Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 bb oo ll ee zz ee nn

www.diabetes-zveza.si

Številka 69•april 2007Cena 1,54 € (370 SIT)

�� Zdravilstvo bo urejeno z zakonom

�� Intervju: Dorjan Marušič�� Z boleznijo odraslih

živijo tudi otroci

�� Zdravilstvo bo urejeno z zakonom

�� Intervju: Dorjan Marušič�� Z boleznijo odraslih

živijo tudi otroci

A P R I L 2 0 0 7 3

Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Telefon: (01) 443300 5544 4444, faks: (01) 430 54 54,

e-pošta: sloda@siol.net, na spletu: www.diabetes-zveza.si

Iz da ja telj ski svet:Jan ko Ku šar (pred se dnik),

Ju di ta Er ja vec,Vla sta Gju ra Ka lo per,

Val ne a Ju re čič, Ivan Bergoč (čla ni)

Ure dni ški od bor:Cve to Pav lin (glav ni in od go vor ni ure dnik),

Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik), Mi loj ka Man so or (lek to ri ca),

Špel ca Ru dolf (taj ni ca), prim. mag. Mi ha Ko selj, dr. med.

(zdrav stve na pro ble ma ti ka), Ana Marija Hafner,Voj ko Cu der (čla na)

Grafična priprava: Bomart, d.o.o., Rakek

Tisk:Delo TČR, d.d., Ljubljana

Natisnjeno 17.700 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za

kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95

Projekt glasilo Slad kor na bo le zen je na podlagi javnega razpisa

(Ur. l. RS, št. 37/2006) finančno podprlZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Izdajo Sladkorne bolezeni je omogočila FIHO

– Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij

Novo Nordisk AS je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo. Nepodpisani prispevki

so plačani oglasi

Odgovorna skrb za zdravjeJJaann kkoo KKuu ššaarr, pred sed nik Zve ze druš tev di a be ti kov Slo ve ni je

Na skupščini zveze sem v poročilu o delu v letu 2006 pove-dal, da smo bili uspešni pri uresničevanju nalog in ciljev.Naše delo je še posebej zaznamovala velika aktivnost ob 50-letnici organiziranega delovanja društev sladkornih bolnikov.Delo, ki smo ga opravili skupaj z društvi, ne samo lani, tem-več v vseh preteklih letih, je bilo za sladkorne bolnike kori-stno, spodbudno in v številnih primerih je tudi bistveno vpli-

valo na zavedanje o nujnosti, da tudi sami čim bolj odgovorno skrbimo zasvoje zdravje. Zato upravičeno pričakujemo, da nas bodo državni organi, šeposebej ministrstvo za zdravje in tudi stroka, sprejeli kot dobronamernega so-govornika in partnerja pri konkretnih nalogah in aktivnostih, ki so potrebne innujne za preprečevanje in obvladovanje te hude in trdožive bolezni. Hvalevredno je, da smo lani dobili kar dve resoluciji o diabetesu. Eno je nazačetku leta v imenu EU sprejel evropski parlament, drugo konec leta general-na skupščina OZN. Tisto, kar nas skrbi in se je v preteklosti že večkrat zgodi-lo, je, da se sklepi resolucij v praksi zelo počasi ali pa sploh ne uresničujejo.Upajmo, da bomo s slovenskim programom za preprečevanje in obvladovanjesladkorne bolezni tipa 2, ki ga pripravlja posebna delovna skupina pri ministr-stvu za zdravje, imeli več sreče. Predlog zakona o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju, ki je bil do nedavnega v javni razpravi, je med sladkornimi bolnikiin vsemi zavarovanci zbudil izjemno veliko zanimanje. Priča smo bili zelo živahniin tudi kritični razpravi. Pričakovanja zavarovancev in seveda tudi nas sladkornihbolnikov so, da se bosta s spremenjenim besedilom zakona izboljšali raven inkakovost zdravstvenih storitev, da bomo zmanjšali čakalne vrste in da bostaohranjeni vzajemnost in solidarnost pri zagotavljanju zdravstvenega varstva. Ne vidimo upravičenih razlogov, ne materialnih, še manj strokovnih, da bi sezniževala raven zdravstvenih storitev. Skrb za zdravje ljudi je in mora ostatiprimarna naloga družbe kot celote in seveda tudi posameznikov. V okvirudanih materialnih možnosti smo in bomo tudi mi, sladkorni bolniki, prevzelidel nalog, da bodo sladkorni bolniki živeli čim bolj zdravo in normalno. Na skupščini sem pohvalil projekt izobraževanja mladih v osnovnih in srednjihšolah, s katerim pravočasno, čim bolj celovito seznanjamo mlade z vzroki inposledicami sladkorne bolezni; informiranje, ki ga izvajamo z glasilom Slad-korna bolezen in dobro pripravljeno spletno stranjo, ki jo obiskuje čedalje večuporabnikov; strokovna predavanja, ki jih pogosto organizirajo naša društva,in druge aktivnosti zveze in društev. Finančna sredstva, s katerimi razpolagajo zveza in društva, nam ne omogočajo, dabi začete in že uveljavljene programe bistveno povečevali in razširjali. Zaradi čeda-lje večjega števila humanitarnih organizacij se nam obeta tudi realno zmanjševanjedeleža finančnih sredstev za naše socialne programe iz naslova FIHO. Zato upravičeno pričakujemo več razumevanja za programe pri zavodu zazdravstveno zavarovanje, ministrstvu za zdravje in občinah. Ne glede na to,kako uspešni bomo pri zagotavljanju finančnih virov za naše programe, jenujna njihova smotrna raba, kar naj velja tako za zvezo kot za društva. Našihstoritev naj bo deležno čim več sladkornih bolnikov. Ne prezrimo socialneplati naših članov, še posebej tedaj, ko gre za storitve, ki pomagajo za boljšezdravstveno počutje.Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakor koli pomagali, da smobili pri našem humanitarnem in družbeno koristnem delu uspešni. Še posebejhvala vsem predsednikom in vodstvom naših društev in članom izvršnega od-bora zveze. Dobro in uspešno sodelovanje naj ostane temeljno vodilo tudi vprihodnje. Še naprej bomo krepili sodelovanje z drugimi društvi kroničnih bol-nikov, še posebej s tistimi, ki so že več let naši sodelavci tudi pri konkretnihprogramih, kot je na primer Društvo za srce in ožilje. Brez dobrega in uspešne-ga sodelovanja z ministrstvom za zdravje, z našimi diabetologi, Fundacijo inva-lidskih in humanitarnih organizacij si je težko predstavljati uspešno delo.Skupščina je sprejela tudi posebno pobudi, ki smo jo poslali ministru za zdra-vje Andreju Bručanu. Pismo s pobudo objavljamo na naslednji strani. Spoštovane bralke in dragi bralci, lepo vas pozdravljam.

U V O D N I K

Foto:Mirjana Ribič

V Zvezi društev diabetikov Sloveni-je, ki združuje več kot 17.000 čla-nov, smo bili skupaj z društvi vklju-čeni v zelo odmevne in tudi kritičnerazprave o predlogu zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona ozdravstvenem varstvu in zdravstve-nem zavarovanju. Naša ocena je, dagre za zelo pomembne in občutljivespremembe, ki zadevajo domala ce-lotno prebivalstvo Republike Sloveni-je. Zato pričakujemo, da bo dokon-čen predlog sprememb zakona sledilpotrebi bolnikov in čim višji kakovo-sti zdravstvenih storitev.

Naša konkretna pripomba k pred-logu zakona se nanaša na 13. člensprememb zakona, ki se glasi: Z ob-veznim zavarovanjem je zavarovanimosebam zagotovljeno plačilo zdrav-stvenih storitev, zdravil in medicin-skih pripomočkov v celoti. Osma ali-neja tega člena pojasnjuje, da se vceloti krijeta zdravljenje in rehabilita-cija malignih bolezni, mišičnih in živ-čno-mišičnih bolezni, paraplegije, te-traplegije, cerebralne paralize, epi-lepsije, hemofilije, duševnih bolezni,rraazzvviittiihh oobblliikk ssllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii,, mul-tipleskleroze in psoriaze.

Za mnenje, kaj pomeni razvita obli-ka sladkorne bolezni, smo zaprosiliKlinični oddelek za endokrinologijo,diabetes in presnovne bolezni, kjerso nam odgovorili takole: »Izraz raz-vita oblika sladkorne bolezni je ne-ustrezen in arhaičen. Izvira iz časov,ko so ločevali med latentno in mani-festno – razvito obliko sladkorne bo-lezni. Dandanes ga moramo (če se

ne nadomesti, kar bi bilo pravilno)interpretirati kot ssllaaddkkoorrnnaa bboolleezzeenn..«

Pričakujemo, da se bo pri dokončniredakciji sprememb zakona upošte-val predlog Kliničnega oddelka za

endokrinologijo, diabetes in presno-vne bolezni in vseh sladkornih bolni-kov v Sloveniji.

Janko Kušar, predsednik

Zveze društev diabetikov Slovenije

A P R I L 2 0 0 74

77 Skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije

1133 O knjigi Diabetes je ozdravljiv

1166 Zdravilstvo bo urejeno z zakonom

2200 HELP - za življenje brez tobaka

2211 Z novim zakonom več pozornosti nekadilcem

2222 Projekt O2 za vsakogar

2244 Metabolni sindrom

2255 Fenomen zore - bavbav ali kaj zelo resnega?

2288 Z boleznijo odraslih živijo tudi otroci

2299 Bodo kaznovali starše predebelih otrok?

3311 Vitamina C je tudi v jagodičevju veliko

3333 Kuhajmo skupaj: Spomladanska jedilnika

3377 Iz društev diabetikov:

Tržič, Ptuj, Kamnik, Brežice, Mežica, Velenje, Kranj,

Novo mesto, Jesenice, Slovenj Gradec, Koper,

Škofja Loka, Sežana, Murska Sobota, Nova Gorica

V S E B I N A

SSppooššttoovvaannii ggoossppoodd mmiinniisstteerr AAnnddrreejj BBrruuččaann!!

A P R I L 2 0 0 7 5

Ko sem v začetku prejšnjega meseca šel v službo, me je en dan ustavil sosed, ki ima sta-novanje dve nadstropji pod našim. Vem, da ima sladkorno bolezen in da ponavadi že zju-traj naredi prvi sprehod. Če imam čas, se ustavim in malo poklepetava o tem in onem, kerje prijeten gospod, ki se bliža osemdesetim letom ali pa jih je celo že dopolnil, pa mu jih

ne bi dal, ker dobro izgleda. Odkar ve, da urejam Sladkorno bolezen, glasilo Zveze društev diabetikov Slo-venije, rečeva tudi kakšno o sladkorni bolezni, predvsem o zdravem načinu življenja, zdravi in pravilni pre-hrani, telesni dejavnosti itd.

Tokrat me je takoj po jutranjem 'Dobro jutro' presenetil z vprašanjem, če morda vem za knjigo z naslovomDiabetes je ozdravljiv, o kateri je gledal na televiziji, in če jo je izdala naša zveza, naj mu jo kupim. Pojasnilsem mu, da takšne knjige naša zveza pravgotovo ne bi izdala in da kolikor sem se jaz v tem času, odkarurejam glasilo Sladkorna bolezen, naučil, je sladkorna bolezen neozdravljiva, mogoče pa jo je s pravilnoprehrano, telesno dejavnostjo in zdravim načinom življenja uravnavati in sladkor držati v mejah normale.

Odvrnil mi je, da vse to ve in da sva o tem že veliko govorila, vendar me je vseeno prosil, naj se pozani-mam za to knjigo, ker bi on rad ozdravel in ne že več kot dvajset let svojo sladkorno bolezen samo uravna-val in jo držal na vajetih. Dodal je še, da mi lahko takoj da denar za knjigo, saj ni pomembno, koliko stane,ker je zdravje vsakomur na prvem mestu. Če denarja ne bo dovolj, je rekel, naj dam iz svojega, pa mi gabo vrnil.

Denarja nisem vzel, obljubil pa sem mu, da bom skušal kaj več zvedeti o tej knjigi, čeprav sem skeptičen,ker dvomim, da bi obstajala knjiga s takšnimim naslovom, saj se je nihče ne bi upal napisati, ker sladkornabolezen ni ozdravljiva. Dodal sem še, da se bom o knjigi pozanimal tudi na zvezi.

Ker obljuba dela dolg, sem takoj, ko sem prišel v službo, poklical Špelco na zvezo in ji naredil obnovo mo-jega jutranjega pogovora s sosedom. Tudi Špelca ni mogla verjeti, da je kaj takega mogoče in tudi o knjigini nič vedela. Nato sem na internetu odtipkal naslov knjige - Diabetes je ozdravljiv - in pokazalo se mi jeveč zadetkov. Prvi je govoril o tem, da je izšla knjiga Diabetes je ozdravljiv, avtorjev Irme in Igorja Ogorevc,in da jo je mogoče kupiti v vseh trgovinah podjetja As An, ki svoje izdelke in storitve trži pod blagovnoznamko Planet zdravja.

Drugi zadetek je govoril o tem, da je diabetes ozdravljiv, da knjiga pomeni rešitev in priložnost vsem dia-betikom, ki želijo živeti, in sladkornim bolnikom obljublja, da bodo spoznali način, s katerim jamčijo oz-dravitev sladkorne bolezni vsem, tako tipu ena kot tipu 2. Tretji zadetek je vabil v Knjižnico Domžale, kjerbo 9. marca ob 18. uri predstavitev knjige Diabetes je ozdravljiv. Podobno predavanje je bilo 22. februarja(berem iz naslednjega zadetka na internetu) v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Nato sem prebral, daje 15. decembra lani o tem, da je diabetes ozdravljiv pisal tudi brezplačnik Dobro jutro. Kaj pravite na to?

Je kaj od tega res, sem se spraševal? Kako bodo vse to razumeli naši člani in drugi sladkorni bolniki, ki do-bijo Dobro jutro, ki imajo dostop do interneta, hodijo na predstavitve knjig in ne nazadnje, sem si rekel,čakam samo dan, ko bomo iz kakšnega od naših društev dobili članek za Sladkorno bolezen, v katerembodo pisali, da so imeli predavanje in predstavitev knjige Daibetes je ozdravljiv.

Katastrofa sem si dejal. Nekaj je treba ukreniti, sem dodal. Zgodba se je odvila tako, da sta naša podpred-sednica Vlasta Kaloper in nekdanji predsednik Jože Snoj odšla na predstavitev knjige v Domžale (kaj se jetam dogajalo lahko preberete na 13. in 14. strani tokratne Sladkorne bolezni), jaz pa sem se lotil problema-tike zdravilstva: pogledal sem, kaj pravi zakonodaja in ugotovil, da je zakon, ki bo urejal to področje, v pri-pravi. Dobil sem tudi nekaj primerov, kako so to uredili v tujini in kaj naj bi vse sodilo pod zdravilstvo, očemer lahko bereta na straneh od 16. do 18.

Čudi me, da nihče iz diabetološke stroke ves ta čas, po štirih mesecih in več, ni nič odgovoril glede pisanjao tem, da je diabetes ozdravljiv v knjigi in po časopisih, in predvajanja podobne oddaje na televiziji. Sajveste, ko se o nečem govori dalj časa, to postane resnica, četudi ni. V to začnejo ljudje verjeti, ker teganihče ne zanika.

Naša zveza je reagirala, kolikor je lahko. Prejšnji teden, 12. aprila, se je sestal izvršni odbor in razpravljal očedalje pogostejših primerih, ko posamezniki pišejo in razlagajo »da je sladkorna bolezen ozdravljiva«,upoštevajoč priporočila in recepte, ki jih razlagajo sladkornim bolnikom. Ker je primerov nestrokovnih raz-lag o vzrokih in zdravljenju sladkorne bolezni čedalje več, je izvršni odbor sklenil, da naj strokovna skupi-na pri Zvezi društev diabetikov Slovenije oceni objavljeno gradivo. Na podlagi te ocene in podanih predlo-gov se bo vodstvo zveze odločilo, kako se zoperstaviti nestrokovnim razlagam pri zdravljenju sladkornebolezni. Pričakujemo, da se bo ob teh primerih odzvala tudi uradna medicina.

Kdo lahko jamči ozdravitev sladkorne bolezni?CCvveettoo PPaavvlliinn, vaš urednik

B E S E D A U R E D N I K A

A P R I L 2 0 0 7

Najprej smo poslušali predavanjeMarjana Česna, dr. med., ki nam jespregovoril o izzivih na področjuzdravstva. Predavanje je bilo poučno inzanimivo. Na koncu so mu poslušalcizastavili tudi nekaj vprašanj. Decembralani je v okviru strokovne zbirke Knjiž-nica ZZZS, ki jo izdaja Zavod za zdrav-stveno zavarovanje Slovenije, izšla knji-ga Reforma zdravstva v Sloveniji, ki jedelo dr. Marjana Česna, dobrega poz-navalca javnih zdravstvenih sistemov. Vknjigi se je lotil spreminjanja zdravstve-nega sistema v Sloveniji, ki ga nareku-jejo politične, ekonomske in zlasti de-mografske razmere.

NAJVEČJI IZZIVI GLEDESOCIALNE POLITIKE

Slovenija se skupaj z drugimi evrop-skimi državami sooča s pritiski globali-zacije svetovnega gospodarstva in če-dalje hujšo konkurenčnostjo na sveto-vnih trgih. Države »socialne« Evrope senovim razmeram prilagajajo z usmerja-njem domačih in tujih virov v gospo-darski razvoj in nova delovna mesta,hkrati pa pritiskajo na doseženo social-no varnost, ki so jo ljudje dolga letauživali na račun javnih socialnih siste-mov. Prav na socialnih področjih pa sodolgoročni razvojni izzivi največji inkot kaže, tudi najtežji.

Vodilna avtorjeva misel je, da si morajavna zdravstvena politika prizadevatiza dve stvari: povečati skrb in odgovor-nost ljudi za lastno zdravje in zdravjedružine z aktivnostmi na področju ja-vnega zdravja in povečati učinkovitostin uspešnost javne zdravstvene službez gospodarno rabo in porabo razpolo-žljivih človeških, materialnih in fina-nčnih virov. Vsebino knjige je mogočeprebrati in tudi naročiti tudi na interne-tni strani ZZZS.

KAKŠNA BO NAŠA JAVNAZDRAVSTVENA POLITIKA?

Vsebina knjige sledi omenjenimasplošnima usmeritvama. V prvem deluje nekaj informacij o razvojnih hotenjihin ciljih Slovenije v prihodnjem dolgo-ročnem obdobju. Drugi del omenja zna-čilnosti in položaj na področjih socialne

varnosti (razen zdravstva), ki posrednoali neposredno vplivajo tudi na zdravjein zdravstveno varstvo ljudi. Tretji del jenamenjen javnemu zdravju. Dr. Česenpojasnjuje pravico do zdravja, naštevadejavnike zdravja in drugo problemati-ko, ki spremlja razprave o zdravju skup-nosti. Pozornost namenja zlasti svobo-dni odločitvi posameznika za zdravooziroma nezdravo življenje in s tem po-vezano osebno odgovornost.

Najobsežnejši je četrti del knjige, vkaterem avtor razpravlja o možnostihza spreminjanje zdravstvenega varstva,ki ga obravnava ločeno in pregledno ponjegovih prvinah: najprej zdravstveno

politiko, nato pazdravstveno dejav-nost in zdravstve-no zavarovanje.Našteva mnenja in

predloge o tem, kako bi bilo treba ra-vnati, da bi skupaj dosegli razvojnecilje zdravstvenega sistema in želenespremembe.

Knjiga je zagotovo zanimivo branjene le za zdravnike, zdravstvene ekono-miste, zavarovalniške strokovnjake, pra-vnike, zdravstvene menedžerje, politi-ke, novinarje in druge strokovne bral-ce, temveč tudi za širšo javnost, ki želispoznati razloge za izzive sodobnegasistema zdravstvenega varstva pri nas,in kako se nanje odzvati. Za predavanje

se je dr. Marjanu Česnu zahvalil pred-sednik zveze Janko Kušar.

BOGATLETOŠNJI PROGRAM DELA

Nato smo nadaljevali delovni posvetpredsednikov po predlaganem dne-vnem redu. Vsi udeleženci so bili sez-nanjeni s predlogom programa nalogzveze za letos in nanj niso imeli pri-pomb. Letos bomo izdali pet številkglasila Sladkorna bolezen in še naprejurejali svojo spletno stran.

Organizirali bomo že 9. tekmovanjeučencev in dijakov iz znanja o sladkornibolezni (šolsko tekmovanje bo 19. okto-bra, državno pa 24. novembra v Šempe-tru pri Novi Gorici in Slovenj Gradcu),športno-rekreativno srečanje v Kranju(26. maja), Merčunov pohod na Storžič(16. junija), osrednjo prireditev ob 14.novembru, dnevu sladkorne bolezniZdruženih narodov v Velenju (17. novem-bra), in druge redne dejavnosti zveze.

Letošnja tema, ki jo je IDF predlagalza temo leta, s katero naj bi se največ

ukvarjali v letih 2007 in2008, je namenjena mla-dim in sladkorni boleznitipa 1. Temi bomo name-njali več pozornosti pri šol-skem tekmovanju in vSladkorni bolezni.

Pregledali smo tudipredlog finančnega načrtazveze za leto 2007 in gapredlagali skupščini vsprejem. Največ časa smose zadržali v razpravi opredlogu razdelitve odo-brenih sredstev FIHO za

društva za leto 2007. Nazadnje smo sedogovorili, da tri društva nekaj sred-stev odstopijo trem drugim društvom,ki so upravičena do večh sredstev, kotbi jih prejela po predstavljeni delitvi.

Izvršni odbor zveze pa mora do deli-tve v letu 2008 pripraviti merila, na po-dlagi katerih bo društvom mogoče čimbolj objektivno pripraviti predlog delitevsredstev FIHO. Eno od meril, ki naj seuporablja, je število članov. Za preostalamerila se bo treba posebej dogovoriti.

Besedilo in fotografiji: A. R.

Prvi letošnji posvet predsednikovdruštev sladkornih bolnikovPPrrvvii lleettooššnnjjii ppoossvveett pprreeddsseeddnniikkoovv ddrruušštteevv ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv jjee bbiill 2244.. ffeebbrruuaarrjjaa vv LLjjuubblljjaannii vv HHootteelluu MMoonnss.. NNaa nnjjeemm jjee ssooddeelloovvaalloo 3377 pprreeddssttaavvnniikkoovv zzvveezzee iinn ddrruušštteevv..

A K T U A L N O

6

Marjan Česen, dr. med.,je spregovoril o izzivihna področju zdravstvain o reformi zdravstvav Sloveniji

Prvega letošnjega posveta se je udeležilo 37 predstavnikovzveze in društev iz vse Slovenije

A P R I L 2 0 0 7

Skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije

AAlloojjzz RRuuddoollff

Ker je IDF predlagal, da sta letošnjeleto in leto 2008 namenjeni mladimsladkornim bolnikom s poudarkomna sladkorni bolezni tipa 1, smoskupščino začeli s to temo, o katerinam je predavala asistentka dr. Nata-ša Uršič Bratina, dr. med., s pediatri-čne klinike v Ljubljani. Predstavila jesladkorno bolezen tipa 1, postregla spodatko o naraščanju sladkorne bo-lezni tudi med mladimi in govorila opotrebni skrbi za mlade bolnike. Večboste o sladkorni bolezni pri otrocihin mladostnikih lahko brali v štirihsredinskih prilogah v naši reviji. Prvoobjavljamo že tokrat.

Predsednik skupščine DominikSoban je po uvodnem pozdravu začelskupščino in povabil na govorniškioder predsednika zveze Janka Kušar-ja. Pozneje pa dal besedo še gostuprim. Janezu Remškarju, generalne-mu direktorju Direktorata za zdrav-stveno varstvo na ministrstvu zazdravje.

V ORGANIZIRANE PROGRAMEVKLJUČENIH ČEDALJE VEČSLADKORNIH BOLNIKOV

Predsednik zveze Janko Kušar se jev svojem govoru dotaknil dela zvezev letu 2006. Omenil je uspešno pro-slavo 50-letnice organiziranega delo-vanja zveze, ki je bila tudi medijskodobro zaznamovana. Delo društev inzveze v letu 2006 in tudi v preteklih50 letih je označil za zelo koristno inspodbudno. Omenil je, da sta bililani sprejeti dve resoluciji o sladkornibolezni, v Evropski uniji in v Organi-zaciji združenih narodov.

Kot uspeh lanskega leta šteje tudito, da je bila na ministrstvu zazdravje ustanovljena skupina za pri-pravo akcijskega načrta oskrbe ljudis sladkorno boleznijo in prepreče-vanja sladkorne bolezni tipa 2. Vdelo te skupine se je zveza aktivnovključila.

Lani je zveza uspešno izvedla tek-movanje iz znanja o sladkorni bole-zni. Pomembno poslanstvo zveze jetudi informiranje članov s pomočjoglasila Sladkorna bolezen in spletnestrani. Čedalje bolj so obiskana tudipredavanja in športne dejavnosti na

društvih, za kar se je zahvalil pred-sednikom društev, ki dobro opravlja-jo svoje delo. Skupaj pa si moramoprizadevati, da bo čim več sladkornihbolnikov deležnih naših programovin sredstev. Omenil je tudi, da se raz-mišlja o dežurnem telefonu, ki bi bilsladkornim bolnikom dosegljiv 24 ur,vendar za ta projekt še ni zagotov-ljen denar.

VEČJA POZORNOST OTROKOMS SLADKORNO BOLEZNIJO

Pozdravil nas je tudi prim. JanezRemškar, generalni direktor Direkto-rata za zdravstveno varstvo na mini-strstvu za zdravje. Poudaril je, da jesladkorno bolezen kronična bolezenin zahteva od človeka veliko discipli-ne. Povedal je tudi, da se je razširjenikolegij pediatričnih strok odločil, dazdravilišče Rakitna namenijo otrokoms čezmerno telesno težo oziroma zmotnjami hranjenja. Za to je tudi žeizdelan program.

Tak program je potreben, ker je če-zmerna telesna teža, predvsem pri

RReeddnnaa lleettnnaa sskkuuppššččiinnaa ZZvveezzee ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee jjee bbiillaa vv ssoobboottoo,, 2244.. mmaarrccaa,, vv ddvvoorraannii KKrrkkee nnaaDDuunnaajjsskkii 6655 vv LLjjuubblljjaannii.. UUddeelleežžiilloo ssee jjee jjee 6600 ddeelleeggaattoovv iizz ddrruušštteevv ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv iinn 1144 ddrruuggiihh ppoovvaabblljjeenniihhggoossttoovv.. NNaa sskkuuppššččiinnii ssmmoo sspprreejjeellii lleettooššnnjjii pprrooggrraamm ddeellaa,, ffiinnaannččnnii nnaaččrrtt iinn ddeelliitteevv ssrreeddsstteevv FFIIHHOO mmeedd ddrruuššttvvaa..

7

Številni delegati letošnje skupščine

Delegate je pozdravil tudi prim. JanezRemškar, generalni direktor Direktorata za

zdravstveno varstvo na ministrsvu za zdravje

A P R I L 2 0 0 78

otrocih, velik problem v svetu in prinas. Poudaril je, da je čezmerna tele-sna teža povezana z družino, njenimiprehranskimi navadami in z giba-njem. Zahvalil se je za delo, ki gazveza in društva opravljajo s širje-njem znanja in informiranja o slad-korni bolezni.

STROKA NAJ POVE, KAKO JE ZALTERNATIVNIM ZDRAVLJENJEM

Po uvodnih govorih je skupščinasprejela vsebino pisma, ki ga bomoposlali ministru za zdravje mag. An-dreju Bručanu, dr. med., v katerempriporočamo, da se pri spremembahzakona o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju v čim večjimeri upošteva zadovoljiva zdravstve-na oskrba prebivalcev, skrajšajo ča-kalne vrste in zagotovi vzajemnost insolidarnost v zdravstvenem varstvu.

Še posebej je skupščina zavrnilabesedilo, ki je v 13. členu predloguzakona, v katerem se navaja, da secelotna obveznost pri zdravljenjuupošteva pri razviti sladkorni bole-zni, vendar tega pojma ne poznamoveč. Zato stroka predlaga, vsi slad-korni bolniki pa zahtevamo, da sebesedilo zakona v tem delu dopolni,tako da bo pisalo samo sladkornabolezen.

Skupščina je razpravljala tudi o al-ternativni medicini, zlasti o zdravlje-nju sladkorne bolezni z metodami al-ternativne medicine, o čemer stroka

nima popolnoma enotnega mnenja.Zato zveza želi, da se stroka do tegaopredeli. Prav tako bo zveza posku-šala dobiti mnenje zdravstvene in la-boratorijske stroke o odvozu odpad-kov, ki nastanejo pri merjenju slad-korja v javnih prostorih.

Skupščina zveze je sprejela popra-vek statuta, da lahko društva sladkor-nih bolnikov vključujejo v svojo de-javnost tudi bolnike iz držav članicEU, ki pa ne morejo biti funkcionarjidruštva.

SPREJETA LETOŠNJI PROGRAMDELA IN FINANČNI NAČRT

Sprejeta so bila poročila o delu in ofinančnem poslovanju in poročilo na-dzornega odbora zveze za leto 2006.Program dela je bil predstavljen žena posvetu predsednikov v februarju,tako da na skupščini ni bilo nikakr-šnih pripomb. Predsednik Kušar jepoudaril, da je temeljno poslanstvozveze in društev sladkornih bolnikov,kot humanitarne organizacije, ki de-luje v javnem interesu, da upošteva-mo načela prostovoljnosti in neprido-bitnosti, da »skrbimo za čim bolj ka-kovostno in samostojno življenjesladkornih bolnikov, si prizadevamoza preprečevanje posledic sladkornebolezni in enakopravno vključevanjesladkornih bolnikov v vsakdanje živ-ljenje«. Te cilje in naloge pa je mogo-če uresničiti samo z načrtnim in or-ganiziranim skupnim delom.

Letošnji načrt dela zveze obseganaslednje projekte:

1. Izdaja petih številk glasila Slad-korna bolezen v nakladi 17.700izvodov (februar, april, junij, sep-tember in december).

2. Deveto tekmovanje iz znanja osladkorni bolezni na osnovnih insrednjih šolah: šolsko tekmovanjebo 19. oktobra, državno 24. no-vembra.

3. Dvanajsto športno-družabno sre-čanje sladkornih bolnikov bo v so-boto, 26. maja, v Kranju.

4. Proslavo ob svetovnem dnevusladkorne bolezni bo 17. novem-bra organiziralo Društvo diabeti-kov Velenje.

5. Spletna stran, ki jo dopolnjujemovsak mesec.

6. Predstavitev na Festivalu za tretježivljenjsko obdobje.

7. Priprava akcijskega načrta za pre-prečevanje sladkorne bolezni tipa 2.

8. Izdaja Novic po potrebi.9. Strokovno izobraževanje vodstev

društev: prvo je bilo 24. februarja,drugo bo jeseni.

10. Merčunov pohod bo v soboto, 16.junija, organiziralo ga bo Društvodiabetikov Tržič.

11. V pripravi je knjiga o sladkornibolezni avtorja doc. dr. Marka Me-dveščka, dr. med.

12. Mednarodno povezovanje.13. Deveto tekmovanje radioamaterjev.

DEL DOHODNINE ZA ZVEZOIN DRUŠTVA SLADKORNIHBOLNIKOV

Načrt dela in finančni plan za letossta bila sprejeta, prav tako delitevsredstev FIHO med društva. Zvezamora do septembra pripraviti merilaza sofinanciranje društev v letu2008. Delegati skupščine so članompredlagali, naj zakonskih do 0,5 od-stotka dohodnine namenijo za Zvezodruštev diabetikov Slovenije in zanjena društva. V zvezi s tem je bilosklenjeno, da zveza pošlje dopis mi-nistrstvu za zdravje, da nas uvrsti naseznam prejemnikov teh sredstev izdohodnine.

Sprejet je bil tudi sklep, da je čla-narina društev za leto 2008 0,7 evraoziroma 167 tolarjev na člana.

Po končani skupščini smo se druži-li v preddverju Krkine poslovne stav-be in prijetno poklepetali. Krki sezahvaljujemo za gostoljubnost in siželimo še nadaljnje uspešno sodelo-vanje.

Dr. Nataša Uršič Bratina, dr. med., s pediatrične klinike v Ljubljani je predavala o mladih insladkorni bolezni tipa 1

FOTO

: BR

AN

EB

OM

BA

Č

A P R I L 2 0 0 7

CCvveettoo PPaavvlliinn

O pripravi zakonov z zdravstvenegapodročja, o njihovem pomenu za vsa-kogar od nas in o tem, kako bodo tizakoni uvedeni v prakso, smo se pogo-varjali z državnim sekretarjem na mini-strstvu za zdravje Dorjanom Maruši-čem, dr. med., ki je prijazno odgovorilna vsa naša vprašanja.

VV kkaatteerrii ffaazzii jjee zzddaajj sspprreejjeemmaannjjeezzaakkoonnaa oo zzddrraavvssttvveenneemm vvaarrssttvvuu iinnzzddrraavvssttvveenneemm zzaavvaarroovvaannjjuu??Zakon o spremembah in dopolnitvah

zakona o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju je v medre-sorskem usklajevanju. Potekajo zadnjidogovori z ministrstvom za kulturo zadokončno ureditev predlaganih spre-memb glede obračuna prispevkov zaizvajalce avtorskih in podjemnih po-godb. Z ministrstvom za finance paiščemo rešitev za status tujih zavaro-vancev, ki delajo v Sloveniji, ter zaosnove in plačevanje prispevkov za sa-mozaposlene in kmete.

ZZaakkaajj jjee nnaassttaajjaall ttoolliikkoo ččaassaa oozziirroommaazzaakkaajj ttaakkoo ddoollggoo sspprreejjeemmaannjjee??Slovenski sistem zdravstvenega var-

stva in zdravstvenega zavarovanja jepred pomembnimi izzivi, kako zagoto-viti dolgoročno vzdržnost ob demo-grafskih pritiskih z epidemiološkimispremembami, hitrim razvojem medi-cinske tehnologije in zahtevami za pra-vilnejše vrednotenje kakovostno oprav-ljenega dela. V takih razmerah je naresni preizkušnji temeljni socialni inzdravstveni cilj javnih sistemov, saj selahko ob omejenih sredstvih slabša do-stopnost do zdravstvenih storitev inomejuje uresničevanje zdravstvenihpravic. Zato sta potrebna nenehno si-stemsko prilagajanje in dograjevanje zaohranjanje dostopa do kakovostnega invarnega zdravstvenega varstva. Zakono zdravstvenem varstvu in zavarovanjuje eden najpomembnejših in najzahte-vnejših sistemskih zakonov na podro-čju zdravstvenega varstva. Kompromi-sni predlog je rezultat iskanja optimal-

nih rešitev v tenkočutnem dialogu so-cialnih partnerjev, katerih osnovna za-veza je bilo zagotavljanje pravic zava-rovancev in delodajalcev. Tako je pet-najstmesečno usklajevanje vsebinskiuspeh, časovni interval pa je bil očitnopotreben pogoj za doseženo.

