balade in romance - cloverleaf-mall · pred vrati tá kmetiãev krik … in v roki glavó krvaveão...

BESeDABALADE IN ROMANCE

1

Anton A‰kerc

Baladein romance

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Anton A‰kercBALADE IN ROMANCE

Po izvirni izdaji iz leta 1890ZaloÏba Ig. pl. Kleinmayr &Fed. Bamberg, Ljubljana

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-103-7

[email protected]/beseda


3

Va‰ka lipa

V dolini za tremi gorámi,Na sredi slovenske vasí,

Na sredi med bélimi hramiTam lipa ko‰ata stojí.

Kakó se ponôsno vzdigujeNad tihoj zagôrskoj vasjój!

Mogoãno v okróg raztezujePrijazni dom sénãnati svoj.

âegáva je roka vsadílaIn kdaj jim tó svéto drevó?

Va‰ãanom tá vest se zgubila,Îiveãih ne pómni nikdó.

Îiveãi pozábili davno.Le Jo‰t, ki je lani zaspál,

O lipi istórijo slavno —On sám jo je dobro ‰e znal.

Pod lipoj je starec sedéval,Ko mrak se je zniÏal do stréh,

Mladini strmeãi prepévalO davno minúlih je dnéh.


4

«Tu doli — dostavljal je ãestoZa gozdom kraj na‰e vasí,

Tam grozne morítve je mesto,Tam tekla juna‰ka je krí!

«Turãínov ko listja in travePrihrulo na na‰o je vas,

Morílo, da v breg iz niÏaveJokú se razlegal je glas.

«In vas poraziv‰i divjaliNaprej svojo silno so pot,

Zaklád pa teÏák zakopáliNa poti so svoji od tód!»

«In kjé je zdaj?» — «Túkaj je v jamiPod lipoj bogati zaklád!

A v známenje lipa nad nami,Da pridejo spet ga jemát.»


5

Trijé popotniki

Gredó mi popótniki mladi trijé,po cesti ãez ravno gredó poljé.

Obískala vila je Vêsna na‰ svét,pri cvetu zasájala písan je cvét.

«DeÏela prekrasna!» jo prvi slaví,«Kjé tebi enaka na svetu leÏí?»

Dé drugi: «Preljúb mi, domaãi si kraj,Tí dom na‰ slovenski, na‰ zêmeljski raj!

«·e draÏji, ko zemlja pa tvoj mi je ród,Moj národ, moj národ, ki biva tód.»

In tretji — molãí. A zakáj se solzí?Ból ali veselje té solze rodí? —


6

Stari grad

Tam gori na strmih peãinahZapú‰ãen mi dviga se grad;Br‰lín mu tovari‰ jedín je.A sove so v njem gospodinje,Gospod mu je pisani gad.

Îe veãkrat jaz stal sem na vrhuO divnem razgledu zavzét …A kadar v temine se ãrneZidovje tó staro zagrne,Ne hodil bi gôr za ves svet!

Na vasi zvon jedva naznaniNoãí polovíco na glas:Glej, sobe gradú razsvetlé se,Vse v blesku ãarôbnem Ïaré se,Dnij davnih povrne se kras.

S prijatelji v svetli dvoraniGrof bledi za mizoj sedí;Sedí poleg njega devíca,Objemlje jo vela levíca,Z desnícoj grof ãa‰o drÏí.


7

«Ne boj se!» tolaÏi gra‰ãák jo,«Ne boj se me, krasno deklè!Oh, koj se ti du‰a privadiNa mojem veselem tu gradi,Glej, ljubi te moje srcé.»

In glasna zdravíca zaôriZdaj grofu od drúÏnikov vseh;In divje druhál se grohoãe,Mej njimi pa deva se joãe,In joãe in — sili jo sméh …

âuj, kdó pa tam doli pod gradomRazsaja in kliãe takó?OroÏje mu v rokah se svéti,Nazáj pak jo hoãe iméti —Oj hãerko ujeto, mladó!

A kmalu potihne tam doliPred vrati tá kmetiãev krik …In v roki glavó krvaveãoTam gori pred druÏbo ‰umeãoPokorni prinese krvník …

In va‰ki petêlin zapôje,Da zarja pripelje Ïe dan:Ko trénil bi, blesk ves ugasne,Prikazni izginejo jasne —In grad je spet pust in temán.


8

Slikarjeva slika

«Konãáno! Táke slike ní videl samostan·e v cerkvi svoji stari, odkar blestí ãez plán.»

In ãopiã in paleto zdaj odloÏi slikár,Zrè v sliko, ki obséva jo solnca zadnji Ïar.

«âepràv se drug ti v Ïivih topí sedaj oãéh,Odsév njih vender pravi Ïarí se tudi v téh.

«âepràv zdaj drug oku‰a úst gorkih tvojih med,Rubína njih je vender na sliki téj-le sled.

«âepràv te nímam Ïíve, ponosna deva tí,Podoba vender tvoja pred mánoj zdaj stojí!

«In za slovó enkràt ‰e poljubim naj te zdaj:Oj z Bogom, z Bogom, lépa Madonna, vekomaj!» …

In ‰el po bélem svetu je mladi umetník,DeÏél je novih videl, ustvaril slavnih slík.

A dàsi ga ãastíjo, a dàsi ga slavé,Iz glave in iz srca Madonna mu ne gré.


9

* * *

Stojí, stojí na gori prastàr tam samostán,K molitvi samotarje v njem vabi zvon glasán.

In vsak dan, ko Ïe bratje ostáve boÏji hram,Ostaja pred oltarjem redóvnik Stanko sám.

Zrè v sliko na oltarji, Madonni zrè v oãí,Zamáknen gleda vánjo, sam s sáboj govorí.

* * *

K molitvi v cerkev vabi menihe zvon glasán,Káj Stanko pred oltarjem veã ne stojí tá dan?

Na odru tam mrtva‰kem on v celici leÏí,Preãudna po deÏeli o Stanku vest letí:

Da bil bi, prê, pokojnik sloveãi tist slikár,Ki slikal je Madonno prekrasno za oltár;

Da hodil je po svetu brez vére, brez Bogá,V samôti pa napósled je na‰el mir srcá.


10

Brodník

Mej skalami Sava ‰umí,valóve mogoãne valí,V naróãaj jih Dúnavu tira.âoln ziblje ob bregu se tam,A ribiã mi v njem sedí sám,Na vêslo se truden opira.

«Hoj, starec, kar veslo zdaj v dlánPa jáderno v drugo tam stranâez ‰umno prepêlji nas Savo!âuj, tursko rumêno zlatóPlaãilo bogato ti bó …âe neãe‰ — ti vzamemo glavo!

«Molãita Ïe polje in lóg,Tam ónkraj kr‰ãanski ostrógV neskrbnem Ïe spanji poãiva.Zaviti v pla‰ã temne noãíOgledat poslani smo mí,Kód kleti sovraÏnik se skriva …»

««Ne maram za va‰e zlató!âemú mí paã ribiãu bó?Zastónj vas ãez reko prepeljem.


11

In tudi mi sive glavéJemáti ne bode trebé;Rad va‰im ustrezam poveljem.»»

Îe ãolniã od brega letíIn nese oglednike tri;Veslaje pa ribiã oziraSrpó se v vrténje vodâ,Ki rado se s ãolni igráIn slastno na dnò jih poÏira.

«Res, hrabro srcé ti imá‰,Res, vrl prevozník si tí na‰.Ní tákega blizu okóli!A nas bo pohvalil glavár,Oh, krasen paã ãaka nas dár,Krasnej‰i nas ní ‰e nikóli!»

««Na mestu!»» —dé ribiã krepkó —A vêslo zaÏêne v vodó …««Tú va‰e in moje plaãilo!»»«Bes, djaur!» ‰e krik iz valóv,Iz môkrih je Save grobóv —Potém pa vse tiho je bilo.


12

Svetopolkova oporoka

Rog odméva bojni po Moravi,Po drÏavi kralja Svetopolka.Gospodár pak zvestih MoravánovSam ne vodi hrabrih veã vojníkov,Sam ne suãe meãa nad sovragom,Sam ne proÏi pu‰ic veã iz lóka,Sam ne gleda bojev veã krvavih.

Aj ponosna stólica se dviga,Vélegrad tam slavni na Morávi!V Vélegrada sredi krasen dvorec,V dvorci zlata králjeva sobana.Zadnje Ïarke Ïe po‰ilja solnceSkozi ôkna v zlato tó sobanoIn obseva póstelj dragocéno,Kjer poãiva bolni kralj moravski,Kralj moravski, Svetopolk mogoãni.Tríje so pri njem sinovi zbrani,Tríje: Mojmir, Svetopolk in Zóbor;Zapustili boje so krvave.Slu‰at pri‰li so iz ust oãetaZa slovó si opomine zadnje.


