bilten fbs petek, 15. oktober 2010

1

Ali ste se kdaj vprašali, koliko zgodb skriva festival? Koliko življenj se skriva znotraj njega? Koliko in kaj je preživel, kaj vse je videl, dal, spremenil? Kako ve-lika in kako živa mašinerija je pravzaprav to? Sestavljena iz besed, iz vprašanj, tudi tistih brez odgovorov, sestavljena iz dejanj, navez, razvez. Ste se vpra-šali, koliko resničnih življenj je vpetih v nekaj tako vseobsegajočega, koliko do-vzetnosti, nežnosti in krhkosti, a hkrati moči, energije in poguma premore festi-val? Koliko frustracij, strahov, skrbi je v svojih petinštiridesetih letih obstoja pov-zročil Festival Borštnikovo srečanje? Vsi se zavedamo, da je pod vsako še tako lepo fasado marsikaj očem nevidno; ko-lapsi in propadi, razpadi in razdori. Toda sreča je na strani pogumnih. In drznih. In vztrajnih.Vsak najmanjši drobec te žive mašineri-je, povezujoče se celote, je izpolnil svoj namen in pripomogel k današnjemu odprtju gledališkega festivala. Vsak dro-bec volje, idej, vizij, izkušenj …Očitne, smele spremembe so nujne v človeški evoluciji. Nujne, da preseže-mo preteklost, na katero naj nas vežejo lepe misli, nujne spremembe, ki ponu-jajo, da se iz preteklosti kaj naučimo in si upamo poseči onkraj. Spremembe so napredek in prepričana sem, da je Fe-stival Borštnikovo srečanje naredil velik preskok, preobrat – nikakor le vizualni, kot je vidno tukaj in po celem mestu, ne le vsebinski preobrat, kot je razvidno s programskega urnika, temveč tudi in predvsem miselni. Zdaj gledamo naprej. Daleč naprej.Danes je tako za obiskovalce kot tudi za ustvarjalce prav poseben dan – skupaj ustvarjamo utrip festivala, utrip mesta. Beležimo 45. let obstoja, a zdi se mi, da doslej še nismo bili tako pogumni in za-gnani, hkrati pa tako presneto srečni, da lahko končno delimo Borštnikovo sre-čanje z vami in vzajemno dihamo nasle-dnjih nemirnih, drugačnih, razburljivih, pestrih in polnih deset dni festivalskega dogajanja.Prisrčno pozdravljeni!

Ksenija Repina Krambergerurednica publikacij

Skrite zgodbe, zdaj odkrite.

A. P. ČehovPlatonov

Dramatik Anton Pavlovič Čehov, slo-venskim (rednim) konzumentom gleda-lišča najbolj poznan po delih Utva, Tri sestre, Češnjev vrt in Striček Vanja, je svoj dramski kredo pričel sestavljati s precej nepoznano in (s)kritizirano dra-mo Platonov. Mlad študent medicine je gojil strast do literature, ki jo je označil za »svojo ljubico«, in v svojo sploh prvo dramo zajel vso bol in radost človeka iz mesa in krvi. Resničnega človeka, transformiranega v mladega vaškega učitelja Platonova, ki z donhuanovskim brezkompromisnim tempom bega od enega do drugega krila in s strindbergo-vsko bolestjo išče svoj duševni mir. Drama Platonov je koktejl smeha, vzne-mirjenega pričakovanja in žalostne uso-de, začinjen s ščepcem melodramatič-nosti, kar je na oder – dolžini besedila navkljub – uspešno projiciral režiser Vito Taufer, ki se je podpisal tudi kot avtor

priredbe. Štiri dejanja, sestoječa iz vr-ste prizorov, se – scensko in kostumsko – gibljejo družbeno kronološko; od iko-nografije dobe Čehova, preko zametkov modernizma pa vse tja do današnjega dne. Platonov je aktualen in je takratni (več ali manj samo denarja in alkohola željni) aristokratski družbi nastavil ogle-dalo, kakor je lahko s prstom uperjen tudi v skorumpiranost in množično igno-riranje vrednot in idealov, gojenih v de-mokraciji. Ravno duh sedanjosti, ki se zaradi bistva drame same še ni docela izkristaliziral, gledalcu omogoča perma-nentno recepcijo celotnega dogajanja, sicer baziranega na propadu naslovnega junaka. Do samega (tipično čehovskega) konca pa teče vijugava pot z gosto po-sutimi postojankami izmenjavajoče se strastne in nesrečne ljubezni, medgene-racijskega razkola (oče – sin), analogije s Tolstojevo tragično junakinjo Ano Ka-renino (ko gre za vprašanje ženske ek-sistence) in Sizifovega dela. Le-to vse-

