boštjan kerbler - nova-uni.si

Pisanje znanstvenih in strokovnih člankov

Pisanje znanstvenih in strokovnih člankov dr. Boštjan Kerbler, urednik

Boštjan Kerbler


Delati, končati, objaviti.

To work, to finish, to publish.Michael Faraday

Objavi ali propadi.

Publish or perish.

Postanite vidni! Postanite opaženi! PIŠITE in OBJAVLJATE! Omogočite odprti dostop (open access) vsem in delite objave.


KATEGORIJE ČLANKOV

1.znanstveni članek• izvirni/primarni/raziskovalni znanstveni članek• pregledni znanstveni članek• kratki znanstveni prispevek

2.strokovni članek

V sistemu COBISS ima vsak o navedenih tipov člankov svojo oznako, in sicer pomeni oznaka:

1.01 izvirni znanstveni članek1.02 pregledni znanstveni članek1.03 kratki znanstveni prispevek1.04 strokovni članek


KATEGORIJE ČLANKOV

Znanstveni članek izvira iz znanstvenega raziskovanja in izhaja iz znanstvene teorije ali problema. Znanstveni članki so pred objavo recenzirani. Objava v znanosti velja samo, če je bila recenzirana Recenzenti so vodilni strokovnjaki s področja, ki ga članek obravnava.

Strokovni članek se od znanstvenega razlikuje po tem, da splošno obravnava neko temo ali problem iz stroke, pogosto iz prakse. Strokovni članek predstavi že znano, s poudarkom na uporabnosti rezultatov in širjenju znanja. Strokovni članki izražajo strokovno, na pa znanstveno stališče avtorja. Strokovni članki niso recenzirani. So pa za stroko izjemnega pomena.


KATEGORIJE ČLANKOV

Izvirni znanstveni članek prinaša rezultate avtorjevega samostojnega ali skupinskega raziskovalnega dela. Njegova značilnost je, da prinaša nova odkritja oziroma spoznanja.

Izvirni znanstveni članki morajo zadostiti naslednjim pogojem: (1) izvirnost opredelitve in/ali obravnave problema; (2) postavitev hipotez(e) in razgrnitev argumentov ali opredelitev problemskega področja; (3) uporaba znanstvenega aparata (citiranje, reference iz znanstvene literature); (4) kritična presoja relevantne svetovne znanstvene literature – širok znanstveno-teoretični okvir in razprava, pri kateri so avtorjeve ugotovitve vpete v dosedanja, zlasti najnovejša znanstveno-teoretična spoznanja; (5) avtorjev prispevek k teoriji in/ali obravnava »policy issues« ter jasno izražena avtorjeva stališča; (6) jasni zaključki (ne povzetki!), predvsem z vidika kritične presoje avtorjevih ugotovitev.


KATEGORIJE ČLANKOV

Pregledni znanstveni članek temelji na avtorjevi poglobljeni in izčrpni analizi vse pomembne relevantne in novejše znanstvene literature o določeni temi oziroma problemu. V njem avtor kritično primerja dognanja različnih avtorjev, katerih rezultati so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano kritično razsoja o njihovi veljavnosti ter izraža svoja lastna znanstvena stališča. Pregledni znanstveni članek je pomemben avtorjev prispevek k znanstveni teoriji problema, ki ga analizira. Dober pregledni članek je več kot samo opisno naštevanje najdb različnih raziskav. Namesto tega mora tak članek rezultate in ideje iz številnih člankov smiselno povzeti tako, da ponudi novo perspektivo ali razumevanje ali da izzove razpravo na tem področju.


Prvi pomemben vidik pri izboru revije je jezik revije, s tem pa tudi, kako širok bo bralski krog našega članka. Članek v slovenskem jeziku pomeni ožji krog bralcev, angleški jezik svetovni krog bralcev. Odvisno komu je članek namenjen oziroma katere bralce želite pritegniti.

Drugi pomemben vidik pri izboru revije je orientiranost revije, ki mora biti orientirana v objavo vsebine oziroma tematike, s katero se ukvarjamo v članku. Najprej si zato zelo podrobno preberete usmeritve revije in področja, ki jih obravnava določena revija (aims and scope), preden jo dokončno izberete.