13

Glej, in vspnè se jim kraljevi oãa,Ozre v svoje se sinove mladeZadnje zbere ‰e moãí telesne,Pa besede govorí jim táke:

«Vsprími Bog vas, oj sinovi moji,Deca moja, nade moje sladke!V Vélegrad ste sveti sèm prispéli,Pa krog mene ste se vérno zbrali,Da pozveste zdaj mi — oporoko.O, da vam bi moji zadnji glasiv du‰o segli in srcé globôko,Da bi svoje vam besede zlateVdolbsti mogel, ko kipárja dlétoârke vdolbe veãne v trdi marmor! …Z bójnega ste polja ví prispeli.Arnulf tamo bráti se z Arpádom,Kralj kr‰ãanski brati se s pogánom —In zakáj, ker nima ure mirne,Dókler Ïêzlo moje na MoraviKrepko druÏi Slávine sinove! …Mesta na‰a zdaj pustó‰e Franki,Po deÏeli pléni Arpad divji —Huj‰i hãejo priti ‰e sovragi!Ali, ãujte me, sinovi moji,Pómni, Mojmir, Svetopolk in Zóbor:Naj je vrag va‰ zvitej‰i od Frankov,Naj je ljuãji od Arpádov ljutih,Naj pridêre od veãérne stráni,Naj od juga toplega privreje,


14

Naj, odkoder solnce zlato vstaja:Vse oroÏje jedno vam premaga —Brátovska je zloga tó oroÏje! …Trí podajem pálice vam ‰ibke;Lahko zlomi vsako roka va‰a —Káj? detínja, pravim, roka neÏnaLáhko pálic téh strè vsako záse.A ãegáva roka jih prelomi,Kadar moãna vez vse tri med sábojV zvezi skupaj veÏe nerazvezni?!âujte, Mojmir, Svetopolk in Zóbor!Va‰e bodi véliko kraljéstvo,Na Moravi véliko slavjansko,Kadar oãa va‰ otide v deÏel,Kjer je Samo, drugi so oãaki!Daste li mi zdaj besedo sveto,Da ljubiti hãete se ko bratje,Mirno bodem se k oãakom vlegel,Mirno spával v svetih tléh domaãih …»

In vsprijem‰i tó prisego sveto,Kralj moravski trudno glavo nágne,Njega silni duh k oãakom ide …

Káj se ôri po Morávi ‰irni,Po drÏavi kralja Svetopolka?Rog je bojni, ki takó odmeva.Po ravninah in po gorah kliãe.Je li sóvrag od veãérne stráni,Ali pri‰el je pretèã od jutra?


15

Je prihrul li s séverja v Morávo?Ali z juga je sovraÏnik kruti?âuj, iz temnih razvalín stolíãnih,Velegrajskih podrtín otoÏnihDuh odgóvor pôje nam zamólkli:«Ni sovraÏnik tujec nas pokônãal,Nego vrag je ljuti iz oãine.Brat je zoper brata pest zavzdignil,Mojmir pest je dvignil zoper brata,Svetopólka in Zobórja besno,Rodna kri med sáboj se proganja!Iz srcá so vrgli oporóko,Oporóko Svetopolka kralja!A pokóra klete té grehôteVnukom bo ‰e pôznim — tujãev jarem!»


16

Poslednje pismo

«·est dolgih mesecev Ïe bó,Odkar odtód je vzel slovó.

«In njega le ‰e ní domú,O njem ní pisma, ne glasú.

«Oj ljubi moj, oj Ïenin moj!Mar veãno traje divji boj?»

Na pragu déklica stojí,Po vasi po‰tni rog zvení.

«Ima‰ kaj, po‰tar ti, za mé? »««Bó, mislim, pisemce za té.»»

In drobno pisemce ji dá,Tó pismo pêãat ãrn imá.

In bêre, bêre pismo tó —Ne gré, kar bêre, ji v glavó.

«Kdo drug ‰e v list pogledaj mi,Káj v njem stojí, povédaj mi!»


17

In sêstre, bratje, cela vasIz lista brali tá so glas:

Da krogla privr‰éla je,Pa ga v srcé zadéla je! —

In slu‰a poroãílo tó —Ne gré, kar sli‰i, jej v glavó!

Na prag zahaja dan na dan.Ko po‰tar trobi v rog glasán.

Po pismih pra‰a iz vojské,ãe ktero nosi njé imé. —

Paã mnog in mnoga list dobí,A zánjo, zánjo veã jih ní!


18

Anka

Gré po stezi ãez poljé zelênoAnka mlada, déte zapu‰ãêno.Kovãeg láhek nêse mi v levíciSolze z desnoj bri‰e si po lici;Joãe milo mi siróta Anka,Stoãe milo, toÏi brez prestanka:«Oj, cvetíce, sreãne vé sestríce,Jasno vedno vam je lépo lice;Jad nobeden srca ne pretresa,Solza vam ne kane iz oãesa.A gorjé mu, kdor od dóma móra.Kdor na dómu nima veã prostóra.Komur star‰e v hladni grob dejáli,Kogar kruha sluÏit so poslali!RoÏe poljske, dejte razodéti,Káj siróte delamo na sveti?»

A cvetíce cvêtejo, di‰íjo,Anki mladi ne odgovoríjo.

Stopa dalje po stezíci Anka,Ból premi‰lja svojo brez prestanka;Ptici vsaki Ïalost svojo toÏi,Ptici v grmu, ki veselo kroÏi:


19

«Káj vam pravim, pevke moje mile,Káj vesele bi paã vé ne bile!Skrb vam níkdar srca ne pretrésa.Solza vam ne kane iz oãesa.A gorjé mu, kdor od dóma móra.Kdor na domu nima veã prostóra,Komur star‰e v rani grob dejáli,Kogar kruha sluÏit so poslali!Pa mi, ptice, dejte razodéti,Káj siróte hodimo po sveti!»

A veselo ptice Ïvrgolijo,Anki mladi ne odgovorijo.

Ide Anka, pride do potoka,Pak na brvi zaihtí, zajóka:«Pôtok bistri, voda Ïuboreãa,Ból neznana tebi je skeleãa.Kako lahko mi skakljá‰ po polji,Solnce, tema — vse ti je po volji!A gorjé mu, kdor od dóma móra.Kdor na dómu nima veã prostóra,Kómur star‰e v temni grob dejáli.Kruha sluÏit pa siróto dali; —Pôtok bistri, ve‰ li razodéti,âemu paã mi revni smo na sveti?»

Sli‰i voda to ihténje vroãe,âuti solze váse padajoãe,Têãe pôtok ‰umno po livadi,


20

Rêãe pôtok hladno Anki mladi :«Daleã mene pot po svetu vodi,Dosti pôtok vidi, koder hodi,Tó-le vé ti, dèkle, razodéti:Prva nisi — zadnja ne na sveti!»


21

Judit

«Gorjé ti, Betúlija, jutri, gorjé!Zdrobíle te bodo asírske roké.

«In tvoje sinóve poklal bo na‰ meãIn tvojih hãerâ ne bo‰ vídela veã.

«Pa, kar jih na‰ meã ti pomôril ne bó,âuj, vsak nam kot suÏen pokôril se bó!»

Srdít Holofernes takó se rotí,V ‰atóru s prijatli za mizoj sedí.

In ‰ator Ïarí se od tísoã svetílIn miza ‰ibí se od dragih jedíl.

In ãa‰e se zlate od vina penéIn vójvodi lica od vina goré.

Se bolj od ljubezni srcé mu gorí, -UÏíga mu lépa ga Ïídovska hãí!

Îe kúpo do vrha nalila mu jePa sladkimi usti napíla mu je:


22

«Gre‰il je, gre‰íl in razÏalil BogáMoj národ; zató pred tebój trepetá.

«Od bratov in sêster pritêkla sem k vam,Oj, misli skrivnóstne tu v prsih imám.

«A tebi le, vójvoda véliki moj,Skrivnóst razodéti vso hoãem nocój!»

««Na zdravje ti ãa‰o tó pijemo vsi —Najlep‰a si, Judit, za moje oãí!

««·e predno razsvéti nam zarja nebóPremagan sovraÏnik bó s tvojoj rokô!

««Ves tábor zatorej nocój se radúj,Zaveznico svojo spodobno spo‰túj!»» —

In ãa‰e veselo okróg zazvenãé.In vôjvodi vedno bolj lica goré;

In vójvodi vedno bolj srce gorí,UÏgala ga njemu je Ïídovska hãi.

In pámet objéla mu vinska je moã,Továri‰e vzéla mu pôzna je noã.

In Judit se bliÏa — izdajica tá! —Vojvôdi se bliÏa, da — dom mu prodá!


23

Tik njega stojí Ïe, da — vse mu pové? …Gorjé ti, Betulija, jutri, gorjé!

* * *«Na boj, oj továri‰i, sije Ïe dan!In súlice óstre in meãe ob dlán!»

««A kjé nam je vójvoda? Brate, povéj!»» —«V objému mar Ïídovki?» — ««V ‰átor pogléj!»»

«Tam gôri na zidu pa Ïena stojí!»««Glavó Holofernovo v roki drÏí!»»

Hú! grôza napade Asírce in strah.Kakó jih od mesta spodita na mah!

A tísoã za njimi se ôri glasóv:«Bog Ïívi te, Judit, do pôznih rodóv!»


24

Javor in lipa

Od bléde oblít meseãíneNa lazu mi javor stojí,

Sred noãne mrtva‰ke ti‰inevejévje mu ãudno ‰umí.

In listje ‰umeãe se gibljePo vejah skrivnóstno takó …

Ne mara, da v sanjah se zibljeUbógo samôtno drevó!

V‰tric njega tam lipa je v cvetji,Krasnej‰e je nima tá gaj;

O njenem presladkem objetjiOn sladko paã sanja sedáj.

Ne sánjaj o lipi cvetoãi,Moj javor, tvoj sèn je brez nád!

Na véke od ljube te lóãiPre‰írok, predalek prepád.