skozi opravlja protagonist, ki se – resda »samo« z besedami – po robu postavi pridobitniški logiki takratnega družbene-ga ustroja in se neuspešno spopade s tisočletno skalo človeških zablod. Znotraj zreduciranih odnosov vseh oseb, od aristokratov do revežev, je v oči bijoča vodilna zgodba Platonova, ki je, na lastno pest in brez privržencev, skušal spremeniti (zarjavelo) filozofsko kolesje, vendar so ga na stari tir pijan-čevanja in brezbrižnosti vedno znova (predvsem po lastni neumnosti) zapelja-le razne ruske femme fatales. Platonov nekako ne ustreza dramatur-škim smernicam ostalega (nadaljnjega) dramskega udejstvovanja Čehova; ju-nak s svojim inteligentnim sarkazmom vzbuja smeh, ženske pa bolj kot po Mo-skvi hrepenijo (in so v večini primerov tudi uslišane) po neplatonski ljubezni z dramskim junakom.

Anita Volčanjšek

bilten fbs 014 bilten fbs 01 1

Kdo je kaj na FBS

Alja Predan, umetniška direktorica Danilo Rošker, direktor SNG Maribor Lidija Koren, izvršna producentkaKsenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih straniMojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostovBranka Nikl Klampfer, producentka mednarodnega programaNevenka Pašek, odnosi z javnostjo in marketingDanijela Grgić, oblikovanje vizualne podobeDarko Štandekar, tehnični vodjaIvan Vinovrški, fotografJanez Klenovšek, fotografFranci Rajh, arhivar

Matej Bogataj in Nebojša Pop-Tasić, voditelja pogovorov o predstavahRobert Titan Felix, voditelj pogovorov o knjižnih novitetah

Gregor Butala, selektor tekmovalnega in spremljevalnega programa

Strokovna žirija Melita Forstnerič Hajnšek, Thomas Irmer, Amelia Kraigher, Katarina Pejović, Marko Peljhan

Žirija za Borštnikov prstan Aleš Jan, Mateja Koležnik, Tone Partljič, Alja Predan, Milena Zupančič

Bilten – interni informator Festivala Borštnikovo srečanjeUrednica Ksenija Repina KrambergerPomočnica urednice Anita VolčanjšekLektorica Ines VoršičUredništvo Viktorija Aleksovska, Rok Andres, Nina Ditmajer, Tereza Gregorič, Anita Volčanjšek, Mojca Ketiš, Vita Zgoznik Oblikovanje Danijela GrgićPrelom Matformat LjubljanaTisk Dravska tiskarna Maribor500 izvodov Maribor, oktober 2010

Več informacij na www.borstnikovo.si

P o k r o v i t e l j i

uvodnik tekmovalna predstava

Čehov, kakor ga nismo poznali

TON

E S

TOJK

O

bilten fbs 012 bilten fbs 01 3

jutri

otvoritvena predstava tekmovalna predstava

Vito Taufer

Doslej je zrežiral preko 80 dramskih predstav in več oper, med drugim se je ukvarjal z evropsko avantgardo oz. z dramatiko absurda, intenzivno sodelo-val s sodobnimi slovenskimi dramatiki, lotil pa se je tudi uprizoritev evropske in slovenske klasike. V svoje predstave uvaja pop ikonografijo, tehniko pa-ralelne dramaturgije, s čimer je zaznamoval slovensko gledališko produkcijo osemdesetih in devetdesetih let. Pogosto sodeluje tudi kot avtor scenske, kostumske in glasbene podobe svojih uprizoritev, s katerimi redno gostuje po slovenskih in mednarodnih festivalih. Za svoje delo je prejel številne na-grade.

Festival Borštnikovo srečanje I SNG Maribor I Maribor Theatre FestivalSlovenska ulica 27, SI-2000 Maribor, SlovenijaT +386 (0)2 250 62 27, 250 61 00 F +386 (0)2 250 62 28E borstnikovo@sng-mb.si I www.borstnikovo.si

Matjaž Farič, Milko Lazar

Srh, Zvok na kožiFlota, Cankarjev dom, Slovenski tolkalni projekt

Glasba Milko LazarKoreografija Matjaž FaričKostumi Sanja GrcićProstor in rekviziti Manca BajecGlasbeniki Slovenski tolkalni projekt – SToPPianist Milko Lazar

PlesalkeRosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel, Ana Mrak, Mateja Rebolj

