

plesni na sodu) in ne preve suh (skozi pore v sodu izhlapi preve medice). Pretakamo tako, da se medica dobro prezrai. Sedaj mora biti sod poln, toda e vedno mora imeti kipelno veho. ienje traja 2 do 3 mesece. Nastopi drugo pretakanje. Sedaj morarno paziti, da pride pri pretakanju medica im manj v dotik s zrakom. Cev v drugen sodu je isto pri dnu. Sod napolnimo do vrha in zopet nastavimo kipelno veho. Proces ienja in dozorevanja medice nadziramo vsak mesec. Ko jemljemo vzorce medice iz soda, moramo ravnati zelo previdno, predvsem pa paziti na istoo. Obriemo rob odprtine s isto brisao, namoeno v razredenem piritu, in ele nato vtaknemo v sod stekleno cevko ali sesalo. Sedaj izvleemo nekaj medice, si ogledamo proti svetlobi njeno barvo in kalnost, poskusimo, e se morda ne kvari, ter tako nadzorujemo proces dozorevanja. Potem sod znova dolijemo, ga zapremo s kipelno veho, zalijemo rob s parafinom ter ga pustimo pri miru. Popravljanje medice Koliina dodatkov je za 100 l medice. 1 . Medica, je ista, a se ne iskri. a) Z elatino in taninom Iz soda vzamemo pol litra medice, v njej raztopimo 10 gr tanina in jo zlijemo nazaj. Potem manjo koliino vode segrejemo do 60C in raztopimo 10 gr elatine. Poakamo, da se zmes ohladi na 18 do 20C in zlijemo v sod. V medici se narede usedki, ki odstranijo komaj opazni kale. Medica je popolnoma ista ez en mesec. b) Z jajnim beljakom in taninom Iz soda vzamemo nekaj medice, raztepemo beljak dveh jajc in stepeni sneg stlaimo v sod. Istoasno razpustimo v drugi posodi 5 gr tanina in ga tudi zlijemo v sod. 2. Preve kislo a ne skisano medico popravimo s fino razdrobljeno plavljeno kredo (kalcijev karbonat). 3. Nekoliko kiselkasto ali medlo medico, kar je znak, da je v medici malo alkohola, lahko popravimo s prevretjem. Medici dodamo sladkor ali prekuhano medeno raztopino in isto kulturo glivic v veji koliini, da je vretje imprej konano. Prevretje mora potekati v nepolnem sodu. Nadalje pa postopamo kot z mlado medico . 4. e je medica prazna, to se pravi brez znailnega okusa, kar je znak, da se je ves med spremenil v alkohol, ji moramo dodati sladkor, a nikakor ne medu. Sladkor nasujemo v platneno vreico in jo obesimo v sod. Preden medico pretoimo v steklenice, se prepriamo, ali je dovolj povreta. Pol litra medice zlijemo v litrski steklenico, ki jo pustimo en teden nezamaeno v toplem prostoru. e se pri preizkunji skali, jo pretoimo v ist sod in jo med pretakanjem zraimo. ele ko se oisti ali ko jo umetno oistimo, jo pretoimo v steklenice. Steklenienje medice Steklenice, v katerih bo medica, umijemo z 2% sodo in jih dobro splaknemo. Pretakamo pa brez presledka, da se usedline ne zvrtinijo in ne skalijo medice. Pri tem moramo paziti, da pride medica im manj v dotik s zrakom. Gumijasto cev porinemo do dna steklenice. Steklenice zamaimo s plutovinastimi zamaki, ki jih prej oparimo, da se zmehajo. Zamaki v steklenici morajo biti vedno vlani, zato morajo steklenice leati. Skladiimo v suhem hladnem prostoru z malo svetlobe. Najbolje je, da so steklenice iz obarvanega stekla. Da zamaki ne plesnijo, jih oblijemo s ebeljim voskom. Ko se steklenica odpre, jo je potrebno v nekaj dneh izprazniti, ker se drugae medica pokvari (kot vino).