VV jjaavvnnoossttii pprreevvllaadduujjee mmnneennjjee,, ddaazzaakkoonn zzmmaannjjššuujjeejjoo oobbsseegg pprraavviicczzaavvaarroovvaanncceevv,, ddaa ppoovveeččuujjee nneeeennaakkoossttiinn pprriippoommoorree kk ssoocciiaallnneemmuurraazzsslloojjeevvaannjjuu ddrržžaavvlljjaannoovv.. KKaakkookkoommeennttiirraattee ttaa mmnneennjjaa??Gre za povsem zmotno prepričanje,

saj končni predlog nikakor ne zmanjšu-je pravic. Prav nasprotno! Širijo se vrsteoziroma statusi zavarovancev na tisteosebe, ki pridobijo pravico po zakonu,ki ureja obsojence na prestajanju za-porne kazni, starševsko varstvo in dru-žinske pomočnike. Povečuje se skrb dr-žave za socialno najbolj ogrožene pre-bivalce glede na njihov premoženjskistatus, tako da se zagotavlja kritje do-plačil za zdravstvene storitve v bremeproračuna. Širijo se pravice zavarovanihoseb, za določene skupine bolezni instanj pa je zagotovljeno popolno plače-vanje zdravstvenih storitev iz obvezne-ga zavarovanja. To so slepi in slabovi-dni v skladu z veljavno klasifikacijoSvetovne zdravstvene organizacije, po-polna ali zelo huda okvara sluha poMednarodni klasifikaciji okvar, cističnafibroza, avtizem ter zavarovanci, kiimajo prirojene motnje presnove. Kotnovost je vključena pravica do neaku-tne bolnišnične obravnave s podaljša-nim bolnišničnim zdravljenjem, zdrav-stvena nega in paliativna oskrba, ki bopokrita najmanj v višini 85 odstotkovvrednosti. Odpravljajo se številne po-manjkljivosti in pravne praznine, ugo-tovljene v 15-letnem izvajanju sedanje-ga zakona.

KKaatteerree bbiissttvveennee sspprreemmeemmbbee nnaassiisstteemmsskkii rraavvnnii pprriinnaaššaa pprreeddlloogg nnoovveeggaazzaakkoonnaa oozziirroommaa kkaatteerrii ssoo cciilljjii zzaakkoonnaa??Utrjuje se sistem solidarnosti, uvaja

se večja odgovornost državljanov za la-stno zdravje, nadgrajujejo in dopolnju-jejo se postopki uresničevanja pravic

zavarovancev. Dosežen je pomembenkorak v zagotavljanju zdravstvene var-nosti, nadaljnje stabilnosti in finančnevzdržnosti sistema financiranja zdrav-stvenih storitev in drugih pravic iz ob-veznega zdravstvenega zavarovanja. So-cialno najbolj ogroženi zavarovanci serazbremenjujejo plačevanja premij zadopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vizvajanje funkcij in odgovornosti part-nerjev v upravljanju sistema zdravstve-nega varstva se vgrajujejo nove vsebinein postopki za oblikovanje programovin storitev, oskrbe z zdravili in medicin-skimi pripomočki. Natančneje je pri do-govarjanju definirana vloga in odgovor-nost zdravstvene politike za razvojnavprašanja in opredeljevanje prednostnihnalog. Zagotovljene so možnosti zaodločanje o spornih vprašanjih medpartnerji pri dogovarjanju in pogodbahv stalni arbitraži. Dograjuje se poslovnaavtonomija nosilca in izvajalca obvezne-ga zdravstvenega zavarovanja, širi fina-nčno nadzorna funkcija in izrekanjeprekrškovnih odločb za neizpolnjevanjeposameznih določb, pomembnih zauresničevanje pravic zavarovancev.Vzpostavlja se tudi bolj enakopravnoupravljanje in odločanje zavarovancevin delodajalcev s spremembo struktureskupščine in upravnega odbora ZZZS.

KKaatteerraa ppooddrrooččjjaa,, kkoott nnaa pprriimmeerr pprraavviicceeddoo ssttoorriitteevv iizz oobbvveezznneeggaa zzddrraavvssttvveenneeggaazzaavvaarroovvaannjjaa,, nnaaddoommeessttiillaa vv ččaassuubboollnniišškkee ooddssoottnnoossttii iinn ppooddoobbnnoo,, bbooddooddoožžiivveellaa nnaajjvveečč sspprreemmeemmbb??Dosedanje področje uveljavljanja pra-

vic do bolniške odsotnosti oziroma na-domestil v času začasne zadržanostiod dela zaradi bolezni in poškodb jezahtevalo spremembe. Področje ni ce-lovito urejeno, pravice so široke, ni na-ravnanosti na spodbujanje delavcev kčim hitrejši vrnitvi na delo, neučinkovitnadzor omogoča zlorabe. Pri oceni za-časne nezmožnosti za delo so čedaljebolj obremenjeni izbrani osebni zdra-vniki in zdravstvene komisije. Posebenizziv so poškodbe zunaj dela, med ka-terimi je velik delež takih, ki so posle-dica zavestne izbire tveganih aktivno-sti, uživanja alkohola in drugih psiho-

Do konca junija bo oblikovan predlogakcijskega načrta za sladkorno bolezen VV SSlloovveenniijjii jjee vv rraazzlliiččnniihh ffaazzaahh sspprreejjeemmaannjjaa vveečč zzaakkoonnsskkiihh pprreeddllooggoovv,, kkii ppoosseeggaajjoo nnaa zzddrraavvssttvveennoo ppooddrrooččjjee.. GGrree zzaa zzaakkoonn oo zzddrraavvssttvveenneemm vvaarrssttvvuu iinn zzddrraavvssttvveenneemm zzaavvaarroovvaannjjuu,, zzaakkoonn oo kkoonncceessiijjaahh vv zzddrraavvssttvvuu,, zzaakkoonn oo pprraavviiccaahh bboollnniikkoovv iinn nnee nneezzaaddnnjjee,, kkaarr jjee zzaa ssllaaddkkoorrnnee bboollnniikkee iizzjjeemmnnoo ppoommeemmbbnnoo,, zzaa aakkcciijjsskkii nnaaččrrtt zzaa oobbvvllaaddoovvaannjjee iinn pprreepprreeččeevvaannjjee ssllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii..

I n t e r v j u : D O R J A N M A R U Š I Č , d r. m e d .

10

11

tropnih substanc, ali prehitre vožnje inbi jih bilo mogoče z vzgojo in ustrez-nim obnašanjem preprečiti. Postavlja sevprašanje, do katere mere so takšna ra-vnanja lahko predmet splošne solidar-nosti, do katere pa naj velja osebna od-govornost.

Zakon uvaja načelo osebne odgovor-nosti zavarovanih oseb za tvegana ra-vnanja, ki so stvar osebne izbire, in zaravnanja v času bolniške odsotnosti, kiniso v skladu z navodili zdravnika, stem da bo zaostril odgovornost pri ra-vnanju zavarovancev v času bolniškeodsotnosti z dela in preprečil določenezlorabe v času bolniške odsotnosti. Poe-nostavljeni in posodobljeni so postopkiocenjevanja nezmožnosti za delo pri iz-branih osebnih zdravnikih, imenovanihzdravnikih in zdravstvenih komisijah za-voda za zdravstveno zavarovanje. Poo-blastila bodo pridobili gineko-logi za ocenjevanje inpredpisovanje nezmožno-sti za delo. Razbremenje-no bo delo zdravnikov naprimarni ravni zdravstve-ne dejavnosti in vplivalibomo na zmanjševanjeodsotnosti z dela zaradibolezni in poškodb.

V postopkih ugotavljanja začasne de-lanezmožnosti oziroma odločanja obolniških odsotnostih se določata vsebi-no in način posredovanja medicinskedokumentacije. Izbrani zdravniki bodoimenovanim zdravnikom ali zdravniškikomisiji ZZZS pošiljali le s predpisomdoločen del medicinske dokumentacijeoziroma kot zbirno informacijo o zdrav-stvenem stanju bolnika. Takšna ureditevje primernejša od dosedanje z vidikanačel ustreznega varovanja podatkov,kot tudi z vidika varne hrambe medicin-ske dokumentacije. Zdravniki bodozbirne informacije lahko posredovali vpisni ali elektronski obliki, kar bo skraj-šalo roke in postopke za odločanje.

Za pospešitev postopkov ugotavljanjadelanezmožnosti in hitrejšo vrnitev za-varovancev na delo so določeni roki zauvedbo postopkov pred invalidsko ko-

misijo, za posredovanje doku-mentacije o delovnem mestu,

za posredovanje mnenjaspecialista medicine dela.Določene so tudi sankcije vprimerih zavlačevanja oziro-ma prekoračitve navedenihrokov. Zakon na novo določaodstotke za nadomestila za

čas bolniške odsotnosti nad30 dni v primerih, ko je taodsotnost posledica ukvarja-

nja z rizičnimi aliekstremnimi aktiv-

nostmi, pri ka-terih se ne spo-štujejo pravilavarovanja, ozi-roma pri pov-zročiteljih ne-sreč, kjer seugotovi vseb-nost več kot0,5 promilaalkohola alidrugih psi-hotropnihsubstanc vkrvi.

Deleži za druge oblike odsotnosti sepo dolgotrajnih pogajanjih s socialnimipartnerji ne spreminjajo in so v primer-javi z ureditvami v številnih evropskihdržavah v povprečju za pet do desetodstotkov višji. Ob tem pa nadomestilane morejo biti manjša, kot je zajamčenaplača, in ne večja, kot bi bila plača, kibi jo prejemal zavarovanec, če bi delal.Uvajajo se pogoji, ko zavarovanec izgu-bi pravico do prejemanja nadomestila.Predvsem gre za spoštovanje navodilzdravnika za ravnanje med bolniško inpa okoliščino, ko bi zavarovanci medbolniško opravljali pridobitno dejavnost.Zavarovanec ima v primeru negativneodločbe možnost pravnega varstva nadelovnem in socialnem sodišču.

SSllaaddkkoorrnnii bboollnniikkii ssee 2233.. mmaarrccaa nnaasskkuuppššččiinnii ZZvveezzee ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovvSSlloovveenniijjee nniissoo ssttrriinnjjaallii zz bbeesseeddiilloommzzaakkoonnaa,, kkii vv 1133.. ččlleennuu ggoovvoorrii,, ddaa sseecceelloottnnaa oobbvveezznnoosstt ppllaaččiillaa ssttrroošškkoovvzzddrraavvlljjeennjjaa iizz zzddrraavvssttvveenneeggaazzaavvaarroovvaannjjaa uuppoošštteevvaa pprrii rraazzvviittiissllaaddkkoorrnnii bboolleezznnii.. PPoojjmmaa rraazzvviittaassllaaddkkoorrnnaa bboolleezzeenn nnee ppoozznnaammoo vveečč,,zzaattoo ssoo ssllaaddkkoorrnnii bboollnniikkii zzaahhtteevvaallii,,ttaakkššnnoo ppaa jjee bbiilloo ttuuddii mmnneennjjee ssttrrookkee,,ddaa ssee ttaa ddeell 1133.. ččlleennaa sspprreemmeennii,, ttaakkooddaa bboo ppiissaalloo ssaammoo ssllaaddkkoorrnnaa bboolleezzeenn..BBoo ttoo mmooggooččee??Da, ta predlog stroke smo v končni

redakciji upoštevali, dosedanji zastarelitermin »razvita sladkorna bolezen« jepo našem mnenju posledica časa, v ka-terem je nastajal sedanji zakon, ki je 1.marca letos praznoval 15. »rojstni dan«.

DDrruuggoo ppoommeemmbbnnoo ppooddrrooččjjee,, zzaa kkaatteerroossee zzaanniimmaajjoo ssllaaddkkoorrnnii bboollnniikkii,, jjeezzaakkoonnooddaajjaa,, kkii ssee nnaannaaššaa nnaa uurreejjaannjjeekkoonncceessiijj vv zzddrraavvssttvveennii ddeejjaavvnnoossttii.. VVkkaatteerrii ffaazzii jjee sspprreejjeemmaannjjee zzaakkoonnaa ookkoonncceessiijjaahh??Za zakon o koncesijah za izvajanje

javne službe v zdravstveni in lekarniškidejavnosti in o svobodnih zdravnikihspecialistih je javna razprava končana,tako da zdaj na ministrstvu za zdravjeproučujemo številne pripombe.

ZZaakkaajj ssee zz zzaakkoonnoomm kklljjuubb vveelliikkooppoommiisslleekkoomm ttaakkoo hhiittii?? AA nnee bbii bbiilloossmmoottrrnneejjee pprreejj sspprreejjeettii nnaacciioonnaallnniipprrooggrraamm zzddrraavvssttvveenneeggaa vvaarrssttvvaa iinnddoollooččiittii jjaavvnnoo zzddrraavvssttvveennoo oommrreežžjjee??Preoblikovanja našega zdravstvenega

sistema bo ob napovedanih liberalizaci-jah zdravstvenih storitev v EU nujno.Ne glede na to, kako bomo organiziralisistem javnega zdravstva, moramo žezdaj upoštevati evropske tokove in pri-poročila. Cilj sprememb, ki se odvijajo,ni komercializacija zdravstvenih stori-tev, ampak zagotoviti bolnikom, da do-bijo čim boljše zdravstvene storitve vkaterikoli državi članici EU. FinanciranjeFO

TO: B

RA

NE

BO

MB

AČ

A P R I L 2 0 0 712

zdravstvenih sistemov v EU temelji nadružbeni solidarnosti med revnimi inpremožnimi, bolnimi in zdravimi in Slo-venija pri tem ne bo izjema. Tudi seda-nja ureditev podeljevanja koncesij (če-prav jih je bilo v 15 letih podeljenih ževeč kot 1300) ima vse preveč pravnihpraznin in nedorečenosti tako glederazpisov, vsebine koncesijskih odločb,postopkov podeljevanja in drugega.Čimprejšnje sprejetje novega zakona,ki bo urejal podeljevanje koncesij za iz-vajanje javne službe v zdravstveni in le-karniški dejavnosti, je tako nujno, zave-damo pa se, da samo to ni dovolj. Mi-nistrstvo bo pred sprejetjem zakonasprejelo tudi javno zdravstveno omrež-je in predvsem okrepilo nadzor takopri javnih izvajalcih kot pri zasebnikih.

NNaasspprroottnniikkii tteeggaa zzaakkoonnaa ssoo pprroottiittaakkššnneemmuu zzaasseebbnniiššttvvuu,, kkii bbii rraazzbbiilloozzddaajj ddoobbrroo oorrggaanniizziirraannoo jjaavvnnoozzddrraavvssttvveennoo sslluužžbboo.. TTrrddiijjoo,, ddaa bboo ttaazzaakkoonn rraazzggrraaddiill oossnnoovvnnee zzddrraavvssttvveenneeggaassiisstteemmaa ddoo ttee mmeerree,, ddaa oobbssttaajjaauupprraavviiččeennaa bboojjaazzeenn,, ddaa bbii ssoocciiaallnnooššiibbkkeejjššii iimmeellii ssllaabbššii ddoossttoopp ddoozzddrraavvssttvveenniihh ssttoorriitteevv,, kkii bbii bbiillee mmaannjjkkaakkoovvoossttnnee.. KKaajj pprraavviittee nnaa ttoo??Trditve, da je javno zdravstvo ogrože-

no zaradi podeljevanja koncesij, sopovsem zgrešene. Predlagani zakon ni-kakor ne posega v pravice zavarovan-cev iz zdravstvenega zavarovanja, neomogoča razslojevanja prebivalstva,sploh pa ne pomeni dodatnega plače-vanja storitev iz zdravstvenega zavaro-vanja, kot poudarjajo nekateri nasprot-niki zakona. Javno zdravstveno služboopravljajo tako javni zavodi kot zaseb-nopravni izvajalci s koncesijo - skupajpa sestavljajo javno zdravstvenoomrežje. Oboji imajo svoje prednosti inslabosti, medsebojno pa se dobro do-polnjujejo.

Predlog zakona o koncesijah v niče-mer ne ureja prodaje ali kakršnekolidruge privatizacije javnih zdravstvenihzavodov in ne » razgrajuje osnovezdravstvenega sistema«. Prav tako ne

določa nobenega obveznega oblikova-nja skupinskih praks, jih ne prepovedu-je, kot niso prepovedane niti po seda-njih predpisih. Ne gre za vstop gospo-darstva na področje zdravstvenih stori-tev, pač pa za pospeševanje javno-za-sebnega partnerstva na tem področju.Ta partnerstva namreč v tujini zavze-majo tudi do 70 odstotkov vseh javno-zasebnih partnerstev in so zelo po-membna. Za zdravstvo pomenijo svežkapital in vlaganja v prostore in opre-mo, hkrati pa privedejo do učinkovitej-šega in smotrnejšega poslovanja. Javnipartner mora v koncesijskem razmerjuposkrbeti, da je dobiček omejen na naj-manjšo sprejemljivo mero in zlasti, dane gre na račun kakovosti zdravstvenihstoritev. Privatizacije javnih zdravstve-nih zavodov pa zakon sploh ne ureja inje očitek o divji privatizaciji nerazum-ljiv in neupravičen.

KKoonneecc mmaarrccaa llaannii ssee jjee iizztteekkllaa jjaavvnnaarraazzpprraavvaa oo zzaakkoonnuu oo pprraavviiccaahhbboollnniikkoovv.. KKaakkoo jjee zzddaajj ss tteemm oozziirroommaakkaakkoo ddaalleečč jjee sspprreejjeemmaannjjee??Zakon je bil po oblikovanju dopolni-

tev iz javne razprave septembra lanipredložen v medresorsko usklajevanje,ki se je tudi zaradi različnih pristopovin ocen nekaterih ministrstev zavleklodo konca letošnjega marca. Gre pred-vsem za oblikovanje materialnopravnihdoločb o vsebinah pacientovih pravicter postopkovne določbe njihovega ure-sničevanja in varstva. Zakonodajna ure-ditev tega področja je izjemno občutlji-va novost v našem pravnem sistemu,zato je oblikovanje pravih, z našim pra-vnim redom prilagojenih in usklajenihrešitev zahtevno strokovno opraviloprava in medicine. Tudi v enejstih drža-vah, ki so že sprejele takšne zakone, nienotnih rešitev in so te prilagojenepredvsem kulturnim, zgodovinskim inetično-medicinskim okoliščinam terrazmeram pri uveljavljanju pravic dozdravstvenega varstva v teh državah.

KKaajj pprriinnaaššaa zzaakkoonn oo pprraavviiccaahh bboollnniikkoovviinn zzaakkaajj jjiimm bboo kkoorriisstteenn??Z zakonom o pravicah pacientov

bomo v skladu z dobrimi praksami ne-katerih evropskih držav natančno opre-delili njihove pravice, odgovornost vsehzdravstvenih delavcev za njihovo ure-sničevanje in v pritožbenih postopkih,približanih pacientom, zagotovili pre-prost postopek za pritožbe, njihovoučinkovito reševanje na ravni zdravstve-nih zavodov, regij in države. Neposre-dno je opredeljenih in varovanih 15pravic pacientov, ki so neodvisne odpravic iz obveznega zdravstvenega za-varovanja. Uvedeno je tristopenjsko re-ševanje domnevnih kršitev z uvedbo in-stituta zastopnika pacientovih pravic

kot pomoč pacientu v postopkih. Po-membni prvini teh postopkov sta me-diacija in poravnava. Eden pomembnihciljev zakona je zagotoviti večjo prijaz-nost, kulturo dialoga predvsem medzdravnikom in pacientom, varnost inkakovost zdravstvenih storitev. Na ravnidržave bo ustanovljena komisija za var-stvo pravic pacientov, v regijah bododelovali poklicni zastopniki pacientovihpravic. Zastopnik bo pacientom dajalpravno pomoč in jih zastopal v pritož-benih postopkih kot pooblaščenec. Vsipostopki so za pacienta brezplačni.

Zakon temelji na usmeritvah večmednarodnih dokumentov s področjavarovanja pravic pacientov, ki sicer dr-žavopravno ne zavezujejo, pomenijo papomembne standarde s področja zašči-te, varnosti in boljše zdravstvene oskr-be pacientov.

SSllaaddkkoorrnnee bboollnniikkee,, kkii jjiihh jjee vv SSlloovveenniijjiivveečč kkoott 110000..000000,, ppaa sseevveeddaa nnaajjbboolljjzzaanniimmaa,, kkaakkoo ddaalleečč jjee pprriipprraavvaannaacciioonnaallnneeggaa pprrooggrraammaa zzaa ssllaaddkkoorrnnoobboolleezzeenn oozziirroommaa aakkcciijjsskkii nnaaččrrtt zzaapprreepprreeččeevvaannjjee iinn oobbvvllaaddoovvaannjjeessllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii ttiippaa 22??Po podatkih raziskave Dejavniki tve-

ganja za nenalezljive bolezni pri odra-slih prebivalcih Slovenije iz leta 2001ocenjujemo prevalenco sladkorne bole-zni med odraslimi prebivalci Slovenijena 4,3 odstotka. Problematika sladkor-ne bolezni tipa 2 je bila posebej pou-darjena med avstrijskim predsedova-njem EU na svetu ministrov, kjer je bilasprejeta pobuda, da se poskuša zajezitiepidemija znotraj držav članic in vokviru EU. V zadnjih letih je veliko po-zornost obvladovanju kroničnih nenale-zljivih bolezni in dejavnikov tveganjapovezanih z njimi, kot je na primer de-belost, namenila tudi Svetovna zdrav-stvena organizacija. Na ministrstvu zazdravje skrbno sledimo vsem pobudamdoma in v tujini. Podprli smo tudi opo-zorila stroke in nevladnih organizacij,med katerimi je tudi vaša zveza, da jetreba zagotoviti usklajen in povezovalniprogram vseh strok in vseh ravni zvključitvijo nevladnih organizacij.

Tako smo lani na ministrstvu za zdra-vje začeli pripravljati osnutek akcijske-ga načrta za preprečevanje sladkornebolezni tipa 2. Akcijski načrt bo uteme-ljen v Nacionalnem programu zdrav-stvenega varstva, ki ga pripravljamovzporedno. V delovni skupini za pripra-vo akcijskega načrta sodelujejo pred-stavniki stroke vseh treh ravni zdrav-stvenega varstva, programa CINDI, In-štituta za varovanje zdravja in predsta-vniki nevladnih organizacij – Zveze dru-štev diabetikov Slovenije. Končni osnu-tek bo narejen v prihodnjih mesecih.

KKaajj nnaajj bbii uurreeddiillii zz nnaacciioonnaallnniimm

A P R I L 2 0 0 7

Knjiga Diabetes je ozdravljiv – megla, zavita v celofan

VVllaassttaa GGjjuurraa KKaallooppeerr, dr. med.

Že vse življenje živim s sladkor-no boleznijo in njenimi zapleti.Moja mama si je 45 let dajala insu-lin, sama pa isto počnem 22 let.Tako sem kot zdravnica malce izpoklicnega in veliko iz osebnegazanimanja prebrala veliko stroko-vne in tudi poljudne literature osladkorni bolezni. V vseh teh letihsem se udeležila marsikateregastrokovnega srečanja, predavanjain delavnice, ki so jih vodili tudi vr-hunski svetovni strokovnjaki zadiabetes, vendar nihče izmed njihni s tako lahkoto izjavljal, da jediabetes ozdravljiv.

NAPORI RAZISKOVALCEV, DA BI ODKRILI ZDRAVILO

Sladkorno bolezen lahko sicerdobro zdravimo in dobro obvladu-jemo. Že dolgo velja, da so polegsodobnih učinkovitih zdravil in in-sulina zdrav način prehranjevanja,veliko gibanja in ohranjanje pri-merne telesne teže najpomembne-jši dejavniki pri zdravljenju slad-korne bolezni tipa 2. Sladkorna bo-lezen tipa 1, katere vzrok nastankaje čisto drugačen kot pri tipu 2 inki jo najdemo predvsem pri otrocihin mladih, ravno tako lahko učinko-vito obvladujemo. Seveda znan-stveniki po vsem svetu iščejo zdra-vilo, ki bo sladkorno bolezen oz-dravilo.

Tako v zadnjih letih precej slišimoo presaditvah trebušne slinavke inpankreatičnih otočkov, vendar je zazdaj tako zdravljenje še poskusnooziroma ima še zelo malo indikacij,ker je veliko težav predvsem z zdra-vili, ki preprečujejo zavračanje pre-sajenega tkiva. Vsa ta prizadevanjaraziskovalcev v svetu in pri nas pa

so vsaj do zdaj pripeljala le doskupnega mnenja: sladkorno bole-zen lahko zdravimo in obvladujemov taki meri, da se njeni tipični za-pleti pokažejo čim pozneje. Zatome je neznansko zanimalo, kakoIrma Ogorevc ozdravi sladkorno bo-lezen.

PREDČASNOIZ PREDAVALNICE

Predavalnica v prostorni in sodo-bno opremljeni domžalski knjižnicije bila polna ljudi, mladih in starej-ših. Irma Ogorevc jim je z zanosomgovorila o pregrevanju organizma,na kar vplivata prehrana in telesnateža. Organizem postaja zakisan.Ker so bile povezave nekaterih fi-zioloških dejstev zame nove, sem siposkušala stvari zapisati. Čeprav ževeč kot tri četrtine življenja delamzapiske in mislim, da mi to načelo-ma ne dela težav, mi to pot zapiso-vanje predavanja nikakor ni šlo odrok.

Predavateljica Irma je »skakala« izanatomije v fiziologijo in patologijoter patofiziologijo, pa še to je bilovse nekako »skrivenčeno«. Sem intja, brez logike in razumljive pove-zave. Mislim, da niti sama ni pravdobro vedela, o čem govori. Je pabila v svojem izvajanju izjemno su-verena, kar je laičnim poslušalcemdajalo občutek prepričljiivosti. Do-kler je govorila o hujšanju, rekreaci-ji in spremembi prehrane pri diabe-tikih, sem bila tiho. Ko pa je začelapo svoje razlagati »nesporna« dej-stva o anatomiji trebušne slinavke,sem se seveda morala oglasiti. Žen-ska očitno še nikoli ni videla ne mi-kroskopsko ne makroskopsko, kakoja slinavka videti.

Najin »dialog« se je z nadaljeva-njem njenega predavanja stopnje-

PPrreedd ddoobbrriimm mmeesseecceemm sseemm ppoo nnaakklljjuuččjjuu iizzvveeddeellaa,, ddaa bboo vv ddoommžžaallsskkiikknnjjiižžnniiccii pprreeddssttaavviitteevv nnoovvee kknnjjiiggee aavvttoorrjjeevv IIrrmmee iinn IIggoorrjjaa OOggoorreevvcc zznnaasslloovvoomm DDiiaabbeetteess jjee oozzddrraavvlljjiivv.. PPoolleegg pprreeddssttaavviittvvee jjee bbiilloo nnaappoovveeddaannoottuuddii pprreeddaavvaannjjee oo tteemm,, kkaakkoo ddoosseeččii oozzddrraavviitteevv.. PPrreeddssttaavviittvvee sseemm sseesseevveeddaa zz vveelliikkiimm zzaanniimmaannjjeemm uuddeelleežžiillaa,, vveennddaarr sseemm iizz pprreeddaavvaallnniicceepprreeddččaassnnoo ooddššllaa.. NNiisseemm nnaammrreečč mmooggllaa ppoosslluuššaattii nneerreessnniicc,, kkii jjiihh jjeepprriippoovveeddoovvaallaa IIrrmmaa OOggoorreevvcc..

13

pprrooggrraammoomm oozziirroommaa aakkcciijjsskkiimm nnaaččrrttoommzzaa ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn ttiippaa 22??Akcijski načrt bo vključeval uvod,

oceno stanja, mednarodni in slovenskipolitično-strokovni okvir, primere dobrihpraks (Finska, Avstrija in evropska strate-gija za preprečevanje in obvladovanjekroničnih nenalezljivih bolezni), ocenokakovosti oskrbe, pregled omrežja oskr-be za diabetike tipa 2, krovne cilje inkonkreten akcijski načrt z določenimi ak-tivnostmi, nosilci, terminskim planom inviri. Podlaga za pripravo tega načrta jeevropska strategija za preprečevanje inobvladovanje kroničnih nenalezljivih bo-lezni, kjer je sladkorna bolezen tipa 2ena kroničnih nenalezljivih bolezni. Akcij-ski načrt bo moral biti usklajen z drugimistrateškimi in taktičnimi dokumenti, kismo jih na ministrstvu za zdravje že pri-pravili, kot sta strategija za področje pre-hrane in akcijski načrt za področje giba-nja, ki je bil pred kratkim potrjen v vladi.

KKaajj nnaajj bbii ttaa aakkcciijjsskkii nnaaččrrtt pprriinneesseellssllaaddkkrroonniimm bboollnniikkoomm??Akcijski načrt naj bi zagotovil inte-

gralno obravnavo bolnikov s sladkornoboleznijo tipa 2 in celovit pristop k tejkronični nenalezljivi bolezni, od prepre-čevanja in obvladovanja dejavnikov tve-ganja za to bolezen, zgodnjega odkri-vanja bolnikov s sladkorno boleznijo,kakovostno obravnavo in rehabilitacijosladkornih bolnikov predvsem z vidikapreprečevanja zapletov zaradi sladkor-ne bolezni, do zagotavljanja informacij-ske podpore za sladkorno bolezen inustrezne raziskovalne dejavnosti. Po-membno bo zagotoviti usklajenost de-lovanja različnih partnerjev pri obvlado-vanju sladkorne bolezni na vseh ravnehzdravstva, vključevanje civilne sfere inzagotovitev sinergističnega delovanjarazličnih strategij, ki se nanašajo na taproblem, kot sta prehranska strategijain akcijski načrt za promocijo gibanja.

KKddaajj bboo aakkcciijjsskkii nnaaččrrtt pprriipprraavvlljjeenn zzaajjaavvnnoo oobbrraavvnnaavvoo??Aktivnosti na akcijskem načrtu za

obvladovanje sladkorne bolezni in pre-prečevanje sladkorne bolezni tipa 2 sozaradi kadrovskih težav na ministrstvuza zdravje v januarju nekoliko zastale.Delovna skupina je v predlogu definira-la naslednje prednostne naloge, ki najbi se začele izvajati v prihodnjih letih,in sicer: razvoj metodologije za ocenobremena bolezni, razvoj informacijske-ga sistema za spremljanje kakovostiobravnave sladkorne bolezni in vzpo-stavitev standardov kadrov na primarniravni ter delitev nalog med primarno insekundarno ravnjo. V delovni skupininaj bi do konca junija izoblikovali do-končen predlog in ga posredovali vjavno razpravo.

A P R I L 2 0 0 714

val. Pri tem sta mi precej pomagalaurednica Dite Darja Lovšin in nekda-nji predsednik Zveze društev diabeti-kov Slovenije Jože Snoj. Končal se jez Darjinim in mojim predčasnim od-hodom iz dvorane. Na srečo je JožeSnoj ostal, da je pozneje prišel doomenjene knjige, da se je lahko nalastne oči poučil, kako naj ozdravisvojo sladkorno bolezen. Pozneje mije sporočil, da so ljudje brez besedin negodovanja kupovali knjigo po20 evrov in se vpisovali v društvoPlanet zdravja, ki ga vodita Ogorev-čeva, in plačevali letno članarino 50evrov.

ZVIJAČEN NAČINIZRABLJANJA BOLNIH LJUDI

Ker sem pol predavanja izpustila,sem hotela manjkajoče informacijedopolniti. Ogledala sem si spletnostran Planet zdravja. Prvi vtis ob pre-biranju strani je bil, da sta Irma inIgor predvsem trgovca, ki hočeta čimbolje prodati meglo, zavito v celofan.Pri tem na zvijačen način izrabljataželjo bolnih ljudi po zdravju in jih za-vajata.

Če ima človek resne zdravstvene te-žave in želi tudi sam kaj storiti zasvoje zdravje, išče različne informacijein rešitve. Tudi zunaj okvira uradnemedicine, kar ni nič narobe, saj so ne-katere komplementarnemetode zelo učinkovi-te in lajšajo življenjeljudi s kronično bo-leznijo. Vendar vse tovelja, dokler se doga-ja v mejah razumne-ga in v soglasju spreskušeno medici-no. Ko pa sem nanjihovi spletni stranibrala, kako učinkovi-ta so olja, kreme,čaji, fruktoza, nena-sičena (?) voda in»mineral, povsemnaravno hranilo inodlično škropivo zarastine«, sem spoznala, dasem jaz ali neskončno trdobučna alipa je vse skupaj velika marketinškapotegavščina.

V podporo njihovi dejavnosti so na-vedeni strokovni članki. Napisanih jihje pet, dolgih po nekaj stavkov. Na-slovi člankov so: Osem delov telesa,Za svoje zdravjes smo odgovornisami, Spoznanje, Srečno življenje inZakaj iščemo pot do zdravja in zakaj

želimo biti zdravi. Nenavadni naslovi,ki malo povedo: osem delov telesa(?), spoznanje (?). Da smo za zdravjeodgovorni sami, vemo vsi. Prav takose vsi trudimo, da bi bili srečni inzdravi. Tisti, ki zdravja nima, ve,zakaj.

IRMA IZKORIŠČASLABOSTI URADNE MEDICINE

Napisanih je tudi nekaj izjav njiho-vih »uspešno ozdravljenih« bolnikov.Gospod iz Črnuč, dolgoletni diabetik

tipa 2, ki se je že zdravil z insuli-nom, je po njihovih na-vodilih spremenil pre-hranske navade in sejih zdaj strogo (!) drži.Zdravljenje z insuli-nom je lahko opustil.

Gospe iz Ljubljanezdravila sploh niso večpomagala. Ves čas jeimela močno povišansladkor v krvi. Po na-vodilih, ki jih je dobilav Planetu zdravja, jespremenila prehrano,se začela rekreirati insladkor se je uredil.Navodil se mora stro-

go držati. Še ena gospa zJesenic je po spremembi prehraneprecej shujšala in sladkor se je nor-maliziral.

Kakorkoli že. Irma in Igor Ogorevcsta uspešno izkoristila vrzel v skrbiuradne medicine za ljudo s sladkor-no boleznijo. Ta pomanjkljivost je»premalo časa«, ki ga lahko zdravnikin zdravstveno osebje nameni bolni-ku. Sama menim, da v ta okvir sodi

premalo pogovora in poslušanja,slaba komunikacija in premalo spo-štovanja mnenja bolnika. Neučinkovitje način izobraževanja, motiviranjabolnikov in premalo individualnegadela z njimi.

ZAVAJANJE LJUDISodobna medicina je resnično do-

segla visoko raven stvarnega znan-stvenega napredka, v razvojni nagli-ci pa je morda malce pozabila, da jebolnik človek z dušo in telesom. Du-ševno zdravje brez dvoma vpliva natelesno in narobe. Če se to ravno-težje, ki pomeni zdravje, poruši, na-stopi bolezen. Postavljanje pravediagnoze in iskanje pravega vzrokaza njen nastanek sta največja umet-nost, a sta nujna za uspešno zdrav-ljenje.

Če bomo hoteli preprečiti tako inpodobno zavajanje ljudi s knjigami,kot je Diabetes je ozdravljiv, bo ura-dna medicina morala odkrito priznatisvoje pomanjkljivosti in jih tudi od-pravljati. Ljudje, ki si želijo zdravja,pa bodo morali malo bolj kritičnosprejemati informacije, ki jih Ogorev-čeva in njima podobni neovirano širi-jo po vsej Sloveniji.

Zveza društev diabetikov Slovenijeje na svoji redni letni skupščini 24.marca sprejela sklep o tem, da jetreba glede alternativne medicine pri-dobiti odgovor stroke, zlasti gledezdravljenja sladkorne bolezni, da bise laže izognili nestrokovnim ponud-nikom različnih storitev, ki največkratzavajajo ljudi.

Sklep IO zveze glede nestrokovnih razlag o sladkorni boezni

IO zveze je na seji 12. aprila na pobudo posameznikov in nekaterih dru-štev sladkornih bolnikov razpravljal o čedalje pogostejših primerih, ko po-samezniki (ne iz vrst stroke) pišejo in razlagajo »da je sladkorna bolezenozdravljiva«, upoštevajoč priporočila in recepte, ki jih razlagajo sladkornimbolnikom.

Ker je iz dneva v dan več primerov nestrokovne razlage o vzrokih inzdravljenju sladkorne bolezni, bo strokovna skupina pri Zvezi društev dia-betikov Slovenije ocenila objavljeno gradivo. Na osnovi te ocene in podanihpredlogov se bo vodstvo zveze odločilo, kako se zoperstaviti nestrokovnimrazlagam pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Pričakujemo, da se bo ob teh primerih odzvala tudi uradna medicina.