Anton Pavlovič Čehov

PlatonovAvtor priredbe Vito TauferPrevajalec Borut KraševecRežiser Vito TauferDramaturginja Darja DominkušScenograf Žiga KarižKostumografinja Nina JagodicAvtor glasbe Andrej GoričarLektorica Tatjana StaničOblikovalec luči Pascal MératAsistentka scenografa Barbara Kapelj OsredkarAsistentka kostumografinje Erna Ostanek

IgrajoAna Petrovna Vojniceva, mlada vdova, generalica Nataša Barbara GračnerSergej Pavlovič Vojnicev, sin generala Vojniceva iz prvega zakona Saša TabakovićSofja Jegorovna, njegova žena Barbara CerarPorfirij Semjonovič Glagoljev 1 Aleš Valič k. g. Kiril Porfirjevič Glagoljev 2, njegov sin Uroš FürstGerasim Kuzmič Petrin Valter DraganMarja Jefimovna Grekova, dvajsetletno dekle Saša Mihelčič Ivan Ivanovič Trilecki, polkovnik v odstavki Andrej NahtigalNikolaj Ivanovič Trilecki, njegov sin, mlad zdravnik Bojan Emeršič Abram Abramovič Vengerovič 1, bogat Ivo BanIsak Abramovič Vengerovič 2, njegov sin, študent Tom Ban k. g. Timofej Gordejevič Bugrov, trgovec Jurij Zrnec Mihail Vasiljevič Platonov, vaški učitelj Marko MandićAleksandra Ivanovna (Saša), njegova žena, hči I. I. Trileckega Maša DergancOsip, tridesetleten moški, konjski tat Matevž Müller AGRFTKatja, služabnica Vojnicevih Tina VrbnjakJakov, Andrej Zalesjak AGRFTMarko Marko, Vito Weis AGRFT

informator

Literatura na cesti

Študentski svet Filozofske fakultete in Slavistično društvo Maribor sta pripra-vila kulturno-izobraževalni projekt z naslovom Literatura na cesti. Program bo obogatil kulturno ponudbo v centru mesta Maribor in povečal zanimanje za literaturo. Predstavili bomo slovenske kulturne umetnike, poudarek bo na uporabnih in zanimivih dejstvih, glavnina projekta pa bodo recitacije, upodo-bitve in branje odlomkov. Atraktivne lokacije in zanimiv program bosta tako spodbudila številne zainteresirane in tudi mimoidoče, da se bodo predstav in predstavitev udeležili ter tako izvedeli nekaj novega o slovenskih avtorjih, ki so v zgodovini ustvarjali v Mariboru, sodobnikov, ki so v lanskem in letošnjem letu dobili vidna literarna priznanja, o mladih ustvarjalcih, ki delujejo na lite-rarnem področju in o zgodovinskih zgodbah, ki so povezane z Mariborom. Posamezne dogodke so pripravili študentje Filozofske fakultete v Mariboru.Program je vsebinsko razdeljen na tri sklope: Ko kipi oživijo, Sodobni romarji in Mariborske zgodbe.Prvi sklop, Ko kipi oživijo, bo predstavil nekatere slovenske literarne umetni-ke, ki so v preteklosti delovali v Mariboru in slovenskemu narodu zgodovin-sko pomemben časopis. Na lokacijah, kjer stojijo njihovi kipi oz. spominske plošče, bomo predstavili Josipa Jurčiča, Prežihovega Voranca, Antona Mar-tina Slomška in revijo Slovenski narod. Večina mimoidočih namreč kipov ne opazi ali pa jim ne posveča prevelike pozornosti, saj ne vedo točno, zakaj so tam postavljeni, zakaj so bili v zgodovini pomembni in kakšna je bila njihova vloga v času življenja. Drugi sklop, Sodobni romarji, bo predstavil slovenske avtorje, ki so v prete-klem letu dobili vidna literarna priznanja. Tako bomo v tem sklopu predstavili nekatere izbrane prejemnike pomembnejših nagrad na področju kulture v letu 2009 oz. 2010 in njihova dela (Janja Vidmar, Tadej Golob, Andrej Rozman - Roza, Miklavž Komelj).Tretji sklop, Mariborske zgodbe, bomo v prijetnem ambientu v centru mesta, na Grajskem trgu, predstavili tako, da bodo študentje z lahkotno glasbeno spremljavo pripovedovali zanimive zgodbe, ki so del mariborske mitološke zgodovine - od pohorskih vil in velikanov, ki so pomotoma izgubili Pekrsko gorco do pogumnih krojačev, ki so z velikim naporom pred napadom Turkov rešili Maribor, bomo uživali ob zgodbah o zgodovini našega mesta.