Tretji pomemben vidik je kakovost revije, ki se kaže v njeni odmevnosti (citiranosti) in prepoznavnosti. Pri strokovni reviji se kaže predvsem v tem, kdo revijo izdaja (na primer ugledna strokovna združenja), kako dolgo že izhaja, kdo v njej objavlja (na primer priznani strokovnjaki).

IZBOR REVIJE


IZBOR REVIJE

Kakovost znanstvenih revij nam zagotavljajo razne zbirke oziroma baze ali neke vrste spletne knjižnice, ki hranijo elektronske različice revij oziroma člankov. Seznam mednarodnih bazo podatkov, v katere so vključene znanstvene revije je na povezavi: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-bibl-baze.html

http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/2016/ser-slo.html

Najpomembnješi bazi, v katere so lahko (na podlagi predhodne rigorozne evalvacije in ugotavljanja kakovosti) vključene znanstvene revije, sta bazi Web of Science in Scopus (obe sta vidni na vrhu seznama, ki je dostopen na omenjeni povezavi). Obe bazi vključene revije vsako leto indeksirata. Indeksacijo vsake revije vsaka od obeh omenjenih baz izvede na podlagi ugotavljanja citiranosti. Indeks, ki določa število citatov, se pri bazi Web of Science imenuje impact factor (faktor vpliva), pri Scopusu pa SNIP. Na podlagi višine indeksa so revije razvrščene hierarhično glede na pomen v štiri skupine (četrtine). Najvišja (najbolj elitna) je prva četrtina, najnižja je četrta četrtina. Na seznamu na omenjeni povezavi so tudi oznake A‘‘, A‘ in A1/2. Prva pomeni, da predstavlja objava v takšni reviji izjemen znanstveni dosežek, druga zelo kakovosten dosežek in tretja pomemben znanstveni dosežek. S klikom na ikono pod temi oznakami, se prikažejo vse revije izbranega področja (naravoslovje/družboslovje/humanistika). Tu lahko ugotovite, objava v kateri reviji vam „prinese največ“, na levi strani pa so za lažje iskanje revij še podpodročja (na primer pri družboslovju so to law, management itd.). Poleg dveh najvplivnejših baz na svetu (Web of Science in Scopus) so na omenjeni povezavi vidne še druge baze, ki sicer revij ne indeksirajo, a so pomembne predvsem zato, ker omogočajo vidnost objav in znanstvenih dognanj, ki so predstavljene v teh objavah, torej širjenje znanja, s tem pa omogočajo in spodbujajo napredek in razvoj naše družbe.

http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Kateg-medn-bibl-baze.html

http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/seznami_za_mednarodne_baze/2016/ser-slo.html


IZBOR REVIJEPRIMERI SLOVENSKIH REVIJ (Pravo)

Znanstvene revije:

Zbornik znanstvenih razprav

http://www.pf.uni-lj.si/en/publisher/zzr-33190/current-issue-33200/

Lexonomica

http://journals.um.si/index.php/lexonomica/about/editorialPolicies#custom-0

Strokovne revije:

Pravna praksa

https://www.gvzalozba.si/revije/revija-pravna-praksa-2

Davčno-finančna praksa

http://www.davcni-institut.com/renew/index.php/2011-03-31-04-23-33

Odvetnik

http://www.odv-zb.si/predstavitev/revija-odvetnik

Pravnik

http://www.revija-pravnik.si/o-reviji-pravnik.html

Delo in delodajalci

http://delavciindelodajalci.com/

http://www.pf.uni-lj.si/en/publisher/zzr-33190/current-issue-33200/

http://journals.um.si/index.php/lexonomica/about/editorialPolicies#custom-0

https://www.gvzalozba.si/revije/revija-pravna-praksa-2

http://www.davcni-institut.com/renew/index.php/2011-03-31-04-23-33

http://www.odv-zb.si/predstavitev/revija-odvetnik

http://www.revija-pravnik.si/o-reviji-pravnik.html

http://delavciindelodajalci.com/


Znanstvene revije:

Urbani izziv

http://urbani-izziv.uirs.si

Geodetski vestnik

http://www.geodetski-vestnik.com

Gradbeni vestnik

http://www.zveza-dgits.si/gradbeni-vestnik

Revija AR Arhitektura

http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2577

Managament

http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231.htm

Strokovne revije:

Urbani izziv, strokovna izdaja

http://urbani-izziv.uirs.si/sl/Strokovnaizdaja.aspx

IZBOR REVIJEPRIMERI SLOVENSKIH REVIJ (Pravo in management nepremičnin)

http://urbani-izziv.uirs.si/

http://www.geodetski-vestnik.com/

http://www.zveza-dgits.si/gradbeni-vestnik

http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2577

http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231.htm

http://urbani-izziv.uirs.si/sl/Strokovnaizdaja.aspx


SCIENCEDIRECT (dostopen v NUK-u, članice Univerze Ljubljana (UL)):

http://www.sciencedirect.com/

EBSCOHOST (dostopen v NUK-u, članice UL):

http://home.izum.si/izum/ft_baze/eifl_direct.asp

PROQUEST (dostopen v NUK-u, članice UL):

http://home.izum.si/izum/ft_baze/proquest.asp

SCOPUS (dostopen na NU, dostopen v NUK-u, članice UL):

http://www.scopus.com/search/form.url

WOS (dostopen v NUK-u, članice UL):

http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.asp

SPRINGERLINK (dostopen na NU, dostopen v NUK-u, članice UL):

https://link.springer.com/advanced-search

SAGE (dostopen na NU, dostopen v NUK-u, članice UL):

https://journals.sagepub.com

BASE (prosto dostopen):

https://www.base-search.net/Search/Advanced

DOAJ (prosto dostopen):

http://www.doaj.org/

CEEOL (prosto dostopen):

http://www.ceeol.com

GOOGLE SCHOLAR (uporabljajte bolj izjemoma, je dostopen od povsod)

http://scholar.google.si/

IZBOR REVIJEISKANJE LITERATURE PO MEDNARODNIH BAZAH

http://www.sciencedirect.com/

http://home.izum.si/izum/ft_baze/eifl_direct.asp

http://home.izum.si/izum/ft_baze/proquest.asp

http://www.scopus.com/search/form.url

http://home.izum.si/izum/ft_baze/wos.asp

https://link.springer.com/advanced-search

https://journals.sagepub.com/

https://www.base-search.net/Search/Advanced

http://www.doaj.org/

http://www.ceeol.com/

http://scholar.google.si/


STRUKTURA IZVIRNIH ZNANSTVENIH ČLANKOV

Izvirni znanstveni članki so lahko empirični ali teoretsko-analitični (deskriptivni). V pravni znanosti so pogostejši teoretsko-analitični (deskriptivni), na področju managementa nepremičnin pa prevladujoč način raziskovanja empirični, zato so najpogosteje izvirni znanstveni članki empirični.

Izvirni znanstveni članki, ki temeljijo na empirični raziskavi, imajo pogosto predpisano strukturo (A)IMRAD, ki je predstavljena v nadaljevanju.



Večina izvirnih znanstvenih člankov, ki temeljijo na empiričnih raziskavah, ima strukturo (A)IMRAD:

NaslovAbstract (izvleček/povzetek – lahko je razlika izvleček kot abstract, povzetek pa summary)Introduction (uvod)Theory (teoretično ozadje)Methods (metode) Results (rezultati)Discussion (razprava/diskusija)Conclusion (sklep) References (viri in literatura)




Naslov

Naslov naj ne bo predolg, naj ne bo s podnaslovi ali večstavčnih povedi ipd. (nekatere revije imajo celo omejitve števila znakov v naslovu), naj jasno izraža vsebino članka in naj ne bo nerazumljiv (preveč zakompliciran „znanstven“), naj ne bo ali trivialen („časopisniški“); naj navduši/pritegne bralca, saj je največkrat prebran del članka, članek najdemo ravno po naslovu; naslov je napovednik/etiketa; naslov naj bo brez glagolov; naslov naj ne bo vprašanje, ali celo vprašanje in nato odgovor; naj ne vsebuje kratic, razen splošno uveljavljenih (na primer OZN).