Izvršni odbor Zveze društev diabetikov Slovenije

15000 naših znanstvenikov po vsem svetu raziskuje, išËe in ustvarja nove uËinkovine za nova zdravila. Za zdravila pri-hodnosti, za zdravila, ki bodo premagala najhujše bolezni. NajveËje farmacevtsko podjetje smo zato, ker namenjamo najveË sredstev za raziskave, ker smo razvili 33 originalnih zdravil iz 18 terapevtskih podroËij in ker nikoli ne odnehamo upati, da bomo novo zdravilo odkrili prav z naslednjim poskusom.

Milijoni kapljic. En biser.

PFI

-10-

09

Pfizer Luxembourg SARL 283 Route D’Arlon, L-8011 STRASSEN LUKSEMBURGPFIZER, podružnica Ljubljana, Letališka 3c, 1000 Ljubljana, www.pfizer.si

A P R I L 2 0 0 7

CCvveettoo PPaavvlliinn

V Sloveniji so komplementarne, al-ternativne oziroma dopolnilne meto-de zdravljenja, duhovnost in osebnirazvoj čedalje bolj priljubljeni, hkratipa je v ljudeh tudi zaradi prevladujo-čega odklonilnega odnosa uradnemedicine do teh tem precej predsod-kov.Vzroki za takšno povečanje zdra-vilskih metod so tudi v čedalje večjibirokratizaciji medicine, v izgubljanjuosebne odgovornosti zdravnika, ne-kritičnosti pri predpisovanju zdravilin v čedalje bolj ustaljenem zanemar-janju osnovnega kliničnega pregleda,še posebej temeljitega pogovora zbolnikom.

Področje zdravilstva naj bi zdajuredili z zakonom. Za ureditev zdra-vilstva, ki je najstarejša oblika zdrav-ljenja na svetu, se zavzemajo tudizdravilci, ki si med drugim želijo so-delovanja z zdravniki in da bi Slove-nija postala ena tistih evropskihdržav, kjer zdravniki in zdravilci so-

delujejo v dobro vseh, pravi MatjažMarinko, predsednik Iniciativne inte-resne skupine zdravilcev Slovenije.Vasilij Šimek, doktor alternativne me-dicine in predsednik Društva za kom-plementarno in naravno zdravilstvoSlovenije Konaz, pa poudarja, da jeuradna medicina izgubila človeka, iz-gubila je stik z njim, saj zdravnikigledajo samo še to, kaj kažejo zdrav-stveni aparati.

V SLOVENIJI JEVEČ KOT 2000 ZDRAVILCEV

V Sloveniji so se prizadevanja zaureditev zdravilstva začela leta 1992,ko je bilo ustanovljeno društvo bioe-nergetikov. Po neuradnih ocenah se vSloveniji z različnimi oblikami zdra-vilstva oziroma alternativne medicijeukvarja približno od 2000 do 2500oseb (registriranih naj bi jih bilo le200), za alternativno medicino panjeni uporabniki porabijo približno42 milijonov evrov na leto. Zdravilskadejavnost se bo po predlaganem za-konu lahko izvajala le v gospodarskihdružbah ali espejih.

Zdravilstvo je treba urediti zaradidveh razlogov: zaradi zaščite bolni-kov in drugih uporabnikov storitvezdravilcev, saj bodo zaradi zakonaimeli preglednejše informacije o me-todah zdravilstva in njihovih storit-vah, in zaradi ureditve položaja zdra-vilcev, ki bodo morali svoje deloopravljati profesionalno in v skladu ssprejetim zakonom.

KAKŠNO IZOBRAZBONAJ IMAJO ZDRAVILCI?

Po predlogu zakona je zdravilstvodejavnost, ki jo opravljajo zdravilciza izboljšanje zdravja in kakovostiživljenja uporabnikov storitev zdravil-stva. Med zdravilske dejavnosti zakonšteje tradicionalno kitajsko zdravil-stvo, ajurvedo oziroma tradicionalnoindijsko zdravilstvo, homeopatijo indruge oblike zdravilstva. Katere soto, bo določeno glede na osnovninačin izvajanja.

Za priznavanje zdravilskih dejavno-sti in metod bo pristojna zdravilska

Zdravilstvo bo urejeno z zakonomSSlloovveenniijjaa bboo ppoosskkuuššaallaa zz zzaakkoonnoomm uurreeddiittii nneeuurreejjeennoo ppooddrrooččjjee zzddrraavviillssttvvaa,, kkii jjee pprrii nnaass ssiivvaa lliissaa,, zzaarraaddii ččeessaarr ssee jjee nnaannaaddzzoorroovvaannoo rraazzbboohhoottiilloo iinn jjee vveelliikkoo mmoožžnnoossttii zzaa rriibbaarrjjeennjjee vv kkaallnneemm.. VV pprriipprraavvii jjee pprreeddlloogg ((mmeennddaa žžee ddeesseettaa rraazzlliiččiiccaa)) zzaakkoonnaa oo zzddrraavviillssttvvuu.. ZZddrraavviillccee bboo nnaaddzzoorroovvaallaa zzddrraavviillsskkaa zzbboorrnniiccaa,, nnjjoo ppaa mmiinniissttrrssttvvoo zzaa zzddrraavvjjee.. VV pprriihhooddnnjjiihh ttrreehh lleettiihh ((22000088--22001100)) bboo zzaa zzbboorrnniiccoo ppoottrreebbnniihh vveečč kkoott 330000..000000 eevvrroovv..

16

USMERJANJEPOZITIVNE ENERGIJE

Alternativna medicina pozna večvej in šol, izhajajočih iz usmerjanjapozitivne energije, ki blagodejnopomaga na vseh štirih človekovih ra-vneh: psihični, fizični, čustveni inzdravstveni, vendar se je treba zave-dati, da pri bolezni v večini primerovne zadostuje le alternativa, ampakje potrebna tudi pomoč klasične me-dicine. Priporočljiva je kombinacijaobeh.

Marsikatera bolezen ali simptomna psihični ali fizični ravni izhaja iznaše podzavesti in naših negativnihmisli. Zato je pomembno predvsem,da vsak sam pri sebi skuša najtivzrok lastnega slabega počutja in dačim več komunicira s svojimi bližnji-mi, ki ga najbolj poznajo in mu tudilahko svetujejo. Nasploh pa velja, daje pametno pozitivno se odzvati navsako misel, ki se nas dotakne. Kajtile pozitivne misli in dejanja namvračajo pozitivno.

V EVROPI NAJBOLJ RAZŠIRJENIAKUPUNKTURA, HOMEOPATIJA

IN KIROPRAKTIKAInštitut Bion, ki je kot koordinator

za Slovenijo pooblaščen za projektalternativne medicine v projektu Ev-ropske komisije, je že v 90. letih pri-pravil zasnove strokovnih podlag zapravno ureditev zdravilstva v Slove-niji s pregledom zdravilskih metodin kako so te sprejete po posamez-nih državah.

Večina zahodno- in tudi vzhod-noevropskih držav ureja področjezdravilstva ali pa ga je že uredila.Najpogosteje dovoljene in najboljrazširjene zdravilske metode v Evro-pi so akupunktura, homeopatija, ki-ropraktika, osteopatija in fitoterapi-ja. V nekaterih državah imajo zanjezagotovljeno tudi izobraževanje.

V Nemčiji imajo zdravilci širokopodročje delovanja, ki je določenoz zakonom o zdravilcih, a ne smejopredpisovati zdravil, ki se dobijo narecept, zdraviti spolnih in infekcij-skih bolezni, cepiti ali opravljati po-rodništva. Podobno je na Danskem,Švedskem, Norveškem, v nekaterihkantonih Švice in v Angliji, le datam zdravilci ne smejo uporabljatianestetikov in opravljati kirurškihposegov.

V večini evropskih držav ne dovoli-jo medicinsko neizobraženim ose-bam samostojne uporabe različnihalternativnih oziroma komplemen-tarnih medicinskih dejavnosti. Zako-ni s tega področja pa so zelo liberal-ni v Veliki Britaniji, kjer smejo raz-lične metode uporabljati laiki, naDanskem in Norveškem pa smejoopravljati samo nekatere medicinskedejavnosti. V drugih evropskihdržavah (Belgija, Francija, Nizozem-ska) je uporaba metod zdravilstvadovoljena le zdravstvenim delavcem.

Zavarovalnice v večini držav neplačujejo stroškov alternativnihmetod zdravljenja, kar pomeni, dagre za ekonomsko kategorijo. Tudito je razlog, da je treba tudi pri naszdravilstvo zakonsko urediti.

A P R I L 2 0 0 7 17

zbornica. Zbornico in zdravilce bonadziralo ministrstvo za zdravje. Zazagon zbornice, izvajanje javnih poo-blastil in nadzora in tri zaposlene vzbornici bo v prihodnjih treh letihpotrebnih nekaj več kot 300.000evrov.

V prodlogu zakona je odprtih šenekaj določil. Med drugimtudi določilo, da je medi-cinska fakulteta obveznale za homeopatskinačin zdravljenja, zavse druge zdravilcepa se zahteva naj-manj srednja stroko-vna šola. Takšnemudoločilu nasprotuje-jo predvsem homeo-pati, ker je do njihdiskriminatorski indaje prednost drugimoblikam alternativnegazdravljenja oziroma drugimzdravilskim metodam.

NA MADŽARSKEMIMAJO ŽE DESET LETZAKON O ZDRAVILSTVU

Poglejmo, kako so se problemazdravilstva lotili pri naših sosedih, naMadžarskem, kjer se od leta 1990 če-dalje več ljudi obrača po pomoč hkomplementarni medicini; nekaterizaradi preventive pred boleznimi,drugi pa se nočejo zdraviti z zdravili.Težava pa je bila, ker ni bilo zakon-sko določeno, kdo jim lahko pomagas komplementarnimi metodami.

To je povzročalo veliko nevšečno-sti, saj so se začeli s temi metodamiukvarjati tudi podjetniki, poštarji intajnice, ki so ob koncu tedna opravilitečaj zdravilstva, vendar se je z letiizkazalo, da lahko z bolniki delajo letakšni, ki imajo hkrati medicinskoznanje o anatomiji, psihologiji, pato-

fiziologiji in so poučeni o temeljihnaravnega zdravljenja.

Zato so na Madžarskem po nekaj-letnih pripravah leta 1997 sprejelizakon, ki določa, kdo sme s komple-mentarnimi metodami pomagati bol-nikom, kar pomeni, da je komple-mentarna medicina zakonsko prizna-na. Ko so z zakonom poenotili izo-braževanje in nadzor zdravilcev, se jenjihovo število zmanjšalo. Bistvenopa je, da ja zakon omogočil nadzornad zdravilci, kar je dobro tudi zabolnike.

»Spodbudno je, da univerza v Pécsidovoljuje poučevanje komplementar-nih metod zdravljenja na vseh svojih

Nad težave z bioenergijoKKlljjuubb hhiittrreemmuu nnaapprreeddkkuu zznnaannoossttii oozziirroommaa uurraaddnnee mmeeddiicciinnee,, mmoorrddaa ppaacceelloo pprraavv zzaarraaddii nnjjeeggaa,, jjee ppoovvssoodd vv ssvveettuu iinn ttuuddii pprrii nnaass ččeeddaalljjee vveečč zzaannii--mmaannjjaa zzaa aalltteerrnnaattiivvnnoo,, kkoommpplleemmeennttaarrnnoo,, ttrraaddiicciioonnaallnnoo,, nneekkoonnvveenncciioonnaall --nnoo –– aallii kkaakkoorr kkoollii jjii žžee rreeččeemmoo –– mmeeddiicciinnoo.. UUrraaddnniihh rraazziisskkaavv sseevveeddaa nnii,,

mmeennddaa ppaa ssee vvssaajj žžee ppooll SSlloovveenncceevv zzddrraavvii zz eennoo aallii vveečč nnjjeenniimmiimmeettooddaammii.. PPrrii nnaass nnaajj bbii jjiihh bbiilloo vv uuppoorraabbii pprriibblliižžnnoo ssttoo..

Nekaj manj kot leto dni je minilo od ustanovitve prvegabioenergijskega centra v Sloveniji, ki so ga v Strunjanu od-prli Hoteli Piran. V centru Syra izvajajo bioterapijo, tera-pijo reiki, barvno in duhovno terapijo ter psihoterapijo,organizirajo pa tudi obisk energijskega parka, v kate-rem kar dvanajst energijskih točk seva pozitivno zemlj-sko energijo, s katero je mogoče napolniti telo in duha.

Direktor centra je Darko Filiput, ki je tudi sam predpetnajstimi leti hudo zbolel (takrat je bil uspešen podjet-

nik in lastnik podjetja s 50 zaposlenimi), tako da mu jeklasična medicina napovedala še nekaj meecev življenja. S

pomočjo alternativnega zdravilca je ozdravel in se tudi samzačel intenzivno učiti metod alternativne medicine. Poleg reiki-

ja – usmerjanja kozmične energije, ima v žepu štiri mednarodnamojstrstva za alternativno medicino ter več priznanj in diplom. Po na-

dgradnji reikija je študiral psihokibernetiko, psihosinergijo ter stari tibetan-ski in egipčanski sistem usmerjanja energije.

Med študijem alternativnega znanja na kraljevskem mednarodnem inštitu-tu v Španiji je magistriral iz psihoterapije in doktoriral iz naravne medicine.V Italiji je pridobil naslov doktorja naturopatije – psihoterapije, vendar ga prinas zaradi visokih stroškov ni uradno nostrificiral. Za povrh je končal tudimagistrski študij iz ekonomije, ki mu pride zelo prav pri obravnavi mene-džerjev, saj ob psihoterapiji lahko z njimi komunicira na enaki ravni.

Darko Filiput je tudi član upravnega odbora sekcije naravnih zdravilcevpri Gospodarski zbornici Slovenije, ki so jo ustanovili pred petimi leti. Vtem času so izdelali osnutke programov za poklice bioenergoterapevta innekaj drugih, na primer za tuino maserja in joga terapevta. Izobraževanjepo teh programih zajema 210 ur trajajoč tečaj iz klasične medicine in pre-davanja iz klasične kitajske in indijske medicine. Po uspešno končanempreskusu znanja kandidat prejme certifikat GZS o usposobljenosti, vendarta certifikat še ni nostrificiran, ker je nostrifikacija vezana na sprejetje za-kona o zdravilstvu.

Prej ko bo zakon sprejet, prej se bo slovenski trg rešil šarlatanstva in siveekonomije. V Slovenji imamo namreč veliko dobrih zdravilcev, pa tudi kar ve-liko šarlatanov ... Zakon o zdravilstvu bo naredil red na tem področju, saj bovsak zdravilec moral imeti veljavna dokazilo o svoji usposobljenosti.

AVRA – VAROVALNI ENERGIJSKI PLAŠČ

Vsako živo bitje obdaja energijski plašč - avra. Energija je povsod okoli nasin v nas samih: tudi čakre so zgolj energijske točke, skozi katere se pretakaenergija. Povezane so z različnimi centri in organi in tudi z različnimi delinaše podzavesti. Človek je celosten šele tedaj, ko ti energijski centri medseboj delujejo usklajeno. Takrat lahko delujemo s popolnim razumom in tudiorgani, optimalno napolnjeni z energijo, delujejo normalno. Takrat pravimo,da smo v dobri formi.

Ko pa smo v stresni situaciji in polni strahov, energijsko polje okoli nasoslabi. Če tako stanje traja dlje časa, zbolimo ali zapademo v depresijo. Tedajne bo odveč obisk bioenergetika ali sorodne veje pomoči (od reikija do me-ditacije in energetske masaže), da se telo optimalno napolni z energijo. Tudito je ena preventivnih oblik, da ne pride do hujših obolenj in da ne bo trebapopravljati stanja s tabletami in sirupi.

18

višjih strokovnih šolah za medicinskesestre, dietetičarje in podobne zdrav-stvene delavce. Medicinska fakultetaše ni tako prilagodljiva, toda kotzdravnica lahko potrdim, da je lahkosodelovanje obeh medicin pri zdrav-ljenju bolnika učinkovitejše kot lemedicinska pomoč. Seveda je toodvisno od diagnoze,« pravi dr.Marta Forrai, ki od leta 2001 vodi za-sebno šolo za komplementarnozdravljenje.

Doslej jo je obiskalo približno 500slušateljev. Forraijeva v vsakdanjizdravniški praksi že od leta 1995uporablja tudi komplementarne me-tode, med njimi akupunkturo, refle-ksoterapijo, terapijo moksa (terapijaz rastlinskimi obkladki zoper boleči-ne v kosteh), razstrupljevalno terapi-jo, Vollovo elektro-akupunkturno dia-gnosticiranje in vodno terapijo zadanko in debelo črevo.

PREMALO ZNANJA OKOMPLEMENTERNIH METODAH

Na koncu je treba kljub vsemu po-vedati, da čeprav so na Madžarskemzakon o zdravilstvu sprejeli že preddesetimi leti in čeprav o komplemen-tarnih metodah zdravljenja poučujejo

medicinske sestre na univerzi vPésci, uradna medicina komplemen-tarnih metod še ni sprejela in jih ve-čina zdravnikov odklanja. Temeljnirazlog je bržkone v tem, da študen-tov medicine o teh metodah na fakul-teti ne poučijo, kot zdravniki pa natosprejemajo in uporabljajo le tiste me-tode, ki so se jih naučili na fakulteti.Dokler ne bodo imeli znanja o kom-plementarni medicini, jo bodo imeliza mazaštvo in šarlatanstvo. Ljudjepa ne, saj čedalje bolj ugotavljajo, daje zdravilstvo lahko koristno pri od-pravljanju kroničnih bolezni, pri re-habilitaciji in preventivi.

Še stavek oziroma dva o zdravil-stvu v Nemčiji. Nemški zakon o zdra-vilstvu ima le osem členov. Tam naprimer reikiterapevti ali fangotera-pevti ne spadajo med tako imenova-ne zdravstvene dejavnosti, ampakmed zdravilske. Zato bi bilo zdravil-stvo na primer smiselno razdelititako, da bi bile v eni skupini metode,pri katerih se zahteva osnovno medi-cinsko znanje, v drugi pa tiste, prikaterih ta znanja niso potrebna, kotso na primer reiki, bioenergija, fan-goterapija, aromaterapija, kopeli itd.V Nemčiji je to jasno ločeno.

ZDRAVILCI IMAJO ZA BOLNIKEVEČ ČASA

Naravno zdravilstvo ali tako ime-novane alternativne oziroma kom-plementarne metode zdravljenja solahko zelo koristne, če so opravljenepravilno in etično. Žal se velikokratizkažejo le kot zavajanje in finančnoodiranje bolnikov, najpogostejeravno zelo bolnih, ki iščejo še za-dnje možnosti za ozdravitev. Velikometod izboljša splošno počutje,zato so vsakomur lahko koristne.Predvsem pa imajo zdravilci večmožnosti, da si vzamejo za svojestranke več časa.

Ljudje že s pogovorom in s tem,da jih nekdo posluša, v svoji glaviuredijo marsikateri problem, ki sekaže z zdravstvenimi težavami. Aku-punktura je koristna. Veliko bolni-kov navaja, da so se pozdravili prikiropraktiku (čeprav je tudi nekajdrugačnih primerov) in homeopatu.Tudi refleksoterapija, bioenergetika,razne masaže in zdravljenje z barva-mi ne morejo nikomur škodovati inso lahko dopolnilne metode prizdravljenju za izboljšanje tako fi-zičnega kot psihičnega počutja.

N A R O Č I L N I C ANepreklicno naročam priročnik SSLLAADDKKOORRNNAA BBOOLLEEZZEENN –– PPRRIIRROOČČNNIIKK.Cena priročnika je 4466 € (DDV je vključen).Za plačilo po povzetju potrebujemo naslednje podatke:

Priimek in ime: …........................................................................................................................……

Ulica in hišna štev.: ………….......................................................................................................…….

Štev. pošte: …........................ Pošta: ……….….....................................................................……....

Kraj in datum: …....................................................…. Lastnoročni podpis: …...........................…..

Naročilnico pošljite na naslov: Klinični center Ljubljana, Klinični oddelekza endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni, diabetološke ambulante, Milena

Bohnec, Njegoševa 4, 1000 Ljubljana.Telefon/faks: 01/522 25 16

SLADKORNA BOLEZEN – PRIROČNIKUredniki: Milena Bohnec, Jana Klavs, Mateja Tomažin Šporar, Andrej Krašovec, Barbara Žargaj

Priročnik SLADKORNA BOLEZEN je celovit pripomoček pri zdravljenju, zdravstveninegi in zdravstveni vzgoji sladkornih bolnikov. Namenjen je medicinskim sestram, zdrav-stvenim tehnikom, zdravnikom, farmacevtom, ki se pri svoiem delu ukvarjajo z prepreče-vanjem, zdravljenjem, zdravstveno nego in zdravstveno vzgojo sladkornih bolnikov. Pravtako je namenjen širši populaciji bralcev (učiteljem na vseh šolah, dietetikom, biologom,timom specialističnih ambulant (zdravnikom, medicinskim sestram), študentom visokešole za zdravstvo, študentom medicine, sekundarijem, specializantom interne medicineter splošne in družinske medicine itn.Vsebina prlročnika je zelo široka in zajema 64 strokovnih člankov vrhunskih strokovnja-kov s področja diabetologije, prehrane, preventive in zdravljenja sladkorne bolezni, psiho-logije, okulistike, ginekologije, pedagogike, andragogike v povezavi s sladkorno boleznijo.

Obseg priročnika zajema 900 strani, dopolnjen je s slikovnim gradivom, razlago pojmov invezan v trdo vezavo. Prisrčno vabljeni k branju tega obsežnega in celovitega priročnika.

A P R I L 2 0 0 7

CCvveettoo PPaavvlliinn

Evropski komisar Markos Kyprianouje leta 2005 takrat v 25 državah čla-nicah EU začel obsežno kampanjo, kiobvešča in ozavešča evropsko jav-nost o nevarnih in pogosto usodnihposledicah kajenja. Štiriletna kampa-nja (2005-2008) je posebej namenje-na najstnikom med 15. in 18. letomter mladim odraslim med 19. in 30.letom.

Namen kampanje je s televizijskimioglasi in različnimi promocijskimiaktivnostmi v zdajšnjih 27 članicahEU prepričati Evropejce, naj ne zač-nejo kaditi, oziroma spodbuditi ka-dilce, naj kajenje opustijo, saj je napodročju javnega zdravja boj protikajenju ena osrednjih nalog Evrop-ske komisije.

DOBRI ODZIVINA KAMPANJO HELP

S kampanjo HELP si je Evropska ko-misija zastavila tri prednostne nalo-ge, in sicer:

• preprečevanje kajenja,• spodbujanje k prenehanju kajenja, • ozaveščanje o negativnih posledi-

cah pasivnega kajenja.Ob začetku kampanje, marca 2005,

je bila v Bruslju organizirana tiskovnakonferenca, ki jo je vodil evropski ko-misar za zdravje in varstvo potrošni-kov Kyprianou, v državah članicah paso bile organizirane nacionalne novi-narske konference. V letih 2005 in2006 je bilo pripravljenih devet spo-ročil za javnost, zasnovanih na po-dlagi informacij in vsebin, ki so jihpripravili strokovnjaki in specialisti.Sporočila so bila prevedena v nacio-nalne jezike držav EU in posredovanamedijem vseh evropskih držav članic.

Mediji so se lani na kampanjo HELPdobro odzvali in jo komunikacijskopodprli. Televizijske hiše so brezpla-čno predvajale televizijske oglase, oškodljivosti kajenja so govorile števil-ne televizijske oddaje, v tisku so biliobjavljeni specializirani članki, ki soobravnavali škodljive posledice kaje-nja, odmevnost pa je akcija doživela

tudi v sklopu spletnih medijev. Naj-pomembnejša vsebina kampanje vletu 2006 je bil Evropski manifestmladih. Gre za pobudo, ki je nastalav sodelovanju z Evropskim forumommladih, tako da so na vseevropskemposvetovanju mladih Evropejcev go-vorili o škodljivih učinkih tobaka intobačnih izdelkov.

MERJENJE OGLJIKOVEGAMONOKSIDA V TELESU

Pomembno akcijo je sprožil komi-sar Kyprianou v družbi enajstih dru-gih evropskih komisarjev in predsta-vnikov mednarodnih medijev 29.marca lani pred poslopjem zgradbeBerlaymont v Bruslju, ko je začelvseevropsko akcijo testiranja ravniogljikovega monoksida v organizmu.

Preskus ravni ogljikovega monoksi-da v organizmu je bil organiziran vokviru različnih dogodkov in priredi-tev po vsej Evropi. Na potujoči stojni-ci je bilo obiskovalcem na voljo infor-mativno in promocijsko gradivo, spomočjo preizkusa pa so se sodelu-joči lahko sami prepričali o negativ-nih učinkih aktivnega in pasivnegakajenja. Stojnica je bila postavljenana več kot 260 prireditvah v 25 ev-ropskih državah. Preizkus z ogljiko-vim monoksidom je bil organizirantudi v sklopu Svetovnega dneva breztobaka in v okviru številnih drugihevropskih prireditev.

NAČRT ZA LETO 2007Letos se kampanja proti kajenju

HELP nadaljuje že tretje leto, priho-dnje leto pa jo bodo končali. Letošnjinačrt vključuje: • medijsko podporo Evropskemu ma-

nifestu mladih s pomočjo novina-rskih konferenc v državah članicah,

• predvajanje novih televizijskih ogla-sov, ki obravnavajo posledice pasi-vnega kajenja,

• spletne oglasne akcije, namenjenemladim, in spletno svetovanje zakadilce, ki želijo opustiti kajenje,

• nadaljevanje preskusov ravni oglji-kovega monoksida na javnih me-stih in v počitniških letoviščih,

• izobraževalne dejavnosti v šolah indrugih izobraževalnih ustanovah.

HELP – za življenje brez tobakaPPrroottiikkaaddiillsskkaa kkaammppaannjjaa EEvvrrooppsskkee kkoommiissiijjee »»HHEELLPP –– zzaa žžiivvlljjeennjjee bbrreezzttoobbaakkaa««,, kkii jjee nnaassttaallaa lleettaa 22000055 nnaa ppoobbuuddoo eevvrrooppsskkeeggaa kkoommiissaarrjjaa zzaazzddrraavvjjee iinn vvaarrssttvvoo ppoottrrooššnniikkoovv MMaarrkkoossaa KKyypprriiaannoouujjaa,, jjee nnaammeennjjeennaaoozzaavveeššččaannjjuu jjaavvnnoossttii oo pprroobblleemmaattiikkii kkaajjeennjjaa iinn nneeggaattiivvnniihh uuččiinnkkiihh,, kkii jjiihh iimmaa kkaajjeennjjee nnaa zzddrraavvjjee iinn žžiivvlljjeennjjee,, ssaajj vv EEUU zzaarraaddii ppoosslleeddiicc kkaajjeennjjaa vvssaakkoo lleettoo uummrree 665500..000000 lljjuuddii..

Z A N A Š E Z D R A V J E

20

A P R I L 2 0 0 7

Z novim zakonom več pozornosti nekadilcem

CCvveettoo PPaavvlliinn

Podobno zakonodajo, kot jo zdajpripravljamo v Sloveniji, so sprejeli šev nekaterih evropskih državah. Takoso na Irskem prvi v Evropi leta 2004prepovedali kajenje na vseh javnih indelovnih mestih. Sledili so jim v Itali-ji, kjer je kajenje na javnih krajih, vrestavracijah in barih prepovedano žedve leti, pa na Norveškem in Šved-skem. Tudi v Litvi se ne sme kaditi vsredišču mesta in v conah za pešce,v restavracijah, lokalih in barih.

V Nemčiji je od 1. januarja letos ci-garete mogoče kupiti le na avtoma-tih, na katerih je mogoče plačevati les plačilno kartico, te pa ne morejodobiti mlajši od 16 let. Tudi v Belgijiod letos ne kadijo na javnih mestihin v restavracijah. V državah, v kate-rih je kajenje v restavracijah, kavar-nah, barih in drugih lokalih prepove-dano, je to urejeno v posebnih kadil-nicah ali v delih lokalov, povsem (fi-zično) ločenih od nekadilcev.

KAJENJE POVZROČAVEČ VRST RAKA

Smrtnost je pri kadilcih večja kotpri drugih odvisnostih od drog. Zara-

di kajenja na svetu vsako leto umrepet milijonov ljudi, med katerimi jepol milijona nekadilcev, to je pasi-vnih kadilcev oziroma ljudi, ki so za-radi kadilcev izpostavljeni škodljive-mu cigaretnemu dimu. V Evropskiuniji zaradi kajenja umre 650.000ljudi na leto, zaradi pasivnjega kaje-nja pa skoraj 80.000. Zaradi uživanjaalkohola vsako leto umredva milijona ljudi, za-radi uživanja drogpa 200.000.

Da kajenjepovzroča šte-vilne bolezni,najpogostejepljučnegaraka, že dolgovemo. Polegtega kadilci po-gosteje zbolevajoše za rakom požiralni-ka, želodca, črevesja, me-hurja, prostate in ledvic. Kadilci, kihkrati radi pregloboko pogledajo vkozarec, zbolevajo tudi za rakom najeziku, v ustni votlini, žrelu, na tre-bušni slinavki in jetrih. Pri ženskahkajenje pospešuje poleg že prej ome-njenih bolezni razvoj raka dojke, ma-terničnega vratu, levkemije in kožne-

ga raka.

VELIKAPODPORAPREDLOGUZAKONA

Sedanjizakon, ki sepripravlja,naj bi nado-mestil leta1995 sprejetizakon oomejevanjuuporabe to-bačnih izdel-kov, ki ni dal

pričakovanih rezultatov. Večina go-stincev se mu je spretno izognilatako, da je v istem prostoru na stenonalepila napisa – Kadilci ali Nekadilci.Pogosto so bili spodnji prostori na-menjeni kadilcem, zgornji pa neka-dilcem, da so tako dobili še več ciga-retnega dima, pogosto pa je bil del

lokala, namenjen nekadilcem, v slab-šem in neuglednejšem delu, pogostoob stranišču ali kakšnem drugemprehodu.

Zdaj naj bi bilo drugače. Zakon, kinaj bi povsem prepovedal kajenje vvseh zaprtih javnih in delovnih pro-storih, naj bi nekadilce in zaposlenebolj zavaroval. Javnost je takšnemupredlogu zakona naklonejna, saj gapodpira skoraj 80 odstotkov ljudi,med katerimi je tudi veliko kadilcev.

Res je, da je odločitev glede kaje-nja stvar vsakega posameznika, ven-dar ni prav, da so nekadilci na javnihmestih in v gostinskih lokalih izpo-stavljeni škodljivemu cigaretnemudimu, ki ogroža zdravje ljudi. Pravtako zaposleni v teh lokalih. Nevar-nost je večja za ljudi, ki že imajo ka-kšno bolezen, kot so astmatiki aliotroci. Kot kaže, se bo zdaj z novimzakonom marsikaj uredilo boljše, kotje bilo do zdaj.

NNaa ssvveettuu vvssaakkoo lleettoo zzaarraaddii kkaajjeennjjaa uummrree ppeett mmiilliijjoonnoovv lljjuuddii,, vv SSlloovveenniijjii 33550000,, oodd tteeggaa 330000 zzaarraaddii ppaassiivvnneeggaakkaajjeennjjaa.. SSlloovveennccii ssmmoo zz lleettnniimm ppoovvpprreeččjjeemm sskkoorraajj 22770000 ppookkaajjeenniihh cciiggaarreett nnaa oosseebboo nnaa ppeetteemm mmeessttuu vv EEvvrrooppii..KKaaddiillccii uummiirraajjoo 1144 lleett pprreejj kkoott nneekkaaddiillccii.. ZZaattoo vveeččiinnaa lljjuuddii ppooddppiirraa ččiimmpprreejjššnnjjee sspprreejjeettjjee nnoovvee,, ssttrroožžjjee kkaaddiillsskkeezzaakkoonnooddaajjee,, kkii nnaajj bbii kkaajjeennjjee ppoovvsseemm pprreeppoovveeddaallaa vv vvsseehh jjaavvnniihh pprroossttoorriihh.. ZZaakkoonn nnii uussmmeerrjjeenn pprroottii kkaaddiillcceemm,,aammppaakk žžeellii zzggoolljj zzaavvaarroovvaattii nneekkaaddiillccee iinn oosseebbjjee,, zzaappoosslleennoo vv ggoossttiinnsskkiihh llookkaalliihh.. ČČee nnee bboo nnaaddzzoorraa,, ttuuddii ttaazzaakkoonn nnee bboo vveelliikkoo kkoorriissttiill..

21

V cigareti je kar 4000 kamij-skih spojin, med kateri-

mi je vsaj 60 rakotvor-nih. Kadilec vdihne15 odstotkov snoviiz cigarete, 85 od-stotkov pa se jihsprosti v okolje.Prav zato, ker grevečji del škodljivih

snovi v okolje, jetreba kajenje v javnih

prostorih omejiti oziro-ma prepovedati.

A P R I L 2 0 0 7

HHaannaa AAllhhaaddyy, Mladinsko združenje Brez izgovora

Kljub opozorilom Svetovne zdrav-stvene organizacije (WHO) o škodlji-vosti kajenja in o tobačni zaroti seproizvodnja cigaret v svetu niti malone zmanjšuje. Podatek, da je našageneracija zrasla z napačnimi, pod-taknjenimi idoli in ideali, nas ne smepustiti ravnodušnih. Ker je na svetuveč kot pol človeštva mlajšega od 25let, verjamemo, da smo prav mladitisti, ki lahko ta položaj izboljšamo.S tem bi omogočili prihodnjim gene-racijam dostojnejše življenje, v kate-rem se spoštujejo vsaj tiste vrednote,ki neposredno vplivajo na naše teloin na nas same.

ZABAVE BREZCIGARETNEGA DIMA

Projekt O2 za vsakogar je največjiozaveščevalni mladinski projektglede tobaka v Sloveniji, ki ga v celo-ti razvija in vodi mladina. Poleg pre-ventive na osnovnih šolah in kurativena fakultetah želimo v največji meriozavestiti srednješolce. Vsebine soprilagojene različnim starostnim sku-pinam: osnovnošolcem in njihovim

staršem, srednješolcem in študen-tom. Naše vodilo je, da je cilj pri po-samezni starostni skupini mogočedoseči le, če je mladim nastop ra-zumljiv in zanimiv. Projekt je zemlje-pisno razdeljen na tri območja: naLjubljano z okolico, Maribor z okoli-co in slovenska obalo.

V dveh mesecih, kolikor dolgo boprojekt trajal, bodo aktivisti neposre-dno v šolskih razredih in predavalni-cah dosegli 25.000 mladih, starih od

12 do 25 let. S spremljevalnimi aktiv-nostmi, kot so zabave brez cigaret-nega dima, okrogle mize, predava-nja, filmski večeri in preventivnooglaševanje na straniščih, bodo po-sredno dosegli še dodatnih 25.000mladih.

S Projektom O2 za vsakogar želimoozavestiti mlade o posledicah aktiv-nega in pasivnega kajenja ter o ne-moralnih prijemih tobačne industrije.Čeprav dajejo tobačna podjetja vtis,da svojih izdelkov mladoletnikom neželijo prodajati, njihov marketing te-melji predvsem na mladih – cigaretoželijo potisniti v roke že otroku, kibo kupec njihovih cigaret vse življe-nje do prezgodnje smrti.

V projektu zdaj sodeluje petdesetaktivistov, starih od 16 do 22 let, kise v delavnicah poslužujejo pred-vsem vrstniškega učenja. Projekt O2

za vsakogar je pobuda Mladinskegazdruženja Brez izgovora v sodelova-

nju s Slovensko zvezo za tobačnokontrolo, z vsemi tremi študentskimiorganizacijami univerz v Sloveniji(ŠOUP, ŠOULj in ŠOUM) in s kampanjoHELP Evropske komisije. Kot partnerjiprojekta sodelujejo tudi Urad RS zamladino, Inštitut za varovanje zdravjaRS, Društvo študentov medicine Slo-venije, Dijaška organizacija Slovenijein Agencija Imago, ki je glavni za-stopnik evropske kampanje HELP vSloveniji.