Nina Ditmajer

Gledališki utrinkiAvtorica razstave in izbor gradiva: Mojca KreftIdejna zasnova razstave in oblikovalka: Danijela GrgićTehnična uresničitev razstave: Atelje B&M, SNG MariborJezikovni pregled: Jana Lavtižar

Če je gledališka umetnost resnično minljiva, ker je najbolj živa in neposredna, aktualna in umetniško najvrednejša izpoved, potem je izbrani nabor pričevanj-skega razstavljenega gradiva lahko skorajda le spominski in mimobežen utri-nek, pomensko navezan na ostaline gledaliških pripovedovanj kot prerez delo-vanja nekega pomembnega gledališkega praznika, poimenovanega srečanje. Festivala, ki je s popotnico 1966. leta »naj živi skromen zametek našega prvega Tedna slovenskih gledališč« nedvomno najbolj povezan z ljudmi: z vrhunskimi ustvarjalci slovenske gledališke umetnosti, omike in kulture. O njih bolj kot fo-tografije in zapisi spregovore oni sami – drzni in legendarni snovalci srečanja s programskimi usmeritvami, ustvarjalci vseh generacij v gledaliških uprizoritvah, igralci z Borštnikovimi odličji in zlatimi prstani, dramatiki, gledališki in literarni teoretiki, kritiki, raziskovalci ... Petinštiridesetletna gledališka srečanja se nam izrisujejo s prelomnimi doga-janji, o katerih danes že pišemo gledališko zgodovino. Četudi gre le za prilo-žnostno razstavo, pa ohranjene dokumente njenih festivalskih mejnikov lahko umestimo v reprezentančne gledališke utrinke, ki razkrivajo najtehtnejšo podo-bo posameznega gledališkega leta, analitično raven in pomembnost sloven-skega gledališkega-scensko-uprizoritvenega trenutka in zaznamovanost nje-govih desetletij v kontekstu temeljnega ter najkakovostnejšega letnega prereza slovenske gledališke produkcije, in ki so ohranjeni v zapisanih, slikovnih, zvočnih in televizijskih ali filmskih podobah. Izjemno dragocen in neizčrpen vir pa so še vedno vsakovrstna živa pričevanja.Zatorej predstavljeni izbor ob množici ohranjenega slikovnega in pisnega gra-diva predstavlja utrinke prvih štirih gledaliških srečanj poimenovanih še Teden slovenskih gledališč ali srečanje slovenskih dramskih gledališč (1966–1969) in nato enainštirideset let Borštnikovega srečanja (1970–2010), kar omogoča le delen prikaz posameznih »slik« teh petinštiridesetih let in morda nekaj več obrazov, podob ljudi, ki so ga ustvarjali. A to je samo spomin. Generaciji, ki je komaj začela gledališko življenje, pa bodo taka spominjanja lahko prebujala nenehno nova vprašanja o tem, kdo je kdo, kdo je bil, kako je bilo …, in razmi-šljanja o času, ko so gledališki festival njegovi ustvarjalci preudarno pripravljali s spremljajočimi prireditvami – od gledališko-scenskih dogodkov do pogovo-rov o predstavah, spremljanih s simpozijskimi dogodki, strokovno-raziskovalni-mi in esejističnimi deli in pomensko ovrednotenimi postulati: o prvih zamislih in zametkih festivala, njegovih začetkih v drugi polovici šestdesetih let preteklega stoletja, njegovem razvoju, o estetiki in temeljnih razmerjih do slovenske gleda-liške zgodovine, odnosu do gledaliških trendov in razsežnosti vsebinskih ter umetniških iskanj v posameznih slovenskih gledališčih, o eksperimentu, nefor-malnih gledaliških asociacijah kakor tudi o umestitvi Borštnikovega srečanja na zemljevid podobnih sodobnih evropskih festivalov in o tem, kako se predstave soočajo z vzporednimi evropskimi in svetovnimi smernicami; zapisovana so zahtevna strokovna, kritična in teoretična razmišljanja najeminentnejših sloven-skih premi šljevalcev o slovenski gledališki omiki. Vsa leta je bila misel posveče-na najvišjim estetskim vrednotam, ki so jih določala desetletja dveh stoletij v različnih družbenih in političnih ureditvah. Borštnikova srečanja so vselej bila tudi nepozabna druženja. Kot praznik slo-venskih gledaliških ustvarjalcev in občinstva v soju luči in žarometov. So bila in ostajajo tradicionalna, eksperimentalna, avantdgardna, študijska in razisko-valna soočanja, hkrati pa izzivalna izpovedna srečevanja, ki jim je čas že vtisnil poseben status in pomen.