29

Recepti za razne vrste medic Pri pridelavi medic z domaimi kvasovkami moramo dodati nekaj manj vode, ker je koliina dodanih droi veja. Kuhamo obiajno 1 uro in pol, odvisno od koliine raztopine. Svetla medica I Potrebujemo 3,5 kg medu in 12 l vode. V posodo obesimo platneno vreko, v kateri so tiri narezane limone brez pek, 5 gr kardamoma, 10 gr cimeta in 3 do 4 nageljnove bice. Dodamo tudi 10 gr amonijevega metafosfata. Svetla medica II Kuhamo 10 kg svetlega medu, 50 l vode in 200 gr hmelja. Dodamo e 12 gr stolenih vijolinih korenin, 3 do 4 zrna kardamoma in 25 gr amonijevega metafosfata. Svetla medica III 15 kg medu, 70 l vode, 35 gr amonijevega metafosfata, 20 gr vinske kisline, 12gr nageljnovih bic, 36 gr cimeta, 3 gr ingverja in 3 gr kardamoma. Rdea medica Kuhamo 15 kg medu, 50 l vode in 200 gr hmelja. Dodamo e 25 gr amonijevega metafosfata, 20 gr vinske kisline, 12 gr cimeta, 12 gr nageljnovih bic in kardamoma. Za barvo opraimo sladkor in ga primeamo k medu. Podolska medica Dve uri kuhamo 40 kg medu, 120 l vode in 200 do 400 gr hmelja. V vreki dodamo 50 gr vijolinih korenin in kardamoma. Nazadnje dodamo e 50 gr amonijevega metafosfata in 20 gr vinske kisline. Kapucinska medica Zmeamo 1 del medu na 2 dela vode. Na 100 l dodamo v vreki 100 gr hmelja, 10 gr mukatnega oreka in ingverja. Dodamo e 100 gr amonijevega metafosfata in 50 gr vinske kisline. Kraljevska medica Med mora biti iz sadnega drevja ali lipe iz devikega satja. Na 26 kozarcev medu nalijemo 15 kozarcev vrele vode. Oznaimo, do kam sega raztopina, in dodamo 13 kozarcev vode. Kuhamo, dokler ne povre dodana voda. V vreki dodamo 36 gr hmelja, po 2 gr ingverja, cimeta in nageljnovih bic. V tekoino zlijemo e 3 kozarce aja, pripravljenega iz 12 gr posuenih listiev (aj). Dodamo 20 gr amonijevega metafosfata. Medica zori dve leti.

30

Litavska medica Na en del medu odmerimo dva dela vode. Med kuhanjem dodamo na 100l raztopine 150 gr bezgovih jagod in 100 gr cvetov rnega bezga. Domaa medica Za 30 l pijae vzamemo 5 do 6 kg medu in 2 l malinovega ali borovnievega soka. V raztopini e kuhamo: med tremi prsti hmelja, pomaranne lupine, malo cimeta in nageljnovih bic.

MEDENA VINA Diee medeno vino To je vino z zelo veliko mnoino alkohola, ki je sicer sladko, vendar nekoliko greni. Po okusu je podobno znanemu Italijanskemu vermutu. Izdelujemo ga iz dobrega medenega sadnega vina, ki je e dozorelo. Naredimo alkoholni ekstrakt iz 3 l istega alkohola, v katerega namoimo za dva dni zmes iz pol kg navadnega ali rimskega pelina, 120 gr gentianove korenine, 40 gr gozdnega korena (angelika), 15 gr nageljnovih bic, 10 gr kardamoma in 30 gr komarka (foeniculum). Esenco zmeamo s 25 l vina ali medice, v katerije bilo raztopljenega 12,5 kg sladkorja. To potem prilijemo k ostalemu vinu da je 100 l sod poln. umea medena vina 1 . V 10 l vode raztopimo 1 kg medu in kuhamo pol ure. Ohlajeni raztopini dodamo kulturo kvasovk in jo po 2 do 4 dneh, ko tekoina mono vre, pretoimo v steklenice. Steklenice zamaimo, zavarujemo z ico in odnesemo v hladen prostor, da se medica popolnoma sisti. Steklenice morajo biti iz monega stekla. Dodamo lahko nekaj kapljic limonovega olja ali sok treh limon. 2. V steklenico nalijemo 4/6 l dobrega jabolnega mota ali medice in jo dopolnimo z 0,4 dcl konjaka ali brendija in z medeno raztopino. Medeno raztopino naredimo iz 120 gr medu, 1 dcl vode in to kuhamo pol ure. Ko dodamo 2 gr sode bikarbone in 2 gr vinske kisline, steklenice zamaimo. 3. V steklenico nalijemo 5/6 l dobrega sadnega vina ali medice. Dodamo 1 dcl medene raztopine, narejene iz 60 gr medu in o,7 dcl vode, 10 gr ruma, 5 gr sode bikarbone in 5 gr vinske kisline.