OZAVEŠČANJEKADILCEV, NEDISKRIMINACIJA

Pomemben delprojekta je razi-skava Indirektnooglaševanje toba-čne industrije vmedijih, ki jo pod-pirata Ministrstvoza zdravje RS inStatistični urad RS.V času projektabo 1500 mladihobiskalo tudi kine-matografske cen-

tre po vsej Sloveniji in opazovalo,kako in s kakšnim namenom se v fil-mih uporabljajo tobačni izdelki. Pilot-ska raziskava je namreč pokazala, dase kljub prepovedi oglaševanja v ve-čini filmov tobačni izdelki podtalnouporabljajo v promocijske namene,na kar opozarja tudi Svetovna zdrav-stvena organizacija v svoji izdajiWorld Tobacco Atlas iz leta 2006.

Nekateri aktivisti sodelujejo tudi prilobiranju za novi zakon o omejevanjuuporabe tobačnih izdelkov, kar jesvojevrstna oblika mladinske aktivaci-je. Mladinsko združenje Brez izgovo-ra poudarja, da je diskriminacija ka-dilcev napačen način uveljavljanjasprememb na tobačnem področju.Rešitev vidimo v nenehnem ozave-ščanju vrstnikov in v ukrepih, name-njenih neposredno tobačni industriji,ki vidi v zastrupljanju človeštva lesvojo priložnost za čedalje večje bo-gatenje.

Projekt O2 za vsakogarMMeedd mmllaaddiimmii jjee ččeeddaalljjee vveečč ttaakkššnniihh,, kkii ssee zzaavvzzeemmaajjoo zzaa ssvveett bbrreezz cciiggaarreett,, zzaattoo ssoo nnaa ppoobbuuddoo MMllaaddiinnsskkeeggaa zzddrruužžeennjjaa BBrreezz iizzggoovvoorraa iinn vv ssooddeelloovvaannjjuu ss SSlloovveennsskkoozzvveezzoo zzaa ttoobbaaččnnoo kkoonnttrroolloo,, zz vvsseemmii ttrreemmii ššttuuddeennttsskkiimmii oorrggaanniizzaacciijjaammii uunniivveerrzz vv SSlloovveenniijjii iinn ss kkaammppaannjjoo HHEELLPP EEvvrrooppsskkee kkoommiissiijjee zzaaččeellii PPrroojjeekktt OO22 zzaa vvssaakkooggaarr,, kkii jjee nnaajjvveeččjjii oozzaavveeššččeevvaallnnii mmllaaddiinnsskkii pprroojjeekktt gglleeddee ttoobbaakkaa vv SSlloovveenniijjii,, kkii ggaa vv cceelloottii rraazzvviijjaa iinn vvooddii mmllaaddiinnaa..

22

TOBAK JE PRINESELKRIŠTOF KOLUMB

Zgodovina tobaka sega v časeKrištofa Kolumba, ko so mu naenem njegovih potovanj ponudiliposušene liste takrat še neznanerastline, ki so jo domorodci vstaviliv nekakšno cev, jo na eni straniprižgali, na drugi pa iz nje vdihava-li dim. To pripravo so v takratnihčasih uporabljali za zdravljenje, atudi za omamljanje. Kmalu se jeuporaba tobaka razširila po Evropi,kjer so se nedolgo zatem že oglasi-li nasprotniki kajenja, ker so ugoto-vili, da je škodljivo. V zadnjem časuje tudi pri nas čedalje več organizi-ranih kampanj proti kajenju in zavarstvo nekadilcev.

Diskriminacija kadilcev je napačen načinuveljavljanja sprememb na tobačnem

področju.

GEL CARDIO

GEL ASSIST

trgovine Ljubljana, Maribor,Kranj, Nova Gorica

trgovina, Čopova 14,Ljubljana

www.superge.simedicinski pripomoč ki,

Ljubljana, MariborCesta svobode 15,

Bled

POSEBNA ZASNOVA ZA ZELO

OB^UTLJIVA STOPALA

NOTRANJE [IVNE LINIJE SO

ZAVARJENE IN NEIZPOSTAVLJENE

LAHKOTNO OBUVANJE

ANTIBAKTERIJSKA NOTRANJOSTGEL-ZA NAJBOLJ[E BLA@ENJE

NAREJEN ZA LJUDI Z

OB^UTLJIVIMI STOPALI

POSEBEJ PRIJAZEN OSEBAM Z

DIABETESOM

ZADOVOLJSTVO

ZDRAVEGA

STOPALA

A P R I L 2 0 0 7

VVllaassttaa GGjjuurraa KKaallooppeerr, dr. med.

Ugotavitve kažejo, da ima od 20 do 25 odstotkovljudi na svetu metabolni sindrom. Ti ljudje imajopetkrat več možnosti, da zbolijo za sladkorno bolez-nijo tipa 2 in dva- do trikrat več možnosti za nasta-nek srčnožilnih bolezni. Če dodamo še 246 milijo-nov že potrjenih ljudi s sladkorno boleznijo, bo za-radi izjemne razširjenosti po vsem svetu zdravstve-na oskrba teh ljudi prednostni problem zdravstvenepolitike 21. stoletja.

SPOZNAVANJE METABOLNEGA SINDROMAV strokovnih krogih še zdaj nimajo enotnega mne-

nja o tem, ali je skupek zdravstvenih motenj posledi-ca debelosti ali neobčutljivosti celic na insulin (peri-ferna rezistenca na inzulin). Zato je imelo to stanjeod začetka do današnjih dni že več imen: plurimeta-bolni sindrom, sindrom X, smrtonosni kvartet, sin-drom inzulinske rezistence, dismetabolični sindromin še nekatera druga.

Šele leta 1998 je skupina za diabetes pri Svetovnizdravstveni organizaciji postavila definicijo metabol-nega sindroma, leto pozneje pa so objavili merila zapostavitev klinične diagnoze. Prisotnost diabetesatipa 2 ali motena toleranca za glukozo ter vsaj šedva od naslednjih simptomov: visok krvni tlak, zvi-šane vrednosti maščob v krvi, debelost, sledovi be-ljakovin v seču (mikroalbuminuria) so bili dovolj zapotrditev diagnoze.

Prvi kriteriji so se pokazali kot pomanjkljivi. Ugo-tovili so, da nista vsaka debelost in le zvišan indeksitelesne mase (body mass index, BMI) enako tveganaza nastanek metabolnega sindroma. Bolj nevarna jetista debelost, pri katerise nabira maščevje okrogpasu. Tudi normalenkrvni sladkor ne pomeni,da ni tveganja za meta-bolni sindrom. Z dodatni-mi preiskavami je trebaugotoviti ali ne gre mordaza moteno toleranco zaglukozo. Z različnimi me-todami obremenitve or-ganizma z glukozo je ta-kšne motnje mogoče ugo-toviti.

DEFINICIJAMETABOLNEGASINDROMA

Leta 2001 je Nacionalnozdruženje za izobraževa-

nje odraslih z zvišanim holesterolom v krvi v ZDA(US National Cholesterol Education Program AdultTreatment Panel) izdalo priporočila za med sebojpovezane kriterije za klinično potrjevanje metabol-nega sindroma. Pred kratkim so jih še dopolnili inzdaj velja, da morajo biti za potrditev diagnoze iz-polnjeni vsaj trije kriteriji od naslednjih petih:1. Povečan obseg pasu; pri ženskah 88 cm in več,

pri moških 102 cm in več.2. Zvišani trigliceridi (maščobe) v krvi; 1,7 mmol/l

ali več oziroma če človek zaradi take motnje žejemlje zdravila.

3. Nizek holesterol HDL (High Density Lipid); pri mo-ških 1,03 mmol/l ali manj, pri ženskah 1,29 alimanj oziroma če človek že jemlje zdravila za takomotnjo.

4. Zvišan krvni tlak (hipertenzija); sistolični 130 inveč, diastolični 80 in več mmHg (130/80 mmHg)oziroma če človek zaradi hipertenzije že jemljezdravila.

5. Zvišan sladkor (glukoza) v krvi na tešče 5,6mmol/l ali več ali že potrjena diagnoza sladkornebolezni tipa 2. Če je krvni sladkor 5,6 mmol/l aliveč, je priporočljivo opraviti tolerančni test zaglukozo (OGTT), ni pa to nujno za potrditev meta-bolonega sindroma.

DEBELOST JE KLJUČNAZA NASTANEK PRESNOVNIH TEŽAV

Čeprav je razumevanje metabolnega sindromazelo napredovalo, ostaja nepojasnjena njegova pato-fiziologija. Prepričani smo, da hrana z veliko vseb-nostjo maščob in sladkorja ter pomanjkanje redne

telesne dejavnosti vvsakdanjem življenjumočno vplivajo na pove-čanje telesne teže, nazvišanje maščob in slad-korja v krvi ter na dvigkrvnega tlaka, kar pripe-lje do metabolnega sin-droma.

Zato je najpomembne-jše, poleg zdravljenja tehmotenj z zdravili, pre-prečevanje debelosti zizobraževanjem in vzgo-jo ljudi o zdravem nači-nu prehranjevanja in gi-banja, saj je debelostključnega pomena za na-stanek nevarnih presno-vnih težav.

Metabolni sindrom (1. del)

SSrrččnnoožžiillnnii zzaapplleettii,, kkii ssoo vv oossnnoovvii vvzzrrookk zzaa sslleeppoottoo,, ooddppoovveedd lleeddvviicc iinn aammppuuttaacciijjee pprrii lljjuuddeehh ss ssllaaddkkoorrnnoobboolleezznniijjoo,, ssoo zzaa ddrruužžbboo vveelliikkoo ssoocciiaallnnoo iinn ffiinnaannččnnoo bbrreemmee.. SSttrrookkoovvnnjjaakkii nnaappoovveedduujjeejjoo,, ddaa ssee bboo ddoo lleettaa 22002255šštteevviilloo ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv ppooddvvoojjiilloo,, vvzzppoorreeddnnoo ss tteemm ppaa ssee bboo ppooddvvoojjiilloo ttuuddii šštteevviilloo ssrrččnnoožžiillnniihh iinn zz nnjjiimmiippoovveezzaanniihh zzaapplleettoovv iinn ssmmrrttii..

24

A P R I L 2 0 0 7

Fenomen zore – bavbav ali kaj zelo resnega?

Dr. KKaarriinn KKaanncc, dr. med.

Večjo potrebo po insulinu oziromavečjo odpornost na insulin v zgo-dnjih jutranjih urah, ne da bi pri temšlo za pomanjkanje insulina ali pred-hodno hipoglikemijo, imenujemo fe-nomen zore, ki je neposredna posle-dica izločanja rastnega hormona po-noči med spanjem, kar spodbujatvorbo glukoze.

Nočno izločanje rastnega hormonatako poveča odpornost telesa na in-sulin, s tem je potreba po insulinuvečja in posledično je opazno po-višanje ravni glukoze v krvi, kar k ju-tranji ravni glukoze prispeva 1,0-2,0mmol/L. Ta pojav je prisoten pri vsa-kem človeku, a če gre za sladkornobolezen, predvsem tipa 1, lahko fe-nomen zore dodatno poslabša vred-nost glukoze na tešče, kar lahko pov-zroča hude preglavice.

POMAGAJODOLGODELUJOČI INSULINI

Ker se fenomen zore kaže ponočioziroma, kot pove ime, v zgodnjih ju-tranji urah, ob zori, ne bo škodilomalo več povedati o tem, kaj se ta-krat ponavadi dogaja v telesu. Ravenglukoze v krvi se normalno giblje od4,5 do 5,0 mmol/L, proti jutru pa na-rašča. Temu sledi naravno izločanje

insulina, ki med polnočjo in 5. uroupada, nato ponovno narašča in do-seže vrh okoli 7. ure, ko je raven in-sulina za 30 odstotkov višja kot vprvi polovici noči.

NAJBOLJE SE OBNESEINSULINSKA ČRPALKA

Najbolje pa se pri uravnavanjunočne glikemije obnese insulinskačrpalka, ki jo lahko zelo natančno(od ure do ure) naravnamo in do-ločimo, koliko insulina bo izločilaglede na potrebo vsakega posamez-nika. Fenomen zore je namreč pri ne-katerih ljudeh s sladkorno boleznijoizražen bolj, pri drugih pa manj.

Ne smemo pa pozabiti, da na jutra-njo povišano raven glukoze v krvi nevpliva le rastni hormon s posledičnimfenomenom zore in premalo insulina,pač pa lahko vpliva še predhodna hi-poglikemija, ki smo jo morda »zdra-vili« s preveč ogljikovimi hidrati, alipa posledična hiperglikemija podoživeti nočni hipoglikemiji.

Če je jutranja previsoka raven glu-koze problem, potem je najbolje, dase o tem natančno pogovorite z zdra-vnikom in sestro, ki bosta znala ugo-toviti, za kaj pravzaprav gre, in sveto-vati, kakšno zdravljenje bi bilo naj-bolj primerno.

VViissookkoo rraavveenn gglluukkoozzee vv kkrrvvii zzggooddaajj zzjjuuttrraajj ppoovvzzrrooččii ddeelloovvaannjjee nneekkaatteerriihhhhoorrmmoonnoovv,, pprreeddvvsseemm rraassttnneeggaa hhoorrmmoonnaa,, zzaattoo jjee ppoottrreebbaa ppoo iinnssuulliinnuuttaakkrraatt vveeččjjaa,, nnjjeeggoovvoo uurraavvnnaavvaannjjee ppaa pprraavvaa uummeettnnoosstt.. TTee tteežžaavvee ddoobbrrooooddpprraavvlljjaajjoo ddoollggooddeelluujjooččii iinnssuulliinnii,, nnaajjbboolljjee ppaa ssee pprrii uurraavvnnaavvaannjjuu nnooččnneegglliikkeemmiijjee oobbnneessee iinnssuulliinnsskkaa ččrrppaallkkaa..

25

Funkcionalnainsulinskaterapija (FIT)tudi v Murski SobotiVV pprroossttoorriihh aammbbuullaannttee zzaassllaaddkkoorrnnee bboollnniikkee SSppllooššnneebboollnniiššnniiccee MMuurrsskkaa SSoobboottaa jjee bbiilloo 1122.. mmaarrccaa pprrvvoossrreeččaannjjee bboollnniikkoovv,, zzddrraavvlljjeenniihhppoo sshheemmii FFIITT ((ffuunnkkcciioonnaallnnaaiinnssuulliinnsskkaa tteerraappiijjaa)).. NNaammeennssrreeččaannjjaa jjee bbiill nnaaddggrraaddiittiiuussppeeššnnoosstt ssaammoovvooddeennjjaassllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii zz iizzmmeennjjaavvoobboollnniikkoovviihh iizzkkuuššeennjj pprriizzddrraavvlljjeennjjuu..

S predavanjem smo osvežiliosnove zdravljenja po shemiFIT in bolnikom predstavilinovosti v zdravljenju sladkor-ne bolezni. Podjetje Zalo-ker&Zaloker je udeležencempodarilo literaturo za pomočpri izvajanju funkcionalne in-sulinske terapije in dnevnikeza samovodenje sladkornebolezni. Zaradi ugodnih od-mevov in izražene želje ponadaljnjem tovrstnem druže-nju se bo skupina bolnikov,zdravljenih po metodi FIT, po-novno sestala predvidoma čeztri mesece.

V naši ambulanti smozdravljenje po metodi FIT za-čeli uvajati pred dvema leto-ma. Glede na razpoložljivepodatke smo pri večini bolni-kov, zdravljenih po omenjenimetodi, dosegli bistveno iz-boljšanje urejenosti sladkornebolezni. Z dobro urejenosladkorno boleznijo želimozmanjšati tveganje za razvojsrčno žilnih bolezni, prepreči-ti razvoj poznih zapletovsladkorne bolezni in s tem in-validnosti, ki poslabša kako-vost življenja bolnika in nje-govih svojcev.

Nataša Pitz, dr. med., ambulanta za sladkorne bolnike

Splošne bolnišnice Murska Sobota

A P R I L 2 0 0 726

SSppooššttoovvaanniiProsim, da mi pomagate za mojega

očeta. Star je 77 let in ima koronarnobolezen. Lani je imel poseg - odmašitevžil v kliničnem centru v Ljubljani. Pritiskima normalen, holesterol do meje nor-malnega, ima pa sladkorno bolezen tipa2, vendar se ne zdravi pri diabetologu,saj ga k njemu niso poslali. Kontrolosladkorja v krvi ima le pri splošnemzdravniku in ker vem, da sladkorna bo-lezen vpliva na srce, vam pošiljam nje-gove podatke in prosim za pomoč.Kakšno zdravilo še svetujete, da bi lahkojemal. Za sladkorno bolezen zdaj jemljele glucotrol 10 mg in več zdravil za srcein pritisk, in sicer: bloxan, tertensif sr,plavix, aspirin protect, irumed ... Je suhin se redno giblje. Ali predlagate drugozdravilo ali obisk pri diabetologu? Tamesec je imel na tešče 7,5 mmol/l slad-korja v krvi, prejšnji mesec pa 9,5. Vred-nost HbA1c je bila 8,5. Hvala za odgovorin pomoč.

Dominika

OOddggoovvoorr::Hvala, da ste se oglasili. Pravilno

sklepate, da je zelo pomembno, dase vaš oče aktivno zdravi zaradisladkorne bolezni. Spričo težav ssrcem je to še toliko bolj nujno.Sladkorna bolezen glede na meritevglukoze na tešče se zdi kar dobrourejena, vendar je HbA1c previsok.Po novih smernicah združenj za dia-betes mora biti manjši od 7 % oziro-ma celo manjši od 6,5 %.

Oče se mora nujno oglasiti pri dia-betologu, ki bo določil bolj intenzi-vno zdravljenje. Priporočila bi insu-lin, vendar odločitev prepuščam dia-betologu, ki bo očeta prevzel. Druga

zdravila, ki jih navajate, so primerna,še posebej če ima oče, kot pravite,lepo urejen tlak. Priporočam, da dia-betolog skrbno preveri tudi vrednostholesterola, saj za tistega, ki imasladkorno bolezen, veljajo strožjamerila, kot so navedena na laborato-rijskem lističu.

Morda bo potrebno tudi kakšnozdravilo za znižanje holesterola. Šenaprej priporočam, da oče zdravoživi, se veliko giblje in ostane suh.Tudi sladkorna bolezen se bo zdobro voljo in strokovno pomočjodobro uredila in tako ne bo več kvar-nega vpliva na srčne in druge žile.

Srečno!

LLeeppoo ppoozzddrraavvlljjeenniiZa to, da imam sladkorno bolezen,

sem izvedel pred enim letom. Najprej somi bolezen poskusili zdraviti s tabletami,pa ni šlo, zato sem na insulinu. Zdaj sougotovili, da imam raka na slinavki.Sicer pravijo, da nekega počasnega, zatomi hočejo slinavko izrezati. Zanima me,ali kdo ve za koga, ki živi brez trebušneslinavke, če je to sploh mogoče inkakšna je kakovost živjenja. Če se splohsplača truditi. Za kakršenkoli odgovornajlepša hvala.

Miran

OOddggoovvoorr::Spoštovani gospod Miran, hvala za

vaše vprašanje. Svetovali so vam, dagreste na operacijo trebušne slina-vke in menim, da bi bilo dobro, datako tudi naredite. Le vaš zdravnikve, kakšno vrsto raka imate in zato

tudi najbolje ve, katero zdravljenje jeza vas najboljše, in tega vam je pri-poročil.

Trebušna slinavka ima dve glavnivrsti delovanja: ena je, da izloča in-sulin, druga pa, da izloča encime, kipomagajo pri prebavi hrane. Nevem, kako obsežna operacija naj bibila pri vas potrebna. Vsekakor jemanjkajoče encime, ki bi jih sicer iz-ločala trebušna slinavka, mogoče na-domestiti s tabletami encimov, ki jihjemljete ob obrokih, insulin pa takože imate. Morda bo treba le prireditiodmerek insulina, za kar bo poskr-bel diabetolog v bolnišnici, nato paše vaš lečeči diabetolog.

Svetujem vam še, da se o vsem po-svetujete še s svojim zdravnikom, kivam je predlagal operacijo, in tudi ssplošnim zdravnikom. Kar opogumi-te se in vprašajte, kar vas zanima.Morda imejte na pogovoru s sebojtudi ženo ali katerega od otrok, česo že odrasli. Včasih je že tako, daveč ust več vpraša in več ušes večsliši. Morda si tudi zapišite vsavprašanja, ki jih imate, da ne bostekaterega pozabili. Tudi sama ravnamtako, saj smo tudi zdravniki pri zdra-vniku samo bolniki in takrat možga-ni delujejo drugače.

Do operacije poskušajte dobro skr-beti zase, dovolj in pravilno jejte,morda pojdite na krajše sprehode,da boste tudi v dobri telesni kondici-ji. Pomembno je odločiti se za življe-nje in se pogumno podati v boj zboleznijo. Vem, da je to laže reči kotnarediti, a mnogim je uspelo, zakajne bi tudi vam!!!

Vso srečo vam želim.

Vprašanja za dr. Kančevo lahko pošljete na naslov:ZZvveezzaa ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, UUrreeddnniiššttvvoo SSllaaddkkoorrnnee bboolleezznnii

(Vprašanje za dr. Karin Kanc, dr. med.),, KKaammnniišškkaa uull 2255,, 11000000 LLjjuubblljjaannaa

V P R A Š A N J A I N O D G O V O R I

dr. sc. KKaarriinn KKaanncc,, dr. med.

Naše noge so najpomembnejši del našega telesa, vendar pogosto zanemarjamo njihovo nego.

zdravstvenih proizvodih.

ANTIMIKROBNO

- 12 vitalnih sestavin za diabetikevin za diabetik- 12 vitalnih sesta- 12 vitalnih sestavin za diabetikevin za diabetik

najpomembnejši so noge Naše zanemarjamo njihovo nego.

vendar telesa, našega del najpomembnejši sto pogovendar

ONBORKIMITNA

zdravstvenih proizvodih.

A P R I L 2 0 0 7

BBaarrbbaarraa JJaarrcc, univ. dipl. psih.

Ko je bila stara pet let, se je njenočka spremenil. Nekako drugačen jepostal. Ni se več lovil z njo. Ni je večtako pogosto vzel v naročje. »Kako sizrasla, prav težka si postala,« se jesmehljal. Ni dolgo ostajal z njo nasprehodu. Hitro se je utrudil. Večinočasa je preležal na kavču. Ko je ži-vahno skakljala okrog njega in gažgečkala, jo je mama skušala umiriti:»Pst, očka se slabo počuti. Pojdi seigrat v sobo.«

Potem je veliko hodil k zdravniku.Nekega dne so ji povedali, da imaočka sladkorno bolezen. »Tudi jazrada jem bombone,« je rekla: »A topomeni, da imam sladkorno bolezentudi jaz?« Mama se je samo nasmeh-nila in ji razložila, da je očka bolan.Punčka je to sprejela kot dejstvo.Tako je. Tu ni bilo kaj razumeti. Ali paje čisto preveč, da bi lahko razumeli.

OTROK SE HITRO NAUČINekaj normalnega je bilo, da očka

počiva. Tiho se je igrala v sobi in niga več žgečkala. Zvečer mu je rednoprinašala tablete, postal je praviobred. Nekoč ga je z nagubanimčelom vprašala: »Očka, a če bom pri-

dna, če se bom tiho igrala v sobi inte ne bom žgečkala, ti ne bo večtreba jesti tablet?«

Kot osemletna šolarka je dobro ve-dela, kaj so ogljikovi hidrati in katerevrste jedi jih vsebujejo. Vedela je,zakaj doma pečejo drugačne slaščicekot pri njenih sošolcih. Poznala jeučene besede, kot so diabetes, insu-lin in hipoglikemija. Prepoznala je,kdaj se očka tako slabo počuti, damora jesti čokolado. Omare, kjer sobile spravljena zdravila, je poznalakot lastni žep. In pogled na to, kakosi očka vbrizgava injekcijo, je bilzanjo nekaj najbolj naravnega.

Pri desetih letih so jo vsi zdravnikiin sestre na oddelku poznali poimenu. Bila je redna gostja. Gledalaje očka v črtasti pižami, v tisti zatohlizelenkasti sobi, kjer se je gnetlo šepet ljudi, in opazovala cevko, ki jevodila v njegovo žilo. Očka je stojaluza infuzijo v šali rekel drevo. Ona paje komaj čakala, da ga bo lahko pe-ljala v pravi gozd.

Tete, ki so jo božale po glavi in vzdi-hovale: »Oh, ti ubogi otrok!«, so jo na-vdajale z občutkom nelagodja. Posvoje ji je pozornost ugajala, a včasihsi je želela biti čisto navadna deklica,ki ji ne bi bilo treba razmišljati o tem,ali bo očka umrl kmalu ali – jutri.

Zelo je bila vesela, ko je očka čeznekaj dni predlagal: »Če že ne more-va na izlet, pa igrajva šah. Tukaj sovsi tako resni. Jaz pa bi se rad igral.«

PREPIR, KI GA NIKOLI NE POZABIŠKo je bila stara petnajst let, so oče-

tje njenih sošolcev hodili v službo,njen pa na dializo. Še ena od učenihbesed, ki jih je morala razlagati vrst-nikom. Težko se je navadila, da sstarši na izlete ne morejo za več kottri dni. Sošolci so hodili za dva tednana Karibe, ona pa za kakšen teden naslovensko obalo. In še to samo takrat,ko so imeli srečo, da je oče v bolni-šnici dobil prostor za dializo.

Dobro se spomni tistega strašnegaprepira z njim. Želela je na sošolkinsedemnajsti rojstni dan. Res bi seučila naslednji dan, da bi popravilaslabo oceno. Ampak oče je ostal ne-omajen in ji ni dovolil ven. Vpila stadrug na drugega, dokler mu ni za-brusila: »Sovražim te!« On pa njej:»Kako se lahko tako obnašaš domene, ko veš, da bom kmalu umrl?!«Potem sta vsak v svoji sobi molčalain bila nesrečna. Oba je grizla vest.Na srečo ji tega ni rekel nikdar več. Atudi pozabila ne bo nikdar.

Zdaj je stara dvajset let. Študira. Nazunaj ni nič drugačna od vrstnikov.Sicer jo zdravniki na oddelku ševedno poznajo, a ji hvala bogu nitreba pogosto tja. Kadar pride zakonec tedna domov, objame očeta.Pogovarjata se o tem, kaj bi rada po-čela v življenju – tako ona kot on. Patudi o drobnih, vsakdanjih rečeh.Predvsem pa vesta, da se imata rada.

Z OTROKI SEČIM VEČ POGOVARJAJMO

Zakaj sem vam povedala to zgod-bo? Otroci lahko stvari razumejobolje, kot si včasih mislimo. Opazijopa vse. Hudo je, če si to narobe raz-lagajo. Če je kateri od staršev bolan,so otroci morda zapostavljeni. Vsakabeseda se jim lahko vtisne v spomin,tudi tista, izgovorjena mimogrede,za katero so starši prepričani, da jeotroci niso slišali ali razumeli. Njiho-vo življenje se šele začenja in kar vi-dijo okrog sebe, zanje JE življenje.

Zato se z njimi čim več pogovarjaj-mo. Na njihov način jim razložimo,za kaj gre. In predvsem se skupajčim bolj zabavajmo, saj te stvariostanejo za vedno.

Z boleznijo odrastlih živijo tudi otroci

NNaajj vvaamm ppoovveemm zzggooddbboo mmaajjhhnnee ddeekklliiccee,, kkii ssee jjee žžee zzeelloo zzggooddaajj mmoorraallaannaauuččiittii žžiivveettii ss ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezznniijjoo.. PPaa nnii bbiillaa bboollnnaa oonnaa,, aammppaakk nnjjeenn ooččkkaa..

28

A P R I L 2 0 0 7

Bodo kaznovali starše predebelih otrok?

CCvveettoo PPaavvlliinn

V zadnjem času prihajajo v javnostalarmantne novice o čedalje bolj de-belih otrocih, zato jih ogrožajo števil-ne bolezni, tudi sladkorna. Na svetuje že 15 odstotkov otrok grotesknodebelih. Med mlajšimi od petih let jecelo 22 milijonov pretežkih. Ker de-belost postaja čedalje večji dejavniktveganja za nastanek številnih kronič-nih bolezni, povsod po svetu spreje-majo različne ukrepe za njeno pre-prečevanje.

Tudi v ZDA je zaradi prenajedanja,nezdravega in nepravilnega načinaprehranjevanja in zaradi čedaljemanjše telesne aktivnosti čedalje večotrok predebelih in pretežkih. Medukrepi, ki so jih sprejeli v nekaterihzveznih državah, je tudi ta, da sošole začele staršem poleg spričeval oučnem uspehu pošiljati tudi sporoči-la o tem, da je njihov otrok prede-bel, in sicer, če otrokov indek tele-sne mase za več kot 30 odstotkovpresega povprečje otrokove staro-stne skupine.

ZARADI DEBELOSTI OTROKSTARŠI NA ZAGOVOR

Kot v podsmeh različnim prizade-vanjem, za katere se zavzemajo tudiSvetovna zdravstvena organizacija(WHO), Mednarodna diabetičnazveza (IDF) in drugi, so v medije pri-šli podatki o skrajno debelih otrokih.Dodatna težava je, da starši in oko-lja, v katerih ti otroci živijo, nanjegledajo povsem drugače, kot bi bilotreba.

Konec februarja so mediji veliko pi-sali o Connorju McCreaddlu iz VelikeBritanije, ki pri osmih letih tehtanekaj manj kot 90 kilogramov. Pravtoliko jih ima devetletna SamanthaHamas, prav tako iz Velike Britanije.Oba sta veljala za najdebelejša otro-ka njune starosti, vendar so medijisredi marca predstavili še debelejše-ga otroka, sedemletnega Rusa Džam-bulata Kratokova, ki tehta celo večkot sto kilogramov, natančneje 101,6kilograma.

Zaradi Connorja in Samanthe so vVeliki Britaniji začeli razpravljati otem, da bi kaznovali starše, saj sonjihovi otroci predebeli zato, ker jimdovolijo jesti preveč hrane in nezdra-vo hrano, v skrajnih primerih pa biotroke lahko staršem celo odvzeli, jihdodelili socialni službi ali dali v rejodrugi družini. Takšni skrajni ukrepinaj bi postali navada, da bi otrokomzagotovili zdravo odraščanje. Da sose v Veliki Britaniji tega problema lo-tili na tak način je razumljivo, saj jenajmanj vsaka četrta ženska in vsakpeti moški predebel. Njihov indekstelesne mase presega 30.

SKORAJ 90 KGPRI OSMIH LETIH

Poglejmo primera dveh predebelihdečkov. Connor McCreaddle tehta kar88,9 kilograma, kar je več kot trikrat-na povprečna teža njegovih vrstni-kov. Že pri osemnajstih mesecih jenosil oblačila za petletnike, pri petihletih pa je tahtal že 57 kilogramov.Zaradi prevelike teže je do zdaj uničilže štiri postelje in pet koles, šolskauniforma mu je premajhna, že petmi-nutna hoja ga tako izmuči, da je pov-sem zadihan, pogosto pa tudi bruha.Zaradi vsega tega je postal tarča po-smeha vrstnikov in okolja.

Connor, o katerem mati pravi, daima neusahljivo lakoto in da je žekot dojenček sesal ali pil po stekle-nički vsako uro, ima najraje čips inpodobne nezdrave prigrizke, s kate-rimi se baše, ko sedi za računalni-kom ali pred televizorjem. Če muona omeji hrano, ga z redilnimi pri-grizki hranijo drugi, sosedje, znanciin sorodniki, če pa pri njih ne dobidovolj hrane, ponoči skrivaj praznihladilnik. Ko je mati, ki živi ločenood Connorjevega očeta, na hladilniknamestila ključavnico, si je dečeknaredil zaloge hrane kar v svojisobi.

Strokovnjaki za otroško debelostpravijo, da je družina, v tem primerumati, v vsakem primeru kriva za Con-norjevo debelost, tudi če jo je pov-zročila povsem nenamerno. Gre zapovsem novo opredelitev, ki bistveno

spreminja pogled na debelost in od-govornost za njen nastanek. Mati bozdaj morala na pogovor s pediatri,zdravniki splošne medicine, socialni-mi delavci in šolskimi vzgojitelji. Ta-kšna zaslišanja staršev predebelihotrok naj bi v Veliki Britaniji postalaredna praksa, saj si je britanskavlada do leta 2010 postavila težkodosegljiv cilj – zaustaviti debelost priotrocih, zlasti pri mlajših od desetihlet.

MATI SI ŽELI, DA BI SIN POSTAL SUMOBOREC

Sedemletni ruski deček DžambulatKatokov, ki živi s starši in 14-letnimbratcem v kavkaških gorah, je s101,6 kilograma za zdaj najdebelejšiotrok na svetu. Njegova zgodba jeprecej drugačna od Connorjeve. Že stremi leti je začel dvigati uteži in tre-nirati rokoborbo, nato pa tudi tekmo-vati, tako da je zaradi zmag nad so-vrtniki postal zelo popularen najprejv domačem kraju, nato pa tudi v oko-lici.

Z leti je pridobival na teži in zaradidviganja uteži tudi na moči, tako daga zdaj po rokoborskih zmagah poz-najo daleč naokoli, menda tudi televi-zijski gledalci v sodednjih državah, vNemčiji in na Japonskem. Pomembnoje predvsem slednje, saj ga njegovastarša, predvsem mati, vidita kot bo-dočega poklicnega borca sumo, špor-ta debelih, ki je zelo popularen na Ja-ponskem.

Vendar za Džambulata, ki je zdajvisok 130 centimetrov in tehta nekajveč kot sto kilogramov, strokovnjakiza otroško debelost pravijo, da selahko zgodi, če bo šlo z njegovo de-belostjo tako naprej, da sploh ne bodočakal najstniških let.

Dodatna težave malega Džambula-ta je v tem, da revno in premalo izo-braženo okolje, v katerem živi, nje-gove debelosti ne vidi kot velikzdravstevni problem. Celo nasprotno.Džambulat je ponos in zanimivostkraja. Vsi mu nosijo hrano, da bovelik in močan, kar je na Kavkazuzelo cenjena lastnost, in ga spodbu-jajo v njegovem početju.

DDeebbeelloosstt,, pprreeddvvsseemm oottrroošškkaa,, jjee ččeeddaalljjee vveeččjjii pprroobblleemm vv ssooddoobbnnii ddrruužžbbii.. SSttrrookkoovvnnjjaakkii zzaa oottrroošškkoo ddeebbeelloossttmmeenniijjoo,, ddaa jjee zzaa ddeebbeelloosstt oottrrookk kkrriivvaa nnjjeeggoovvaa ddrruužžiinnaa,, ttuuddii ččee jjoo jjee ppoovvzzrrooččiillaa ppoovvsseemm nneennaammeerrnnoo.. SSttrrookkoovvnnjjaakkiipprraavviijjoo,, ddaa ssttaarrššii ss ttaakkššnniimm rraavvnnaannjjeemm,, kkoo nniissoo ppoozzoorrnnii nnaa oottrrookkoovvoo ddeebbeelloosstt iinn kkeerr ddoovvoolljjuujjeejjoo,, ddaa ssee oottrroocciipprreennaajjeeddaajjoo iinn nniissoo ddoovvoolljj tteelleessnnoo aakkttiivvnnii,, oottrrookkee ppooččaassii uubbiijjaajjoo..

29

Fruktoza, znana tudi kot sadni sladkorali levuloza, je enostavni sladkor, ki sev prosti obliki nahaja v številnih plodo-vih (v sadju, nekaterih vrstah zelenjavein drugih rastlinah) in v medu. Vezanaz glukozo tvori disaharid saharozo, ki jesestavina trsnega in pesnega sladkor-ja. Najdemo jo tudi v sladkih sadežih.Med enostavnimi sladkorji je fruktozapo okusu najbolj sladka, saj je v krista-lizirani obliki bistveno bolj sladka kotnavadni sladkor.

