Biologija OŠ

MO

DRA

POM

OČ

– B

IOLO

GIJA

OŠ

• Avt

oric

a M

arin

a Sv

ečko

• Ilu

stra

cije

in fo

togr

afi je

Suz

ana

Buža

n, M

arija

Pre

log,

arh

iv D

ZS

• Ure

dnic

a Ta

mar

a M

ušin

ović

Zad

rave

c • G

lavn

i ure

dnik

Vas

ja K

ožuh

• Iz

vršn

a di

rekt

oric

a Ad

a de

Cos

ta P

etan

• V

odja

pro

jekt

a N

ataš

a Št

epec

, Luk

a O

korn

• Li

kovn

o-gr

afič

na u

redn

ica

Alm

a Ur

bani

ja •

Izda

la in

zal

ožila

DZS

, d. d

. • Z

a za

ložb

o Bo

jan

Peta

n • L

jubl

jana

, 201

1, 1.

izda

ja •

1. na

tis •

2000

izvo

dov

COBB

IS ID

: 254

9242

88

CEN

A: 3

,95

€IS

BN 9

78-9

61-0

2-0

242-

4

CELICA

Celica je najmanjša živa gradbena enota organizmov. V njej potekajo vsi življenjski procesi.

Celice, ki opravljajo sorodne naloge, so združene v tkiva.Tkiva se povezujejo v organe.

Organi se povezujejo v organske sisteme.Organski sistemi so sestavljeni iz različnih tkiv in organov.

SPOLOVILA

Organski sistem, ki ga sestavljajo spolne žleze (jajčniki in moda) in spolni organi.

VLOGA V modih in jajčnikih nastajajo ob pomoči hormonov ženske in moške spolne celice – jajčeca in spermiji. Oploditev jajčeca s spermijem omogoča prenos dednega materiala s staršev na otroke. Iz oplojenega jajčeca se v maternici razvije zarodek. Nosečnost traja devet mesecev.

ZNAČILNOSTI• Primarni spolni znaki – znaki, ki določajo spol (spolni organi).• Sekundarni spolni znaki – poraščenost, rast prsi, menstruacija,

mutiranje, semenski izliv. • Puberteta – obdobje odraščanja med 10. in 19. letom. Spremenijo

se medsebojni odnosi, vedenje, čustvovanje in telesni izgled.• ovulacija – čas, ko se jajčne celice sprostijo iz jajčnika.• Menstruacija – znak, da jajčece ni bilo oplojeno, zato je odmrlo

in se izloči iz telesa skupaj z deli maternične sluznice.• Kontracepcijska sredstva – pripomočki, s katerimi preprečimo

neželeno nosečnost.• orgazem – občutki pri spolnih odnosih.• oploditev – združitev jajčeca in semenčice (spermija).

GIBALA

Gibala gradijo kosti in mišice.

VLOGAOmogočajo gibanje in premikanje. Dajejo telesu oporo in obliko. Varujejo notranje organe. V kostnem mozgu nastajajo krvne celice. V mišicah se sprošča toplota.

Kosti so med seboj povezane gibljivo s sklepi, negibljivo s šivi ter delno gibljivo s hrustancem.

ZNAČILNOSTI• Pokostnica – tanka povrhnjica, ki prekriva kost. Pomembna je za

rast, obnovo in razvoj kosti.• osein – organska snov, ki daje kostem prožnost. • Haversovi kanali – kanali v kostnini, skozi katere poteka izmenjava

snovi.• Kalcij in fosfor – kostem dajeta trdnost.• Zakostenevanje – proces, pri katerem se rastni hrustanec spreminja

v kostno tkivo.• Prečnoprogasto ali skeletno mišično tkivo – zgrajeno iz večjedrnih

celic. Deluje pod vplivom naše volje, na določene dražljaje se odziva refleksno (podzavestno).Skeletne mišice se krčijo in raztezajo v skupinah. Pri tem del energije porabijo za svoje delo, del energije pa sprostijo v obliki toplote.

• Gladko mišično tkivo – gradi notranje organe; usmerja hrano in tekočine po organizmu.

• Srčno mišično tkivo – gradi srce.

ŽIVČEVJE

Živčevje delimo na osrednje ali centralno živčevje ter na obkrajno ali periferno živčevje. Gradijo ga živčne celice.

VLOGAŽivčevje usklajuje delovanje celotnega organizma. Zaznava in sprejema dražljaje, jih prepoznava, obdeluje, pomni in se zavestno ali podzavestno nanje odziva.