Abstract (izvleček/povzetek)

• mora biti kratek in jedrnat;• imeti mora (uvajalni) uvodni stavek ali dva. V uvajalnem delu je širša predstavitev tematike;• imeti mora predstavitev problema, podati je treba cilj članka ter hipotezo (predpostavko),

treba je navesti uporabljene gradivo in metode, glavne rezultate in sklepe ter poglede v nadaljnje raziskovanje obravnavanega problema; nato je treba vse te dele lepo in smisleno med seboj povezati;

• izogniti se je treba odvečnim besedam in frazam, podrobnostim;• citiranje v povzetku ni dovoljeno;• izvleček mora biti napisan zanimivo in privlačno, če je povzetek dober lahko sklepamo, da je

tudi članek (to tako razumejo urednik, recenzent, bralci). Izvleček in naslov sta včasih edino, kar urednik/bralec prebere = PRVI VTIS;

• izvleček napišemo nazadnje ali vsaj na koncu članka (dolžina je običajno omejena na število besed/znakov).




Introduction (uvod)

• uvod ima strukturo lija: širši okvir, preko katerega preidemo k specifičnemu, našemu problemu; pri predstavitvi tematike prikažemo dosedanje stanje znanja in identificiramo vrzeli v tem znanju ali nedoslednosti, ki jih nameravamo zapolniti. Pri tem temeljimo na dosedanjih spoznanjih in znanstveni literaturi; nato preidemo na predstavitev problema, ki ga bomo v članku razreševali;

• zaključi se s predstavitvijo cilja članka in hipotez(-e). Cilj in hipoteza(-e) naj smiselno izhajata(-jo) iz pregleda literature, biti morata(-jo) jasni in nedvoumni;

• osredotočimo se na eno k večjemu dve hipotezi, ki jo ali ju hočemo razrešiti v okviru članka. Ne tlačite v članek vsega, kar ste v svoji raziskavi, magisteriju ali doktorskem delu razreševali!

• dolžina uvoda je dolga običajno od 10 do 12 % članka (brez seznama virov in literature). Dolžina uvoda naj bo uravnotežena z dolžino sklepa/zaključka članka;

• uvod mora motivirati bralca; bralec mora razumeti, zakaj je vaše vprašanje oziroma problem, s katerim se ukvarjate, pomembno.




Theory (teoretično ozadje)

• nekatere revije želijo, da je sestavni del uvoda, a če to ni določeno je bolje, da se teoretični okvir loči od uvoda. V uvodu sicer predstavimo tematiko in verzeli v dosedanjem znanju na področju, s katerim se ukvarjamo v članku, a širši teoretični pregled znanja v uvodu pogosto odtegne pozornost od tega, kar je v uvodu nujno – predstavitev cilja in predpostavke.

• za to poglavje ni nujno, da se imenuje teorija, ali teoretično ozadja, ali teoretična izhodišča, lahko se imenuje bolj na splošno povezano z vsebino v članku. Teorija je lahko zapisana v enem poglavju, ki se lahko deli v podpoglavja, lahko pa je tudi v dveh poglavjih, če je tematika širša (vendar je to redkeje);

• v tem poglavju s kritičnim pregledom literature (pri tem uporabljamo neposredne citate in povzetke drugih del, ki jih smiselno in kritično komentiramo) opišemo teoretične osnove problema. Ta del naj zagotovi dobro razumevanje ozadja vašega članka/raziskave in potrdi smiselnost zastavljenega cilja. Dokažite, da ste naštudirali in pregledali vso najpomembnejš literaturo in da razumete bistvo problema, a ne pisati vsega in o vsem;

• pregled dosedanjega znaja naj bo premišljeno strukturiran, količina uporabljene literatura pa premišljeno uporabljena; ta del je osnova za kasnejšo razpravo.