Fruktoza ima nižji glikemični indeks kotdrugi sladkorji, zato je raven sladkorjav krvi po njenem zaužitju stabilnejša inne prihaja do nihanj, značilnih zadruge vrste sladkorja. Hitreje se vsrkav kri, pri presnovi ne potrebuje insuli-

na, telesu v trenutku daje moč inustvarja alkalno reakcijo. Zato je pripo-ročljiva tudi za vse sladkorne bolnike,ki jim primanjkuje sladkorja kljub povi-šani glukozi v krvi, saj se ta zaradi mo-tenj pri izločanju insulina ne more pre-snoviti. Dobra plat uživanja fruktoze(kot tudi vitamina C) je, da olajša ab-sorpcijo železa v telo.

Na trgu je fruktoza poleg kristaliziraneoblike na voljo tudi v topljeni obliki, pa-kirana v lični steklenici volumna 0,5 lpod imenom Sadne kapljice. Topljenafruktoza je odlično sladilo za vse vrstečajev, kompotov, kave, še posebej paza pripravo različnih sadno/zelenjavnihnapitkov.

Sadni sladkor fruktoza

SSllaaddeekk ookkuuss iimmaa ppoommeemmbbnnoo vvllooggoo vv nnaaššeemm žžiivvlljjeennjjuu,, vveennddaarr ssee ssllaaddkkoorrjjuunniikkaakkoorr nnii ttrreebbaa ppoovvsseemm ooddppoovveeddaattii..

Kam po Sadne kapljice? Nekaj namigov:• Diskontna prodajalna Vipi (Klanšek, d. o. o.),

Brezje 76d, Brezje• Meta, Kranjska cesta 4a, Radovljica• E'Leclerc, Jurčkova cesta 225, Ljubljana• Dobra misel, Alpska cesta 42, Lesce• Margosa, Energijsko svetovanje, Zasavska

cesta 3, Litija• Zakladi narave, Vodnikova 187 (TPC Koseze),

Ljubljana• Jablana, Šmartinska 152, Ljubljana• Zrno do zrna, Trubarjeva 8, Ljubljana• Ergovit, Cesta v Mestni log 3, Ljubljana• Bio eko, Poštna ulica 1, Maribor• Ajda, Glavni trg 23, Maribor• Nutrilab, PE Natura Maribor, Koroška cesta 14

in PE Natura Ljubljana, Slovenska cesta 47• Biotop, Glavni trg 10, Celje• Pehta, Trg svobode 9, Slovenska Bistrica• Pekarstvo Orehek, PE Diabetološki zavod

Kranj• Maximarket, Trg republike 1, Ljubljana • Košarica zdravja, TPC Murgle, Ljubljana• Matik, d. o. o., Smrekarjeva 3, Ljubljana• Sokol group, Koprska 72, Ljubljana• Prodajalna rž, Celovška 79, Ljubljana• Trgovina Lučka, Glavni trg 1, Kranj• Sivka, Frankovo naselje 69, Škofja Loka• Trgovina Pr' Španc, Vodnikova 105, Ljubljana.Povprašate lahko tudi v najbližji lekarni.

OG

LAS

NO

SP

OR

OČ

ILO

A P R I L 2 0 0 7

Vitamina C je tudi v jagodičju veliko

Z D R A V A P R E H R A N A

AAnnddrreejjaa ŠŠiirrccaa ČČaammppaa, univ. dipl. inž., klinična dietetičarka

Zima se je poslovila, pomlad in zanjo poletje pa prinašata na jedilnikraznovrstno, svežo, z vitamini in an-tioksidanti bogato sadje in zelenjavo.Vabim vas, da jedilnike čim bolj po-pestrite tudi z jagodičevjem, ki imanizko energijsko vrednost, veliko vi-tamina C, vlaknin in s tem nizek GI(glikemični indeks). Zato se ni trebabati visokega sladkorja in povečanjatelesne teže.

BOROVNICEPoznamo dve vrsti borovnic, evrop-

ske in ameriške. Obe imata majhneokrogle, modročrne jagode s srebrn-kastim poprhom. Ameriške so nekoli-ko večje in slajše od naših. Borovnicerastejo na grmičih, za dobro rodnostpotrebujejo kisla šotna tla z velikovlage. Zato samorasle borovnice naj-demo na šotnih barjih in višavjih. Vzadnjih nekaj letih se je razširilousmerjeno gojenje predvsem ameri-ških vrst borovnic, ki pa jim včasihprimanjkuje značilne arome in okusasamoraslih.

Borovnice so dober vir vitamina C,železa in vlaknin. Zaradi vlakninimajo nizek glikemični indeks, 15 gOH je v dveh skodelicah in pol boro-vnic, njihova energijska vrednost paje 60 kcal (250kJ)/100g. Vitamin Cohranimo, če borovnice uživamo pre-sne. Tristo gramov svežih borovniczadosti dnevnim potrebam po vitami-nu C odraslega človeka. Poleg ugo-dne hranilne sestave pripisujejo bo-rovnicam tudi antibakterijske lastno-sti, saj vsebujejo antociane, ki součinkoviti pri okužbah z nekaterimibakterijami, npr. Esherichia coli, ki jeena glavnih povzročiteljic prebavnihmotenj.

Najboljše so boro-vnice, ki jih nabere-mo sami. Če smojih prisiljeni kupiti,kupujmo le napetejagode, ki imajoznačilen poprh. Ne-oprane borovnicezdržijo na dnu hla-dilnika teden dni.

ČRNI, RDEČIIN BELI RIBEZ

Ribezu pravimotudi grozdičje, kipoleti, ko dozoriv majhnih groz-dih, visi z grmov.Domovina ribezaje Evropa, rastein dobro uspevatudi visoko naseveru in celo vSibiriji. Vse vrsteribeza, še pose-bno pa črni, vse-bujejo veliko vita-mina C. Črni ribez vsebuje trikrat večvitamina C kot enaka količina rdeče-ga in kar štirikrat več kot enaka koli-čina pomaranč. Poleg tega je vitaminC v črnem ribezu zelo stabilen, sajsirup črnega ribeza v enem letu izgu-bi le 15 odstotkov vitaminov.

Poleg vitamina C vsebuje ribez tudiprecej kalija, železa in vlaknin. Zaradivisoke vsebnosti antocianov (temnordeče barvilo v koži ribeza)je črni ribez pogosto sesta-vina prehranskih dodatkovzoper vneto grlo in prehlad.Ribez vsebuje tudi velikopektina.

Jagode črnega ribeza soizmed vseh vrst ribeza naj-bolj kisle, čeprav imajo naj-močnejšo aromo. Zato jihnavadno z dodatkom slad-korja vkuhamo v marmelade indžeme. Le kot opozorilo: po uživanjučrnega ribeza si je pametno dobroumiti zobe, saj lahko zaradi kislinepovzroči hud karies.

Rdeči in beli ribez nista tako kislakot črni, zato ju večkrat jemo surova.Iz rdečega ribeza lahko skuhamožele, ki se dobro poda k divjačinske-

mu mesu. Če sveže,dobro zrele jagode rdeče-ga ribeza poleti pretlači-mo skozi sito, prilijemoglede na težo jagodenako količino hladnevode, dodamo sladilo inpo okusu svežo meto, do-bimo osvežilno poletnopijačo.

ROBIDNICERobidnice so bližnje sorod-

nice malin. Arheološke najdbekažejo, da so jih poznali že vmlajši kameni dobi, zdaj parastejo kot samorasle in goje-ne v gojiščih povsod po svetu.Poznamo veliko vrst robide innjenih križancev, predvsemmed robidami in malinjaki.Rastejo na s trnjem posejanih,pokončnih ali plazečih segrmih.

Križanec med avtohtono ro-bido in malino je Loganovarobida, ki je v velikih, sočnih

temno rdečih plodovih podedovalačvrstost in kislost robidnic in močanokus po malinah. Ker so želeli vzgoji-ti slajšo Loganovo robido, so jo kri-žali s plazečo se robido in dobili novkrižanec, imenovan yangberry.

Robidnice tako kot borovnice inribez vsebujejo veliko vitamina C invlaknin in nekaj folne kisline, kalcija,kalija in fosforja. Alergični na aspirin

lahko pričakujejoenako reakcijo použivanju robid, sajvsebujejo salicilnokislino – aspirin paima podobno se-stavo.

Robidnice nava-dno dozorijo šeleob koncu poletja, vseptembru. Če jih

obiramo prej, so lahko zoprno kisle(trpke). Ko jih naberemo, je najbolje,da jih čim prej pojemo, ker v hladilni-ku ne zdržijo več kot dan ali dva. Čejih imamo veliko, jih zamrznemo injih čez zimo uporabimo za pripravopite, sadne zloženke ali kompota.Zelo dobro se njihov okus zlije zokusom jabolka. Iz njih lahko prepro-sto, zaradi visoke vsebnosti pektina,skuhamo tudi marmelado ali žele.

MALINEMaline (malinjaki) spadajo v botani-

čno skupino rožnic. Zanje je značilnotrnasto grmovje. Dobro uspevajo vhladnem, vlažnem podnebju Evrope,Azije in celo Aljaske. Nekatere sortemalin, ki dobro uspevajo v suhih in

VV pprreejjššnnjjii šštteevviillkkii ssmmoo ppiissaallii oo vviittaammiinnuu CC vv cciittrriiččnneemm ssaaddjjuu,, ttookkrraatt ppaa ppoogglleejjmmoo,, kkoolliikkoo ggaa vvsseebbuujjee jjaaggooddiiččjjee..PPoolleegg tteeggaa,, ddaa jjaaggooddiiččjjee vvsseebbuujjee vveelliikkoo vviittaammiinnaa CC,, vvsseebbuujjee ttuuddii aannttoocciiaannee,, kkii mmuu ddaajjeejjoo zznnaaččiillnnoo rruubbiinnaassttoo ddooččrrnnoorrddeeččoo bbaarrvvoo,, zzaannjjee ppaa jjee zznnaaččiillnnoo pprroottiivvnneettnnoo iinn pprroottiibbaakktteerriijjsskkoo ddeelloovvaannjjee..

31

A P R I L 2 0 0 732

toplejših razmerah, gojijo tudiv Severni Ameriki.

Maline, kot je za to skupinorobidnic značilno, so dobervir vitamina C, kalija, niacinain riboflavina ter vlaknin.Imajo nizko hranilno vred-nost, le 25 kcal (105 kJ)/100g. Hranilna vrednost malin sepo obiranju hitro zmanjšuje,zato jih čim hitreje pojejmo. V hladil-niku jih ne hranimo dlje kot dva dni.Raje jih zamrznimo, saj jagode poodtajanju ostanejo takšne, kot so bilepred zamrzovanjem.

Maline operemo le, če je treba, sajso redko umazane. Dobro jih kombi-niramo z drugim sadjem: hruško,melono ali pomarančo. Rahlo podu-šene bodo s svojo aromo in okusomobogatile marsikatero kepico manjmastnega in sladkega sladoleda. Kermaline kot kot drugo jagodičevje vse-buje veliko pektina, se dobro obdrži-jo tudi v marmeladi ali želeju.

JAGODEJagode so najbolj priljubljeno jago-

dičje v visokem poletju, hkrati pa zanekatere prepovedan sadež. Takoj zakivijem so največkrat povzročiteljicealergične reakcije. Pri ljudeh, alergič-nih na jagode, povzročajo srbeč iz-puščaj, ki je posledica izločanja hi-

stamina iz po-škodovane celi-ce. Ker jagodevsebujejo veli-ko salicilatov,naj se jih izogi-bajo tudi lju-dje, ki sopreobčutljivi naaspirin.

Jagode gojijo v rastlinjakih vse leto,vendar so najboljšega okusa tiste, kipočasi dozorijo na prostem. Predhod-nica vrtnih jagod je gozdna jagoda,ki uspeva v zmerno toplem podne-bnem pasu. Najbolj navdušeni nadjagodami so bili že v štirinajstem sto-letju Francozi, ki so to na-vdušenje prenesli na Angle-že. V Angliji se je vse dodanašnjih dni ohranila tradi-cija serviranja jagod s peni-no ali smetano na najstarej-šem teniškem turnirju vWimbledonu.

Poznamo jagode najrazlič-nejših oblik (okrogle, jajča-ste, stožčaste, okrogle alisrčaste), barv in velikosti.Najboljšo aromo in okusimajo gozdne in alpske ja-gode, ki zorijo počasneje kot vrtne.Okus vanilije prinašajo sicer na po-gled manj atraktivne rumene in bele

sorte jagod, katerih barva spominjana nezrele jagode.

Jagode rodijo na vrhuncu poletja invse v pozno jesen. Kot velja za prete-žni del jagodičevja, bi tudi jagodemorali pojesti še isti dan po obiranju,vendar jih lahko za kakšen dan spra-vimo tudi v hladilnik. Zamrzovanjejagode teže prenesejo in iz njih lahkopripravimo le sadni pire ali frape. Kotslasten poobedek jih v nekaterih re-stavracijah postrežejo z dodatkombalzamičnega kisa ali pomočene vtemno čokolado. Če sladicama ne do-damo sladkorja, sta primerni tudi zasladkorne bolnike.

MURVE, JEREBIKE,KOSMULJE ...

Seveda ja vrst jago-dičevja še veliko več.Mednje štejemo tudimurve, ki rastejo vprečudovitih krošnjahdreves, potem boro-vnicam podobne ja-gode, imenovane hu-ckelberry (MarkTwain je po njih poi-menoval svojega pri-jatelja Huckelberryja

Finna), pa bezgove jagode, jerebike,šipkove jagode in kosmulje.

A P R I L 2 0 0 7

Jedilnik za spomladansko nedeljsko kosiloŽŽiittnnaa zzeelleennjjaavvnnaa ssoollaattaa vv mmooššnnjjiiččkkuupprreekkaajjeenneeggaa rroossttbbiiffaa nnaa rruukkoollii

TTooppiinnaammbbuurrjjeevvaa kkrreemmnnaa jjuuhhaa

JJaaggnnjjeeččjjii rraagguu zz lleeččoo nnaa ppooppeeččeennii ppoolleennttii ss sseezzaammoomm

SSkkuuttnnaa ssttrrjjeennkkaa

ŽITNA ZELENJAVNA SOLATAV MOŠNJIČKU PREKAJENEGAROSTBIFA NA RUKOLISSeessttaavviinnee zzaa 44 oosseebbee:1 dl belega vina20 dag kuhane pire 4 dag kumar 6 dag paradižnika 4 dag steblaste zelene 6 dag raznobarvne sveže paprike 4 dag bučkolivno olje, balzamični kis, sol, beli mleti

poper 10 dag rukole

5 večjih rezinprekajenegarostbifa

PPrriipprraavvaa::Zelenjavoočistimo,

operemo innarežemo na

majhne kocke,dodamo kuhano

piro, začinimo z oljem, zeliščnimkisom, soljo in poprom, drobnjakomin gorčico. Vse skupaj dobro preme-šamo. Iz prekajenega rostbifa naredi-mo mošnjičke, ki jih napolnimo s pri-pravljenim zelenjavnim nadevom inponudimo na posteljici rukole, prelitez olivnim oljem.

EEnneerrggeettsskkee iinn hhrraanniillnnee vvrreeddnnoossttii((iizzrraaččuunn zzaa 11 oosseebboo)):: 229922 kcal/11222222 kJ, 1133,,33 gg beljakovin,1122 gg maščob, 3344 gg ogljikovih hidratov, 66,,11 gg prehranskih vlaknin

TOPINAMBURJEVAKREMNA JUHASSeessttaavviinnee zzaa 44 oosseebbee:: 40 dag očiščenega topinamburja, nare-zanega na kocke20 dag očiščene jušne zelenjave, nare-zane na kocke1 žlica margarine

1 čebula1 strok česnamuškatni orešček, sol, popernasekljan peteršilj ali drobnjak (poželji)1 dl belega vina2 dl jogurta

PPrriipprraavvaa:: Narezano čebulo malo po-pražimo na raztopljeni margarini indodamo česen, topinambur in jušnozelenjavo. Malo popražimo in zalije-mo z vodo toliko, da prekrijemo zele-njavo. Ko zavre, dodamo muškatniorešček, sol in poper. Kuhamo, da sezelenjava zmehča, nato vse skupajspasiramo s paličnim mešalnikom.Kremni juhi dodamo vino in jogurtter kuhamo še nekaj minut. Predenpostrežemo, potresemo s peteršiljemali drobnjakom.

EEnneerrggeettsskkee iinn hhrraanniillnnee vvrreeddnnoossttii((iizzrraaččuunn zzaa 11 oosseebboo)):: 111144 kkccaall/448877 kkJJ, 66,,44 gg beljakovin,55 gg maščob, 1111 gg ogljikovih hidratov, 1155 gg prehranskih vlaknin

JAGNJEČJI RAGUSSeessttaavviinnee zzaa 44 oosseebbee::50 dag jagnjetine od stegna 2 debela krompirja 2 korenčka 4 rezine paradižnika 2 mladi čebuli 2 stroka česna vejica rožmarina 1,5 dl rdečega vinaolje, žlička gorčice, sol in poper 2,5 dl soka od jagnječje pečenke20 dag kuhane raznobarvne leče polenta rožmarin za okras

PPrreeddpprriipprraavvaa:: Krompir olupimo innarežemo na kocke. Korenček ostrga-mo in drobno narežemo. Mlado če-bulo olupimo in narežemo na ko-ščke. Z jagnječjega mesa odstranimomorebitne kite in meso narežemo naenako velike kose. Česen olupimo indrobno narežemo. V ponvi močnosegrejemo olje in meso hitro popeče-mo. Dodamo rožmarin in česen terzalijemo z rdečim vinom. Začinimo zgorčico, soljo in poprom, hitro povre-mo, nato pa dolijemo sok od jagnje-čje pečenke.

PPrriipprraavvaa:: Po pol ure kuhanja k

mesu dodamo najprej krompir, natokorenček, čebulo in paradižnik, naza-dnje pa še lečo. Vse skupaj kuhamotoliko časa, da se meso lepo zmehča,zelenjava pa mora ostati čvrsta. Jedserviramo v krožnike, okrasimo z ro-žmarinom in poleg ponudimo zape-čene rezine polente s sezamom.

EEnneerrggeettsskkee iinn hhrraanniillnnee vvrreeddnnoossttii((iizzrraaččuunn zzaa 11 oosseebboo)):: 448822 kkccaakk/22001155 kkJJ, 2266,,33 ggbeljakovin, 2200 gg maščob, 4455 ggogljikovih hidratov, 99,,55 ggprehranskih vlaknin

SKUTNA STRJENKASSeessttaavviinnee zzaa 44 oosseebbee::10 dag skute10 dl lahkega jogurtarumenjak5 dag sladkorja v prahu2 dag želatine10 dag gozdnih sadežev

PPrriipprraavvaa:: Rumenjake in sladkor nadsoparo penasto umešamo. Ko nara-ste in se zgosti, odstavimo in še na-prej stepamo, da se ohladi. Nato do-damo pretlačeno skuto, jogurt in pra-vilno pripravljeno želatino ter narahlozmešamo. Lahko pri-mešamo tudimalo različ-negasadja. Pri-pravljenomasovlijemov mode-le za str-jenko inpustimo, dase ohladi. Oh-lajeno strjenkovzamemo iz modela in primerno raz-režemo ter ponudimo s polivko izgozdnih sadežev.

EEnneerrggeettsskkee iinn hhrraanniillnnee vvrreeddnnoossttii((iizzrraaččuunn zzaa 11 oosseebboo)):: 113344 kkccaall/556622 kkJJ, 55,,33 gg beljakovin,44 gg maščob, 1199 gg ogljikovih hidratov, 00,,55 gg prehranskih vlaknin

Rok Kotar, vodja kuhinje v Zdravilišču Šmarješke Toplice

33

A P R I L 2 0 0 734

Razen enkrat-nega okusanam jagode nu-dijo tudi števil-ne hranilnesnovi. Tako soizjemen vir vi-tamina C, ki jemočan antioksi-dant, ki se vvečji količininahaja tudi v ci-trusih, kiviju inpapriki. Telesnecelice ščiti preduničujočim vpli-vom prostih ra-dikalov. Prehrana bogata z vitami-nom C je povezana z manjšim tvega-njem za nastanek nekaterih vrstraka, opažamo pa tudi večjo odpor-nost.

Kot antioksidant deluje tudi anto-cian ali rdeči jagodni pigment. Jago-de vsebujejo veliko folatov. Ti soeden od vitaminov B- kompleksa inse nahajajo tudi v pomarančah, zele-ni lisnati zelenjavi in stročnicah. Fola-ti preprečujejo nastanek raka na de-belem črevesu in znižujejo raven ho-mocisteina, aminokisline, ki je znanakot velik dejavnik tveganja za nasta-nek obolenj srca in ožilja.

V jagodah je tudi kalij, rudnina, kije pomembna za elektrolitsko ravno-težje, pomaga pri krčenju mišičja(tudi naše srce je mišica!), ter pri

urejanju krvnega tlaka. Približno 180mg kalija se nahaja v eni prehranskienoti jagod (220 g). Ne smemo poza-biti, da so jagode pomemben vir pre-hranskih vlaknin. Kar pet gramov jihje v eni prehranski enoti.

Prihaja čas, ko bodo jagode postalednevna ponudba v naših trgovinah. Atudi čas, ko se bodo rdečile na gozd-nih jasah in na naših vrtičkih, niravno daleč. Kadarkoli jih zaužijemo,so pomemben del zdrave prehrane.Sveže, zamrznjene, kuhane, vmešanemed jogurt, v kosmiče, med raznesolate so enkratna popestritev pre-hrane. Čeprav se oblizujemo ob mislina jagode s stepeno smetano ali najagodovo torto, so najboljše in naj-bolj zdrave sveže in brez slehernihdodatkov.

AAJJDDOOVVAA KKAAŠŠAA ZZ JJAAGGOODDAAMMIIZZaa eennoo ppoorrcciijjoo ppoottrreebbuujjeemmoo::30 g ajdove kaše65 ml vodeščepec soli100 g svežih jagod80 ml vodeklinčki, cimet, tekoče sladilo ali 10 gsladkorjažlico kisle smetane

PPrriipprraavvaa:: Ajdovo kašo operemo z mlačno

vodo in odcedimo. Stresemo v lonecz vrelo, blago slano vodo, premeša-mo in kuhamo v pokriti posodi pribli-žno 10 minut. Medtem očistimo jago-de. V drugi posodi do vretja segreje-mo vodo, v katero smo dali klinčke,cimet in sladilo ali sladkor. Dodamojagode in kuhamo kakšni dve minuti.Tako pripravljenemu kompotu prime-šamo ajdovo kašo, okrasimo s kislosmetano in ponudimo. Za pripravo tejedi potrebujemo približno 20 minut.

Podobno sladico si lahko pripravi-mo tudi s češnjami, kivijem, mareli-cami, borovnicami, rdečim ali črnimribezom ali breskvami. Z izboromdrugega sadja se nekoliko, a ne bi-stveno, spremeni prehranska in ene-rgetska vrednost jedi.

Ajdovo kašo z jagodami ali s ka-kšnim drugim sadjem lahko postre-žemo za malico. Primerna je tudi zabolnike s celiakijo.

Recept pripravil: Jože Lavrinec Foto: Miha Lavrinec

Hranilna in energetskavrednost ene porcije(brez sladkorja):energija: 119933 kkccaall aallii 880066KKJJ, beljakovine: 44,,99 gg, maščobe: 33,,77 gg, ogljikovihidrati: 3399 gg, prehranskevlaknine: 88,,44 gg

Z eno porcijo jedi, priprav-ljene brez sladkorja, bostezaužili eno prehranskoenoto kruha in zamenjav,eno prehransko enoto sadjain 0,5 prehranske enote ma-ščob. Če štejete ogljikove hi-drate upoštevajte dve oglji-kovohidratni enoti.

Ko se nam prismeji jagoda ...NNeekkddaajj sseemm mmiisslliill,, ddaa ssoo jjaaggooddee vv vveesseelljjee ssaammoo oottrrookkoomm,, vveennddaarr zzddaajj mmoorraamm pprriizznnaattii,, ddaa ssoo mmaammlljjiivv ssaaddeežž zzaa vvssaakkooggaarr.. RRddeeččii iinn aarroommaattiiččnnii ppllooddoovvii pprreemmaammiijjoo ššee ttaakkoo zzaaddrrttee nnaasspprroottnniikkee ssaaddjjaa..

Priročnik

ZNE BITE SE ODVEČ NIH MAŠČOB

je prevod priročnika o pre hra ni, izdanega po na -čelih Nemškega dia be to loške ga združenja inprilagojena slovenskim pre-hram b nim navadam.Prava prehrana po-maga sladkornim bolnikom intudi drugim, da ostanejo zdravi in vzdržljivi.Obroki so razdeljeni na zajtrk, malico, topli

glavni obrok, hladni glavni obrok in pijače. Obroki sorazdeljeni na sklope tudi po kalorijah in opremljeni zbarvnimi fotografijami. Ob nakupu priročnika za 1100..1188 €€ (2.441 SIT) prejmetedarilo - obesek za ključe!

Priročnik lahko naročite po telefonu na št.: 01 430 54 44 ali pošljete naročilo po pošti na Zvezo društev diabetikovSlovenije, Kamniška ul. 25, 1000 Ljubljana

A P R I L 2 0 0 7

Za tokratno delavnico jevodja Jože Lavrinec izbralčisto nove jedi, ki pa soimele pridih praznikov.Tako smo začeli s postnimijedmi, nadaljevali s sodob-nimi in končali z mesnimi.Več kot ponavadi smo spe-kli peciva. Zanimivi so bilimafini, ki so čedalje boljpriljubljeni.

Skuhali in preskusili smoveč novih jedi različnihokusov ter uporabili začim-be in kombinacije, ki namjih sicer v vsakdanji kuhinjimanjka. Tudi vi lahko po-skusite narediti puranjezrezke z jagodami in belimpoprom. Če ne veste, kako,boste recept našli v našemnaslednjem kuharskem bil-

tenu, v katerem bomopredstavili praznične jedi.Bilten bo izšel konec majain mogoče ga bo kupiti nanašem društvu.

Tudi teorije ni manjkalo.Še prav posebej zanimivoje bilo izvedeti toliko nove-ga o vsem znanem ričetu.Izvedeli smo precej takega,o čemer se nam še sanjaloni.

Tudi tokratna delavnicaje nadvse uspela, zato jihbomo nadaljevali v maju.Udeleženke so nadvse za-dovoljne, da lahko sodelu-jejo v tako dobro organizi-rani delavnici o zdravi ku-hinji.

Ana Marija Hafner

Društvo diabetikov Tržič

Spet smo kuhaliVV ččeettrrtteekk,, 1155.. mmaarrccaa,, ssmmoo vv ttrržžiišškkeemm ddrruuššttvvuu zzaaččeellii nnoovvookkuuhhaarrsskkoo ddeellaavvnniiccoo ZZddrraavvaa kkuuhhiinnjjaa.. TTookkrraatt ssmmoo ssee lloottiilliinnaaddaalljjeevvaallnnee ddeellaavvnniiccee,, kkii jjee rraavvnnoo ttaakkoo ppootteekkaallaa ttrrii ččeettrrttkkeeiinn oobbsseeggaallaa 1122 uurr..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

36

Ob 16. uri je naša ekipa zamerjenje začela meriti krvnisladkor, pritisk, holesterol ali tri-gliceride. Zanimanje je bilo veli-ko. Ob 17. uri pa se je začelosrečanje z Jožetom Lavrincem, kije pripravil predstavitev hrane,primerne pri osteoporozo. To jebila tema, ki je zanimala večino,saj imajo težave s tem predvsemstarejše ženske.

Ker so predavanja o zdraviprehrani že tradicija, udeležencivedno pripravijo veliko vprašanj.Tako je pogovor trajal kar precejčasa. Ob prijetnem klepetu smopostregli z diabetično pito in so-kovi, predsednica krajevnegaodbora Rdečega križa SlovenijeMira Čemažar in prisotni pa soJožeta Lavrinca tudi za prihodnjeleto povabili v goste.

Ana Marija Hafner

Merjenjesladkorja vLomu podStoržičemVV ggoorrsskkoo vvaassiiccoo LLoomm ppoodd SSttoorržžiiččeemm,, kkjjeerr ssmmoozzaaiinntteerreessiirraanniimm mmeerriillii kkrrvvnnii sskkaaddkkoorr,, hhoolleesstteerrooll iinn pprriittiisskk iinnpprriipprraavviillii pprreeddaavvaannjjee oo zzddrraavvii pprreehhrraannii,, ssmmoo ssee iizz DDrruuššttvvaaddiiaabbeettiikkoovv TTrržžiičč ooddpprraavviillii kkaarr nnaa ppuussttnnii ttoorreekk..

Pripravili smo tudimafine, ki so čedaljebolj priljubljeni

Kar skuhamo, tudi radi pojemo

Pred predavanjem smo merilikrvni sladkor, pritisk, holesterol

ali trigliceride

Pozorno poslušanje predavanja Jožeta Lavrinca

A P R I L 2 0 0 7

Po glasbenem uvodu jepredsednica Marija Veliko-nja predlagala, da bi naj-prej imeli občni zbor innato prisluhnili predavanjuprimarija Živana Vrabla,dr. med., specialista, ki seže vrsto let ukvarja s pro-tibolečinsko terapijo. Takoje tidi bilo. Po uvodnih for-malnostih smo prisluhniliporočilom, iz katerih jebilo razvidno, da je bilodruštvo lani, tako kot tudi

vsa prejšnja leta, zelo ak-tivno. Sledile so volitve.Predlagane člane za vod-stvo društva so prisotnisoglasno potrdili. Društvobo še prihodnje leto vodilapredsednica Marija Veliko-nja, tajnica Zalika Vučakter člani izvršnega in na-dzornega odbora.

Veseli smo bili tudi spod-budnih in pohvalnih besedžupana mestne občine Ptujdr. Štefana Čelana, glavne

medicinske sestre Splošnebolnišnice dr. Jožeta PotrčaPtuj, naših zdravnic iz obehdiabetoloških ambulant inmedicinskih sester, kivedno pridejo na naša sre-čanja.

IZOBRAŽEVANJEIN OZAVEŠČANJE

Sledil je sprejem delovne-ga programa za letos. Naprvem mestu je ozavešča-nje, izobraževanje in spod-bujanje sladkornih bolnikovza zdrav način življenja.Veliko pozornosti bomo na-menjali družabnemu življe-nju, organizaciji izletov inobiskom socialno ogrože-

nih, osamljenih in ostarelihčlanov. Mnogi živijo zunajurbanih središč, sami, pohaloških gričih in Sloven-skih goricah.

Nato smo prisluhnili za-nimivemu predavanju pri-marija Živana Vrabla, ki jespregovoril o zdravljenjukroničnih bolečin pri slad-kornih bolnikih. Člani somu po predavanju postaviliveliko vprašanj, na kateraje z veseljem odgovoril.

Hitro je minilo sobotnodopoldne. Preden smo serazšli, smo se ustavili šepri stojnici z zdravo, ekolo-ško pridelano hrano. Po-sebnost je bil kruh iz trehvrst moke, pečen v krušnipeči.

Marija Velikonja

Društvo diabetikov Ptuj

Imeli smo 33. občni zborDDvvoorraannaa NNaarrooddnneeggaa ddoommaa nnaa PPttuujjuu jjee bbiillaa 2244.. mmaarrccaa,, kkoo ssmmoo iimmeellii ppttuujjsskkaa ssllaaddkkoorrnnii bboollnniikkii oobbččnnii zzbboorr,, zzaasseeddeennaaddoo zzaaddnnjjeeggaa kkoottiiččkkaa.. ZZaa uuvvoodd ssoo nnaamm zzaappeellii ppeevvccii mmeeššaanneeggaappeevvsskkeeggaa zzbboorraa iizz GGoorriiššnniiccee,, kkii ssoo zzaa nnaassttoopp ppoožžeellii vveelliikkaappllaavvzz..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

37

Občni zbor je bil v četr-tek, 19. aprila. Na njemsmo slišali poročilo o deluv lanskem letu in finančnoporočilo, napoved progra-ma dela za letos, izvolilismo tudi vodstvo drušva zaprihodnje obdobje. Delobčnega zbora smo izkori-stili za prvo letošnje preda-

vanje. O pomenu urejenostisladkorne bolezni nam jepredaval dr. Jane Plavc.Drugo predavanje o hole-sterolu, krvnem tlaku in kr-vnem sladkorju bo predvi-doma 15. maja. Predavalabo Milena Osolnik, dipl.med. sestra.

Vse kaže, da se bo delo

društva začelo tudi v skrom-ni društveni pisarni na Kolo-dvorski 5 v Kamniku, v so-sedstvu društva upokojen-cev, ki ima zelo dobro razvi-to organizacijo izletov poSloveniji in Evropi, pohodein kolesarjenje. Z njihovimvodstvom smo se dogovori-li, da se jim lahko pridružijotudi naši člani. Tudi sicersta se društvi dogovorili osodelovanju.

Zanimiva bo tudi prva de-lavnica društvena o kleklja-nju, ki bo v društvenih pro-storih. Nadaljujemo tudi zmeritvami holesterola, kr-vnega tlaka in krvnegasladkorja. Z novo svežinobomo v novih društvenihprostorih začeli tudi spreje-mati nove člane.

Konkretneje bodo aktiv-nosti kamniškega društvanavedene na straneh Slad-korne bolezni o društvenihaktivnostih.

Boris Hribar

Društvo diabetikov Kamnik

Kmalu v novih društvenih prostorihVV ppoommllaaddaannsskkiihh mmeesseecciihh,, aapprriilluu iinn mmaajjuu,, bbooddoo oožžiivveellee ttuuddiiaakkttiivvnnoossttii vv kkaammnniišškkeemm ddrruuššttvvuu ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv..

www.zveza-diabe

tes.si

www.zveza-diabe

tes.si

A P R I L 2 0 0 7

Otvoritveni pozdrav jeimel predsednik društvaIvan Živič, ki je prebral tudipozdravna in pohvalnapisma posavskih županov,ki se letos zaradi že prejdogovorjenih obveznostiprvič niso mogli udeležitinašega zbora. Sledil jekrajši kulturni program vizvedbi sester Mateje in Jer-neje Žarn, ki sta prisotnenavdušili z ubranim petjemob spremljavi kitare.

Tudi letos je naša diabe-tologinja dr. Vanda KostevcZorko v strokovnem delupovabila k sodelovanjupriznano strokovnjakinjoza zdravo prehrano MarušoPavčič, univ. dipl. inž., ki jes predavanjem Zdrava pre-hrana je primerna prehranaza diabetike potrdila svojsloves odlične predavatelji-ce, ko gre za prehranskenavade in pravila.

LANI SMO URESNIČILIVSE ZASTAVLJENE NALOGE

Sledil je delovni del, insicer izvolitev organov obč-nega zbora in nadaljevanjepo dnevnem redu. Predsed-nik društva Ivan Živič je vsvojem poročilu v strnjenibesedi povzel vse naloge, kismo jih uresničili lani, indodal tudi podroben pre-gled stroškov. Ugotovilismo, da je bilo nalog veliko,vendar smo jih z združeni-mi močmi uspešno opravili.

Posebna pozornost je ve-ljala izobraževanju, saj namje s pomočjo zdravstvenihdelavcev iz vseh treh občinuspelo organizirati več pre-davanj in delavnic v vsakiobčini posebej in tudi nanaših skupnih srečanjih. Všoli zdravega življenja vZdravilišču Krka v Strunjanuje sodelovalo 74 članov dru-

štva. Sodelovali smo tudi navseh srečanjih, ki jih je or-ganizirala zveza.

Zadovoljni smo lahko ssodelovanjem s šolami, sajje na državnem tekmovanjuiz znanja o sladkorni bole-zni sodelovalo 21 šol iz Po-savja, naše društvo pa jeskupaj z Zvezo društev dia-betikov Slovenije in osno-

vno šolo v Brežicah sodelo-valo pri organizaciji zelouspelega tekmovanja.