ZNAČILNOSTI• Centralno ali osrednje živčevje – gradijo ga veliki in mali možgani

ter hrbtenjača. Zaznava in sprejema dražljaje, ki so jih sprejela čutila. • Avtonomno živčevje – deluje brez vpliva naše volje in je povezano

z notranjimi organi, tako da jim pošilja dražljaje za pospeševanje ali zaviranje delovanja. Poteka vzdolž možganskega debla, hrbtenjače in sestavlja posebne živčne vozle.

• obkrajno ali periferno živčevje – gradijo ga vsi živci našega telesa. Vsak živec je zgrajen iz večjega števila živčnih vlaken. Ločimo gibalna in čutilna živčna vlakna.

• Nevron – latinski izraz za živčno celico.• Sinapsa – izraz za mesto, kjer se med seboj povezujejo živčne celice.

Prek njih se prenašajo dražljaji iz ene živčne celice na drugo.• Refleksni (samodejni) gibi – so nezavedni gibi, ki jih nadzoruje

hrbtenjača. • Zavestni gibi – uravnavajo in nadzorujejo jih veliki možgani. Dražljaj

zaznajo živčni končiči čutil in ga prevedejo po nevritih do teles živčnih celic. Ta posredujejo dražljaje prek dendritov in sinaps ustreznim centrom, ki jih prepoznajo in se nanje ustrezno odzovejo.

HORMONSKE ŽLEZE

Hormonske žleze so žleze z notranjim izločanjem ali endokrine žleze. V njih nastajajo hormoni.

VLOGAHormoni že v majhnih količinah vplivajo na delovanje točno določenih (tarčnih) tkiv in organov. Uravnavajo življenjske procese v organizmu.

ZNAČILNOSTI• Adrenalin – hormon nadledvičnih žlez. Imenujemo ga tudi stresni

hormon, ki pripravlja naše telo na obrambo.• Inzulin – hormon, ki nastaja v trebušni slinavki in znižuje količino

sladkorja v krvi.• Tiroksin – hormon, ki nastaja v ščitnici ter uravnava telesno rast

in razvoj.• Estrogen – spolni hormon pri ženskah. Uravnava nastajanje

in razvoj jajčec ter menstrualni cikel.• Testosteron – spolni hormon pri moških. Uravnava nastanek

in razvoj spermijev.

V telesu nastajajo tudi posebni hormoni, ki uravnavajo naše občutje sreče in zadovoljstva.

DIHALA

Dihala sestavljajo nosna in ustna votlina, sapnik, sapnici in pljuča.

VLOGADihala skrbijo za izmenjavo dihalnih plinov med organizmom in okoljem (pljučno dihanje). Izmenjavo plinov med vsemi telesnimi celicami omogoča krvni obtok.

ZNAČILNOSTI• Bronhiji – sapnici, ki vodita v levo in desno pljučno krilo.

Bronhiole – manjše sapnice, ki vodijo do pljučnih mehurčkov.• Pljučni mehurčki ali alveole – v njih poteka izmenjava kisika

in ogljikovega dioksida. • Pljučno dihanje – izmenjava plinov v pljučnih mehurčkih. Ta poteka

zaradi razlike med zunanjim zračnim tlakom in tlakom v pljučnih mehurčkih, ki ga soustvarjata trebušna prepona in prsni koš.

• Celično dihanje – izmenjava plinov med celico in celičnim okoljem, ki poteka z difuzijo. To je gibanje molekul iz področja, kjer je njihova koncentracija večja, v področje, kjer je koncentracija molekul manjša.

• Žrelo – križišče dihalne in prebavne poti.Zrak, ki ga vdihnemo skozi nosno votlino, se delno očisti in segreje, zato ima vdih skozi nos prednost pred vdihom skozi usta.• Umetno dihanje – oblika prve pomoči in oživljanja pri zadušitvah.

KRVOŽILJE IN LIMFNI SISTEM

VLOGAOskrbujeta celice s hrano in kisikom. Iz celic odnašata odpadne snovi in CO2, ki nastajajo pri celični oksidaciji in prenašata hormone.Limfni sistem uravnava vračanje tkivne tekočine v kri in sodeluje pri uničevanju povzročiteljev bolezni.

ZNAČILNOSTI• Kapilare ali lasnice – so najtanjše žile v telesu. Skoznje poteka

izmenjava snovi in plinov.• Arterije – žile odvodnice; vodijo iz srca.• vene – žile dovodnice; vodijo v srce. • Eritrociti (rdeče krvničke) – vsebujejo beljakovino hemoglobin,

na katero se veže kisik. Na njihove membrane so vezane različne beljakovine, ki določajo krvno skupino.