Methods (metode)

• treba je jasno in natančno opisati, kaj ste preučevali in kako ste storili, kako je potekala raziskava, kakšna je bila velikost vzorca (opišite vzorec oziroma njegove osnovne značilnosti), katere spremenljivke ste merili, kakšna je bila obdelava podatkov, kakšne metode in morebitne statistične teste ste uporabili;

• če so metode splošno znane, jih ne opisujemo podrobno, saj jih znanstveniki poznajo;• na podlagi uporabljenih metod bodo lahko drugi (če bi želeli in če bi bilo to potrebno)

raziskavo v celoti ali deloma ponovili in tako potrdili vaše rezultate in bi lahko presodili, ali so rezultati vredni zaupanja. Šele s takšnimi neodvisnimi ponovitvami lahko namreč z gotovostjo sklepamo na splošnost in verodostojnost dobljenih rezultatov in ugotovitev.




Results (rezultati)

• predstavimo ključne rezultate, vendar pa rezultatov (po večini) na tem mestu ne interpretiramo, razlagamo njihov pomen (vendar pa ni napačno, če združite rezultate in razpravo v enem poglavju, pogosto je tako celo še bolje, tako za pisca kot za bralca);

• predstaviti je treba vse ključne rezultate ne glede na to, ali podpirajo postavljeno hipotezo ali ne,

• prepričati morate bralca, da ste izbrali pravo pot in da so vaši argumenti trdni; vsak rezultat mora imeti v ozadju ustrezno metodo, s katero ste prišli do njega;

• za predstavitev kompleksnejših rezultatov uporabite preglednice in slike (pod izrazom slike so mišljeni grafikoni, ilustracije, fotografije itd.). Preglednice so primernejše za prikaz večjega obsega števil, grafikoni pa za prikazovanje trendov. Slike in preglednice naj vsebujejo le podatke, ki so pomembni za razlago v besedilu, vendar ne sme prihajati do podvajanj (na primer, preglednica in slika iz istih podatkov in nato še opis v besedilu, to je nepotrebna potrojena predstavitev rezultatov).




Discussion (razprava/diskusija)

• to je najzahtevnejši, obenem pa najpomembnejši del znanstvenega članka;• rezultate »umestimo« v splošno dostopno znanje;• vaša spoznanja morate povezati s teoretičnimi izhodišči zapisanimi v poglavju o teoretičnem

ozadju (v tem smislu se mora pokazati koherentnost besedila/članka, torej mora biti to poglavje smisleno povezano s teoretičnim delom članka);

• poleg povezovanja z dosedanjim znanjem, podajte svoja (kritična) mnenja. To je dodana vrednost članka, tu se vidi sposobnost vašega kritičnega razmišljanja in razumevanja ter suverenosti pri poznavanju področja. To je pri znanstvenem članku nujno!




Conclusion (sklep)

• sklep ni povzetek članka (!), je samo sinteza končnih spoznanj, stališč in ugotovljenih dejstev;

• opisati morate tudi slabosti ali/in omejitve vašega pristopa in uporabljenih metod ter morebitne metodološke napake; to kaže zrelost in zmožnost samokritike;

• povedati je treba, kakšen je vaš prispevek znanosti oziroma stroki, podati je treba smeri za nadaljnje raziskovanje ter priporočila (za nadaljnje raziskovanje in če je le mogoče tudi za prakso oziroma za oblikovanje različnih odločitev/politik, t.i. „policy issue“;

• nekatere revije ne zahtevajo tega poglavja, a če se članek ne zaključi s poglavjem Sklep, mora biti to, kar naj bi sklep vseboval, vključeno na koncu diskusije (poglavje Razprava).




References (viri in literatura)

Navedite vse reference (literaturo in vire), ki ste jih uporabili, in ne vključujte referenc, ki jih niste uporabili, vključite najnovejša dognanja (reference), tudi kakšna svoja (ne preveč), vključite tudi reference iz revije, v kateri objavljate. Sledite formatu, ki ga glede navajanja virov in literature zahteva revije. Vsaka revije predpiše standard za navajanje virov in literature. Obstajajo tudi posebni mednarodno poznani standardi za navajanje seznama literature: Harvardski stil, Oxfordski stil, APA stil (Amer. Psyc. Assoc.), American Medical Association (AMA), Čikaški sistem citiranja, Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE), Modern Language Association (MLA). Lahko pa imajo uredniške hiše kombinacijo različnih stilov in ga imenujejo „hišni stil“. Vse omenjene mednarodno prepoznavne stile najdete na spletnih straneh.