KIS Zgodi se, da se medica ali medno sadno vino, e niso posode, v katerih hranimo pijao, vedno polne, skisa. Kadar ugotovimo, da se medica kisa, jo prenesemo v prostor s temperaturo 20 do 30C in dodamo nekaj zaparjenih bukovih oblancev. Proces kisanja traja e kaknih 14 dni. e je kis preve rde, mu vzamemo barvo tako, da mu na vsakih 10 l primeamo priblino 2 gr organskega oglja. Drugi dan ga precedimo skozi gost filter.

MEDENI LIKER Potrebujemo: 1 kg medu, 1 l destilirane vode, 1 l alkohola in 3 dag malinovega izvleka. V alkohol zlijemo izvleek in nato med, ki ga prej dobro raztopimo v vodi. Dobljeno tekoino dobro premeamo, nalijemo v steklenice in postavimo na primerno hladen prostor.

31

BREZALKOHOLNI MEDENI NAPITKI Hidromel Hidromel je mednovitaminski koncentrat. V petlitrski posodi prekuhamo vodo in jo ohladimo. Dodamo 1 kg medu in 10 do 15 dag cvetnega prahu. Potem raztopino prelijemo v pletenko in hranimo 10 dni na 30C, nakar prenesemo na hladneje mesto. Po koncu vrenja (od 3 do 4 mesece) je proizvod gotov in kot napitek zelo prijetnega okusa in znatne zdravilne vrednosti. Posebno se priporoa pri avitaminozi. Vsebuje okoli 14% alkohola. Jabolni medeni sirup proti kalju V posodo damo 2 jabolki, 10 suhih fig, jedilno lico borovih vrikov, vejico romarina in materine duice, nalijemo liter vode in kuhamo, da se jabolka razkuhajo. Kuhano ohladimo, precedimo s pritiskom in dodamo med. ipkov vitaminski napitek z medom V vejo posodo stresemo lico zdrobljenega suhega ipka, predhodno opranega v mrzli vodi, dolijemo ao in pol vode in kuhamo 10 min. Pokrito posodo postavimo na toplo za 10 do 12 ur. Precedimo in dodamo lico medu. Popiti moramo v 12 do 24 urah. Odraslim se priporoa 2 ai dnevno, otrokom pa ena. Medeni sok z mlekom V posodo damo pol ae soka (vinja, malina, pomarana), lico medu, lico limoninega soka, poldrugo ao mleka in vse to dobro zmeamo. Jajno medeno mleko Potrebujemo: 1/2 l mleka, 1/8 l sladke smetane, 20 g sladkorja, 2 rumenjaka in 3 lice medu. Rumenjake, sladkor ter med dobro razmeamo prilijemo ohlajeno mleko in stepeno sladko smetano. Vse skupaj razmeamo, postavimo v hladilnik in po eni uri zopet razmeamo in nalijemo v kozarce. Dodamo kocko ledu in okoladne mrvice. Jogurtov napitek Potrebujemo l jogurta, 100 gr jagod, borovnic ali malin in 4 lice medu. Vse sestavine v mealniku zmeljemo in serviramo. Vitaminski medeni sok Zmeamo rumenjak s 6 licami medu, dodamo pomaranni in slivov sok, v koliini do 1 l. Pijaa za oferje Pripravimo jo iz ene etrtine sadnega soka in treh etrtin medu. Za okrepilo in odejanje se ta pijaa razredi s 4 do 5 deli vode. Utrujen ofer postane sve e po 10 min in ostane tak ve kot dve uri, e popije 3do 5 dcl te pijae. Medene limonade Penea limonada 1 kg medu raztopimo v 10 l vode. Raztopino nalijemo v steklenice z monimi stenami (od sodavice ali limonade). V vsako steklenico damo 2 gr vinske kisline in 2 gr sode bikarbone, jih hitro zamaimo, pretresemo in spravimo na hladen prostor. 2 . est lic medu raztopimo v enem litru mlane vode in dodamo sok ene limone ali kak drug sadni sok. Nato pijao ohladimo.

32

3. V enem litru vrele vode raztopimo 2 kg medu. Medici dodamo sok 8 do 10 limon, jo prekuhamo in precedimo. Ko se ohladi, jo pretoimo v patentne steklenice in steriliziramo v pari. Pred uporabo tako limonado razredimo v primerni koliini vode.