25

Pevãev grob

Tù torej gomila zdaj tvoja leÏí,Tù torej zdaj srce pokojno ti spí!

Glej, plo‰ãa ‰e kaÏe kamnénaNjegovega ãrke iména.

Paã dolgo Ïe, dolgo je tu pod zemljój!In meni se zdi kot bi bil pred menój:

Ves, kakor mi Ïije in di‰e,Ves, kakor pravljíca ga ri‰e …

Pod célicoj svojoj sedí samotár,Na vrtu sam s sáboj golãí samotár;

âujó ga le roÏe cvetóãeIn ptice po drevji pojóãe.

«Maríji na slavo do danes sem pél,Prepévati druge zdaj pésmi bom jél; —

Vám, ptice, odsléj bom prepéval,Vám, roÏe, srcé razodéval.

«Najlép‰e vas pésmi navaditi ãém,Ki sám je pred brati zapéti ne smém.

In vender jo moram zapéti —Ní móãi je v srci iméti!


26

«Ej skôro, ej skôro me v grob poloÏé,Ob njem se nasêlite ptiãice vé,

Iz srca cvetíce mi klíjte,Gomilo preprézite, kríjte!

«Stoletja pod zemljoj Ïe spaval bom jaz,Nad mánoj pa pésem tó boste taãas,

Vé pevke mi vedno ‰e péle,vé roÏe sladkó jo dehtéle …»

Pa, ko je redóvnik zatisnil okó,Zagrebli ga niso pod Ïivo zemljó;

Sred cerkve so grob naredili,Nánj marmor teÏák poloÏili.

In pésem, ki pél jo je Stanko nekdàj,Kakó bo pri grobu njegovem sedàj

Iz slavãevih grl mu kipéla?Iz ãa‰ic cvetliãnih puhtéla? …

In túkaj gomila zdaj tvoja leÏí,In túkaj zdaj srce pokojno ti spí!

Dà, plo‰ãa na tléh mahovita —Na njej imé tvoje se ãita.

Sred bujnega gaja, ko‰atih drevés,Med pisanim cvetjem tvoj grob je tu vmes!

A v krogu sred gozdne temineRazsúte stojíjo zidíne.


27

Mar vékov vihár je zató sem prihrúlIn zid samostanski zató je razsúl,

Da tvoje le Ïelje bi branil?Da tvojo bi pésem ohranil?

âuj, v glasih stotérih odméva sladkó: —Menihovo pésem paã ptice pojó!

Uhó mi poslu‰a, poslu‰a …Umévati záãne jo du‰a.

Ah, pésem, ta pésem mi znana se zdi …âuj, ko o svobôdi se li ne glasí?

O nádeji paã pokopáni,O zlati svobôdi prodani.


28

Tri ptice

Ptice tri pred ôkno priletéle,Pésmi tri na lipi mi zapéle.Priletéla k meni prva ptica,Káj je péla ptica lastavíca?

«Daleã, daleã mesto tam leÏí ti,Pa za mestom reka se valí ti,Reka ‰irna, ‰umna in deróãa;Póleg reke ribiãeva kóãa.Kadar v veÏi rod svoj nahranjujem,Mnogo vidim ti takó in ãujem.Redko ribiã mi domá je stari,v koãi hãerka njemu gospodári.Slámnat krov je in bera‰ka koãa,Pa je táka roÏa v njej cvetóãa!âesto hãerka sáma gospodári,Oãa ide, v ãolniãi ribari;On odhaja, nékdo pa prihaja,Pa pri hãerki céli dan ostaja!Lép junák je, víte‰ke postave,Poln zlatnine ves od nóg do glaveSablja mu do zemlje se dotiãe —Glej, in dèkle se mu ne odmiãe!Káj odmiãe! za rokó ga vódi,


29

Î njim po izbi gor in doli hodi!Vãasi ôna dolgo Ï njim poséda,Tujec dèkle, dèkle tujca gleda;Vãasi njima zbliÏata se glavi —Bog vé, káj paã ón deklétu pravi! ...Nego ãudo tó ‰e ni najveãe!Vãeraj déte v koãi vzrèm leÏeãe;Déte v zibki sladko se smejoãe —Poleg zibke — ãudo — dekle joãe!Dèkle joãe, dete se ji smeje —Jaz ne morem, Bog vas naj uméje!Ali tujec niã veã ne prihaja,Dèkle samo solzno zdaj ostaja ...»

Pesem svojo lastavíca spéla,Pésem spela, z lipe odletéla.Pa je druga priletela ptica,Káj je pela meni pa seníca?

«Daleã cérkev tam je v mestu béla;Tam od cérkve sem ti priletéla.Ba‰ na ôknu bila sem cerkvenem —Slu‰aj pésem, koj ti razodénem !Nad oltarjem lépa je svetníca,Pred oltarjem lep‰a pa devíca;Z Ïéninom je pred duhovnom stala,Rôko desno Ïéninu dajala.Oh, bogato vzel si je nevesto,Bogatej‰e nima celo mesto!On junák je, víte‰ke postave,


30

Poln zlatnine ves od nóg do glave.In veselo orglje zabuãíjo,In vesele pésmi se glasíjo …âuj! kdó sredi cérkve tam zajoãe?Ej, spoznám jo! — tam iz nizke koãe:Ribiãeva hãi je tam ob reki,Znana mi po lici in obleki. —Îenin tá je nékdaj k njej zahajal,âesto v koãi tam pri njej ostajal!Káj seníca tega ne bi znala!Saj sem veãkrat tam na ôknu stala,Tam na ôknu ribiãeve koãePoleg reke ‰umne in deroãe.âemu dekle zdaj veselje móti?âemu svatom je sedaj na poti?» …

Odletéla z lipe mi seníca,Priletéla tretja k meni ptica;Vrana ãrna k meni priletéla,Káj je vrana mi pred ôknom péla?

«Daleã, daleã reka tam ‰umí ti,Pokraj reke koãa pa stojí ti.Ba‰ ãez reko davi sem letéla,Kaj pa ribiã tamkaj stari déla?S siloj vsòj se starec v veslo vpira,Pa svoj ãolniã proti bregu tira;âolniã tira, hãerko svojo gleda:Hãi v naróãji spí mu danes bléda …Pa ãim bliÏe koãe ãolniã pluje,


31

TeÏe ribiã stari mi vzdihuje:Lahko, hãerka, bi ‰e Ïiva bila,Da v valóvje nisi mi skoãíla …

Pésem svojo vrana ãrna spéla,Pésem spela, z lipe odletéla.


32

Poróka

Stojí tam gradiã bel, stojí;MoÏí se lépa grajska hãi.

Kar róÏica med cveti je,Nevesta med dekléti je.

Sred grada je kapélica,Oj, krasna boÏja célica.

Stojí v kapeli zlat oltár,Pred njim pa zaroãêncev par.

Poroãa ju duhóvnik mlad,Duhóvnik mlad, redóvnik mlad.

«Na veke sreãna bodita,Po jednem poti hodita!

«TeÏkó Ïiví Ïivljenje se,âe ne delí trpljenje se.

«A slaj‰a rádost je srcá,âe isto si delita dva.» —


33

In vênãani presreãni parOstávlja zlati Ïe oltár.

Pa ôna v njega vprè oãí,Pa tiho reãe grajska hãi:

«Bog sám, Bog sám nad nama vé, —A nékaj mi teÏí srcé!»

Pred patra poklekníla je,Odveze izprosíla je. —

«âestiti oãa Vladimir,Zdaj vabim Vas pa na svoj pir.»

««Gospá bogata, to ne gré!Beráã Vas gledati ne smé.

««Bil nisem Tebi mar nekdàj —Pokáj bi svat bil Tvoj sedáj!»»

·e én pogled na njó hladán —Menìh se vrne v samostán.


34

Svetínja

Bogástva ní mogla mi dati,Svetínjo poboÏno samó;

Na glas je solzíla se mati,PreteÏko biló je slovó.

«Svetínjo ná zlato!» je déla,«Zaklád to ãestít je, moj sín!

Od dedov sem jaz ga vsprejéla,Zdaj dajem ga tebi v spomín.

«Domaãe bo‰ kraje ostávil,Med tujimi hodil ljudmí,

Zaklád pa tá moj ti bo právilO domu, kjer mati Ïiví.

«Rodóve bo‰ videl sreãnej‰e,Zemljó bogatej‰o drugód;

Svetínja te spómni: krasnej‰eOd svoje ne najde‰ nikód.

«In ko bi nas tujci grdíli,Domaão nam smé‰ili last:

Svetínja te spómni, sin mili,Da matere brani‰ mi ãast!» …


35

Na glas je solzíla se mati,Ko teÏko jemál sem slovó;

Niãesar imela ní dati —Svetínjo poboÏno samó.

Svetínjo tó hranim jaz vérno,Od matere dano na pot:

Ljubézen za dóm neizmérno,Za dom in nesreãni svoj ród.


36

Celjska romanca

Noã nad Celjski grad Ïe pôzna pada;Kdó na tihem ja‰e mi iz grada?Varno stopa po stezíci vranec,Bréme svoje nese v dól niz klanec.Prismejí se ‰ãip izza oblaka —Lahko vidi‰ ga sedaj junaka.Halja rjava krije redovníka.Redovníka, Ïívega svetníka!Glej v obraz mu, glej tá lica véla!Od solz so paã mu obledéla;Té oãí kot da so brez Ïivljenja;To prihaja, brate, od trpljenja.Od moljénja, svetega bedénja! …

Hitro stopa vranec v meseãíni,Jézdeca Ïe nêse po dolini.