Zanimivo je bilo tudi fina-nčno poročilo Anite Medve-šek, ki je podrobno pred-

stavila poslovanje društva.Potrditev stanja na računuje povzel predsednik Na-dzornega odbora Ivan Feko-nja. Da je vse v najlepšemredu z dokumentacijo inzapisniki, nas je prepričalatajnica Darja Mandžuka, kije mimogrede poskrbelatudi za tokratni kulturniprogram in za zapisnikobčnega zbora. Seveda smoporočila in zaključni računza leto 2006 soglasno potr-dili z aplavzom in prizna-njem vodstvu društva z ne-utrudnim predsednikomIvanom Živičem na čelu.

ŠE ENO LETOISTO VODSTVO

Sledila je razrešitev stare-ga vodstva in izvolitev no-vega. Problem smo rešili

tako, da smo za tekoče letopotrdili kar dosedanjeuspešno vodstvo. Tudi leto-šnji načrt je pester in ambi-ciozen. Upamo, da nam boširše posavsko okolje šenaprej naklonjeno in danam bo s svojimi material-nimi in moralnimi prispevkipomagalo uresničiti našecilje.

V imenu zveze nas jepozdravila podpredsednicadr. Vlasta Gjura Kaloper, kinas je obvestila o preime-novanju svetovnega dnevadiabetikov v dan diabetikovOZN. Seveda nam je s svo-jim zgledom vlila novegapoguma za soočanje s pro-blemi sladkorne bolezni in

požela velik aplavz. Pozdra-vili sta nas tudi delegacijaprijateljskega društva izNovega mesta in predsta-vnica podjetja Upina.

Po napornem, a prijet-nem dopoldnevu, nam jeprijala že tradicionalna te-lečja obara z ajdovimižganci. Ob klepetu in pri-ložnostnem napitku stakot tren minili dodatni dveuri. Samo še stisk rok, na-smeh in dobre želje v poz-drav in slovo do prihodnje-ga srečanja. Upamo, dakmalu.

Marjan Piltaver

Društvo diabetikov Posavje – Brežice

Občni zbor potrdil letošnji načrt delaLLeettooššnnjjii oobbččnnii zzbboorr DDrruuššttvvaa ddiiaabbeettiikkoovv PPoossaavvjjee –– BBrreežžiiccee jjee bbiill vv ssoobboottoo,, 1177.. mmaarrccaa.. KKlljjuubb lleeppeemmuu ssoonnččnneemmuuddooppoollddnneevvuu iinn zzeelloo aakkttiivvnneemmuu vviirruussuu ggrriippee ssee jjee vv pprroossttoorriihhrreessttaavvrraacciijjee ŠŠtteeffaanniičč vv BBrreežžiiccaahh zzbbrraalloo 117788 ssllaaddkkoorrnniihhbboollnniikkoovv iizz vvsseehh kkoonncceevv PPoossaavvjjaa,, ttaakkoo ddaa jjee ttoo nnaaššee vvoolliillnnooddeelloovvnnoo ssrreeččaannjjee ppootteekkaalloo ppoo pprreeddvviiddeenneemm pprrooggrraammuu..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

38

Na občnem zboru se je zbralo 178 članov

Delovno predsedstvo: Marija Gričar, Marjan Piltavar in Janez Blas

A P R I L 2 0 0 7

Zahvalo in pohvalo si reszasluži vodstvo hotela zaprijetno in lepo bivanje, načelu z animatorko Barbaroin vsemi drugimi, ki so setrudili z nami. Za rekreacijov vodi, v telovadnici pa zaosteoporozo. Ni manjkaločudovitih sprehodov v pre-lepi naravi, ki se je takratšele začela prebujati izzimskega spanja. Čepravnam ni sijalo toplo soncein je pihljala rahla burja,nas to ni motilo, da ne biuživali v sprehodih ob soli-nah in morski obali ter po-slušali šumenja valov.

Za vsakodnevno kontrolosladkorja, pritiska in hole-sterola sta zaslužna kotvedno skrbna, vestna inskromna dolgoletni pred-sednik (letos praznuje 20-letnico predsednikovanja)Bojan Proje z ženo Milko.Vseh aktivnosti so se ude-leževali tudi člani društva

osteoporoza, ki so se nampridružili že drugo leto. Všali pravimo, da smo sku-paj cukrčki in votle kosti.

PREDAVANJA, SPREHODIIN DRUŽENJE

Zanimiva so bila predava-nja o zdravem načinu pre-hranjevanja in življenja na-sploh. Tudi za kulturna do-živetja je bilo poskrbljeno.Zapel nam je oktet iz bliž-nje okolice. Iz steklarne Ro-gaška Slatina so nam pred-

zadnji dan bivanja prikazaliin ponudili svoje izdelke ssrečelovom. Zadela jevsaka srečka in tako smolepe izdelke odneslidomov.

Zadnji večer našega biva-nja je bilo poskrbljeno tudiza tiste, ki radi plešemo.Čeprav ni bilo dovolj ple-salcev, so ženske pogumnozaplesale kar med sabo.Animatorka Barbara znanarediti dober šov, da jezanimivo, živahno in pri-stno veselo. Zadovoljni inprijetno utrujeni od celod-nevnih doživetij smo na za-

služeni počitek odhajali vpoznih urah.

Prijetno je bilo bivati vvilah, ki imajo zelo simpati-čna imena po rastlinah, kitam uspevajo, kot na primervila Oljka, Sivka, Mirta itd.Veliko zelenja se bohotiokrog vil, deležni pa smo bilitudi prelepega ptičjega petja,ob začetku novega dne.

Prvič v življenju mi je biloletos dano, da sem videla,kako bogato in lepo rume-no cveti lovor, in v tem semizjemno uživala. Oddih vStrunjanu je bil dobro orga-niziran, tako da smo sesrečni in z napolnjenimibaterijami vrnili domov.

Elica Čepelnik

Društvo diabetikov Mežica

Prijetno okrevanje v StrunjanuVVssaakk jjuubbiilleejj ssee pprroossllaavvlljjaa,, ttaakkoo ssmmoo ggaa ttuuddii mmii zz vvsseemmiiaakkttiivvnnoossttmmii,, kkii ssoo nnaamm bbiillee nnaa vvoolljjoo vv hhootteelluu SSttrruunnjjaann..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

39

Naša četica koraka - pohod v Portorož Poslušanje zanimivega predavanja

Najprej sem se sestala zzakoncema Hudarin, ki staže dolga leta naša člana inkljub hudim zdravstvenimtežavakm aktivno sodeluje-ta pri akcijah društva. Pri-pravila sta mi nekaj foto-grafij in postregla z velikolepih spominov na dejav-nost društva v preteklosti,na izlete in športna tekmo-vanja. Nekdanja blagajni-čarka Milena Finkšt mi jedala veliko napotkov o lju-deh, pri katerih bi lahkodobila informacije in slike.

Članica izvršnega odboraJana Neža Ostervuh mi je

poleg svojih fotografij posre-dovala še naslov Ivana Rože-ja, nekdanjega člana izvršne-ga odbora, ki mi je poslal ve-liko prelepih posnetkov z iz-letov. Tudi Jana Fišer je pri-spevala svoje fotografije intako se mi je nabrala zanimi-va zbirka različnega gradivao delu našega društva v za-dnjih dvajsetih letih.

DRAGOCENI SPOMINIPosebno doživetje pa je

bilo srečanje s sestro Mile-no, ki nas je dolga letaspremljala kot sodelavka dr.Justinka v diabetični ambu-

lanti Velenje in zelo aktivnasodelavka društva. S pred-sednico Romano Praprotniksva jo obiskali na njenemidiličnem domu v Mislinj-skem jarku. Pričakalo najuje kar nekaj albumov s slika-mi z izletov in srečanj. Se-stra Milena jih je opremilatudi s kraji in letnicami.Dvojnike nam je kar dala,druge pa bo rade volje po-sodila za pripravo razstave.

Predvsem pa so bili drago-ceni njeni spomini na ta sre-čanja. Predvideni kratekobisk se je razvil v dolg, pri-srčen klepet. Z zanimanjemje prisluhnila tudi najinemuporočanju o sedanjem deludruštva. Presenečena je bila,kaj vse je mlademu vodstvuuspelo postaviti na noge v

tem kratkem času. Škoda, dasestra Milena ne živi več vVelenju, saj bi jo z njenimvedenjem in izkušnjami zveseljem pritegnili v delodruštva. Pa nič zato. Še jobomo obiskali ter črpali iznjenih spominov in izkušenj.

V tem pogovoru se je po-rodilo še nekaj misli o lju-deh, s katerimi velja naveza-ti stik, da čim bolje osvetli-mo delo našega društva vpreteklosti in ga na razstaviob republiški proslavi sveto-vnega dneva sladkorne bole-zni, ki bo 17. novembra vVelenju, predstavimo vsemslovenskim članom.

Vsem, ki ste mi doslej pri-spevali svoje fotografije inspomine – prisrčna hvala –vse, ki pa še niste našli časaali volje pobrskati po preda-lih, prosim za sodelovanje.

Ingeborg Čas

Društvo diabetikov Velenje

Brskanje po preteklosti našega društvaPPrrii iisskkaannjjuu ggrraaddiivvaa oo 2200--lleettnneemm ddeelloovvaannjjuu DDrruuššttvvaa ddiiaabbeettiikkoovvVVeelleennjjee nniisseemm nnaalleetteellaa nnaa kkaakkššeenn ppoosseebbeenn ooddzziivv iinn pprriipprraavv --lljjeennoosstt ddrruuggiihh ččllaannoovv zzaa ssooddeelloovvaannjjee,, ppaa vveennddaarr jjee bbiilloo nneekkaajjssttiikkoovv iinn ssrreeččaannjj,, oobb kkaatteerriihh mmii jjee ššee zzddaajj ttoopplloo pprrii ssrrccuu..

A P R I L 2 0 0 7

I Z N A Š I H D R U Š T E V

40

Bil je lep sončen zimskidan, čeprav težko rečem,da je pri skoraj dvanajstihstopinjah dan zimski. Prejpomladni, pa čeprav smobili sredi februarja. Sprvasmo se organizatorji baliza sneg, saj pogled nakopno Jezersko ni napove-doval nič dobrega. Potempa smo ga končno našliviše in za tekmovanje, kinaj bi bilo na cesti protiAnkovi planini, smo naprogi vendarle pričaralipravo zimsko idilo.

A druženje je bolj kot odsnega odvisno od številaprijavljenih udeležencev.Teh je bilo letos rekordnoveliko, skupaj 80. Po uvo-dni dobrodošlici in infor-maciji o poteku tekov inpohodu so se tekači ob 10.uri odpravili na tekaškotraso, pohodniki pa so sepodali na pohod.

TEKLI SMO KLJUBPOMANJKANJU SNEGA

Tekači smo pri nekdanjicarinarnici parkirali avto-mobile in do tekaške traseopravili še desetminutnipohod. Za brezhibno orga-nizirano tekmovanje sta nastartu poskrbela starterRiko in Zinka, ki je tekmo-valcem razdeljevala števil-ke, na cilju je meril čas Da-mjan, za pobiranje številkin pogostitev pa sta skrbelaJolanda in Brane. Na snež-nim razmeram prilagojeniprogi se je pomerilo šestžensk in devet moških, insicer v dveh ženskih indveh moških starostnihskupinah.

Ne glede na pomanjkanjetreninga njihov nastop nibil slab. V kategoriji do 50

let je pri ženskah slavilaMirjam Tepina iz Tržiča,nad 50 leti pa Ana Debevciz Domžal. Pri moških do60 let je bil tokrat najhitrej-ši Vinko Malovrh iz Kranja,nad 60 let pa Rajko Kvas.

Drugačno, bolj umirjeno,je bilo pri pohodnikih, kiso se odpeljali do Ankovekmetije. Za prijetno vode-nje sta poskrbela Jožica inJože Polajnar z vnukoma.Prva skupina si je najprejogledala muzej Toneta Jere-

ba, druga pa je krenilaproti Ankovim slapovom.Po ogledu obeh zanimivo-sti, so se pohodniki zado-voljno vrnili na izhodišče,kjer jih je čakalo presene-čenje – narezek mesnih insirovih dobrot z aperitivomin čajem.

Nekaj po 12.30 smo sepohodniki in tekači vrnili vPension Valerija, kjer je ča-kalo zelo okusno kosilo. Pokosilu smo razglasili rezul-tate tekov na smučeh inpodelili medalje. Vsi udele-ženci tekov so bili nagraje-ni tudi s praktičnimi darili.

PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE,NAJSTAREJŠE IN NAJMLAJŠE

Že po tradiciji obdarimoz ročko kislega zelja zadnjetekmovalce v skupinah, zdarili pa se spomnimo tudinajstarejših udeležencevpohoda in tekačev. Pri žen-skah sta bili to pohodnicaAnica Krelj, letnik 1922, izŠkofje Loke, in tekačicaSonja Prevc, letnik 1932, zJesenic. Pri moških je bilnajstarejši pohodnik FrancŽontar, letnik 1927, intekač Marijan Gantar, letnik1937, oba iz Škofje Loke.

Treba pa je omeniti tudinajmlajšo udeleženko vsehnaših dosedanjih tekmo-

vanj, to je bila še ne devet-letna Rozi Golmajer iz Trži-ča, ki je bila na koncudruga. Nesmemo pozabitiomeniti udeleženca z Jese-nic Čazima Babiča, ki je natekaške smuči prvič stopildan prej in mu je z dobrovoljo, vztrajanjem in obburnem navijanju ob progiuspelo priteči skozi cilj.

Za dobro razpoloženje, kije trajalo do 16. ure, je po-skrbel mladi harmonikarTomaž. Tudi to srečanje jepokazalo, da je druženjegorenjskih diabetikov reszelo prijetno, saj so se zelo

pohvalno odzvali tudi pred-sedniki vseh drugih gorenj-skih društev.

KMALU SE SREČAMO NA12. ŠPORTNO-REKREATIVNEMSREČANJU

Kljub letošnji zeleni ziminam je z velikim angažira-njem in še posebej s priza-devnostjo Jožice Polajnaruspelo izvesti drugo aktiv-nost iz koledarja prireditevgorenjskih diabetikov. Vabi-la smo poslali tudi 12. dru-štvom po Sloveniji, ki meji-jo na snežna območja, zželjo, da bi naše tradiciona-lno druženje prerastlo vzimsko druženje slovenskihsladkornih bolnkov. Žalvabljena društva niso poka-zala zanimanja za zimskeaktivnosti.

Da pa smo lahko takodobro organizirali in razve-selili udeležence, so nam s

svojimi prispevki pomagalitudi donatorji: Tus Trade,Jani Brolih, Nada Rebolj,Irena Smrtnik in Ana Žagarz Jezerskega, Dare Kuhar izDupelj, Janko Jeglič iz Pod-brezij in Pekarna Orehek izKranja. Vsem se najlepšezahvaljujemo.

Člane pa že vabimo naprihodnjo aktivnost, ki bo vsoboto, 26. maja, in sicerna 12. športno-rekreativnosrečanje društev diabetikovSlovenije, ki bo v kranjskivojašnici.

Ivana Benegalija

Društvo diabetikov Kranj

Sedmo srečanje gorenjskih sladkornih bolnikov na JezerskemPPrrvvaa pprriirreeddiitteevv iizz pprrooggrraammaa kkrraannjjsskkeeggaa ddrruuššttvvaa ssllaaddkkoorrnniihhbboollnniikkoovv,, uusskkllaajjeennaa ss kkoolleeddaarrjjeemm aakkttiivvnnoossttii ggoorreennjjsskkiihhddrruušštteevv,, jjee bbiillaa vv ssoobboottoo,, 1177.. ffeebbrruuaarrjjaa.. ŠŠlloo jjee zzaa sseeddmmoossrreeččaannjjee nnaa tteekkaašškkiihh ssmmuuččeehh nnaa JJeezzeerrsskkeemm iinn ppoohhoodd ddooAAnnkkoovviihh ssllaappoovv..

Najmlajša udeleženka Rozi Golmajer iz Tržiča

Po tekmovanju je sledilo obvezno fotografiranje vseh udeležencevsmučarskega teka

A P R I L 2 0 0 7

I Z N A Š I H D R U Š T E V

41

Začetek občnega zbora jepopestrila z izvajanjem ro-mantičnih skladb citrarkaMaruša Oseli. Po uvodnihformalnostih, otvoritvi inizvolitvi organov zbora, jesledilo poročilo o delu dru-štva v letu 2006. Največčasa je bilo namenjenegaprogramu dela društva zaobdobje 2007-2011 ali kotsmo ga v izvršnem odborupoimenovali Smernice raz-voja delovanja društva zaštiriletno obdobje.

SOCIALNI PROGRAMI,IZOBRAŽEVANJE, PODMLADEK ...

V smernicah smo zapisali,da bomo tako kot v prej-šnjih letih spremljali temelj-na načela društva, z organi-ziranimi oblikami dela inpovezovanjem članov pa bodruštvo omogočalo in zago-tavljalo vključevanje sladkor-nih bolnikov v delo in pro-

grame društva. Pri tem sonam osnovno vodilo uspe-šno izvedene dejavnosti vpreteklem obdobju ter po-bude in predlogi članov dru-štva. V programu smo pose-bej poudarili socialni pro-gram, izobraževanje, član-stvo, podmladek, obvešča-nje in društvene prireditve.

Naše želje in cilji so veli-ki. Soočanje z boleznijo innjenim zdravljenjem je zavsakogar težka življenjskaizkušnja, zato si želimo po-magati med seboj, izmenja-ti izkušnje in se družiti. Izprograma dejavnosti zaletos je razvidno, da bomopripravili več pohodov in iz-letov, pri čemer imata pose-bno mesto organizacija 12.športno-rekreativnega sre-čanja sladkornih bolnikov izvse Slovenije v maju in pro-slave ob 30-letnici delova-nja društva v novembru.

Društvo je tudi finančnouspešno poslovalo, zato jebilo finančno poročilo so-glasno sprejeto, sprejet paje bil tudi letošnji finančninačrt, v katerem so po-membne po-stavke pri pri-hodkih članari-na, dotacije indenarna sred-stva FIHO, priodhodkih paizvajanje pre-ventivnih so-cialnih progra-mov in stroškiza organizaci-jo 12. srečanjain proslave ob30-letnici.

PRIZNANJA ZAPRIZADEVNO DELO

Letošnji občni zbor je biltudi volilni. Prisotni so izgla-sovali, da bo društvo tudi vprihodnjem mandatu vodilpredsednik Miro Snedec, vizvršnem odboru pa bodoše Ivan Benegalija, Aldo Ju-rančič, Brane Markovič, Joži-ca Polajnar, Jolanda Polanec,

Damjan Skumavc, Zinka Ša-rabon in Irma Zupan.

Srečanje je bilo tudi pri-ložnost za podelitev priz-nanj. Prejemnikov priznanjje bilo letos kar nekaj. Bro-nasto plaketo Zveze dru-štev diabetikov Slovenije zlistino za dolgoletno in pri-zadevno delo v društvu soprejeli Ivan Benegalija, Šte-fan Korošec, Jožica Polaj-

nar, Jolanda Polanec inIrma Zupan, društvenapriznanja za aktivno delo vizvršnem odboru pa PoldkaArh, Marica Hace, DanicaKlofutar in Nada Ribnikar.

BOGAT PROGRAMOB PROSLAVI30-LETNICE DRUŠTVA

Letos naše društvo pri-pravlja obsežnejši program,saj želimo počastiti 30-let-nico svojega delovanja. Pe-stro delovanje društva za-gotavlja večje vključevanjein sodelovanje ne samosladkornih bolnikov, ampaktudi njihovih svojcev, da senam pridružijo, saj nujnopotrebujemo sveže moči inideje, čemur je bil name-njen tudi poziv vsem pri-sotnim članom v dvoranina koncu občnega zbora.

Zato smo toliko bolj z ve-seljem in ploskanjem spre-jeli ponujeno pomoč škofje-loškega in jesniškega dru-štva pri organizaciji majske-ga športno-rekreativnegasrečanja. Na koncu je sledi-lo še kratko družabno sre-čanje v prijateljskem razpo-loženju in ob prigrizku.

Jolanda Polanec

Sprejete smernice delovanja za obdobje 2007-2011KKrraannjjsskkii ssllaaddkkoorrnnii bboollnniikkii ssmmoo ssee kkoonneecc mmaarrccaa zzbbrraallii nnaaoobbččnneemm zzbboorruu iinn nnaappoollnniillii oossrreeddnnjjoo ddvvoorraannoo MMeessttnnee oobbččiinneeKKrraannjj.. OOdd ggoossttoovv ssoo ssee ppoovvaabbiilluu ooddzzvvaallii pprreeddsseeddnniikk ZZvveezzeeddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee JJaannkkoo KKuuššaarr iinn pprreeddssttaavvnniikkiiggoorreennjjsskkiihh ddrruušštteevv ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv..

Prejemniki priznanj Zveze društev diabetikov Slovenije Štefan Korošec, Jožica Polajnar, Jolanda Polanec, Irma Zupan in Ivan Benegalija, ki sta se jim na odru pridružila Janko Kušar, predsednik zveze, in Miro Snedec,

predsednik društva

Prejemnice društvenih priznanj Marica Hace, Danica Klofutar, Nada Ribnikar in Poldka Arh

A P R I L 2 0 0 7

Organizirane pohodesmo v novomeškem dru-štvu sladkornih bolnikovuvedli spomladi 2001. Prvihpohodov so se udeležilitudi samo trije člani, zdajpa jih je v povprečju okoli18. Prvi letošnji pohod jebil že stoti po vrsti. Najboljredni pohodniki smo obi-skali vse kontrolne točkeTrdinove planinske poti.Prehodili smo okrog 800kilometrov poti.

Razen nekaj uvodnih po-hodov vse druge vodi člani-ca Planinskega društvaNovo mesto Fani Vovk.Nekaj članov se pohodovudeležuje že od vsega za-četka, nekaj jih je preneha-lo, več pa se jih je priključi-lo na novo. Vsak član dru-štva ima svoje nagibe, za-radi katerih se udeležujevodenih skupinskih poho-dov in krajših izletov. Nekajvtisov pohodnikov v nada-ljevanju potrjuje pravilnostodločitve izvršnega odboradruštva, da pristopimo korganiziranemu pohodni-štvu.

ZZiinnaa:: V skupini sem odvsega začetka. Le redko sepohoda ne udeležim. Zelotežko bi izrazila vsa prije-tna občutja, ki jih polnijovtisi in doživetja s teh po-

hodov. Poleg vsega lepega,včasih tudi napornega, minajveč pomeni to, da sembila na večini poti prvič. Koprvič hodim po poteh, ste-zah, gričkih, dolinah, pla-njavah, ob potokih, skozivasi in po razglednih to-čkah, začutim veliko zado-voljstvo.

Teh lepot naše bližnjeokolice sama prav gotovone bi prehodila, niti jih nebi videla. V skupini je tolepše. Od naše vodnice Fa-nike izvem za imena krajevin vzpetin, ki jih razkrijepogled na lepo pokrajino.Za pestrost občutkov nanaših pohodih poskrbijotudi letni časi in različnevremenske razmere.

JJoossiipp:: Težko strnem vsevtise o tem, kaj mi pomeni-jo ti pohodi, ki so bili se-stavni del ritma mojegaživljenja. Postali so oblikadruženja in spoznavanjanovih ljudi. Na pohodih sez nekaterimi bolj zbližaš, zdrugimi pa manj. Skratka,veliko stvari se dogaja medpohodi. Pomembno je, da vteh nekaj urah pozabim navsakodnevne skrbi.

Vodnica Fani skrbno pri-pravi vsako pohodniškoturo, pokaže nam marsika-tero zanimivost na poti,

Društvo diabetikov Novo mesto

V šestih letih že stopohodov in prehojenih800 kilometrovPPoohhooddnniiššttvvoo jjee ddrruužžeennjjee,, kkii uuggooddnnoo vvpplliivvaa nnaa zzddrraavvjjee,, ččuussttvvaa iinn ggiibbaallnnee ssppoossoobbnnoossttii.. PPoohhooddii nniissoo llee pprreemmaaggoovvaannjjeekkllaanncceevv,, bbrreeggoovv iinn bbrreezzppoottiijj,, aammppaakk ssoo ssvvoojjeevvrrssttnnooiizzoobbrraažžeevvaannjjee.. MMeedd ppoohhooddii ssee nnaammrreečč ppooggoovvaarrjjaammoo oopprreemmaaggoovvaannjjuu ssllaaddkkoorrnnee aallii kkaakkššnnee ddrruuggee bboolleezznnii,, oo zzddrraavviipprreehhrraannii,, zzddrraavviillnniihh zzeelliiššččiihh,, ssaaddjjaarrssttvvuu,, kkuullttuurrii,, zzggooddoovviinnii,,kkrraajjeevvnniihh zznnaammeenniittoossttiihh iinn ppooddoobbnneemm..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

42

Po prijetni vožnji z »vese-lim« avtobusom smo pri-speli v Šmarješke Toplice. Vrecepciji so nas prijaznosprejeli in usmerili v lepourejene hotelske sobe. Šeisto popoldne so nam v po-sebni dvorani pripravili do-brodošlico ter nam postre-gli s pogačo in pijačo.Predstavili so nam urnikdejavnosti, ki ga je prejelvsak udeleženec.

Vsako jutro ob 7.15 jebilo merjenje sladkorja vkrvi, nato samopostrežnizajtrk. Vodena telovadba vbazenu je bila ob 8.30,nato ob 11. uri še vodenaaerobna telovadba v baze-nu ali dejavnosti po pro-gramu vsakega posamez-nika. Popoldne je bilo na-menjeno za pohode. Zve-čer je bila večerja in natoglasba.

To je bil reden vsakodne-vni program, ki so nam gapopestrili v popoldanskemčasu z brezplačno negoobraza, šolo zdrave kuhi-nje, s predavanjem o slad-kornem bolniku in njegovipsihi ter o negativnem inpozitivnem odnosu do živ-ljenja. Seveda se tudi šest-točkovnemu merjenju slad-korja v krvi nismo mogliizogniti. Zaradi dobrehrane so meritve pokazalenekoliko zvišane vrednostisladkorja.

POHODI, IZLETI, ZABAVA IN PLES

Vsakodnevni pohodi sprijaznima animatorjemaSabino in Branetom, ki sta

nas vodila po bližnji okoli-ci, so nam popestrili prije-tno bivanje v ŠmarješkihToplicah. Naučila sta nastudi nordijske hoje. Na izletsmo se popeljali v Novomesto, kjer smo si ogledalimuzej in kapitol ter popilizelo dobro kavico.

Odpeljali smo se tudi naTrško goro, »oblečeno« vvinsko trto in zidanice, odkoder je zelo lep razgledna Novo mesto, Šentjernejin Otočec. Na enem izmedpohodov smo si ogledalitudi stari mlin, kjer so naspogostili z domačim kru-hom, cvičkom, jabolki insokovi, lahko pa smo sezaložili tudi z moko.

Ko smo bili v ŠmarješkihToplicah, je naš član RudiBertoncelj praznoval časti-tljiv 81. rojstni dan, zatosmo ga razveselili s skrom-nim darilom in mu zapeli»vse najboljše«. Vsak večernam je bilo namenjene tudinekaj zabave. Uživali smoob zvokih večno zelenihmelodij in tudi malo zaple-sali. Ne gre pozabiti prele-stno čarobnega večera vbazenu ob svečah in šam-panjcu.

Vseh 36 udeležencevzdravstvenega programa sebo z veseljem spominjalodoživetij v Šmarjeških To-plicah in ugotovitve, da soza naše zdravje najpo-membnejši varovalno ura-vnotežena prehrana, velikogibanja in dobre volje. Zatose bomo vedno radi vračalitja, kjer nam je bilo lepo.

Beba Kambič

Sedemdnevnizdravstveni program v Šmarjeških ToplicahOOdd 1111.. ddoo 1188.. ffeebbrruuaarrjjaa jjee kkrraannjjsskkoo ddrruuššttvvoo ssllaaddkkoorrnniihhbboollnniikkoovv vv ssooddeelloovvaannjjuu ss ŠŠmmaarrjjeešškkiimmii TToopplliiccaammii zzaa ssvvoojjeeččllaannee oorrggaanniizziirraalloo 77--ddnneevvnnii zzddrraavvssttvveennii pprrooggrraamm,, vv kkaatteerreemmssmmoo ssee nnaauuččiillii oobbvvllaaddoovvaattii ssllaaddkkoorrnnoo bboolleezzeenn iinn kklljjuubb tteemmuužžiivveettii kkaakkoovvoossttnnoo žžiivvlljjeennjjee..

za nego vaših nog

A P R I L 2 0 0 7

I Z N A Š I H D R U Š T E V

43

pove ali prebere kaj o zgo-dovini kraja ali o kakšnempomembnem dogodku, kije povezan s tem krajem.Poskrbi tudi za prijetno po-čutje v skupini in je pozor-na na vsakega posamezni-ka. V skupini je tudi »opo-zicija« (tisti počasnejši), kise oglašajo s pripombami,da bo Fani spet našla hrib,ali da je cepljena na hribe.Še vedno mi v ušesih zveni-jo besede sopohodnika Ti-neta, ko mi je zapel pesemHribčki ponižajte se, dolin-ce povišajte se.

Zadnje mesece mi nagajazdravje in me v skupini po-grešajo, predvsem tisti, kiljubijo zmernejši tempohoje Na lanskem zadnjempohodu so me razglasili zaCoklo skupine in me obda-rovali s posebnim darilom.Ob koncu tega utrinka sezahvaljujem vsem pohodni-kom za vse dobro, ker some podpirali in bodrili alikako drugače kaj dobregastorili zame in za mojodušo.

(Pohodniki seveda priča-kujemo, da se bo Josipvrnil v naše vrste.)

FFaanniikkaa VVoovvkk (vodnica po-hodov): Ko mi je bila zau-pana ta prijetna dolžnost,da vsakih štirinajst dnivodim pohode članov Dru-štva diabetikov Novomesto, si nisem predstav-ljala, da bom to počelatako dolgo. Na začetku jebilo zelo »klavrno«, saj sona pohod prišli le trije alištirje pohodniki. Rekli smosi: vztrajali bomo, pa bo,kar bo. In glej ga zlomka;četica pohodnikov se je za-čela daljšati. Pridružile sose nam tudi onkološke bol-nice skupine za samopo-moč in zdaj nas je na po-hodu že dvajset, včasihtudi več.

Preveva me zelo prijetenobčutek, da mi ljudje zau-pajo in da so srečni, koskoraj pred domačim pra-gom spoznajo nov kraj innove zanimivosti. Res je,da se včasih sliši kakšenvzdihlaj »dost mam«, ven-

dar ko potem sledi počitek,ko se za ovinkom pokaženov svet ali se z vrha poka-že nov vrh, je trud pohod-nikov poplačan, meni pa jev zadoščenje, ko vidim za-dovoljne in srečne obraze.Za letos smo si rekli: »Šebomo hodili, pa ne samoza zdravje, tudi za prijetnodruženje in razburljiva pre-senečenja.«

FFaannii:: Pohodništvo je dru-ženje, ki ugodno vpliva nazdravje, čustva in gibalnosposobnost. Pohodi niso lepremagovanje klancev, bre-gov in brezpotij, ampak sosvojevrstno izobraževanje.Med hojo se namreč pogo-varjamo o premagovanjusladkorne ali kakšne drugebolezni, zdravi prehrani,zdravilnih zeliščih, sadjar-stvu, kulturi, zgodovini,krajevnih znamenitostih inpodobnem. Utečen ritempohoda včasih zmoti boljredek ali nenaden dogodek.Zgodilo se je že, da nam jepot prekrižal trop srn; da jebilo treba prečkati naraslipotok po improvizirani brviin ko smo loveč ravnotežjepo majavih vejah le prešlina nasprotni breg. Ja, pa šeto: pohodniški »polži« bibili zelo hvaležni, če po-stanki ne bi bili tako skopoodmerjeni.

MMaarriijjaa:: Pohodnikom slad-kornim bolnikom sem sepridružila kot onkološkabolnica skupine za samo-pomoč pred dobrimi tremileti. Vsak pohod mi dajenovih moči in nikoli ne bividela toliko lepot naše Do-lenjske in Bele krajine, čese ne bi udeleževala tehpohodov. Preveč je lepihvtisov in bila bi krivična, čebi izdvojila le nekatere.Vsako drugo sredo se vese-lim srečanja s prijaznimi inv večini veselimi ljudmi. Vsise trudimo, da tegobe pu-stimo doma. Če pa že zai-demo v krizo, nam s prije-tno šalo priskoči na pomočvodnica Fanika. Ja, res mije na teh pohodih zelo lepoin želim si, da bi tako tudinadaljevali.

CCvveettaa:: Med množico po-hodov mi je v spominuostal tisti na Tolsti vrh, koso našo smer pohoda pre-sekali gradbinci s svojimistroji. Pohod smo nadalje-vali po gradbišču češ »pla-vaj po blatu kakor veš inznaš«. Kakšni smo bili, kosmo se izkopali iz blata, silahko le mislite. Naši slabivolji se je smejala vodnicain nas tolažila s tem, da jetudi to svojevrstno dožive-tje. Konec koncev je bilo totudi res.

AAnnkkaa:: Ko zaradi zdrav-stvenega stanja nisemmogla več slediti tempupohodniške skupine novo-meških upokojencev, semiskala nove možnosti zahojo v organiziranem po-hodništu. Prijateljica mi jesvetovala, naj se pridružimsladkornim bolnikom, karsem tudi storila, in ni mižal. Ugotovila sem, da miritem njihovih pohodovzelo ustreza. Sama sicerveliko hodim, vendar sopohodi v skupini nekajčisto drugega. Odnosi vskupini so zelo domači intopli. Ob lepem vremenusem še posebej srečna, kouživam ob pogledu nanašo lepo pokrajino. Povsakem pohodu se že ve-

selim naslednjega in siželim zdravja, da bi lahkoše dolgo uživala te radosti.

SSiillvvaa nas večkrat presene-ti s kakšno pesmico, zatotudi tokrat nekaj poezije iznjene zakladnice:

Ko se spomnim na vse poti,ki smo jih skupaj prehodili,na čas, ki skupaj smo ga

preživeli,naužili se pogledov v dolino,nadihali svežine v gozdovih

in gričih,obenem pa se tudi prepotiliin za zdravje svoje vse bi

naredili.Brez vseh skrbi prihajam na

pohod,ni mi treba misliti ne kam,

ne kod.A poti je bilo treba izbrati,pomisliti, da ne bo prestrmo,da jih večina zmogla boin da na koncu vsem nam

bo lepo.Da so pohodi res še zaželeni,smo iz pogovorov razbrali.Tudi zadnji pohod je bil

spodbuda,da se bomo zopet zbrali.

Naj končam z besedami,ki jih je zapisal Josip: »Lju-bim življenje in vse, kar jelepo. Neizmerno rad poč-nem vse, kar me veseli. Ra-dosti me družba pozitivnonaravnanih ljudi.«

Pripravil: Silvo Oblak

Knjiga SLADKORNABOLE ZEN(Kako živeti z njo; Dejstva od A do Ž;100 receptov zazdravo prehrano),avtorja: Marko Medveščekin Maruša Pavčič. Knjigo pripo ročamodiabe tikom, da iznje izvedo odgovorena svoja vprašanja o sladkorni bolezniin si s pomošjo receptov pri pravijoprimerne obroke. Cena je 12,56 evra

A P R I L 2 0 0 7

Na občnem zobru smopregledali delo preteklegaleta in sprejeli letošnji pro-gram dela. Lani je bil dose-žen pomemben rezultat pripovečanju števila članovdruštva. Zdaj je vanj včla-njenih 393 članic in članov,kar je 70-odstotno poveča-nje v primerjavi z letom2004, kljub temu pa je vdruštvo včlanjenih le 12 od-

stotkov sladkornih bolnikovz območja, na katerem de-luje jeseniško društvo.