EndNote, orodje za urejanje virov. Preberite si na: http://libguides.mf.uni-lj.si/endnote

Zapis za EndNote: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1019683815000591 (klikni Export). V wordu kliknete na References in nato Insert Citation → Add New Source.

http://libguides.mf.uni-lj.si/endnote

https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1019683815000591




Acknowledgments (zahvala):

Zahvala ljudem, ki so bili pomembni za raziskavo, za branje članka, uredniku ipd., zahvala ustanovi, ki je podprla raziskavo, jo financirala (nekateri financerji določajo, kako je treba to navesti, njihove zahteve dosledno upoštevajte).



Izvirni znanstveni članki, ki temeljijo na teoretsko-analitičnih (deskriptivnih) raziskavah, nimajo (A)IMRAD predpisane strukture, ampak:

Naslov: glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku – empirično raziskovanje

Abstract (izvleček/povzetek): glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku – empirično raziskovanje

Ključne besede: glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku – empirično raziskovanje

Introduction (uvod): glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku – empirično raziskovanje. Kar je napisano tam

je treba pri tej obliki članka na koncu uvodnega poglavja tudi dodati, katere metode so bile uporabljene in v katere namene (konkretno) glede na vsebino (glavna metoda je običajno opisna (deskriptivna) metoda).

Telo, glavnina članka (razdeljena na poglavja in podpoglavja): v tem delu članka boste obdelali in sistematično razrešili vaš problem s pomočjo uporabljenih metod raziskovanja in dokazali vaše predpostavke ter uresničili cilj, kar je zapisano v uvodu. Uporaba podpoglavij lahko omogoči, da boste sistematično obdelali vse točke. In tudi bralec bo lažje sledil vašim argumentom. Obvezno je opiranje na znanstveno literaturo.Conclusion (sklep): glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku – empirično raziskovanje



STRUKTURA PREGLEDNIH ZNANSTVENIH ČLANKOV

Naslov: glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku

Abstract (izvleček/povzetek): glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku

Introduction (uvod): glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku

Telo, glavnina članka (razdeljena na poglavja in podpoglavja): v tem delu članka boste obdelali ozadje vaše ideje in pričeli sintetično nizati ideje iz člankov, ki ste jih prebrali. Preden pričnete s pisanjem tega poglavja se odločite, kakšen bo vaš pogled (kaj želite prikazati). Kot je predvideno za pregledni znanstveni članek avtor kritično primerja dognanja različnih avtorjev, katerih rezultati so pogosto med seboj v nasprotju, ter argumentirano kritično razsoja o njihovi veljavnosti ter izraža svoja lastna znanstvena stališča. Uporaba podpoglavij lahko omogoči, da boste sistematično obdelali vse točke. In tudi bralec bo lažje sledil vašim argumentom. Conclusion (sklep): glej pojasnila pri izvirnem znanstvenem članku


Pred pisanjem preglednega znanstvenega članka morate imeti že kar nekaj izkušenj s pisanjem, morate dobro poznati področje in stalno slediti novim raziskavam in spoznanjem. Ne le da morate biti za pregledni znanstveni članek vešči pisanja, biti morate tudi načitani. Vaša naloga je, da predstavite, kaj je znanega o specifični temi in da povežete vse nepovezane niti posameznih študij v povezan pregled o stanju znanja o izbrani tematiki. Najpogostejša napaka piscev preglednih zanstvenih člankov je, da pišejo in citirajo brez kakršnega koli reda in koncepta. Zato je pomembno, da pričnete z jasno zastavljenim vprašanjem, na katerega boste skušali odgovoriti v svojem članku.