«BrÏe stópaj, kónjiã vranogrivi,BrÏe stópaj kónjiã iskroÏívi!Glej, tam sêlo znano je pred náma;Pohodíla ãesto sva je sáma.Dobro znana ti je hi‰a mala —Kraj vasí tam bova spet obstala:Tebi ovsa za veãerjo dajo,


37

A najbolj‰e meni, kar imajo …Torej spéjva … !»

««Postój, pater Ureh, preslavni Celján,Svetník po deÏelah devetih!

Pri kraljih, cesarjih svetá si poznán.·e bolj pa pri na‰ih — deklétih!

««Dekléta slovénska cvetó nam na ãast,Lepôta njih v pésmih slaví se;

Káj ãuda, ãe v sladko lepôte si past,Ujél paã napósled ‰e Tí se!

««A dèkle iz nas in poboÏni moÏ Tí —KriÏ vêlik, ãuj, nista jednaka:

Mladénke so na‰e rudeãe krví,Po Tebi se modra pretaka!

««A ker si mogoãen, lehkó naredí‰,Da sitna izgine razlika,

Lehkó si za Ïeno potém izvolí‰,âe ktera dév na‰ih Te mika. —

««E, hôdi kar z nami k posvetu takój,Da mô‰ki se dogovorímo!

Pogodbo podpi‰e‰ nam sám ‰e nocój —Popréj Te domóv ne pustímo!»» …

Slu‰a Ureh gôvor stare‰íne,Dobro sli‰i — niã na tó ne zine.


38

V grlu nékaj sapo mu zapira,Plah nekako se okrog ozira:MóÏ stotina straÏi ga va‰ãánov,MóÏ stotina hrabrih Teharãánov!S konja stopi Ureh jim poãasi,Niã ne reãe — malko odka‰ljá si.V sredo méj-se víte‰ki vzemó ga,Pa k Ïupanu na posvèt vedó ga.

Stare‰íne vsi se pokloné mu,Dolgo pismo Ïùpan dá v roké mu;âita pismo rjavi mènih Celjski —Káj li sklênil modri zbor je sêlski?

«Jaz, grof Ureh, grof in knez Celjánom,Vsém Celjanom in okoliãánom;Knez Slovencem in gospod Hrvatom,Nam sosédom, na‰im ljubim bratom;Desna roka kralju gospodarjuIn pobratim turskemu cesarju:Teharãane poplemenitújem,V plemski stan vse selo povi‰ujem —Ali, kakor se po na‰e reãe —:Modra kri po Ïilah vsém naj teãe!V grbu dvoje zvezd jim svéti jasnihZa spoménik njé oãíj prekrasnih;Zvezd srebrnih dvoje v grbu svétiZa spoménik lépi Margareti,Ki je kriva, da Vam plémstvo da seZa sedaj in za vse veãne ãase!» …


39

Gleda Ureh stare‰ine srénjske —Ej, prejake so pestí slovénske! …Tiho séde, s ãela pot obri‰e,S svojoj rôkoj pismo jim podpi‰e;Podpisav‰i — jo domóv popi‰e.

Teharãani pa, junaki zviti.Dan dana‰nji ‰e so plemeniti.


40

Balada o potresu

Prapóri vihrajo, zvonôvi pojó,Procésija dolga se vije,Peváje, moleã litaníje;

In péva in moli in prosi takó:«O ãuj nas, Bog, v sveta nebesa,Obváruj nas potrésa!»

«Svetníki, svetníce, usli‰ite nas,Prijátelji vsi nad zvezdámi,O bèdite vérno nad námi!

K vam vsplavaj molitve goreãe naj glasIn k tebi, na‰ Oãa, v nebesa —Obváruj nas potresa!

«Uslí‰anja vredni, oh, nismo paã mi;Usli‰anja vredna jedinaNedolÏna je na‰a mladina.

Njé pro‰nja, preblaÏeni, k vam naj kipí,Njó slí‰i, Bog, v svoja nebesa —Obváruj nas potresa!»

Prapóri vihrajo, zvonóvi pojó.Procesija v cerkev se vijePoboÏno moleã litanije;

In staro in mlado prepeva srãnó


41

In pésem se ôri v nebesa:«Obváruj nas potresa!»

In orglje mogoãno s korú zabuãé,In ma‰nik v ornatu ma‰uje,Presveto daritev daruje;

On z národom moli, ne moli za sé,Goreãe vzdihuje v nebesa; —«Obváruj nas potresa!»

«Kraljíca svetníkov, o ãuj nas, o ãuj!Devíca brez gréha spoãéta,âuj, romarjev kliãe te ãeta!

Tí na‰e vzdihljáje Sinóvi darúj,Gôr nesi jih v sveta nebesaObváruj nas potresa!»

In órglje buãíjo in pevci pojó,In ma‰nik ves v zlatu ma‰uje —Podzémeljski grom se zaãuje! …

Madonna v oltarji se zmaje moãnó …Zamólkel krik ãuje‰ v nebesa:«Obváruj nas potresa!»

Vse tiho? — Kjé cérkev? … Glej, zemlja zijá!Iz brêzdna ‰trlé podrtíne …Vse tiho na dnu globoãine?

Ne! — Glasno mrliãi vpijó do Bogá,Tisóãi kriãíjo v nebesa:«Obváruj nas potresa!»


42

âa‰a nesmrtnosti

«Kadar ob smrtni uri du‰astopi ãloveku do grla..

Kdó mu ponudi ãarovne pijaãe,da bi ga otél!…»

Koran, sura 75

Turban písan diãi rôso glavo,Dama‰ãanka mu visí ob boku;Knjiga sveta je pred njim odprta, —Koran ãita mladi Abduraman,Koran ãita, suro ba‰ o smrti,In o smrti in Ïivljenji veãnem.Svétel dan mu sije skozi ôkno,Krasno jutro v izbo se smehljá mu,Jasno jutro, déte vesne mlade,Ali v du‰i jasno ní kalifu.TeÏke misli misli Abduraman! …«Smrt! Îe zopet duha obletava‰,Ve‰a ãrna, misel nevesela?Smrt? Umréti! — Moram li umréti? …Allah, v srci vÏgal ti ãut ljubezni,Glavi vdihnil si modrósti dúha,Meã oblasti dal si roki moji!Glej, kakó naj loãim od ljudíj se!


43

VeÏe nánje me ljubezni spôna!Glej, kakó naj misliti prestanem?V duhu nosim svet in — tebe, Allah!Glej, kakó naj z meãem se razstanem!Najzvestej‰i mi je on tovari‰ …»V teÏkih mislih je kalif kordóvski!V teÏkih mislih tri pozove k sebi:Zove k sebi Hákima, zdravníka,Zove k sebi Sófra, ãarovníka,Zove k sebi dervi‰a Ra‰ída.

Stopi prédenj prvi, Hakim, leãnik.

«Ní li léka zoper smrt na svéti?âemu duh nam, ãemu véde bistre? —Mora biti — veãno ãem Ïivéti.»

««Jasni emir, solnce zemlje ‰panske!Sreãen, sem, da smem pred táboj stati.Moã veliko ima znanost na‰a,Ali, vsakdo veãnosti ní — vreden!..Tí nastrézi si v kristalni ãa‰iRôse v polji, predno solnce vzide,Stôpi v rosí bíserjev mi morskih,Píj pijaão mojo jutrov sedem …Veãno Ïível bode‰, emir jasni!»»

Jedva svita dan se nad Kordóvoj,S ãa‰oj v roki spe kalif iz mesta.V polje ide, predno solnce vzide


44

Rôso streÏe v ãa‰o si kristalno.S polnoj ãa‰oj v grad nazáj prispéje,VrÏe vánjo bíserjev pe‰ãíco,âaka, ãaka na ãarovno pitje,Ali bíser ne stopí se v rôsi!

In Ïe stopi prédenj Sofer slavni.

«Svétli emir, mosleminov díka!Neumrlost dati ãé ti Sofer.Mnogo more véda res zdravni‰ka —Vse premore véda ãarovní‰ka.Alkimíja, sveta véda na‰a! —Glej je ãa‰e, ki nesmrtnost daje!Píj zdravilo njeno ãudodelno.Píj zlató, v tej ãa‰i raztopljêno —Píj iz kupe moje si nesmrtnost!»

««Sám poskúsi jo popréj, pijaão,Nágni krepko, Sofer moj uãeni!»»

«Svétli emir, ãa‰a tá ní zámeTí jedíni...!»

««Sám poskúsi prvi!Dej, da vidim pitja prej uãinek!»»

Dvigne Sofer kupo k ustnom svojim.A kalif nad Sofrom dama‰ãanko.


45

«Glejmo, je li pitje tvoje pravo»» —Abduraman mu odrobi glavo.

Stopi prédenj stari Ali Ra‰id:

«Najmodrej‰i si v Kordóvi, sérec?E, povéj mi in skrivnóst razjasni:Ni li leka zoper smrt na sveti?Mora biti — veãno ãem Ïiveti!»