DOBRO SODELOVANJEGORENJSKIH DRUŠTEV

Program za leto 2006 jebil dosledno uresničen in jezajemal:• merjenje vsebnosti slad-

korja in holesterola vkrvi, krvnega tlaka in te-lesne teže,

• delavnice o reedukacijibolnikov s sladkorno bo-leznijo tipa 2 in zdravemživljenjskem slogu,

• predavanja o zdravljenjuz insulinom, samokontro-li, gibanju za zdravje,

prehrani in telesni aktiv-nosti,

• organizcijsko delo pri de-lovanju društva, ki gavodi izvršilni odbor.Predsednik zveze Janko

Kušar je predstavil aktivno-sti zveze, ki uspešno deluježe 50 let. Pohvalil je delonašega društva ter nas sez-nanil, da so združeni naro-di sprejeli resolucijo in pro-

gram o varstvu sladkornihbolnikov.

Župan Občine JeseniceTomaž Tom Mencinger jepozdravil vse prisotne inpohvalil delo društva. Dejalje, da smo s strokovnimdelom in z družabnimi de-javnostmi lahko zgled dru-gim društvom v občini.Predstavniki gorenjskihdruštev so pohvalili sodelo-vanje zlasti na področju re-kreativnih dejavnosti.

VSEBINSKO ZAHTEVEN,STROKOVEN IN RAZNOLIKPROGRAM DELA ZA LETOS

Predstavljeni program zaletos je bil soglasno sprejet

in predvideva:• delavnice reedukacije

sladkorne bolezni tipa 2,ki vključuje osnove slad-korne bolezni, pomen sa-movodenja sladkorne bo-lezni, kontrole, zdravlje-nja, pravilne prehrane inmorebitne zaplete prisladkorni bolezni,

• delavnico o zdravem živ-ljenjskem slogu,

• aktivno letovanje in okre-vanje v Strunjanu (maja)in Rogaški Slatini (sep-tembra) po programu zasladkorne bolnike,

• merjenje vsebnosti slad-korja v krvi, krvnga tlaka,telesne teže in holestoro-

la (enkrat na teden od 17.do 19. ure na sedežudruštva),

• šest vsebinskih predavanjna temo spoznavanja inzdravljenja sladkorne bo-lezni,

• družabna srečanja,• rekreativne pohode v or-

ganizaciji gorenjskih dru-štev sladkornih bolnikov,

• sodelovanje z drugimidruštvi sladkornih bolni-kov, Zvezo društev diabe-tikov Slovenije, z zdrav-stvenimi ustanovami, kra-jevnimi skupnostmi, obč-nami in drugimi humani-tarnimi organizacijami.Program je vsebinsko

zahteven, strokoven in raz-nolik, zato bo treba za nje-govo uresničitev vložiti veli-ko truda, znanja in tudifinančnih sredstev.

Na koncu uradnega delaobčnega zbora je predsed-nik zveze Janko Kušar po-delil priznanja za prizade-vno delov v Društvu diabe-tikov Jesenice. Bronastoplaketo zveze je prejelaMargareta Koder, srebrnoMilica Berlot in zlato OtoKelih.

Ob zvokih Janeza Bergan-ta se je nadaljevalo druža-bno srečanje in zavedanje,da je sladkorna bolezengrenka sopotnica za vseživljenje in da se vsak gri-žljaj plača z grenkim.

Oto Kelih

Društvo diabetikov Jesenice

V društvo je včlanjenih le 12 odstotkov sladkornih bolnikovJJeesseenniišškkoo ddrruuššttvvoo ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv jjee iimmeelloo rreeddnnii oobbččnniizzbboorr 1166.. mmaarrccaa vv DDoommuu ddrr.. FFrraanncceettaa BBeerrgglljjaa.. PPoolleegg ččllaanniicc iinnččllaannoovv ssoo ssee ggaa uuddeelleežžiillii pprreeddsseeddnniikk ZZvveezzee ddrruušštteevvddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee JJaannkkoo KKuuššaarr,, žžuuppaann OObbččiinnee JJeesseenniicceeTToommaažž TToomm MMeenncciinnggeerr iinn pprreeddssttaavvnniikkii ddrruušštteevv ssllaaddkkoorrnniihhbboollnniikkoovv DDoommžžaallee,, KKrraannjj iinn ŠŠkkooffjjaa LLookkaa..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

44

Priznanja zveze za prizadevno delov v društvu so prejeli MargaretaKoder, Milica Berlot in Oto Kelih

Občnega zbora se je udeležilo veliko članic in članov jeseniškegadruštva

Občni zbor je pozdravil županjeseniške občine Tomaž TomMencinger in pohvalil delo

društva, ki je lahko zgled drugim

A P R I L 2 0 0 7

I Z N A Š I H D R U Š T E V

45

Letošnjega, 14. pohoda,ki je dolg 15 kilometrov,smo se prvič udeležili tudičlani Društva diabetikovSlovenj Gradec. Pridružilismo se planincem PD Misli-nja, ki se pohoda udeležu-jejo že več let. Avtobus jeiz Slovenj Gradca krenil ob5. uri in se ustavljal vse doVelenja, da je pobral vsepohodnike. Prvi daljši po-stanek smo imeli na Troja-nah, saj je že skoraj pravi-lo, da si nekateri naši članiradi privoščijo trojanskekrofe.

Kar hitro smo prispeli vVišnjo Goro. Tisti, ki smobili na pohodu prvič, smodobili kartončke, ki so namjih na kontrolnih točkah ži-gosali. Prvi žig smo dobilina štartu v Višnji Gori, dru-gega na postanku na Polže-vem in tretjega na koncupohoda na Muljavi. Potpelje mimo številnih kultur-nih in zgodovinskih spome-nikov ter pomnikov naravnedediščine.

PRVI POSTANEKNA POLŽEVEM

Višnja Gora je mestece(mestne pravice je dobilaže leta 1478), ki leži v do-lenjskem podolju na podol-govatem pomolu pod Sta-rim gradom, od kateregaso ostale le ruševine. No-vejši del naselja leži obvznožju griča, ob potokuVišnjica, onkraj glavneceste in železnice Ljublja-na-Novo mesto, po katerihje tudi najlažji dostop doizhodišča poti.

Po kratkem sprehoduskozi staro mestno jedrosmo krenili mimo cerkviceSv. Ane in se počasi začelivzpenjati. Pot nas je vodilanavkreber po mehkih gozd-nih tleh, pod no-gami pa smo po-slušali šelestenjelistja, saj ni bilozime oziromasnega. Šli smomimo razvalinStarega gradugospodov Višnje-gorskih iz 11.stoletja, ki stojina 520 metrihnadmorske viši-ne, nato nadalje-vali pot proti vasiPristava in skozivas Zavrtače.

Hodili smo pomehkem gozd-nem kolovozu inpo dobri urihoda prispeli doplanote Polževo,kjer je pred domom, za ka-terega v zadnjih nekaj letihskrbijo bolje, kot so prej,sledila malica s prvim dalj-šim postankom. Najprejsmo stopili v vrsto, da smodobili drugi kontrolni žig,nato pa do stojnice, kjer sovišnjegorski gasilci pohod-nikom zastonj ponujali čaj.

Tudi na drugih stojnicahso društva kmečkih žena izokoliških vasi in tudi drugiprijazno ponujali, proti pla-čilu seveda, jedačo (suheklobase, potico, flancate,ocvirkovko, suho sadje ...)in pijačo (sadjevec, medico,dolenjsko vino ...), vendarje večina iz naše skupine

imela malico kar iz nahrbt-nika, saj na stojnicah pona-vadi ponujajo takšne do-brote, ki za nas »cukerčke«niso primerne.

V OSRČJUJURČIČEVIH KRAJEV

Od Polževega naprej smopo krajšem vzponu čezsmučišče, na katerem soprizadevni domačini posta-vili tudi razsvetljavo, ki jimletos zaradi pomanjkanjasnega ni kaj dosti koristila,

ali ob vlečnici, prišli do po-družnične cerkve svetegaDuha, kjer smo se nekolikoustavili in si ogledali šenjeno notranjost. Cerkev, kije bila pred leti že skorajpozabljen pomnik sloven-ske kulturne dediščine, senamreč ponaša z imenit-nim gorskim portalom, kije bil pred kratkim obnov-ljen Pri cerkvici je na 630metrih nadmorske višinetudi najvišja točka Jurčiče-vega pohoda.

Od tod se pot nadaljujepo travnikih, na katerih sepoleti pase živina, proti ju-govzhodu. Če bi nam bilovreme bolj naklonjeno, bi

lahko na tem delu poti uži-vali ob lepem razgledu.Pred nami bi se odprlesvetle dolenjske doline, vlepem vremenu pa bi videlicelo Julijce, Karavanke,Kamniške Alpe in Snežnikproti jugu, Kum proti seve-ru in Trdinov vrh protivzhodu. Nato se je pot za-čela rahlo spuščati do vasiMale Vrhe, kjer smo vstopi-li v osrčje krajev, v katereje Jurčič postavil večinosvojih pripovedi. Iz vasismo zavili proti vzhodu,proti komaj vidnim razvali-nam gradu Roje - prizori-šču Jurčičeve povesti GradRojinje - in gradu Podlesekiz Desetega brata.

Društvo diabetikov Slovenj Gradec

Udeležili smo se pohoda po Jurčičevi potiOOdd lleettaa 11999944 jjee vvssaakkoo pprrvvoo ssoobboottoo vv mmaarrccuu ppoohhoodd ppoo ddeežžeelliiDDeesseetteeggaa bbrraattaa oozziirroommaa ppoo JJuurrččiiččeevvii ppoottii,, ssaajj jjee ččeettrrtteeggaammaarrccaa oobblleettnniiccaa ppiissaatteelljjeevveeggaa rroojjssttvvaa.. PPoott ggrree iizz VViiššnnjjee GGoorreeččeezz PPoollžžeevvoo ddoo MMuulljjaavvee.. PPrrvviičč ssoo jjoo oorrggaanniizziirraannoo pprreehhooddiilliioobb 115500.. oobblleettnniiccii rroojjssttvvaa nnaaššeeggaa pprrvveeggaa rroommaannooppiissccaa.. LLeettaa11999988 jjee bbiillaa kkllaassiiččnnaa ppoott ppooddaalljjššaannaa ss ššoollsskkoo ppoottjjoo,, ddoollggoo ššttiirriikkiilloommeettrree,, zz MMuulljjaavvee ddoo vvaassii KKrrkkaa,, kkaammoorr jjee JJuurrččiičč zzaaččeellhhooddiittii vv ššoolloo..

Prva postojanka je bila na Polževem

NAJBOLJ SMO SENASMEJALI KRJAVLJU

V nadaljevanju smo šlipo gozdni poti, ki je bilaizmenjaje zdaj makadam-ska, zdaj asfaltna, po gra-pah, mimo idiličnega ba-jerja Laškovec do cerkvesv. Janeza Krstnika, zgraje-ne sredi 14. stoletja v kom-binaciji gotike in baroka.Pri cerkvi se je vrednoustaviti tudi zaradi grobaviteza Foedransberga,enega izmed lastnikovgradu Kravjek, nekoč Wei-neck, ki ga je Jurčič v De-setem bratu preimenoval vSlemenice.

Pot od Kravjeka čez vasOslica je lepa in nas jehitro pripeljala na cilj naMuljavo, kjer je bilo okoliJurčičeve domačije, ki se jerazvila v pravi etnografskimuzej na prostem, že večkot pet tisoč pohodnikov.Poseben čar dodaja Jurčiče-vini poletno gledališče,kjer domača amaterskagledališka skupina vsakoleto v poletnih mesecihuprizori katero od Jurčiče-vih del.

Na Muljavi smo dobili šezadnji žig kot potrdilo, dasmo pot prehodili v celoti.Poiskali smo si primerenprostor sredi listnategagozda, kajti osrednja slo-vesnost ob koncu poti seje ravno začela. Najprej jepohodnike nagovoril župa-na Ivančne Gorice JernejLampret, nato pa je kotslavnostni govornik nasto-pil minister za gospodar-stvo mag. Andrej Vizjak.

Nekaj skladb je zaigralagodba Stična, mešani pev-ski zbor pa je zapel nekajpesmi. Sodelovali so tudičlani KD Josipa Jurčiča. Fol-klorna skupina je zaplesalanekaj plesov, na koncuprograma pa je nastopiltudi Krjavelj (igra ga župan

Lampret) in njegovim nor-čijam smo se vsi od srcanasmejali.

NA JURČIČEV POHOD BOMOŠLI TUDI PRIHODNJE LETO

Z Muljave smo se z avto-busom odpeljali do TrebnjeGorice, od koder smo šli

peš do izvira Krke. Krškajama, v kateri izvira rekaKrka, je lepo urejena inosvetljena. V njej smo vide-li tudi človeško ribico, ki joimajo v akvariju. Videli smotorej še en del čudovitegakraškega podzemlja našelepe dežele.

Skratka, pot je bila takolepa, da jo lahko prehodivsakdo. Srečo smo imelitudi z vremenom, ki je bilosicer malce megleno inoblačno, toda ravno pravtoplo za tako hojo. Po-membno je, da ni deževa-lo. Tako smo lepo hodili insi napasli oči ob lepi griče-vnati pokrajini. Po pohodusmo se vrnili v avtobus inse odpeljali nazaj protidomu. Z lepimi spomini vsrcu smo sklenili, da priho-dnje leto zopet gremo napohod po Jurčičevi pot.Pohod bi jubilejni, petnaj-sti.

Danica Sekavčnik-Kotnik

I Z N A Š I H D R U Š T E V

Na občnem zboru dru-štva, ki je bil v petek, 23.marca, je bila po podanihporočilih in po predlogu le-tošnjega programa deladruštva dana le ena pri-pomba, in sicer, da se o

našem društvu v reviji Slad-korna bolezen nič ne piše.Sklenili smo, da bomo tudito spremenili in o naših de-javnostih več pisali.

Zlasti člani našega izvršil-nega odbora zaslužijo, da

o njihovem delu več piše-mo in ga predstavimo širšijavnosti. Resnično jih lahkopohvalimo in njihovo delooznačimo kot zelo uspe-šno, kar dokazujejo neka-tera dejstva, in sicer: lanise je število članov našegadruštva povečalo za 30 od-stotkov, vsa predavanja sobila polno obiskana in ude-ležba članov je pri vseh or-ganiziranih dejavnostih več

kot zadovoljiva. Člani izvr-šilnega odbora se zavza-mejo tudi za pridobivanjedenarnih sredstev, name-njenih za delovanje in ak-tivnosti društva, saj ta nepriletijo kar sama na tran-sakcijski račun.

Pri organiziranih aktivno-stih, ki jih pripravlja naš iz-vršilni odbor, rada sodelujevečina članov društva. Ve-selimo se srečanj in prijet-nega razpoloženja, ki sevsakokrat razvije mednami. Naša pozitivnausmerjenost, medsebojnospoznavanje in prijateljeva-nje, drobne pozornosti, iz-menjava izkušenj … Vse tonas bogati, da se laže spo-padamo s težavami, ki namjih prinaša vsakdan, in stežavami, ki nam jih prina-ša sladkorna bolezen inmorda še kaj drugega.

Komaj čakam, da gremaprilu zopet v šolo kuhanjaza sladkorne bolnike vStrunjan in junija za enteden v toplice.

Marta Pokoren

Društvo diabetikov Koper

Lani za 30 odstotkov povečali število članov in izboljšali delo društvaČČllaannii kkoopprrsskkeeggaa ddrruuššttvvaa ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv ssmmoo aakkttiivvnnii iinn ssee rraaddii ddrruužžiimmoo.. PPrriilloožžnnoossttii zzaa ddrruužžeennjjee iimmaammoo vveelliikkoo,, kkoott ssoo nnaa pprriimmeerr rraazznnaa pprreeddaavvaannjjaa,, iizzlleettii,, ššoollaa kkuuhhaannjjaa,,nnoovvoolleettnnaa ssrreeččaannjjaa,, oorrggaanniizziirraannoo lleettoovvaannjjee vv ttoopplliiccaahh iinn ššee bbii llaahhkkoo nnaašštteevvaallii..

V gozdu smo našli primeren prostor za spremljanje proslave

NNAARROOČČIILLNNIICCAA zzaa rreevviijjoo bboolleezzeenn

Ime in priimek:

Datum in leto rojstva: Diabetik od leta:

Ulica, kraj in pošta:

Podpis:

NNaarrooččaamm ssee nnaa rreevviijjoo SSllaaddkkoorrnnaa bboolleezzeenn,, kkii iizziiddee ppeettkkrraatt nnaa lleettoo..Posamezna številka stane 11,,5544 € (370 SIT), letna naročnina pa 66,,55 €.

Članom društev diabetikov ni treba naročati glasila, ker ga dobijo brezplačno pri društvu.

A P R I L 2 0 0 7

Oba gosta sta zelo aktiv-no sodelovala pri delu obč-nega zbora in pojasnjeva-nju posameznih proble-mov. Janko Kušar, ki se poSloveniji redno udeležujeobčnih zborov društevsladkornih bolnikov, imavedno najnovejše informa-cije o sodelovanju našezveze z državnimi organiin o spremembah zakono-daje, ki se dotika sladkor-nih bolnikov. Omenil je tudipotrebo po večji prijaznostiposameznih zdravstvenihdelavcev, saj včasih kakšenpreprost starejši človek nitine ve, kaj mora storiti prinekaterih zdravstvenih pre-gledih in posegih.

MANJ KONTROLNIHPREGLEDOV PRIDIABETOLOGU

Ni problem samo v pri-jaznosti zdravstvenegaosebja. Člani našega dru-štva smo namreč zopetugotovili, da imamo priza-devnega in prijaznega dia-betologa, vendar zaradiomejitev ne moremo pogo-steje do njega. Dr. TomažCamlek nas je obvestil otem, da število sladkornihbolnikov na območju štirihobčin, za katerega dela nje-gova ambulanta, močnonarašča. V kartotekah jihima več kot 1900. Problemje v tem, da ima kot zdrav-nik koncesionar za diabeto-loško dejavnost priznani ledve ambulanti na teden, zatakšno množico sladkornihbolnikov pa bi potrebovalše najmanj eno na teden.Ker mu je ministrstvo zazdravje ne odobri, je čaka-nje daljše.

Zato mora tiste z insulin-sko terapijo naročati na tri

mesece, tiste s tabletamipa na pet do šest mesecev.To je predolgo obdobje,zato se pogostnost kontrol-nih pregledov zmanjšuje,kar za sladkorne bolnike ni

dobro. Ker je problempereč, je ministrstvu zazdravje predlagal poveča-nje ambulantne diabetolo-ške dejavnosti v Škofji Lokiza en dan na teden. Čepravje imel priporočilo zavaro-valnice in kljub večkratnimurgencam, z ministrstva ševedno ni pozitivnega odgo-vora.

ZDRAVNIK S KONCESIJONE DELA NIČ SLABŠE

Predsednik Zveze društevdiabetikov Slovenije JankoKušar je pojasnil, da bo na-cionalni program o sladkor-ni bolezni, ki se pripravlja,odgovoril na te dileme.Dodal je, da ja 20. decem-bra lani OZN sprejela reso-lucijo o sladkorni bolezni,ki od vseh držav članic OZNzahteva, da s pomočjo civil-ne družbe (tudi društevsladkornih bolnikov) pripra-vijo svoje nacionalne pro-grame in da se omeji nara-ščanje sladkorne bolezni.Tudi v Sloveniji se kljub so-razmerno dobri zdravstvenioskrbi in dobremu delova-nju društev sladkornih bol-nikov število sladkornih bol-nikov še vedno povečuje.

Sicer pa je dr. Camlek po-jasnil, da je koncesionar žedevet let in da mu politikadela škodo, ko stigmatizirazasebno zdravstvo, saj kotzdravnik s koncesijo nedela nič slabše. Pohvalil jedelo našega društva, mi pasmo se mu zahvalili zastrokovno pomoč, ki jo dru-štvo pri njem vedno dobi.Na vprašanje, kako poma-gati sladkornim bolnikom zdepresijo, je odgovoril, daje depresija pogosta pri

Društvo diabetikov Škofja Loka

Na občnem zboru tudi o težavah z obiski pri diabetologuLLeettooššnnjjii oobbččnnii zzbboorr šškkooffjjeelloošškkeeggaa ddrruuššttvvaa ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovvjjee bbiill 1177.. mmaarrccaa ((kkjjee)).. UUddeelleežžiilloo ssee ggaa jjee lleeppoo šštteevviilloo nnaaššiihhččllaanniicc iinn ččllaannoovv.. GGoossttaa ssttaa bbiillaa JJaannkkoo KKuuššaarr,, pprreeddsseeddnniikkZZvveezzee ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, iinn ddrr.. TToommaažž CCaammlleekk..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

47

Občnega zbora se je udeležilo veliko članov škofjeloškega društva

Podpredsednici društva Mariji Mančevski je priznanje podelil JankoKušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

A P R I L 2 0 0 7

Občnega zbora, ki je bil vveliki sejni dvorani občineSežana, sta se med drugimiudeležila tudi podpredsed-nik skupščine Zveze dru-štev diabetikov SlovenijeIvan Bergoč in predstavnicaobčine Sežana Tanja Rav-bar. V svojem pozdravnemgovoru je pohvalila delonašega društva in obljubilaobčinsko pomoč pri sofina-nciranju naših programov.

Ivan Bergoč, ki je hkratitudi predsednik društvasladkornih bolnikov IlirskaBistrica, je ugotovil, današe društvo kljub skrom-nim finančnim sredstvomuspešno deluje. Opozorilpa nas je, naj v prihodnje vsvoj program vključimo čimveč dela z mladimi, saj sesladkorna bolezen močnoširi prav pri mlajših. Vimenu Društva diabetikovIlirska Bistrica je obljubil,da bodo poskrbeli za med-sebojna srečanja, organiza-cijo pohodov, skupne izletein udeležbo na športnihigrah.

BOGAT LETOŠNJIPROGRAM DELA

O uresničevanju lanskegaprograma in o prihodnjemdelu društva je spregovorilpredsednik sežanskih dia-betikov Vladimir Janjić.Ugotovil je, da smo pro-gram dela v celoti izpeljali,najbolj pa smo ponosni načedalje večjo ozaveščenostnaših članov, saj se jih če-dalje več udeležuje preda-vanj, na katerih se sezna-njajo z vsemi pastmi in te-žavami sladkorne bolezni.Tudi rekreacijska in izletni-ška aktivnost je med naši-

mi člani čedalje bolj pri-ljubljena oblika združeva-nja in privablja čedalje veččlanov. Ker naše društvozdružuje člane na območju

štirih občin – Sežana,Komen, Divača in Hrpelje-Kozina, smo organiziralipredavanja na sedežih tehobčin, kar se nam je obre-stovalo pri obisku preda-vanj.

Eden največjih dosežkovv preteklem programskemobdobju je bila pridobitevnovih, večjih pisarniškihprostorov društva v središ-ču Sežane, kar je izjemnopomembno pri vsakodne-vnih stikih s članstvom.Tudi v letošnjem program-skem obdobju bo vsa po-zornost namenjena tistimsladkornim bolnikom, ki ni-majo svojcev in so potrebnivsestranske pomoči. Še na-prej bomo organizirali pre-davanja, ki so koristna zanaše poznavanje sladkornebolezni.

Tudi rekreacije in izletovne bo manjkalo, saj je leto-šnji program dejavnostiprav tako bogat, kot je bil

lanski, tudi kar se tiče so-delovanja z drugimi dru-štvi, kot so invalidi, upoko-jenci, borci, Klub MaksaPerca … Na občnem zborusmo tudi sklenili, da bonaše društvo vključilo včlanstvo tudi sladkorne bol-nike iz zamejstva, ki se za-nimajo za delovanje našegadruštva in so izrazili željoza članstvo v njem.

PREDAVANJEO KOŽNIH BOLEZNIH

Občni zbor smo končali spredavanjem na temoKožne bolezni in sladkornibolniki. Predavala nam jedermatologinja dr. NastjaLazar. Po njenem predava-nju je Eddy Korsche pred-stavil svojo brošuro podnaslovom Tako sem se zne-bil sladkorja, v kateri opi-suje svoje izkušnje s slad-korno boleznijo. Pri našihčlanih je brošura zbudilazanimanje in so jo lahkotudi kupili.

Ob prijateljskem pogovo-ru in prigrizku se je konča-lo še eno srečanje članovDruštva diabetikov Sežane,prihodnje pa bo že 26.maja, ko se bomo kot po-navadi v polnem številuudeležili športnih iger vKranju.

Besedilo in foto: Boris Majdič

Društvo diabetikov Sežana

Člani društva so lahko tudi zamejski SlovenciSSeežžaannsskkii ssllaaddkkoorrnnii bboollnniikkii ssmmoo ssee 3311.. mmaarrccaa zzbbrraallii nnaarreeddnneemm lleettnneemm oobbččnneemm zzbboorruu,, pprreegglleeddaallii vv pprreetteekklleemm lleettuuoopprraavvlljjeennoo ddeelloo iinn sspprreejjeellii pprrooggrraamm ddeellaa zzaa lleettooss.. VV ddrruuššttvvoobboommoo lleettooss pprrvviičč ppoovvaabbiillii ssllaaddkkoorrnnee bboollnniikkee,, SSlloovveennccee iizzzzaammeejjssttvvaa,, ttaakkoo ddaa bbooddoo ppoossttaallii nnaaššii ččllaannii,, ččeepprraavv ssooiittaalliijjaannsskkii ddrržžaavvlljjaannii..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

48

Na občnem zboru smo se zbrali 31. marca

kroničnih boleznih in da jozdravnik težko prepozna.

OPTIMIZEM, DRUŽENJEIN TELESNE AKTIVNOSTI

Občni zbor je dobro po-tekal tudi zaradi dobre pri-pravljenosti referentov zaposamezne točke. Kljub va-bilom letos na njem ni bilonobenega predstavnika lo-kalnih skupnosti. Sevedasmo kar hitro ugotovili, daletos ni predvolilno leto inzato niso prišli. Prisotni paso bili predstavniki gorenj-skih društev, ki so nam pri-nesli lepe pozdrave iz svo-jih okolij. Povedati je treba,da smo gorenjski sladkornibolniki veliki prijatelji in sepogosto in radi družimo.

Na občnem zboru jepredsednik zveze JankoKušar podpredsednici na-šega društva Mariji Man-čevski podelil bronastopriznanje Zveze društevdiabetikov Slovenije. Pode-ljena so bila tudi štiri dru-štvena priznanja.

V kulturnem delu občne-ga zbora je pel zbor LTH.Nastopili so tudi učenci OŠIvana Groharja z glasbo inrecitacijo pesmi pesniceKatarine Kalaba iz Škofij,ki jo je posvetila Društvudiabetikov Škofja Loka. Če-prav ji je sladkorna bole-zen načela zdravje in ji pu-stila le petino vida, ni obu-pala in piše pesmi, ki jihpo različnih krajih Sloveni-je prepeva ob spremljavikitare. Izdala je tudi knjigopesmi Sem, kakršna sem.V pesmih sporoča, da se jesprejela takšno, kot je, inda kljub bolezni živi v so-glasju s seboj. Nadvse po-membno je spoznanje, okaterem je pisala v pesmiNajlepša je pot naprej!

Na koncu občnega zborasmo še enkrat ugotovili, daso optimiztem, druženje intelesne aktivnosti nujni zauspešno obvladovanje slad-korne bolezni. Seveda obstrokovni zdravstveni negi,ki nam jo dajejo naši zdra-vniki diabetologi.

Tekst: Peter CeferinFoto: Ivan Rolih

V petek, 9. marca, jeimelo društvo svoj redniletni občni zbor, na kateremsmo tudi sklenili, da sibomo tudi letos prizadevalistoriti kaj več za blažitevposledic sladkorne bolezni.Naša prizadevanja bodo po-tekala v vsaj dveh smereh:zagotoviti možnost skupin-skega zdravljenja v enem odslovenskih zdravilišč in obu-diti prizadevanja izpred

nekaj let za odprtje diabeto-loškega centra na Goriškem.

Glede skupinske terapijeje treba povedati, da imadruštvo s tem že kar nekaj-letne dobre izkušnje, sajsmo samo lani v RogaškiSlatini dvakrat izvedli ta-kšno terapijo, ki se je jeudeležilo več kot sto članovdruštva, kar pomeni več kotvsak peti član. Društvo jedelno sofinanciralo to

zdravljenje s popusti in av-tobusnimi prevozi. Tudiletos pripravljamo podobnoakcijo, ki bo maja prav takov Rogaški Slatini.

S SKUPNIMI MOČMI DODIABETIČNEGA CENTRA

Druga pomembna naloga,ki smo jo prav tako potrdilina občnem zboru, je nadalj-nje prizadevanje za postavi-tev samostojnega diabetične-ga centra na Goriškem. Tejpobudi nasprotuje upravanovogoriške bolnišnice, kipravi, da je za sladkorne bol-nike na Goriškem že dovoljdobro poskrbljeno. Pa ni. Vsklopu bolnišnice sicer delu-je diabetološki dispanzer, a

je čakanje predolgo (šestmesecev in več), kar za nasni sprejemljivo. Primanjkujetudi osebja – od zdravnikovdiabetologov do višjih in sre-dnjih medicinskih sester.

Že pred nekaj leti je bilopuščen po zmogljivostihsicer majhen, a vendarle sa-mostojen bolnišnični odde-lek za sladkorne bolnike,tako da se zdaj sladkornibolniki lahko zdravijo le vokviru internega oddelka.Ob vsem naštetem torej nisonenavadna prizadevanjadruštva, da vendarle s skup-nimi močmi z bolnišnico za-gotovimo sladkornim bolni-kom primerno zdravljenje.

Vojko Cuder

A P R I L 2 0 0 7

Tako se je občnegazbora udeležila ZdenkaTratnjek, dipl. m. s., izdiabetične ambulanteSplošne bolnišnice MurskaSobota, ki nas je s svojimzanimivim in strokovnimpredavanjem poučila o no-vostih v prehrani sladkor-nega bolnika. Zbora so seudeležili tudi Jože Casar,podžupan Murske Sobote,Suzana Preporučeni, dipl.m. s., iz Zdravstvenegadoma Murska Sobota, ki jekoordinatorka programaza zdravo življenje CINDI,Metka Vlaj, višja fiziotera-pevtka, iz Splošne bolni-šnice Murska Sobota, članidruštva sladkornih bolni-kov Lendava, člani Društvabolnikov po možganskikapi ŠTRK, Miša in Mojcaiz Johnson & Johnsona indrugi gostje. Venčekpesmi nam je zapel Kvin-tet Prekmurci iz Tišine.

Sledila so poročila pred-sednika društva, blagajni-ka, nadzornega odbora inpredstavitev načrta dela zaletos. Sklenili smo, dabomo med letom organizi-rali osem strokovnih preda-vanj, okrevanje in zdrav-stveno vzgojo v naravnemzdravilišču, tri izlete po

Sloveniji, razne pohode,nordijsko hojo, učne dela-vnice, in sicer šola zdrave-ga hujšanja in šolo kuhanjaza sladkorne bolnike, tervsako prvo sredo v mesecusestanek in merjenje krvne-ga sladkorja v klubu PAC,Lendavska ulica 5, v MurskiSoboti, kjer se za zdaj sre-čujemo in družimo. Ker soprostori v četrtem nadsro-pju, je dostop omogočen zdvigalom. Ob koncu letabomo na domu obiskali

člane našega društva, ki sezaradi bolezni ne morejoudeležiti naših srečanj.

Tudi letos želimo še na-prej povečevati svoje član-stvo, uresničiti vse načrtein širšo javnost obveščati onašem delovanju. Prizade-vamo si, da bi dobili svojprostor in sedež v MurskiSoboti, kjer bi se lahko se-stajali, si pomagali in sku-paj delovali. Vsi udeleženciobčnega zbora so soglasnopodprli naše predloge inpobude.

Darko Miholič

Društvo diabetikov Murska Sobota

Občni zbor in letošnji načrtiVV ssoobboottoo,, 3311.. mmaarrccaa,, ssmmoo ssee ččllaannii DDrruuššttvvaa ddiiaabbeettiikkoovvMMuurrsskkaa SSoobboottaa zzbbrraallii nnaa oobbččnneemm zzbboorruu,, kkii jjee bbiill vv rreessttaavvrraacciijjii ZZvveezzddaa.. UUddeelleežžiilloo ssee ggaa jjee 8800 ččllaannoovv iinn ččllaanniicciinn šštteevviillnnii ppoovvaabblljjeennii ggoossttjjee..

I Z N A Š I H D R U Š T E V

49

Pozdravil nas je tudi Jože Casar,podžupan Mestne občine Murska

Sobota

Predavanje Zdenke Tratnjek o novostih v prehrani sladkornih bolnikov

Društvo diabetikov Nova Gorica

Na občnem zboru zopet o diabetičnem centruNNaa PPrriimmoorrsskkeemm jjee žžee vveečč kkoott 44220000 ssllaaddkkoorrnniihh bboollnniikkoovv iinnssaammoo nnaa GGoorriišškkeemm ((ttoo jjee vv oobbččiinnaahh nneekkddaannjjee nnoovvooggoorriišškkeeoobbččiinnee)) jjiihh jjee ppoo zzaaddnnjjiihh ppooddaattkkiihh ss kkoonnccaa llaannsskkeeggaa lleettaa vveeččkkoott 22880000.. SSttrrookkaa ssii ppoo ssvvoojjee pprriizzaaddeevvaa,, ddaa bbii zzaajjeezziillaa ttoobboolleezzeenn,, aa bbrreezz ssooddeelloovvaannjjaa bboollnniikkoovv nnee mmoorree ssttoorriittii kkaajj vveečč..KKlljjuubb tteekkššnniimm šštteevviillkkaamm jjee vv DDrruuššttvvoo ddiiaabbeettiikkoovv NNoovvaa GGoorriiccaa,,kkii ddeelluujjee žžee ppoollnniihh ttrriiddeesseett lleett,, vvkklljjuuččeenniihh ssaammoo 449933 ččllaannoovv..