UPORABA MEDU V GOSPODINJSTVU

Ker se pri kuhanju in peenju uniijo dragoceni fermenti in lahko hlapljive arome, se priporoa, da med uporabljamo imve v naravni obliki ali pa kot sladilni dodatek k e kuhanim in na dopustno toploto ohlajenim jedilom. Za lajo ocenitev hranljive vrednosti medu v odnosu na druga ivila je naslednja primerjava: 1 l mleka = 665 kalorij 1 kg mesa = 1330 kalorij 20 kom jajc = 1590 kalorij 1 kg kruha = 2170 kalorij 1kg medu = 3150 kalorij 1 kg sladkorja = 3900 kalorij Medena smetana 10 dag sladke smetane stepemo v trd sneg, primeamo 2 lici medu, 1 lico sladkorja in malo vanilijevega sladkorja. Medeni jogurt Mleko segrejemo na 70 do 75C pasteriziramo, da s tem uniimo glivice divjega mlenega kisanja. Primeamo med z izrazitim okusom in aromo (ajdovec). Koliino dodanega medu je potrebno preizkusno ugotoviti glede na okus in kislost dobljenega jogurta. Ko se mleko z medom ohladi na 40C, ga cepimo s kupljenim jogurtom in pustimo en dan. Medeni jogurt je gotov. Sadno medena kaa s kosmii Potrebujemo 3 lice mleka ali pol lonka jogurta, 3 lice kosmiev (ez no namoeni v 9 licah vode), 1 nastrgano jabolko, 1 lico medu in sok pol limone. Vse dobro premeamo in serviramo. Sladoled z medom Potrebujemo: 1 kozarec medu, 2 kozarca sladke smetane, 2 kozarca mleka, 3 rumenjake, strok vanilije ter 1/2 kozarca narezanih lenikov. Lenike prepraimo, nareemo ter skuhamo v mleku z vanilijo. Rumenjake dobro premeamo, zlijemo v mleko in skuhamo v pari, da se zgoste. Ko se zmes ohladi, dodamo stepeno sladko smetano z medom, premeamo in postavimo v zmrzovalnik. Kumare z medom Mlade, srednje velike kumare razreemo na kolute in na vsak kg dodamo 20 do 30 dag medu. Zmeamo in pustimo stati nekaj ur pred jedjo. Medeni kostanj Kuhan kostanj olupimo in obelimo, nakar ga dobro zmekamo. Na vsake tri lice zmekanega kostanja dodamo eno lico tekoega medu ter vse skupaj dobro premeamo. Zmes namaemo na kruh.

33

PEENJE Z MEDOM

Nadevana jabolka Jabolka operemo, pri muhi izreemo luknjo in odstranimo peke. Pripravimo nadev iz masla, medu, orehov, rozin in cimeta. Jabolka napolnimo z nadevom in jih damo v peka v katerem je malo vode. Peemo, dokler jabolka niso peena. Serviramo toplo ali hladno.

Medene truke 15 dag sladkorja 2 jajci 2 lici medu 3040 dag moke pol zavitka pec, praka 10 dag orehov 10 dag rozin Cimet Vmeamo sladkor, jajca rozine in grobo zrezane orehe ali lenike. Iz testa oblikujemo 4 cm iroke truke, jih damo na pomaen peka ter speemo. Ohlajene zreemo na tanje rezine, jih povaljamo v sladkorni moki in hranimo v zaprti ploevinasti posodi. Trirogo pecivo 3 jajca 25 dag moke 1 liko kumine like soli 10 dag medu Vse to meamo, dokler se testo ne prijema na prste. Testo pustimo stati nekaj ur. Razvaljamo ga na 3 mm debeline in naredimo kroge, ki jih previjemo v trioglate oblike. Vremo jih v slano, kipeo vodo. Vodo odlijemo, testo posujemo s sladkorjem in prelijemo z medom. Nakar pecivo vstavimo vpeico za 15 do 20 minut. Medeno testo 30 dag moke 3 jajca 5 dag medu 8 dag olja sok ene pomarane ali limone