Mojca Kreft,dramaturginja in muzejska svetovalka

Energična izvajalska celovitost

Preplet giba, tolkalne in klavirske glasbe zajame pet plesalk (Rosana Hribar, Kaja Janjič, Manca Krnel-Hess, Ana Mrak, Mateja Rebolj) v tok ekspresivne dinamike, ki izrisuje univerzalno podobo Ženske, hkrati pa vzpostavlja tudi intimni odrski vpogled v raznolike plesalske identitete, ki v vzajemnosti zgo-vorno komunicirajo med seboj, z zvokom in gledalcem. Koreograf Matjaž Farič je v sodelovanju s skladateljem Milkom Lazarjem in tolkalno skupino SToP (Slovenski tolkalni projekt) ustvaril plesno predstavo, kjer je impulzivno in udarno razmerje med glasbo in gibom zasnovano kot krčevita plesna govorica; telo sledi in se podreja zvoku, a ga v reagiranju nanj hkrati tudi dopolnjuje in osmišlja. Njuni obojestranski pretoki se izpeljujejo v izvajalsko celovitost, ki jo zaznamuje energičnost tolkal, subtilnost klavir-ja, predvsem pa natančne, izpiljene in sunkovite plesne prezence, ki v svoji karakterni večplastnosti ne zamejujejo, pač pa širijo prostor interpretacije in učinkov. Srhljiva vsenavzočnost in vsenavzočen srh.

Zala Dobovšek

10.00 I Stara dvorana/tribuna I 55’ I M. Solce Štirje muzikanti – Lutkovno gledališče Ljubljana I

10.00 I Pokrajinski muzej I 3h I Mednarodni simpozij ITI Dramaturgija med realnostjo in vizijo I

11.00 I Naskov dvorec I Pogovor o uprizoritvi Platonov I

15.00 I Pokrajinski muzej I 3h I Mednarodni simpozij ITI Dramaturgija med realnostjo in vizijo I

18.00 I Mali oder I 45’ I Večer z Milo Kačič – Senzorium, Festival Ljubljana, SNG Drama Ljubljana I

19.00 I Tribuna na VO I 1h 50’ I U. Syha Zasebno življenje – SNG Drama Ljubljana I

20.00 I ŠTUK I 40’ I Improvizacije – AGRFT Ljubljana I I ŠTUK I 1h 10’ I Večer kratkih zgodb Edgarja Alana Poeja – AGRFT Ljubljana I

21.00 I Stara dvorana/tribuna I 1h 20’ I P. P. Pasolini Amado Mio – Slovensko mladinsko gledališče in ŠKUC I

23.00 I Amfiteater II. gimnazije I 1h I J. Rusjan in izvajalke Škrip orkestra – Gledališče Glej Ljubljana I

»Z mano se je usoda poigrala tako, kot nikakor nisem mogel slutiti takrat, ko ste v meni videli drugega Byrona, jaz pa v sebi prihodnjega ministra za neke posebne zadeve in Krištofa Kolumba.«

»Jaz sem zvon in vi ste zvon, razlika je samo ta, da jaz udarjam nase sam, na vas pa udarjajo drugi …«

Platonov:

dogajanje Ob razstavi 45 let Borštnikovega srečanja 1966-2010

Festivalski Bilten

Kakor je v navadi že nekaj let, bo tudi letos vsakodnevno izhajal Bilten, ki bo ažurno poročal o celotnem dogajanju na festivalu. Vsebinsko bodo Bilten bogatili študentje ljubljanske Akadem-ije za gledališče, radio, film in televizijo (Rok Andres, Tereza Gregorič, Mojca Ketiš in Anita Volčanjšek) in študentke mari-borske Filozofske fakultete (Viktorija Aleksovska, Nina Ditma-jer, Vita Zgoznik). Lektoriranje bo prevzela Ines Voršič, mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Program bo potekal vsak dan med 17. in 18. uro na različnih lokacijah:

Ko kipi oživijo1 15. 10. Pri kipu Jurčiča (ob mariborskem gradu)2 16. 10. Prežihova ulica (pri III. gimnaziji)3 17. 10. Slomškov trg4 18. 10. Slomškov trg

Sodobni romarji 5 19. 10. Lent6 20. 10. Rotovški trg7 21. 10. Gosposka ulica 8 22. 10. Mestni park

Ko kipi oživijo

9 23. 10. Med gradom in Astorio

3 4

8

6

7

5

1

92