Dvigne roko stari Ali Ra‰id,Dervi‰ stari v halji siroma‰ki,Siva brada mu do pasa pada, —Dvigne desno pa kalifu reãe:

«Léka i‰ãe‰, mladi Abduraman,Léka rad bi, ki nesmrtnost daje.Pil zdravilo, ki ti veãnost daje?Iskal leka tákega pri vraãih,Iskal Ïe si ga pri ãarodéjih —Prevarili pa so vsi te kruto …Sám imá‰ jo ãa‰o ãarodejno,Sam narédi pitje si nesmrtno!âa‰a tvoja je — Ïivljenje tvoje!Sám napôlni z veãnosti jo lékom!âa‰a tvoja je Ïivljenje tvoje.Vlivaj vánje vsak dan déla dobra,Dela slavna za rojake svoje,Za rojake in za domovino!Zléga ãina pa nì jedna kaplja


46

V ãa‰o níkdar ti ne káni toto!Prej ne néhaj vlivati v posódo,Dokler polna tista ní do róba,Dokler polna ãisto ní do — groba …Truplo tvoje paã strohní v gomili,Ali ãa‰a tvojih dél ostane!Národ tvoj bo píl iz ãa‰e tvoje,S pitjem njenim bode se napájal — —V délih svojih Ïível sám bo‰ veãno! …

Knjiga sveta je pred njim odprta.A ne ãita mi kalif korána,Zre za starcem, kteri ba‰ odhaja,Zre za njim, sam sebi si ‰epeãe:«Tá utegne ãa‰a biti prava,âa‰a tvoja, modri Ali Ra‰id.»


47

Zimska romanca

«Pet mesecev?! … Do maja se mi zdí,Ko kuriti nehámo Ïe peãí …

«Saj veste, kaka moã je lépe Ïene.Jaz ljubil njó sem, ôna, ôna mene.âe vrabec smé iskati si druÏíce,Kdó to ãloveku braniti bi kanil?No, náma zákona ní nihãe branil.Naravne, pravijo, so tó pravice. —

«Ljubezen bila vsa je dota njena,Jaz njej dal kos sem svojega — iména! …Gospod sodník! Prijétno tu pri vas je.Ej gôrka peã, ej ljuba ti toplota,Ko godci gódli bi okróg Ïivota!A druga péla v koãi tam pri nas je.Ko zdaj-le brílo je krog prhle koãe,Na ôknih led je vence víl cvetoãe.Na smrt je bolna ôna mi leÏala.Ki ãrvom laãnim je Ïivljenje dala.In jaz domá, gospod sodník, brez dela;Brez dela pa nas jeden nima jela …Odrvení, okamení Ïe s ãasomâloveku srce v revnem tem Ïivljenji,In v borbi tej za kruh in v tem trpljenji:


48

A bêde na‰e odoléti glasomVeã mogel nisem. Planem tjà na grad!«Otrôci zmrznejo mi v jedni uri,Drv prosim malko, da se peã zakuri!»

««Ha, ãe jih zebe, pa gredó naj spat!»»

«Gospod premilostni, pa prosim kruha!» —««Beraãem tu ne peãe se, ne kuha.»»

«Obleke stare bode morebiti,Da mogel deco golo bi pokriti» —««Pobêri se!»»

Ostavil bil sem grad —In tisto noã sem moral biti — tat!In «greh je krasti», rekla mi je mati,Pokojna mati — Bog ji náuk plati! —

Srcé imate, sodni ví gospód!Usmílite ‰e mojih se sirót!Da moji ne bi tó, kar jaz, postali,Da ne gre‰ili bi in ne jemáli:·e moje dajte z mánoj vred zapréti,Da jesti bodo mogli in se greti …

Ej, draga peã, preljuba ti toplota,Tu godci godejo okróg Ïivota.A zunaj tam kakó spet s snegom mêteIn v divjem plesu vihra suãe pête!


49

Kristus in Peter

Vzvelíãar in Peter po svetu hodila.Po svetu hodila, nevedne uãila.Pa gresta mi nekega dné obáPo véliki cesti takó samá.Za gôre Ïe solnce je správljalo se,Od griãev, vr‰íãev poslávljalo se.Poãasi korakata móÏa ãastita.Globôko zami‰ljena ne govorita.Globôko zami‰ljena — ne! — to se pravi:Zami‰ljen v resníci bil sám je Gospód,V tlà gledal in gledal je celo pot,Bog védi, kaj mu je hodilo po glavi!O! Peter bi zdavnaj Ïe rad bil golãal,Z velikoj teÏavoj je tih bil in molãal(Ker, kdor veliko in rad govorí,Ne misli globôko — izku‰nja uãí),Beseda mu ba‰ je na konci jezika:Pred njima prikaÏe se ãudna slika!V dnu jarka globôkega, tik pri cestiKmet leÏal je vznak in v nezavesti.«Hè, klada pijana, zmézi se, zmézi!»Zadêre ·entpeter se v sveti jezi; —«Domóv! mar niã se ti ‰e ne mudí?Brez olja je starka domá in solí!»


50

A Kristus ·entpetru s kazalcem pomigne:«Pomágaj, da reveÏ na noge se vzdigne!Sók trsov moÏá paã je malko ukánil,Dosléj se ‰e ní bil nikól upijanil,No pô‰ten je sicer in dobra du‰a …»·entpeter strmèã te besede poslu‰a,In, hoãe — noãe, do prvega praga —Pod pázduhoj kmeta vodèã, pol nosèã,Pod pêzoj rojaka se dobro potèã —Vzveliãarju spraviti ga pomaga.

Pa gresta po cesti zopet napréj,Kdó jima naproti prihaja? — glej!Beraã je ostuden, poln gnilih gób,Îiv mrliã, ko svoje dní modri Job.A glej, Vzveliãar se jadniku bliÏa:«Oh, brate nesreãni!» srãnó ga pozdravi —S poljúbom bolníka pri priãi ozdravi.·entpeter se ãudi, od ãuda se kriÏa.

Pa gresta po cesti béli napréj,Kdó jima naproti prihaja? — glej!MoÏ svetega lica, v obleki bogati,Na prstih se prstani bliskajo zlati;In glej, Ïe od daleã se jima odkrije,«Hosána, sin Davidov!» skoro zavpije …««No vender Ïe jedenkrat — hvala Bogú!»»Oddahne si Peter — ««biló ni mirúOd sitnih pijancev in postopáãev,In gnusnih in gobovih samih beráãev;


51

Zdaj prvi nas sreãa moÏ pô‰ten in pravi!»»In Peter neznanca spo‰tljivo pozdravi.A Kristus? — popotnika ‰e ne pogléda!In nála‰ã od njega obrne se v strán,Ko mimo gré tujec ves sladek, skesán —Za Petra spet nova uganka — sevéda!

«Kakó pa, da téga prezira‰? Povéj!»

««Na ustnih tá ãlovek paã nosi Jehôvo,A srce le Mámona moli njegôvo,O, Peter! tá svetec je — farizéj.»»


52

Boj pri Pirotu

(Dné 28. novembra 1885. l.)

«Kralj, igra je na‰a zgubljêna,Udal se je, pal je Pirót …

Premagana vojska je srbska,Bolgár na bojí‰ãi gospód!

«Bolgár, gospodár Ïe v Pirotu,Ko pi‰ privihrá nam ‰e v Ni‰; —

Ní varno veã tukaj za tebe,Hoj, bolj‰e, da kar ubeÏí‰!

«I v Béligrad, — v srce oãíni —Pridêre pobedni mejá‰;

Îivljenje in krono kraljévo —Bojímo se, da zaigrá‰!»

Ném slu‰a vest grôzno kralj mladi,Pred licem mu dela se mrak …

A ranjencev prvih dovêdeMu s polja krvavega vlak

Pomiãejo toÏna nosilaPo ulicah Ni‰kih se tam,

Spo‰tljívo mnoÏ ranjence gleda,Mej mnoÏicoj kralj je sám.


53

In k prvemu kralj se pripógne:«Za mene zdaj, jadnik, trpí‰!

Naznani poslednjo mi Ïeljo,Zgodí se ti, ãesar Ïeli‰.»

««Ob Móravi oãa moj stariTam spet mi je stopil na prag,

In s praga se v daljo ozira,Dohaja li sin Ïe mu drag?

««Zastónj oãa hodi me ãakat,Zastónj si napénja oãí;

Uglédal ne bôde veã Marka —TolaÏi, tolaÏi ga Tí!»»

In drugemu deje vojaku:«Bil bôrec si hraber vsegdár!

Naznani poslednjo mi Ïeljo,Izpólni jo tvoj gospodár.»

««Tjà h koãi ob Drini deroãiZdaj plavam ãez dól in goró,

Otrôke in Ïeno cvetóãoPoljubit, objét za slovó.

««Brez mene kakó naj Ïivíjo?Glad jih umorí in peãál …

Siróte izróãam zdaj Têbi,Tí bódi jim oãa, o kralj!»»


54

Pripógne se k tretjemu v krvi:«Boríl si se hrabro, sin moj!

Naznani poslednjo mi Ïeljo,Izpólni rad kralj ti jo tvoj.»

««Nì Ïena ljubeãa, nì decaNe ãaka na mene domá;

Pogre‰al ne bode me nikdo,Ko s tega izginem svetá.

««Umréti, ãim prej dotrpéti!Jedino tó zdaj-le Ïelím; —

Káj rana na prsih tu smrtna!Oh, huj‰e jaz rane trpím.