STRUKTURA STROKOVNIH ČLANKOV

Struktura strokovnih člankov ni tako natančno določena, vendar vseeno naj strokovni članek vsebuje naslednje:

NaslovIzvlečekKljučne besedeUvod: predstavitev tematike ali problemaTelo, glavnina članka razdeljena na poglavja in podpoglavja: v tem delu na splošno obravnavate izbrano temo ali problem iz stroke, navajate primere in ugotovitve drugih strokovnjakov (a tudi v strokovnem članku ustrezno citirate vire in literaturo). Zaključek (sklep) Viri in literatura

Strokovni članki lahko imajo tudi strukturo (A)IMRAD, kot izvirni znanstveni, a če problem ni vpet v širši znanstveno-teoretični koncept, če se ne opira na širok obseg svetovne znanstvene literature in ugotovitve niso povezane z znanstveno-teoretičnimi spoznanji drugih avtorjev, je takšen članek strokoven, ne pa znanstveni, tudi če podaja nova spoznanja in ugotovitve. To je pogosto največja napaka „piscev-začetnikov“!


PISANJE ČLANKOV• preden se lotite pisanja preberite navodila za avtorje izbrane revije in navodilom strogo (!!!) sledite;• ne za vsako ceno obravnavati vseh problemov, ki ste jih obravnavali v raziskavi, osredotočite se na

enega ali dva problema, postavite eno ali največ dve hipotezi (kot film po knjižni predlogi: režiser je omejen s časom, vi s prostorom);

• vzemite si dovolj časa za razmišljanje in pisanje (članek ne nastane čez noč, vedite, da se tudi redni pisci člankov morajo še vedno truditi pri pisanju novih člankov),

• naredite si ogrodje članka in ga dopolnjujte, razvijajte svoje ideje v mislih in si jih zapisujte;• v članku uporabljajte lep jezik, pišite razumljivo, ne uporabljajte novinarskih ali vsakodnevnih

izrazov/fraz;• ne dolgovezite, vsak stavek/poved naj ima svoj pomen; • ne pišite odsekano, ampak naj se stavki lepo zlivajo eden v drugega, misel prejšnjega stavka ali povedi

se naj nadaljuje v naslednji; naj bo napisano besedilo tekoče, vedno imejte zato v mislih 1) da pišete za bralca; 2) kakšen je vaš namen/cilj 3) kakšna je hipoteza/predpostavka; v tem smislu poglavja ne smejo biti razčlenjena na preveč podpoglavij, niti na preveč kratkih odstavkov;

• besedilo naj bo med sabo povezano v „eno zgodbo“ od začetka do konca (torej se držite rdeče niti), besedilo naj bo zato koherentno (enotno, med seboj povezano); naj se vsak naslednji stavek lepo poveže s prejšnjim;

• vsako misel/spoznanje/ugotovite itd., ki ste jo povzeli ali pa dobesedno prepisali o drugod (iz drugega vira), morate VEDNO dosledno in ustrezno citirati. Plagiatorstvo se preverja in kaznuje na podlagi zakona. Morebitna kršitev pa pomeni tudi hujšo disciplinsko kršitev;

• ko članek napišete naredite odmor, ponovno ga vzemite v roke čez nekaj dni (ali še dlje) in ga po potrebi popravite/dopolnite, še posebej če česa, kar ste napisali, še sami ne razumete (kako bodo torej razumeli drugi, kaj ste želeli povedati);


PISANJE ČLANKOV

• pred oddajo ga dajte prebrati drugemu strokovnjaku (npr. kolegu, prijatelju) in ga dopolnite v skladu z njegovimi predlogi (ne biti užaljeni, če vas pokritizira!);

• pred oddajo dajte članek nujno lektorirati usposobljenemu strokovnjaku;

• pred oddajo članek še POVSEM USKLADITE Z NAVODILI ZA AVTORJE, ki jih predpisuje revija (upoštevanje navodil za avtorje je glavna zapoved pri pripravi članka);

• oddajte članek skupaj s spremnim pismom uredniku, v katerem kratko predstavitvite sebe in vsebino, ki jo pošiljate v objavo (z ustrezno vljudnostjo pokažete, da vam je to, da želite v reviji objaviti pomembno). Navedite, kdo je odgovoren za korespondenco in navedite vse potrebne podatke za komunikacijo, še posebej je to pomembno, če je avtorjev več;

• držite se navodil, kako oddati članek (npr. prek aplikacije oziroma portala, ki ga ime revija za oddajanje, ali s pošiljanjem po e-pošti ipd.);