34

limonina lupine Moko, jajca in med mesimo 15 min. Dodamo olje, limonin sok in lupino. Po eni uri razvaljamo testo na 2 mm debelo in naredimo kroge, ki jih zvijemo in vremo v vrelo olje. Ko dobijo lepo rumeno barvo, jih vzamemo ven in jih potrosimo s sladkorno moko. Medeno pecivo I 3 jajca 8 dag sladkorja 5 dag rastlinske masti ali 4 dag olja 3 jajca 20 dag rne moke nastrgana lupina ene limone Zmeamo med in olje, dodamo rumenjake in nato e sladkor, moko, limonino lupino in sneg iz beljaka. Testo peemo v pekau na blagi temperaturi 20 do 25 min. Medeno pecivo II 2 skodelici moke 3 beljake 3 rumenjake pol skodelice sladkorja pol skodelice olja pol skodelice medu pol skodelice rozin 2 kavni liki sesekljane limonine lupine 10 celih olupljenih mandljev 1 pecilni praek 1 liko zmletega cimeta etrt like pecilnega praka etrt like soli 4 like instant ali prave kave V srednje veliki skledi zmeamo moko, pecilni praek, sodo in zaimbe.V veliki pa zmeamo rumenjake in sladkor, dokler na postane zmes rahlo penasta. V liki kropa raztopimo kavo in jo dodamo testu skupaj z oljem in medom . Temeljito zmeamo. Nato v to narahlo zameamo moko z zaimbami.Pomeamo rozine z dvema licama moke in jih dodamo testu. Konno stepemo beljake in jih tudi dodamo testu. Vse vlijemo v pomaen in z moko posut peka. Na vrhu okrasimo s celimi mandlji. Peemo, dokler se na no, ki ga zasadimo v sredo testa,ne prime ni testa. Ko se shladi, zreemo v poljubne kose, ki jih lahko oblijemo s sirupom. Medena torta Z metlico stepemo 3 jajca, 4 rumenjake, 15 dag sladkorja ter malo limonine lupine v penasto meanico. Vanjo vmeamo trd sneg, stepen iz tirih be1jakov, in nazadnje e 10 dag moke. Iz zmesi speemo 6 do 7 tortnih plo. Nadev pripravimo tako, da raztopimo 30 dag sladkorja v poldrugem dcl vode in raztopino kuhamo, da se potegne v kaplje. Tako zgoeni raztopini dodamo 30 dag medu in meamo dalje. Poleg tega pripravimo sneg iz 7 beljakov in mu prilijemo vrelo raztopino medu in sladkorja. Snov meamo v posodi, ki je napolnjena z vrelo vodo, da se zgosti in ji primeamo 30 dag zmletih orehov. Z nadevom namaemo tortne ploe in jih zloimo v torto. Torto prelijemo s poljubnim ledom in potrosimo z zrezanimi orehi.

35

Rulada s skutnomedenim nadevom Testo: 4 jajca 80 g sladkorja 100 g moke za noevo konico pecilnega praka papir za peka in desko nadev: 200 g suhe skute 100 g medu 1 1/2 dl sladke smetane 2 zavitka kremfiksa 1 zavitek vanilina

V kotliek vlijemo jajca, dodamo sladkor in postavimo v lonec s toplo vodo. Jajca ter sladkor v kotliku stepamo, da se spenijo, narastejo in zgostijo. Odstavimo in stepamo, dokler se zmes povsem ne ohladi. S kuhalnico primeamo presejano moko s pecilnim prakom. Peka obloimo s papirjem in ga na tanko namaemo z maobo. Nanj zvrnemo testo in ga enakomerno razmaemo za dober centimeter debelo. Peemo 15 do 20 min. Testo mora biti spodaj in zgoraj enakomerno zapeeno. Med peko pogrnemo desko z drugo polo papirja in ga potresemo s sladkorjem v prahu. Nanj zvrnemo peeno testo. Previdno odstranimo papir, na katerem se je testo peklo. Z novim papirjem vred e vroe testo zvijemo v rulado. Pripravimo kremo iz pretlaene skute, medu, vanilina, stepene sladke smetane in kremfiksa. Ohlajeno testo previdno odvijemo, ga na tanko namaemo s kremo, ponovno zvijemo in potresemo s sladkorjem v prahu. Medenjaki 25 dag medu 2 celi jajci 12 dag sladkorja pol lice sode bikarbone 12 dag masla cimet , klinki 70 dag moke mandeljni , orehi , leniki Med, maslo in sladkor prekuhamo in malo ohladimo. Dodamo 50 dag moke in zmeano pustimo, da se ohladi. Ostalo moko stresemo na desko, dodamo zmes, jajca, cimet, klinke, sodo in naredimo testo. Testo oblikujemo v kao, razreemo in oblikujemo medenjake. Sredino medenjaka premaemo s stolenim beljakom in prilepimo mandelj, lenik ali polovico oreha. Peemo na pekau, premazanim z voskom, v ne preve vroi peici. e tople oblijemo z glazuro iz kuhanega sladkorja. Serviramo po nekaj dneh, ko se zmehajo.

36

Nadevane medenjake pa naredimo tako da testo razvaljamo, razreemo in polovico medenjakov obloimo z nadevom. Ob robovih jih premaewo z jajcem in po dva zlepimo skupaj. Po vrhu jih premaemo z jajcem in potresemo z drobno zrezan