««Sramôta bolí me, sramôta,Da Srbu zdaj Kajn je imé …

Da národ moj, bratomorílec,Krvave zdaj nosi roké.

««A, kralj moj, ko smrt me poljubi,Zakliãem, da ãul bo ves svet:

Kdor brata mi ‰ãuje na brata,Tá bodi — tá bodi proklét!»»


55

Solus

PremoÏenje vse delí ubógim,Vse bogastvo svoje sveti Solus.Môre du‰ne ãè se iznebiti.Le Bogú, le njemu ãè sluÏiti.«Pridite, vi reveÏi, prosjaki,Zapu‰ãeni, laãni siromáki,Pridite, za vse bo vsega dosti,Solusovi vi odsléj ste gosti!»

Vsak dan s praga Solus revne kliãe,v sak dan truma njih se mu primiãe;Té napája, ónim kruha reÏe,Z Ïitom tukaj, z mesom tam postreÏe.Bôsi, nagi pritekó beraãi,On obuva jih in jih obláãi.Ko najveãe so pred hi‰oj gneãe,Ves denár med njé svetník pomeãe.«Hvala nébu! zdaj si brez vse teÏe.Du‰a, niã te veã na svet ne veÏe.Hi‰a, polje, vrti, stoj! in logi!Dà, ‰e tó — vse va‰e je, ubógi!Ní po‰têno trebuh svoj gostiti,Ko tvoj sosed mora se postiti.»Sam pri sebi sveti Solus pravi,


56

Pravi, dedov svojih dom ostavi.Brez bogastva vsakega, brez dóma,Káko láhko se po svetu róma!Roma Solus ko beraã okoli,Boga hvali, za darilce moli;Pak iz jedne v drugo cerkev hodiIn v nebesa du‰o svojo vodi.Zlato, srêbro nísta mu na poti,Mamon trohli, tá ga veã ne moti.In ãedalje bolj se posveãujeIn poboÏnik vsak dan ‰irje sluje.«Sveti Solus!» kliãe pe‰cev tropa,Ko po cesti rômar mimo stopa;«Sveti Solus!» pravijo va‰ãani,Ko priróma k njim popotnik znani;«Sveti Solus!» srénja vsa ‰epeãe,Kadar v cerkvi moli on goreãe.

Tó svetníka jame Ïalostiti,Îalostiti, tiho togotiti —·e ljudíj se treba iznebiti!

Ide Solus, ide v kraje tuje,Glas ãlove‰ki kjer se veã ne ãuje.Vsemu svetu ãè se izognítiIn napastim njega vsem uíti!

Dolga vije Ïe za njim se cesta.Vse za njim tam: sela, trgi, mesta.


57

In za njim tam svet je z buãnim hrumom,In ljudjé so s svojim vsédnjim ‰umom;Tam za hrbtom zanke in zmotnjave,Tam pastí so vse in izku‰njave …Vse za njim — na veke! …

Dlán nad ãêlo!Sóle, ôzri se na rodno sêlo!Ozri se! — Ne? — Ne! Napréj v samôto,Dalje, dalje v gluho tja tihôtoPo neznanih potih, temnem lesi,Ob prepadih, med brlógi …

Kjé si?Kjé si, Sole? — Tiho, vedno ti‰eOkrog njega. Le priroda di‰e.Sôpe krepko, vedno svobodnéje,Dih nje sveti mu naproti véjeIz ogródij silnih, veliãajnih,Iz ogródij njenih veãnih, tajnih. —Kako lahko tukaj je moliti,In moliti in Bogú sluÏiti!Izpod skale tam ‰umljá studenec,Solus tiho moli roÏni venec;Vrh nad glavoj mu ‰epeãe palme,Ves zamaknen on prepéva psalme;Sveti vzdihi mu iz prs kipíjo,Ko ob zárji ptice Ïvrgolíjo.Izku‰njave ni je tukaj miãne,Od Bogá niã ga ne trga …

Niã ne?Káj zagleda vãeraj sveti Solus?


58

V noãnih sanjah? Ne! o belem dnevi.Praznovaje? Ne, ne! Psalm pevaje.Káj zagleda? — ko iz megle s krajaPred oãmí mu znano selo vstaja.V sela sredi béli se zidóvje —Dà, to ‰irni, krasni dom njegóv je!In, ko da so se odprli zidi,On v sobane prebogate vidi.Oh, z moãjó ga vse neznanoj miãeIn s ãarôbnim glasom vse ga kliãe:«Vrni k nam se, vrni, tukaj bivaj!Vrni se, tu Ïívi in uÏívaj!»Gleda Solus té mameãe krase,Slu‰a, slu‰a té vabeãe glase,Gleda, slu‰a … glej! in spet domá je,Po domaãih tléh se izprehaje;In soséska vsa kakó slaví ga,Vse ga hvali, vse na glas ãastí ga …«Majka boÏja!» svetec ves se strese —In prikazni v hipu razkadé se.Zbrano Solus peva spet in móli,Z njim priroda moli naokoli.Divja roÏa se tik njega ziblje —Káj nad ãa‰oj vspénja se ji, giblje?Glej, jasnéje se podoba dviga:Lice déve, ki mu kima, miga? …Tudi tí tu! … Solus se pokriÏa,Da napást mu veã se ne pribliÏa, —No zamán; za slikoj druga slika


59

Mimo njega v sencah se pomikaDan na dan — — — — — — — —— — — — — — — — — — — — —

âuj, lovski rog glasí sePo dobravi! Tam, kjer gozd jasní se,Zgrúznen spal pod palmoj je sred laza,Mir sladák mu je sijál z obraza,Mir na veke varen pred napastmi,Pôkoj veder, ãist, ne skáljen s strastmi;Vir ‰umljál mu je mrtva‰ke pésmi,Palmov list je drÏal v roki desni,A na listu ãitali so slova,Ki jih roka pisala njegova:«Vsemu svetu paã u‰el lehkó si —Sêbe nesel sámega s sebó si!»


60

Slovenska legenda

«Odpríte!» pred rajem zaãuje se klic,In nékdo potrka tri krati;

Îe s kljuãi za pasom, veselih lícStojí sveti Peter med vrati.

«Kdó du‰a si boÏja?» jo pra‰a vratár,Od glave do nóg premotrí jo, —

««Slovénec poniÏen, nebe‰ki kljuãár!In v rajsko Ïelím domaãíjo.»»

«Slovénec! Oh, rad Vam verjamem tó.Predôbro paã vam ne godí se;

Zatôrej vsak raj‰i ostavi zemljó,Pa k nam gor ãim brÏ preselí se.

«Iz vsakega najdete tukaj stanúVelikih in slavnih svetníkov,

Iz Va‰ega jadnega pa rodú,Najveã jih je — muãeníkov.

«No, predno Vam ôdprem sveti raj,Prestópiva veãnosti meje, —

Oprôstite! prí nas je tak obiãàj, —Kakó Vam ãestito imé je?»


61

««Slovénsko mi PrimoÏ je Trubar imé,Saj kdo me utegne poznati …»»

«Îe dobro!» ·entpeter mu reãe smejé,«Poãakajte tukaj pred vrati!»

* * *Îarí se dvorana nebe‰ka, Ïarí,

od bajnih leskeãe se lúãij;Pred svatov nebe‰kih sijajne redí

Ustopi ·entpeter s kljuãi.

«Iz solzne doline tuj gospodNa pragu je na‰e hi‰e,

Poprôsil poniÏno me je za vhod,A PrimoÏ Trubar se pi‰e.»

««Káj? Trubar!»» vladika Tekstor dé,««Kakó? PrimoÏ Trubar ste rêkli?

Îiví li ‰e tá do dana‰njega dné?Ní zdavnaj Ïe zgôrel v pêkli?

««Po vsej domovini vam nékdaj razpélBil vraÏje je svoje mréÏe,

Ovãíce mi vse poloviti je htél —Gospôda gotóvo to vé Ïe.»»

«KriÏ boÏji! Slovénski Luter je tu!»Bolestno ‰kof TomaÏ Hren vzdahne,

«·e tukaj ne bode pred njim mirú?!Na dnò víc nazáj naj se pahne!


62

«Pripeljal nemara s sebój cel sodSlovenskih je Svetih Písem;

Peãí bil sem kúrit dal Ï njimi povsód,Vseh mogel dobiti nisem.» —

««Pomislite, »» Slom‰ek se oglasí,««Pomislite, sveti oãetje!

Kar PrimoÏ na zemlji veã ne Ïiví,Pretêklo Ïe tristo nam lét je.

««O véri njegovi ní bilo sledúV Slovéncih o mojem ãasi.

Predlágam, da raj se otvóri moÏú,Da brat na‰ zasluÏni se spasi.

««V jeziku premilem on prvi iz vséh,O, ãujte! nam knjige je pisal!

In gréh, ki uãinil ga bil je, gréh —Spokorniku Bog ga je zbrísal …»»

Joj! bil vam prepír in spor je na tóPo celi slovenski strani,

·e drugi zaãeli nastavljati soUhó radovedno rajáni.

Z Jerónimom sveti A vgu‰tínSmehljáje se tam pogovárja,

S Kvirínom ‰epeãe ‰kof Viktorín,Kazáje na Petra, vratárja.


63

Metódiju papeÏ NikolájSladkó se na glas poróga:

«Nò, brate moj, sli‰i‰ in vidi‰ sedàj,Káj tvoja slavjanska je zloga?» …

In angeljci zlati okróg letajoãS perútmi delajo veter …

Pri vratih brez sape, osúplo zróã,Ko v tléh ukopán stojí Peter.