• Levkociti (bele krvničke) – varujejo telo pred mikrobi.• Trombociti (krvne ploščice) – sodelujejo pri strjevanju krvi. Fibrinogen

– beljakovina v krvni plazmi, ki se na zraku zlepi v fibrinske nitke, v katere se zapletejo trombociti. Tako nastane krvna pogača (krasta).

• Limfa – medcelična tekočina, ki je posrednik med krvnimi žilami in celicami.

• Bezgavke ali limfni vozli – v njih nastajajo limfociti. Limfa se pri prehodu skoznje očisti in precedi.

• Limfociti – varujejo telo pred virusi in mikrobi tako, da gradijo protitelesa. Na določene škodljive izločke virusov in mikrobov smo ljudje odporni ali imuni. V nasprotnem primeru pa se okužimo ali inficiramo.

ČUTILA

S čutili zaznavamo dražljaje iz okolja in notranjosti telesa. S čutili v koži zaznavamo tip, pritisk in bolečino (slika zgoraj).

čutilo za sluh leži v notranjem ušesu. Rumena pega je področje na očesni mrežnici, kjer so vidne čutnice.

KOŽA

Je največji organ pri človeku.

VLOGAVaruje organizem pred zunanjimi vplivi. Sprejema dražljaje iz okolja in sodeluje pri uravnavanju telesne temperature.

ZNAČILNOSTI• Kožne tvorbe – nohti, lasje in dlake.• Keratin – vrsta beljakovine, ki daje lasem in dlaki prožnost ter elastičnost.• Pigment – barvilo, ki nastaja v posebnih celicah kože in daje koži barvo.• Pore – odprtinice na koži, skozi katere se izločata loj, ki kožo masti,

in znoj, ki sodeluje pri uravnavanju telesne temperature. Povezane so z žlezami lojnicami in znojnicami, ki ležijo v koži.

• Dermatolog – naziv za zdravnika specialista, ki se ukvarja s kožnimi boleznimi in z drugimi kožnimi težavami.

IZLOČALA

Izločala sestavljajo ledvice, sečevod, sečni mehur in sečnica.

VLOGAIzločala uravnavajo količino vode v telesu. S precejanjem (filtriranjem) kri očistijo in ji odvzamejo nerabne snovi, ki jih v obliki urina (seča) izločijo iz telesa.

ZNAČILNOSTI• Ledvice – parni organ. Zgrajene so iz manjših ledvičnih telesc

ali nefronov. • Malpigijevo telesce ali cedilce – del nefrona, v katerem leži splet

krvnih kapilar.• Seč ali urin – izloček ledvic, ki je sestavljen iz vode, sečnine

in različnih soli. • osmoza – pojav, ko proste molekule topila (voda) prehajajo

skozi polprepustno membrano.• Dializa – mehansko-kemični postopek čiščenja krvi.

PRVA POMOČNudimo jo poškodovancu na kraju nesreče tako, da ne ogrožamo svojega življenja. • Če je poškodovanec v nezavesti, ne zaznamo srčnega utripa

in ne diha, začnemo z oživljanjem ali reanimacijo (umetno dihanje in masaža srca).

• Če je poškodovanec nezavesten, diha in pri njem zaznamo bitje srca, ga položimo v pravilen položaj za nezavestne.

• Če krvavi, mu ustavimo krvavitev.• Če ima poškodovanec zlom, zvin ali izpah, mu poškodovani del

telesa imobiliziramo.• Ko je poškodovanec v šoku, ga pomirimo in potolažimo.

vohalne čutnice ležijo na vrhu nosne votline.

Okušamo z okušalnimi brbončicami, ki ležijo na jeziku.

zgradba kosti

zgradba sklepa

mišično tkivo

vezivno tkivo

živčno tkivo

krovno tkivo

želodec

Prečnoprogasto, srčno, gladko; premikanje ogrodja, krčenje in raztezanje notranjih organov; uravnavanje telesne temperature.

Krvno, kostno, hrustančno; povezuje različne organe in tkiva; sestavljeno iz celic in medceličnine z vezivnimi vlakni.

Vzdražne celice sprejemajo in prevajajo dražljaje iz okolja.

Varuje pred zunanjimi vplivi, pred vdorom mikrobov, preprečuje izgubo vode.

BIOLOGIJA_OS.indd 1 18.2.11 12:09