A P R I L 2 0 0 750

D R U Š T V E N E A K T I V N O S T I

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št..Društvo diabetikov Domžalemaj Okrevanje sporočijo naknadno društvena pisarna, 01 721 42 79

4. do 11. maj Okrevanje - Novigrad avtobusna postaja Domžale, čas bo določen naknadno društvena pisarna, 01 721 42 79

26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj avtobusna postaja Domžale, čas bo določen naknadno društvena pisarna, 01 721 42 79

9. junij Izlet Konjiško–Štajerska avtobusna postaja Domžale društvena pisarna, 01 721 42 79

30. junij Izlet na Slovensko Avstrijsko Koroško, splavarjenje po Dravi avtobusna postaja Domžale društvena pisarna, 01 721 42 79

Društvo diabetikov Idrija2. maj Izlet v Volčji potok ob 8.00, AP Cerkno Zdenka Bogataj, 05 372 21 20

26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj objavljeno bo na plakatih Zdenka Bogataj, 05 372 21 20

9. junij Pohod na Čepo objavljeno bo na plakatih Rudolf Franko, 041 959 782

30. junij Izlet v neznano s hojo objavljeno bo na plakatih Zdenka Bogataj, 05 372 21 20

prvi ponedeljek v mesecu Merjenje krvnega sladkorja, holesterola in tlaka od 9.00 do 11.00, trgovina Biomed Zdenka Bogataj, 05 372 21 20

vsak petek Telovadba ob 19.00, stara OŠ Idrija Rudolf Franko, 041 959 782

vsako soboto Pohod v okolico Idrije ob 15.00, na "Vagi" Drago Kavčič

Društvo diabetikov Jesenice12. maj Srečanje na Kresu, pohod in srečelov ob 9.00, parkirišče Acroni

od 13. do 20. maja Letovanje v Strunjanu - izlet s kopanjem ob 8.00, Jesenice Mihelič, 04 586 40 30

9. junij Pohod na Mavrinec, stara vršiška cesta ob 9.00, hotel Erika

Društvo diabetikov Kamnik14. maj Predavanje o zdravstveni vzgoji od 17.00, Zdravstveni dom Kamnik, 2.nad., soba 16 sestra Milena Osolnik

28. maj Izlet v Dolenjske Toplice in zeliščarsko kmetijo Plavica ob 7.30, avtobusna postaja Marija Podbevšek, 051 205 966

april-maj Pohodi in kolesarjenje pod vodstvom DU Kamnik po njihovem razporedu na oglasni deski

april-maj Delavnica klekljanja (Društvo upokojencev Kamnik, Kolodvorska 5) Stana Pibernik, 01 834 18 91

prvi torek v mesecu Merjenje krvnega sladkorja, tlaka, tigliceridov in holesterola od 9.00 do 11.00, sedež DU Kamnik Marinka Hribovšek

prvi torek v mesecu Včlanjevanje v društvo od 9.00 do 11.00, sedež DU Kamnik

Društvo diabetikov Kočevje9. maj Predavanje: Metoda termoregulacije telesa in predstavitev knjige ob 18.00, dvorana Name Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555

23. maj Pohod in piknik v naravi (zeleni vir) ob 9.00, avtobusna postaja Kočevje Ksenija Vidoševič, 031 299 555

18. junij Merčunov dan: pohod ali raft po Kolpi po prijavah obvestilo Ksenija Vidoševič, 031 299 555

prva sreda in četrtek v mes. Merjenje sladkorja, holesterola, trigliceridov in krvnega tlaka od 7.00 do 9.00, pisarna društva diabetikov Bojan Figar, 041 929 836, Branka Kovačič, 041 518 256

prva sreda v mesecu Informativni dan ob 17.00, pisarna društva diabetikov Ksenija Vidoševič, 031 299 555

vsak ponedeljek Telovadba za diabetike po prijavah Milena Kaligarič, 01 893 90 13

vsak ponedeljek Šola hujšanja po prijavah ob 17.00, pisarna društva diabetikov Jelka Poje, 01 893 90 14

vsak torek Voden 2-urni pohod v okolici Kočevja ob 16.00, avtobusna postaja Kočevje Jože Krapež, 041 624 414

vsaka sreda in četrtek Uradne ure od 7.00 do 9.00, pisarna društva diabetikov dežurni člani, 01 893 90 13

zadni četrtek v mesecu Kopanje v Dolenjskih Toplicah ob 9.00, avtobusna postaja Kočevje Branka Kovačič, 041 518 256

Društvo diabetikov Kranj17. maj Delavnica: Odločanje, vodi Branka Strniša, uni. dipl. psih. ob 18.00, Diabetični center društvena pisarna ali 04 202 83 10

26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj ob 10.00, Vojašnica Kranj društvena pisarna ali 04 202 83 10

30. junij Kolesarjenje: Brnik-Komenda-Brnik ob 9.00, Zg. Brnik, Gostilna pri Cilki društvena pisarna ali 04 202 83 10

vsak ponedeljek Uradne ure od 15.00 do 17.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10

vsako sredo Uradne ure od 15.00 do 17.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna ali 04 202 83 10

Društvo diabetikov Lenart26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj ob 7.00, Avtobusna postaja Lenart Jožica Vračko, 031 661 283

prvi ponedeljek v mesecu Pohod v okolici Lenarta ob 10.00, Zdravstveni dom Jožica Vračko, 031 661 283

vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, pisarna društva, Nikova 9 Jožica Vračko, 031 661 283

Društvo diabetikov Litijavsaka dva meseca obvestila Predavanja in ostale dejavnosti so objavljene v društvenem obvestilu društvena pisarna, 01 898 15 84

vsak drugi torek v mesecu Kopanje v Zdravilišču Laško ob 15.00, odhod avtobusa izpred društvene pisarne društvena pisarna, 01 898 15 84

vsak četrtek Organizirana hoja po programu ob 8.00, izpred društvene pisarne društvena pisarna, 01 898 15 84

vsak ponedeljek in sredo Telovadba v telovadnici ob 19.00, Športna dvorana Litija društvena pisarna, 01 898 15 84

prvo sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola od 8.00 do 10.00, v društveni pisarni društvena pisarna, 01 898 15 84

prvo sredo v mesecu Uradne ure od 14.00 do 17.00, v društveni pisarni društvena pisarna, 01 898 15 84

vsako sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00 društvena pisarna, 01 898 15 84

Društvo diabetikov Ljubljanaprvi ponedeljek Merjenje HbA1c, mikroalbumini ob 15.00 do 18.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 01 282 21 33

prva in tretja sreda Plavanje ob 19.00 do 20.00, Zavod RS za rehabilitacijo Hrmina Šteh, 041 338 372

četrtek Telovadba ob 17.00, ŠD Tabor Hrmina Šteh, 041 338 372

ponedeljek Uradne ure ob 14.00 do 18.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 01 282 21 33

sreda Voden sprehod ob 10.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 01 282 21 33

sreda Badminton ob 17.00, Bit center Igor Novak, 01 282 21 33

torek, četrtek Uradne ure ob 9.00 do 11.00, Ulica Stare pravde 2 Igor Novak, 01 282 21 33

Društvo diabetikov Mežiške dolinevsak torek Pohodi v okolico Mežice ob 16.00, avtobusna postaja Srečko Podhraški, 040 306 530

vsak torek Pohodi v okolico Kotelj ob 16.00, po dogovoru skupaj z društvom osteroporoze Marjeta Macur, 041 847 401

vsak torek Rekreacija v telovadnici - odbojka ob 17.30, telovadnica OŠ Koroški jeklarji Bojan Proje, 031 533 724

vsako sredo Pohodi v okolico Črne ob 15.00, avtobusna postaja Branko Lepičnik, 041 283 029

vsako sredo Pohodi v okolico Leš ob 15.00, pri Lukanu na Lešah Jaroš Kodrun, 041 420 131

Knji ga Slad kor na bo le zen, gi ba nje in šport

A P R I L 2 0 0 7 51

Knji ga Slad kor na bo le zen, gi ba nje in športNNAA RROOČČIILL NNII CCAA za knji go SLAD KOR NA BO LE ZEN, GI BA NJE IN ŠPORT

CCeennaa kknnjjiiggee jjee 2222,,6644 eevvrraa.. ZZaa ččllaannee ss ččllaannsskkoo iizzkkaazznniiccoo jjee cceennaa 1188,,1111 eevvrraa..

Ime in pri imek: .............................................................................................................

Uli ca: ............................................................................................................................

Poš ta in kraj: .................................................................................................................

Te le fon ska šte vil ka: ................................................... Šte vi lo iz vo dov: ......................

Št. članske izkaznice: .............................

Pod pis: ...................................................................

Slad kor na bo le zen, gi ba nje in šport je

pr va knji ga v Slo ve ni ji, ki iz več zor nih ko tov

opi su je po men gi ba nja pri zdrav lje nju

slad kor ne bo le zni.

Av tor ji so stro kov nja ki s špor tne ga in

me di cin ske ga po dro čja.

Knjigo lahko naročite po telefonu štev. 01 430 54 44 ali pošljete naročilnico na Zvezo društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št..Društvo diabetikov Novo mesto26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj Silvo Oblak, 041 604 341

junij Piknik Dolenske Toplice Silvo Oblak, 041 604 341

vsak dan Plavanje v Termah Šmarješke Toplice od 12.00 do 15.00 in 19.00 do 21.00

vsako drugo sredo Pohod ob 13.30, OŠ Grm Silvo Oblak, 041 604 341

Društvo diabetikov Postojna26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj ob 8.00, pred Primorko Stanka Horvat, 031 624 482

prvi ponedeljek v mesecu Merjenje krvnega sladkorja ob 10.00, v pisarni društva Milica Savkovič, 041 172 170

vsako sredo v aprilu in maju pohod v naravo s telesnimi vajami ob 16.00, v avli ZD Postojna Milica Savkovič, 041 172 170

Društvo diabetikov Ptuj26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj ob 7.00, železniška postatja Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804, 782 96 41

16. junij Izlet in učna delavnica Kana Žalec–Liboje–Rogaška Slatina Železniška postaja Ptuj Zalika Vučak, 051 272 804, 782 96 41

vsaka prvo sredo Naročilo vstopnic za Terme Ptuj od 8.00 do 10.00 ure, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 782 96 41

vsaka drugo sreda Razdelitev vstopnic od 8.00 do 10.00 ure, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, 782 96 41

vsako sredo Dežurstvo: prijave, informacije, posvetovanja in druge aktivnosti od 8.00 do 10.00 ure, društvena pisarna Zalika Vučak, 051 272 804, Marija Velikonja

Društvo diabetikov Sežana26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj ob 7.00, Sežana AP Jože Volovec, 041 475 791

16. junij Športne igre Kraško-notranjske regije ob 7.00, Sežana - športni park Jože Volovec, 041 475 791

23. junij Izlet na Koroško - splavarjenje ob 6.00, Sežana AP Jože Volovec, 041 475 791

Društvo diabetikov Slovenj Gradec12. maj Pohod na Pikovo pokličite Staneta Stane, 051 613 342

19. maj Izlet na Primorsko ob 6.00, Športna hala Stane, 051 613 342

vsak petek Kegljanje ob 15.00, na kegljišču v Slovenj Gradcu Stane, 051 613 342

vsako sredo Pohod ob 15.30. pri NO Olga, 041 945 664

Društvo diabetikov Škofja Loka12. maj Jesenice - srečanje na Kresu ob 9.00, Acroni Jesenice Marija Mančevski, 031 472 125

18. maj Križna gora - izlet starejših članov ob 10.00, CSS Ivan Rolih, 041 503 223

19. maj Tržič - pohod na Preval ob 9.00, Sapca - Ljubelj Marija Mančevski, 031 472 125

26. maj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj ob 9.30, Vojašnica Kranj Marija Mančevski, 031 472 125

9. junij Jesenice - pohod na Mavrinc ob 9.00, hotel Erika Marija Mančevski, 031 472 125

16. junij Merčunov pohod, Tržič ob 8.00, Dom pod Storžičem Marija Mančevski, 031 472 125

23. junij Pohod Gorenja vas-Slajka-Ermanovec ob 9.00, Hotavlje, gostilna Lipan Marija Mančevski, 031 472 125

vsak četrtek Pohod v okolico Škofje Loke ob 9.00, Podlubnik Marija Mančevski, 031 472 125

vsak torek in sredo Meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, ZD Škofja Loka Silva Žontar, 031 390 284

Društvo diabetikov Tržičmaj Šprtno-rekreativno srečanje Kranj po dogovoru

maj Splavarjenje po dogovoru Fanika Jurjovec, 031 437 595

19. maj Pohod na planino Preval ob 9.00, Sapca Ljubelj

junij Obisk jame v Mežici, pohod na Pikovo po dogovoru Fanika Jurjovec, 031 437 595

16. junij Marčunov dan, pohod do spomenika ob 8.00, Dom pod Storžičem

vsak četrtek Tedenski pohod Šoštanj po dogovoru, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 031 437 595

vsak ponedeljek Dežurstvo od 9.00 do 11.00, sejna soba Društva upokojencev Milica Vertačnik, 031 389 807

vsak ponedeljek Dežurstvo od 15.00 do 16.00, sejna soba Društva upokojencev Antonija Škrbič, 041 240 496

vsak torek Fitness v Skalci Skalca - po dogovoru Milena Knez, 040 861 251

vsako sredo Tedenski pohod po Velenju po dogovoru, Ribiška koča Velenje Cilka Miklavžina, 041 692 127

A P R I L 2 0 0 752

U G O D N O S T I

PPOOPPUUSSTTII IINN UUGGOODDNNOOSSTTII ZZAA IIMMEETTNNIIKKEE ČČLLAANNSSKKIIHH IIZZKKAAZZNNIICC

ZDRA VI LI ŠČATTeerrmmee KKrrkkaa,, zzddrraavviilliišškkee,, ttuurriissttii--ččnnee iinn ggoossttiinnsskkee ssttoorriittvvee,, dd.. oo..oo..,, Ljubljanska cesta 26, Novomesto, in Terme Krka - Strunjan,zdraviliške, turistične in gostin-ske storitve, d. o. o., Strunjan148, Portorož. Izvajalec bo napodlagi pogodbe za leto 2007zagotavljal članom društva na-slednje popuste:- Terme Dolenjske Toplice 10 od-stotkov popusta na denzitome-trijo (merjenje kostne gostote),- Terme Šmarješke Toplice 10odstotkov popusta za pregledpri kardiologu in za obremenil-no testiranje (obe storitvi jetreba opraviti skupaj).- Talaso Strunjan 10-% popust napavšalni program zdravljenja.Popusti veljajo na individulanecene storitev iz rednega ceni-ka. Popust ne velja za progra-me in akcijske cene. Naročnikistoritev lahko uveljavljajo po-pust samo z veljavno članskoizkaznico. ZZddrraavviilliiššččee LLaašškkoo mmeeddiicciinnaa iinnttuurriizzeemm,, dd.. dd..,, Zdraviliška 4,Laško. Zdravilišče Laško ponujačlanom društva: a) 20 odstotkov popusta pri go-tovinskem plačilu v kopališkirecepciji za naslednje storitve:bazen, savna, fitnes in kombi-nacija teh storitev,

b) 10 odstotkov popusta pri goto-vinskem plačilu v kopališki recep-ciji za kopališke storitve v kombi-naciji z gostinsko ponudbo: ko-panje + kosilo ali večerja, kopanje+ pica, savna + kosilo ali večerjain savna + kopanje + kosilo,c) 10 odstotkov popusta pri go-tovinskem plačilu v kopališkirecepciji za masaže, drugewellness in zdravstvene stori-tve, darilne bone za wellnessstoritve (ne velja za vrednostnedarilne bone).Član lahko izkoristi popust napodlagi predložitve izkaznicezveze in os. izkaznice. Popust ve-lja za člana na dan, ko izkorististoritev. Pri negotovinskem pla-čilu se navedeni popusti zmanj-šajo za pet odstotkov. Popust sene sešteva z drugimi popusti, kijih ponuja Zdravilišče Laško.UUnniioorr,, dd.. dd..,, pprrooggrraamm ttuurriizzeemm,,Cesta na okroglo 15, Zreče,tel.: 03 757 61 62 in 03 757 6155. Člani imajo pri rezervacijibivanja KTC Rogla in TermahZreče 10-odstotni popust naredne cene penzionov, polpen-zionov, najemov in paketov. HHootteell SSaavvaa RRooggaašškkaa,, dd.. oo.. oo..,,Zdraviliški trg 6, Rogaška Slati-na, tel.: 03 81 14 000, faks: 0381 14 732. Priznajo 10 odstot-kov popusta na storitve po red-nem ceniku in pet odstotkov naprograme.

MMllaaddiinnsskkoo zzddrraavviilliiššččee iinn lleettoovviiššččeeDDeebbeellii rrttiičč,, Jadranska cesta 73,Ankaran, ponuja pet odstotkovpopusta na cene penzionskih sto-ritev. Za vse informacije pokličitev recepcijo tel.: 05 669 20 00.Člani društev se v recepciji evi-dentirajte s člansko izkaznico.TTeerrmmee DDoobbrrnnaa,, dd.. dd..,, Dobrna50, Dobrna, tel.: 03 780 81 10,faks: 03 780 81 11. Priznajo 10odstotkov popusta na letni kata-log cen in programov ter sezon-ske programe, zdravstvene sto-ritve (razen specialističnih), ko-panje in termalne kopeli vsedneve v tednu, storitve v De želisavn, storitve v lepotnem centruHiša na travniku. Uveljavljanjepopustov: popuste za navedenestoritve člani društva uveljavljajona podlagi članske izkaznicedruštva, katere podatki so enakis podatki predloženega osebne-ga dokumenta. Z uveljavljanjempopustov iz ponudbe se izklju-čujejo vsi drugi popusti. Popustiveljajo za individualne rezervaci-je (brez posredovanja agencij).

PRE HRA NAUUPPIINNAA,, dd.. oo.. oo..,, ddooppoollnniillaa kkpprreehhrraannii,, Franca Nebca 14,Ljubljana (Rakovnik), tel.: 01427 20 83. Ponujamo 10 od-stotkov popusta na izdelke Le -citin, Anthogenol, Omega 3,Kavo karamel in sladila do 31.decembra 2007 v naši proda-jalni. Obiščete nas lahko v po-nedeljek, sredo in petek od 10.do 12. ure ali pokličite za brez-plačni katalog izdelkov!

SA NI TET NI MA TE RI ALZA DI A BE TI KE IN DRUGOKKaannaa,, dd.. oo.. oo..,, ŽŽaalleecc.. V podjetjuimajo dolgoletne izkušnje znego nog in diabetičnega stopa-la. Pri njih vam opravijo pediku-ro, nego nog in vam ponudijoizdelke za nego nog na osnovinaravnih zelišč. Udeležite selahko tudi predavanja o neginog vsak prvi torek v mesecu ob16. uri ali po dogovoru za skupi-ne. Predavanje je brezplačno.Pri pedikuri in izdelkih imate načlansko izkaznico pet odstotkovpopusta. Pokličite in se naročitena telefonsko številko 03 713 1816. Obiščite nas v Žalcu, Savinj-ska cesta 45. Vabljeni.SSaalloonn DDIIVVIINNAA,, Ulica talcev 2,Ljubljana Poljane. Urejeno sto-palo - ugodje na vsakem koraku,medicinska pedikura in neganog, strokovna obravnava dia-

betičnega stopala, manikura innega rok, ročna limfna drenažain refleksna masaža stopal. Čla-nom druš tva omogočamo petodstotkov popusta za vse stori-tve. Svoj obisk naročite po tel.:01 43 43 821 ali 040 24 77 24.PPUULLZZ,, dd.. oo.. oo..,, Miklošičeva 24,Ljubljana, tel.: 01 433 10 43.Prodaja, kontrola in servis meril-nikov krvnega tla ka. Desetod-stotni popust pri nakupu novegaaparata in pri popravilu starega.HHoossppiittaalliiaa,, dd.. oo.. oo..,, vam v svo-jih poslovnih enotah na Kržiče-vi 7 v Ljubljani in Betnavski 9/av Mariboru ob ustrezni predlo-žitvi izkaznic še naprej ponujapetodstotni popust pri prodaj-nem programu materialov inmedicinskih pripomočkov in10-odstotni popust pri medi-cinskih storitvah v svojih spe-cializiranih storitvenih centrih.TTrrggoovviinnaa RReevviittaa -- iizzddeellkkii zzaazzddrraavvoo žžiivvlljjeennjjee,, Kristanov trg 1,Izola (na tržnici). Medicinskepripomočke izdajamo tudi narecept oziroma naročilnicoZZZS. Deset odstotkov popustapri izdelkih za sladkorne bolni-ke (merilniki sladkorja s potro-šnim materialom, posebna obu-tev za sladkorne bolnike) in petodstotkov na vse druge izdelke,razen pri izdaji na recept.ZZaallookkeerr && ZZaallookkeerr,, dd.. oo.. oo..,, Kaju-hova ulica 9, Ljubljana, tel.: 01542 51 11. V naši specializiranitrgovini vam ponudimo 10 od-stotkov popusta za nakup meril-nikov za merjenje glukoze v krvi,testnih lističev, lancet in začasnepooperativne obutve. Ponujamovam tudi svetovanje o izbiri pri-pomočkov iz našega prodajnegaprograma na brezplačni telefon-ski številki 080 1880.BBBBlliigghhtt,, BBrraannkkoo BBuurrjjaa,, ss.. pp..,, Kotlje105, Kotlje, tel.: 02 82 77 010 ali041 448 651, Dajemo 10 odstot-kov popusta pri nakupu na praveza pripravo sanitarnih, pitnihvoda in sobnih ionizatorjev (či-stilcev in izboljševalcev zraka).Ogled in dodatne informacije nahttp://www.bblight.com.PPrroollooccoo mmeeddiiccoo,, dd.. oo.. oo..,, trgo-vina Hrvatski trg 1, Ljubljanawww.proloco-medico.siVsem vašim članom nudimoob predložitvi izkaznic 5-% po-pust za vse artile, ki niso v ak-cijski prodji, ne glede na vrstoplačila (popust ne velja za arti-kle, ki jih dobijo kupci ob pred-ložitvi naročilnice za medicin-sko-tehnični pripomoček vbreme ZZZS).

Zve za dru štev dia be ti kov Slo ve ni je pripravlja ugodnosti in popuste za člane društev diabetikov, ki imajo članske izkaznice. Po pus ti ve lja jo sa mo za imetnika članske izkaznice, ki jo predložite na recepciji ali pri blagajni pred izdajo

računa. PPoo ppuuss ttii nnee vvee lljjaa jjoo zzaa sskkuu ppii nnee iinn ssee nnee sseeššttee vvaa jjoo..

wwwwww..ssaannoollaabboorr..ssii

V Sa no la bor je vih spe ci ali zi ra nih pro da jal nahz me di cin ski mi in or to ped ski mi pri po moč ki,

zdra vi li brez re cep ta in raz no vrst ni mi iz del ki za zdra vo živ lje nje po vsejSlo ve ni ji po nu ja mo vsem čla nom 5% po pust pri na ku pu. Po pust ne ve ljaza bla go, katerega cena je že zni ža na ali je v ak ci ji.

SSppee ccii aallii zzii rraa nnee SSaa nnoo llaa bboorr jjee vvee pprroo ddaa jjaall nnee::

Ljub lja na – Ci ty park, Šmar tin ska 152, tel.: 01 521 12 88– Ci ga le to va 9, tel.: 01 23 25 371– Ko se ze, Ul. bra tov Uča kar 54, tel.: 01 510 84 48– Ce lov ška 280, tel.: 01 510 85 19– Vič Interspar, Jamova 105, tel.: 01 423 73 00

Dom ža le, Slam ni kar ska 1, tel.: 01 724 44 23Po stoj na, Zdrav stve ni dom, Pre čna 2, tel.: 05 720 36 10Bre ži ce, Zdrav stve ni dom, Čer nel če va 8, tel.: 07 499 32 00Sev ni ca, Zdrav stve ni dom, Trg svo bo de 14, tel.: 07 816 28 40Rib ni ca, Zdrav stve ni dom, Maj ni ko va 1, tel.: 01 836 97 56Ma ri bor, Ci ty Ma ri bor, Ul. Vi ta Kra ig her ja 5, tel.: 02 231 05 76No vo mes to, Mer ca tor cen ter, Pod bev ška 4, tel.: 07 393 02 60Slo venj Gra dec, Mer ca tor cen ter, Ron kov ska 4a, tel.: 02 883 86 06Tr bov lje, Trg re vo lu ci je 26, tel.: 03 563 02 96N. Go ri ca, Mer ca tor c., In dus trij ska c. 6, Krom berk, tel.: 05 333 44 96Mur ska So bo ta, Ul. Sta ne ta Roz ma na 7, tel.: 02 536 10 30Ve le nje, Tom ši če va c. 13-15, tel.: 03 897 73 20Je se ni ce, Mer ca tor cen ter, Spod nji Plavž 5, tel.: 04 583 64 60Ko per, Pri sta niš ka 2 (na trž ni ci), tel.: 05 626 26 70Ce lje, Mer ca tor cen ter, Ope kar niš ka c. 9, tel.: 03 491 17 01

Sanolabor–Prosana, Kocbekova ul. 4, tel.: 03 544 33 95

A P R I L 2 0 0 7 53

N A G R A D N A K R I Ž A N K A

Kupon za nagradno križanko št. 69 (april 2007)

Ime in priimek: ................................................................................................................

Ulica: .............................................................................................................................

Kraj in poštna številka: .....................................................................................................

Davčna številka in izpostava: .............................................................................................

��

Geslo nagradne križanke iz prejšnje številke se glasi:NNOOVVOO NNOORRDDIISSKKNagrade za tokratno križanko bo poklonilo podjetjeUUnniilleevveerr SSlloovveenniijjaa,, dd.. oo.. oo..,, Ljubljana. Rešeno križanko s kuponom pošljite do 55.. jjuunniijjaa 22000077na naslov: ZZvveezzaa ddrruušštteevv ddiiaabbeettiikkoovv SSlloovveenniijjee,, KKaammnniišškkaa uulliiccaa 2255,,11000000 LLjjuubblljjaannaa, s pripisom »Nagradna križanka št. 69«. Nagrajence bomo o nagradah obvestili po pošti.

Nagradnakrižanka

Št. 69

KONTAKT,STIK

RASKAVAPOVRŠINA

ŽENSKIPEVSKIGLAS

ČEŠKI SKLADATELJ,

OPERA “ŽENITEV”(Bohuslav)

OZEK ŽLEB

V DESKI,UTOR

ZVERIZ

RODUMAČK

INDIJSKIPISATELJ,

KI JE PISAL V

ANGLEŠČINI

STANJE, KOJE UGLED

KOGAZMANJŠAN

NASLOV ZASREDNJE-VEŠKEGA

DVORJANA

PRIPRAVANA

JAHALNIHŠKORNJIH

JANKOKRSNIK

VOJAŠKIPRATEŽ

DELAVEC ZATEŽKA DELA

PALATIN -naslov

za srednje-veškega dvorjana

GLASBENIKSOSS

OSEBNIZAIMEK

RIKO DEBENJAK

OVČJISAMEC

VSAKO OD SE-MEN V KLASU

VODITELJ“MILIJONAR-

JA” NA TVSLOVENIJA

ŽENSKISPOLNI

HORMON

ESTROGEN -ženski spolni

hormon

STRUPINEKATERIH

MIKROORGA-NIZMOV

Avtor:RudiMurn

HRVAŠKISLIKAR,

BIDERMAJERPORTRETI (Vjekoslav)

PUSTO-LOVEC

ŽENSKA,KI

STANUJEV HIŠI

RAAB,Julius -

avstrijskikancler

TONEPAVČEK

KAR JE PRI-PRAVLJENO

KOT JED

ZAPAH(pogovorno)

KONICA

KAR KOMUKAJ

OLAJŠUJE

KONJSKITEK

PRESTOL

EDENIN

DRUGI

AKONTACIJA,NA

RAČUN

NAPRAVA ZA AVTOMA-

TIČNO VODENJE LETALA

MARTINU,Bohuslav -

češki skladatelj

MESTNINASAD

ZNAČILNOSTNEČESA

AVSTRIJSKIKANCLER1953-1961

(Julius)

ČRKIIZ

BESEDEGEL

NIČVREDENČLOVEK,SVOJAT

ITALIJANSKAFILMSKAIGRALKAMAGNANI

REKA NAŠKOTSKEM

MAK. NARO-DNO KOLO

MOŠKOIME

ANAROJE

GONČAROVIVAN

PRISTANIŠČEV MAROKU

ŠTEVNIKZ DVEMANIČLAMA

DEL CERKVE

PRIPADNIKELEATSKE

ŠOLE

LESKETAJOČASE TKANINA

STOLPZA ŽITO

PREPRIČANOST

OTOK V JADRANU

JUŽNO-AMERIŠKAKUKAVICA

VODJA RABINATA

DALJŠADOBA

SIMBOLZA

DUŠIK

GRŠKABOGINJANESREČE

POBIRALECNEKDANJE-GA DAVKA

DACA

ORODJE Z ROGLJI

ZA PREMETA-VANJEGNOJA

KAR KDO VOPOROKIZAPUSTI

SIMBOL ZA TITAN

STRUPENAKAČA

VIKTORADLER

KDORKAJ IŠČE,ISKALEC

NEKDAJ SO

MAŠČEVANJUDEJALI

STROKOV-NJAK

ZASTATIKO

PRVAČRKA

ABECEDE

PRILETENMOŠKI

A P R I L 2 0 0 754

ilo je pred nekaj leti na pragu pomla-di in bil je res čudno turoben nede-ljaki večer, ko niti radijski Janko Ro-

pret ni zmogel popraviti štimunge. »Daj no, zapri tisto škatlo!« se je nenado-

ma oglasila najdražja, meni pa ni bilo dotega, saj sem pomislil, da bom zdaj jaz tisti,ki bom moral peti in popraviti razpoloženjenedeljskega turobnega večera. Nato je vsobi nekaj časa vladal popoln mir, dokler seni zopet oglasila žena, nosilka družinskeganapredka.

»Si ti sploh predstavljaš, kako je vsedrago? Poleg tega, hrana ni zdrava. V njejje sama kemija, nič eko in bio. Pa žlahta nakmetih. Sami Škoti. Včasih, kje so že tističasi, nam je v prtljažnik padla kakšna do-brota, zdaj te pa že na pragu postrežejo skavo in z besedami: 'Pa zdravi ostanite.' Ej,ej, kam smo prišli?«

Glavo sem spustil med ramena in bil pre-vidno tiho misleč, da se bovse skupaj vendarle neka-ko izšlo. Pa se ni. Vsajzame ne. Nenadoma ježenko neka nenavadnasila dvignila s fotelja in joodnesla iz dnevne sobe.Zaslišal sem prižiganjeluči, odpiranje oken, panekakšne nerazumljivebesede. Kmalu zatem se jeprikazala na vratih. Zdajje sijala, kaj sijala, žarelaje v nekakšnem zanosu,me dvignila in odgnala kodprtemu kuhinjskemuoknu, skozi katero je vdi-ral neprijeten večernihlad.

»Te nič ne zebe?« sem jopobaral: »Vedno zapiraš okna,zdaj pa spuščaš tolarje v luft!«sem ji previdno poočital, a se zamoje besede tokrat sploh ni zmenila.Krčevito je usmerila roko nekam vtemo in vprašala: »No, kaj je tisto tam spo-daj?«

»I, kaj neki bi bilo? To je breg pred blo-kom. Kaj ti morda vidiš kakšnega mačka?«sem jo pobaral, ko sem se spomnil zverinic,ki so prejšnjo noč izvajale svoje ljubezenskeserenade.

»Ne. Tam ni nobenega mačka, niti mačkav žaklju ne. Tisto, v kar gledaš tako zabode-no, tisto bo moj vrtiček. In tudi tvoj, seve-da. Tisti košček zelenice, ki ga še niso oku-pirali lakomni sosedje, boš lepo prekopal inpognojil in tam bomo gojili zelenjavo. Našoeko- in biosolatko, pa korenček, peteršilj, fi-

žolček, paradižnik, bučke in jaz bom obrobu nasadila tudi rož'ce. Vse bomo pride-lali sami. Se mi že poraja naš družinski ze-leni plan, Osamosvojili se bomo, pa najžlahta spozna, da lahko shajamo tudi breznje.«

Spet sem nekoliko oporekal, češ, da za-mujemo, da so sosedje že zdavnaj razgrabilinajboljšo zemljo, da je ostalo le še kamenje,pa da sem jo v vrtičkarstvo silil že pred leti,a je imela tudi za te pomisleke tehten od-govor, češ da takrat tržne razmere niso do-voljevale smotrnega izkoriščanja zemlje itd.

Minilo je nekaj tednov in tisti večerni po-govor mi je že zdavnaj spuhtel iz glave in lekdaj pa kdaj mi je prišel na misel kot neka-kšna huda nočna mora, dokler me ni neke-ga popoldneva, ko sem se ravno kanil zvali-ti na kavč, udarilo kot strela z jasnega. Predmano je stala najdražja s papirjem in svinč-nikom v rokah: »Glej, drgi, načrt naše

farme. Zemljišče je tako rekoč zakoličeno,hop v stare cape, pa na delo. Kavico dobiš,ko se bo doli že kaj poznalo. Brez dela nijela.«

»Kaj pa gnoj?« sem se oglasil, računajoč,da mi kavč vendarle še ni splaval po vodi.

»Tudi nanj sem mislila. Naloži sode vkatro, pa pojdi ponj k žlahti na kmete.«

»Zataknilo se je pri gnoju,« sem raportiralob vrnitvi s kmetov in povedal, da priho-dnjič pričakujejo protiusluge. Ženka se jepokrižala, potem pa pribila, da drugega odmoje žlahte niti ni bilo za pričakovati, kerda smo si vsi enaki.

Potem sva šla na položaje. Jaz z lopato ingnojem na breg, ona na kuhinjsko okno, daje imela vse pod kontrolo. Zemlja je bilaskopa. Več kot prsti je bilo kamenja in skal,ki so jih tja zrinili buldožerji, še ko so gradi-li naš blok. Potil sem se in preklinjal kotstari furman, a je nekako vendarle šlo in kosem bil na polovici predvidene parcele,sem zlomil štil lopate, ko sem se matralokoli večje skale. »Za tole bi potrebovalkompresor ali vsaj kramp,« sem zinil in ro-teče pogledal proti oknu.

»Veš kaj, tako se pa midva nisva dogovo-rila,« mi je priletelo v ušesa, da mi je šeročaj padel z rok. »Zemlja ni še nič vrnila, tibi pa kar vlagal in vlagal v pripomočke.Dobiš še za kanglo za zalivanje, nov ročajpa prišparaj iz sredstev za osebne potrebe.Malo manj kadi in glej, da bo vtriček pravo-časno nared!!!« Po treh dneh je bila flikazemlje nared za sajenje, jaz pa zbit kot tur-ška fana, kot so govorili naši stari.

Čez čas se je izkazalo, da je plast zemljepreplitka, saj je že prva ploha sprala ve-

čino zemlje na asfalt parkirišča. Pa ničzato. Ženka je vneto skrbela za

vrtiček, ki sem ga obilno zali-val. Nekaj so požrli vrabci,

nekaj pokavsali golobje, paše kure so se od nekod

vzele, toda vrtičekje vendarle obetal.

Sredi poletja, koje bilo vsega v izo-

bilju, smo se odpra-vili na dopust, a kosmo se čez tri tednevrnili, je bil pogledna naš vrtiček boljžalosten. Nekaj jeuničila toča, nekajso pomendrali otro-ci, ki so ob vrtu br-

cali žogo, nekaj pa soznosili predobri sose-

dje, ki so mislili, ka-kšno veselje, da smo se odselili.

Ženka kljub vsemu ni izgubila navduše-nja in je ukazala štihanje prav do roba as-falta, češ da bo parcela večja. Spet sem sezagrizel v breg, štihal, vozil gnoj, zalival ...Ženki res ni nikoli zmanjkalo idej, kaj inkako naj bi delal, pa nikoli ni bilo nič boljšekot prvo leto.

Nekaj let zatem je prišla odrešitev, kosmo na oglasni deski našli obvestilo, najspomladi opustimo svoje kmetovanje, kerbodo na vrtičkih gradili blok. Lepa odreši-tev, a žal nekaj let prepozno.

Jože Praprotnik

Kako je propadal družinski zeleni plan

H U M O R E S K A

BB

Composite

C M Y CM MY CY CMY K

• lahko berljiv zaslon na dnevni svetlobi in soncu• velike ~rke in {tevilke

Pub

licis

, ad

+d:

Aja

x S

tudi

o, f

oto:

T.

Bre

jc,

D.

Arr

igle

r

Mob

itel

d.d

., 1

53

7 L

jubl

jana

Midva, kjerkoli `e svaPovezana s prijaznim telefonom.

EmporiaLife je mobitel, namenjen starej{imuporabnikom. Velik zaslon z mo~noosvetlitvijo in velike tipke zagotavljajopovsem enostavno upravljanje ter praviob~utek varnosti. Telefonima namre~ vgrajenoveliko hitro tipko, s katerolahko v primeru te`av, tudizdravstvenih, nemudomapokli~ete pomo~. Tu je {ekakovostni zvo~nik, kotnala{~ za prostoro~nouporabo in prijetnepogovore z najbli`jimi.

77,00 EUR18.452,28 SIT

Emporia Life

Akcijska ponudba aparatov traja do odprodaje zalog in velja za vse naro~ni{ke pakete,razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonus, Enotni paket, paket Telemetrijain izbrani paket na podrejeni {tevilki v storitvi Avtotelefon.Sklenitev/podalj{anje naro~ni{kega razmerja Mobitel GSM/UMTSza 12 mesecev. Velja za vse, ki nimate veljavnih aneksov podpisanih pred 5. 2. 2005,oziroma nimate veljavnega aneksa GSM {t. 8/2005.