«Mir!» — ãuj, s prestola svojega BogZdaj glas svoj svarilni povzdigne,

Slovence takój potolaÏi okróg,Vratárju z rokój pomigne.

«Do danes va‰ Trubar je v ôgnji pripetZa greh se svoj óstro pokôril,

Od danes naj tukaj bo z vami vrédZa tó, kar je dôbrega stôril.

«Ker v va‰em jeziku vas prvi uãílMoliti je, psalme péti,

Zdaj veãno me bode slovenski slavíl,Peváje svoj: «Sveti, sveti!» …

In kljuã zaroÏljá in raj odprt,In PrimoÏ Trubar ustópi.

Mej slavnimi brati (paã mnogim na srd!)Bog sesti velí mu na klopi.


64

Pre‰eren, glej, tam mu naproti hití:«Naj bom jaz tvoj prvi ãestitelj!

Iz národne smrtne, stoletne noãíNa delo si prvi buditelj!»


65

Na sedmini

Ne sáma ti, ne sáma ti —Vsa vas se v solzah dnes topí!

Predvãeraj‰njim ‰e ãil in ãvrst,Sedaj ga krije ãrna prst.

Tvoj moÏ bil sicer Ïe je star,Îe star, a dober gospodár.

Bil Ïe je kratkoviden, res,In gluhih malko Ïe u‰és:

No zdrav in jak ‰e korenják,Krepák takó ní starec vsak.

Oj, dober moÏ, predober moÏ!·e dolgo pómnila ga bo‰.

Sám pravil nam je ãestokrat,Kakó imá te srãno rad.

«Mladí se vek Ïivljenja moj,Odkar porôãil sem se Ï njoj.


66

«Cvetoãa ôna, vél Ïe jaz,Pri meni paã ní kratek ãas. —

«In vender, vender ljubi me,In zvesto hrani mi srcé!

«Zvestôbo njé poznate vsi —Nobén je fant ne preslepí …»

In zdaj je v grobu dobri moÏ,·e dolgo pómnila ga bo‰!

Luã veãno Bog mu skoro daj,In veãni mir in sveti raj!

Lehkó bi Ïil ‰e dôkaj let,Prenékter dal nam moder svet.

Kak naglo ga je vzéla smrt,Odnesla ga na tihi vrt!

Bog vé, Bog vé, kako je tó?Kdó sóditi si upa, kdó? —

On star, a mlada, Ïiva tí —Takó paã veãkrat se zgodí!

Oh, dobra du‰a, po‰tenják,Spo‰tôval ga iz nas je vsak.


67

Izpíjmo ãa‰e polne zdaj,V spomín njegov vsak pije naj!

Kozárec vsak naj bode súh,Da mir njegov imel bo duh!

Da kdaj ne pride plá‰it te,Nocój ‰e morda strá‰it te!

Udova le izpila ní …Kaj ti obraz takó bledí?

«Ne vidite pri vratih ga?Kaj neki v roki tam imá?»

««Ne vidimo niãesar mi,Paã varajo te le oãí.»»

«Kakó je bled, kakó je bled! …Moj moÏ?! … kaj vraãa se na svet!

«Kaj neki svéti se mu tó?A! — kupo mi drÏí z rokô!

«In v kupi môten je napój,Pijaãa kalna, sôprog moj!»

««Ne vidimo niãesar mí,Paã varajo te le oãí.»»


68

«In zdaj iz ãa‰e piti ãè,Îe nese k ustnom jo, gorjé!

«Ne píj, ne pij tegà, ne pij!V kot s kupoj, da se razdrobí!

«Gorjé! — Izpil je vse do dná …Kakó teló mu trepetá!

«Gorjé, gorjé! Ti pil si smrt,âuj, v grlo si izlil si smrt!

«Saj nisem natoãila jaz,Nalil ti ón je tisti ãas;

«Ko tebe ní biló domá,Bilà sva Ï njim samá, samá.

«Rokó ovíl okól vratú,V uhó ‰epêtal mi medú.

«Pri‰èl je bil sosédov sin,Prinesel ãudnih tekoãín.

«Srcé je meni preslepíl,A tebi v kupo smrti vlil! …

«Ne vidite li tam-le ga?Kakó teló mu drgetá!


69

«Kakó si bled, kakó si bled!Moj moÏ! — Káj vraãa‰ se na svet?»


70

Napoleonov veãer

(1810. l.)

Hej, to je god vesél nocójV Ljubljani pri mar‰ali!

Kdó ‰teje goste, ki pri njemSo v dvorci se sestali!

âast, uãenóst, bogati svet,Lepôte Ïenske pêstri cvet

Slavé Napoleona.

Mar‰ál Marmont, to moÏ je vrl,Francoza slika Ïiva;

S ‰ampanjca polnoj kupicojOmizju, ãuj, napiva:

«Fraternité, égalité,Egalité in liberté —

Tó geslo bodi na‰e!

«Vam, gostje slavni, ãa‰o tóNa zdravje naj izpijem,

Ponosen sem in sem vesél,Da med Ilirci Ïijem;

Bog Ïívi na‰o stólico,Prekrasno njé okólico,

Bog Ïívi vso Ilirsko!»


71

In «vive la France!» zaôrijoNavdu‰eni glasóvi;

Zvenãé kozarci, se praznéIn — pólnijo se novi;

S strun marseillaise pev zvení,A z gôdboj, petjem se vrstí

Zdravíca za zdravícoj.

«V imeni cerkve: Vive l’empereur!»·kof Kavãiã kupo dviga,

«Neveste Krista ne teÏíNobena zlà veriga»; —

««·e dolgo bivaj prí nas dnij,Mar‰alov nam najmil‰i Tí!»»

Napiva maire ljubljanski.

Trgóvec Môl: «Francozom ãast!Kupãija cvête na‰a.

Odkar mej nami bivate»; —Pek Testiã se ogla‰a:

«In jaz prodám zdaj hleba veã»; —««Mesá zdaj mesto treba veã, »»Me‰ãán Sekaã se hvali …

Zvenãé kozarci bolj in bolj,Nalivajo se novi;

S Francozom brati se SlovénV ãast Korsike sinóvi.

To slavnosti bo lép opis,Ki jutri po‰lje‰ ga v Pariz,

Vojvóda Dubrovni‰ki!


72

A sredi druÏbe mènih tihNapitnice poslu‰a;

Boj nótranji mu ãita‰ z líc,Káj snuje paã mu du‰a?

Mar rad napil bi, samotár,Ker mirni kot pustí ti cár? …

âuj, zdaj ãè govoriti!

«V imeni svojem lastnem neVzel ãa‰o sem v desníco,

V imeni svojega stanúNaj opustim zdravíco:

V imeni vseh Slovencev tu,V imeni celega rodú

Napoleonu slava!

«V imeni na‰ega rodúIn na‰ega jezika,

Kateremu stoprav od vasâast do‰la je velika:

Izpijem ãa‰o toto vsò —Francozje, vam zdravíco tó

Od patra Valentina!»


73

Svatba v Logéh

Za mizoj sedíjo svatjeIn godci sedé za peãjój;

Hej, to je vesela gostijaV Logéh pri Ïupanu nocój!

Veselo gódejo gódci,Nevesti srcé se topí,

Ne upa se v Ïenina zréti,Stidljívo pove‰a oãí.

Na desni, glej, pri stare‰iniCeló gospod Ïupnik so tam;

Saj v Kani poãastil bil svatboNekdaj ‰e Vzvelíãar je sam!

Soródniki, bliÏnji in daljni,Prispéli so sréãe Ïelét,Nevesti in Ïeninu sreãe

Za tá in za óni svet.

In kteri utégnili nisoâestítat priti samí,

Darove po‰iljajo svoje —Oj, draÏestnih, lepih reãíj!


74

Umétalno vezanih kiticIn vencev Ïe poln je vsak kot,

Kolaãev s trakóvi ovítihNe mara, da bode jih stót.

Ne bó li Ïe konec daróvomOd vsékod za svatbo nocój? —

·e va‰ki je mlinar prineselZa Ïenina darek s sebój!

To stari je mlinar Mohorko!Saj znan vam je málin njegóv

V dolini ob bistrem potoku,V zati‰ji vrb, jel‰jih vrhóv.

V dolini ob ‰umnem potokuKolesa se vedno vrté,

A mleti pomaga MohorkuRejenka, prelepo deklè.

«Káj, sósed, pa tí si prinêsel?» —Sred izbe z darilom stojí,

V naróãaji jerba‰ãek neÏenPred svati nerodno drÏí.

Na desnem in levem u‰esiGluh mlinar je stari moãnó,

Na ves glas poklanja svoj darek,Na ves glas zavpije takó:


75

«l, tó-le je dala, naj nesem!Dar vsprejme tá Ïenin naj sam,

A vprião neveste in svatovNaj jerba‰ãek njemu oddám.

«In kak je lepó ga zavila —O, Júlika na‰a to zná! —

Predav‰i ga meni je rekla,Naj prí vas ostane dar tá!

«Njiv, travnikov, hosto, vinógradIn hi‰ico belo dobí‰ …

Lehkó se nevestice svoje,Moj sósed, nocój veselí‰!

«Bogati paã ví ste, bogati,A mi smo bera‰ki ljudjé …»

Pred Ïenina dar svoj postavi,Obrne se mlinar in gré.