• ob prejetju recenzije (če gre za znanstveni članek) ne biti užaljeni, če recenzent zahteva veliko popravkov in je recenzija kritična, vzamite to kot priložnost, da lahko izboljšate članek;

• držite se roka, ki vam ga je postavilo uredništvo za oddajo dopolnjenega članka;

• v celoti upoštevajte mnenje recenzenta in članek dopolnite v skladu z njegovimi predlogi, napišite pismo recenzentu, prijazno se mu zahvalite in obrazložite, kako ste članek izboljšali;

• po opravljenem recenziranju (ki je načeloma anonimno) in potrditvi članka s strani recenzenta sledi redaktorski pregled, upoštevajte in naredite vse, kar vam naroči redaktor (ali urednik), saj je običajno šele, ko je članek povsem urejen v skladu z navodili in je tudi grafično gradivo ustrezno pripravljeno, je članek sprejet v objavo (tudi če ga pred tem recenzent potrdi);

• od oddaje članka do objave preteče eno ali tudi več let (postopki v uredništvu, čakalna vrsta za objavo).


1.01 izvirni znanstveni članek (empirični)www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_zavrsnik_levicnik.pdf

1.01 izvirni znanstveni članek (teoretični)http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2013_sugman.stubbs.pdfhttp://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2013_zavrsnik.pdfhttp://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_zgaga.pdf

1.02 pregledni znanstveni članekhttp://www.pf.uni-lj.si/media/zzr_2015_novak.pdf

1.04 strokovni članekhttp://journals.um.si/index.php/lexonomica/article/view/20/20http://journals.um.si/index.php/lexonomica/article/view/21/21

PRIMERIPRIMERI ČLANKOV IZ SLOVENSKIH REVIJ (Pravo)

http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2014_zavrsnik_levicnik.pdf

http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2013_sugman.stubbs.pdf

http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2013_zavrsnik.pdf

http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr2011_zgaga.pdf

http://www.pf.uni-lj.si/media/zzr_2015_novak.pdf

http://journals.um.si/index.php/lexonomica/article/view/20/20

http://journals.um.si/index.php/lexonomica/article/view/21/21


1.01 izvirni znanstveni članek http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2015/urbani-izziv-2015-26-01-002.pdfhttp://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2015/urbani-izziv-en-2015-26-01-002.pdf

1.02 pregledni znanstveni članekhttp://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2014/urbani-izziv-2014-25-01-001.pdf

1.04 strokovni članekhttp://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2017/Zgo%C5%A1%C4%8Devanje%20stanovanjskih%20obmo%C4%8Dij.pdfhttp://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2017/Preobrazba%20degradiranega%20industrijskega%20obmo%C4%8Dja.pdf

PRIMERIPRIMERI ČLANKOV IZ SLOVENSKIH REVIJ (Pravo in management nepremičnin)

http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2015/urbani-izziv-2015-26-01-002.pdf

http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2015/urbani-izziv-en-2015-26-01-002.pdf

http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2014/urbani-izziv-2014-25-01-001.pdf

http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2017/Zgo%C5%A1%C4%8Devanje stanovanjskih obmo%C4%8Dij.pdf

http://urbani-izziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2017/Preobrazba degradiranega industrijskega obmo%C4%8Dja.pdf

Objavite strokovne ali znanstvene članke iz svojih zaključnih del (diplomska/magistrska/doktorska dela)

ali seminarskih nalog!

Študenjte smer PMN pišite mi na moj e-naslov za objavo v reviji Urbani izziv!

Študenje smer PRAVO najdite ustrezne revije in objavite svoje izsledke!

Postanite vidni, opaženi! Delite svoje znanje. Dajte svojim raziskavam pomen! Vaše ugotovitve so POMEMBNE za stroko, znanost, za celotno družbo ... in tudi za vas (referenca za štipendijo, delovno mesto, napredovaje v službi ... če ne sedaj pa

enkrat v prihodnosti ... nikoli ne veste, kdaj vam „lahko pride prav“).


Veliko uspehov pri pisanju in objavljanju člankov!

Pisanje znanstvenih in strokovnih člankov

Boštjan Kerbler

[email protected]


boštjan kerbler - nova-uni.si

Documents