Pogledajo v jerba‰ãek svatje —:Îiv angelj kot dar v njem leÏí!

Podoben je Ïeninu jako …Zató se takó mu smejí! —

Se gódci smijó za peãjój se,Smejíjo se gosli in bás —

Nevesti kraj Ïenina lépiOd stida rudí se obraz.


76

Vinska bajka

Na Sladkem Vrhu po trgatvi v hramuSodi trijé mi stojíjo;

V junakih starih, hrastovih, kovanihâudni duhovi tam spijo.

Polnoã. Zadremal ba‰ je gornik trudni:âuj, iz kletí káj ‰umí mu?

·u‰tí, ‰epeãe, síãe v sodu prvem —Tó-le duh bajni golãí mu:

«LeÏí, leÏí tam polje mi v tujíni.Cesta po polji gré béla.

Ob cesti krãma mi stojí samôtnaKrãma ,Pri lipi’ vesela.

«Tovôrniki bogati bodo pri‰li,Zlatov rumênih ti ‰teli

Konjíãev iskrih par odpelje meneZ vozom po cesti tja beli.

«Posédalo tam potnikov za mize,Mládiãev bode in starcev,

OÏívljali si ude bodo trudneZ mánoj iz svetlih kozarcev …»


77

Pol spé, napol bedé poslu‰a górnik.Sládko v uhó to ‰umí mu!

Su‰tí, ‰epeãe, síãe v sodu drugem —Duh tá slovesno golãí mu:

«Menihi z mesta pri‰li bodo póme.V klet me zaprli globôko,

O zarji vsaki sakristán bo siviV cerkev me nôsil visôko.

«Menihi pri oltarjih bodo stali,Svete mi ãitali ma‰e,

Kot kri Spasíteljevo pil bo vsakterVsak dan iz zlate me ãa‰e?..»

Poslu‰a starec proroãanstvo tajno,Divno v uhó to ‰umí mu!

Su‰tí, ‰epeãe, síãe v sodu tretjem —Glas pa navdu‰en golãí mu:

«Domá ostanem raj‰i jaz! OditiToÏi se meni po sveti;

Kjer sêsal sem mladosti moã iz zemlje.Tú ãem sedaj dozoréti!

«Pa pride dan, in hram bo moj oÏível,Gód bo vesél in slavnosten,

Iz grl pak ôril tákrat bode mo‰kihSpev se v dolino radósten:


78

««Bog Ïívi v ãa‰ah na‰ih sók tá zlati!Vsa Ï njim slovenska nam vina!

Bog Ïíví, ki rodí jih, zemljo sveto —Îívela vsa domovina!»»


79

ârno‰olec

Pri‰el je po slovó domóv,Po ôãin, majkin blagoslóv.

«Pobêri mi se spred oãíj!»Grdó nanj oãa zakriãí.

«Zdaj kruha ískat pojdi sám!Za sina veã te ne spoznám.»

Prokóln‰i sina ko besán,Obrne se od njega v strán.

A mati plaãe, da je joj!«Sin moj, sin moj, káj bo s tebój?

«Gospód postati nisi htél,Iz ãrne ‰ole nam u‰èl!

«Ne bo‰, oh, pred oltarjem stal,Nikdár ne nove ma‰e bral!» …

In brez slovesa sin-dijákPrestópi zadnjiã rodni prag.


80

Klobúk pomakne na oãí —Káj komu mar, káj v njih rosí?! —

Od vseh zapú‰ãen in proklétSkoz vas koraka v tuji svet.

Sám samcat ide iz vasí,Lajaje sprémljajo ga psi.

In ôkna se odpirajo,Za njim se vsi ozirajo.

In mnog se ôzre vánj obraz,In mnog za sáboj ãuje glas:

«Glej ãrno‰olca tam-le, glej!» —««U‰èl je!»» — «Bog mu v gréh ne ‰téj!» …

«Sosédov Martin Luter, há!» —«««Zánj ní ne pekla, ne Bogá!»»»

In ôkna se odpirajo,Vsi se za njim ozirajo.

A ãrno‰olec ném in bledSkoz vas koraka v tuji svet.

Pa pride tja na kraj vasí —Tam bela hi‰ica stojí.


81

Tik hi‰e mimo mladec gré,I tam se ôkence odprè.

I tam se ôkence odprè,Obrazek v ôknu síne njé:

«Zbok mêne si od vseh proklét …O, vrni mi se skoro spét!» —


82

Dvorski nôrec

Káj sloní‰ tu sám, zami‰ljen,Dragi Ali, modri Ali?Glej veselja morje ‰umno,Kak to pôlje po dvorani!

Káj stojí‰ tu ném, zami‰ljen?Glej té pare, ki vrté sePo dvorani v plesu lahkem,Glej jih prince in princése!

Hodil mnogo si po svetu:Rêci, kjé, na kterem dvoruVeselíce so krasnej‰e,Nego moja je nocój‰nja?

Glej briljante, dijamanteV sultaníje dijademu!Kjé si videl lep‰ih, draÏjih?Rad bi vedel, rad bi vedel!

Vrat Aíde glej princése!Bíserjev si kje Ïe videlNa ãloveku kdàj katerem·e svetlej‰ih in ‰e ãi‰ãih?


83

Kjé si videl lancev veãjih,Lancev ‰e iz teÏje rude,Nego zlata je veriga,Ki jo nosi pa‰a Jusuf?

In vilinska oblaãila!Kjé je lep‰e tkana svila,Kjé obleka bolj ukusna,Nego tu na odalískah? …

Za‰krebljájo zvonãki nôrski,Siljasta se zmaje kuãma,Ko iz sanj se vzdrami AliPa satirska skrémÏi usta:

«Lép‰ih videl sem demántov,Bíserjev sem ãi‰ãih na‰el,In veríg sem gledal teÏjihIn obleke vse to draÏje.

«Daleã treba ní hoditi,Da se, sultan, sám prepriãa‰,Ka tvoj nôrec, modri Ali,Gôlo pravi ti resníco.

«DraÏja, nego svila dvorska,Rá‰evina mi je kmeãka,Ker si vsak jo sám zasluÏiZ delom teÏkim in po‰tênim!


84

«TeÏji, nego lanci zlatiTu na prsih gizdalínov,SuÏnosti so lanci hudi,Kteri národ moj teÏíjo!

«Bíserjev ‰e hoãe‰ ãi‰ãih? —To so sólze milijónovStradajóãih zarad têbe,Ki tu pase‰ se pohôtno!

«In najlep‰i dijamanti —To so svete sráge tistePadajóãe s ãela móÏu,Ki za svôjcev kruh borí se!»


85

Mejník

Sejm bil je Ïiv. Prodal i ón je LahomTam par volóv.

Zakàsnil se, a v pôzni, temni noãiSám gré domóv.

«Hm, pravijo, da ní ba‰ varno ítiTod obsoréj,

Popótnike da ãasih rado stra‰iOb cesti téj.»

Pa bil je Martin svoje dni voják vam,Na straÏi stal,

Po noãi ãul tam uro bíti vsako —Pa bi se bal?!

«Se pri Custozzi smrti bal se nisem,Zrl ji v oãí —

Pa tukaj mar ko déte bi trepêtal,âe list ‰u‰tí?!»

Dospè do svoje hoste … âuj, iz tême:««Joj! kám bi dél?»» —

«Káj? — kdó si bôÏji — kam naj dene‰, vpra‰a‰? —I, kjer si vzél!»


86

««Vzel sem mej svojoj bil in tvojoj lastjoMejník le- tá,

Presádil ga skriváj na last sem tvojoZa seÏnja dvá.

««Oh, in sedaj, odkar moj duh odplavalNa óni svét,

Nazáj ga nosim, kleti kamen teÏki,Paã stó Ïe lét!

««Hu, to teÏí, ti‰ãí!»» … Tu se zablisne:Pred njim sopèã

Pripógnen stopa — sósed Vid — na ramiMejník nosèã!

Pa bil je Martin svoje dni voják vam,In ní se bal; —

Kakó nocój domóv je pri‰el s sejma,Pa le ní znal.

A ãudno prinesó mu vsi novíco,Ko síne svit:

«Sinóã umrl je nagle smrti sósed,Mejá‰ na‰ — Vid!»


87

List iz kronike Zajãke

Slavni svetec v blaÏenstvu nebe‰kem,Kartuzjancev oãa, sveti Bruno!Ki rodil si nas v dolini pusti,Tam v Sartré‰ki nas rodil dolini;Ki razgrinja‰ i nad nami pla‰ã svojZbranimi tu v samostanu Zajãkem:Ne zaméri, oãa, ne zaméri,Da ti sin tvoj, stari Marijófil —Klo‰trov tvojih biv‰i prej nadzornik,A zdaj prior v domu tém nevredni —Pi‰e danes v kroniko té vrste,Pergamenu da izroãa zgodbo,Zgodbo, ki bo Ïalila te morda.

Trideset je lét Ïe palo v veãnost,Trideset od tistih dôb lét dolgih!Dan jesenski bil je topel, krasen,Ko priromam tu pred klo‰ter Zajãki,Razoglav pred samostan prirómam.Palico sem potno drÏal v desni,A v levici sveti roÏni venec.Tik pred cerkvoj obstojí mi noga.Prag prestopim, v cerkvi sem prekrasni.Skozi ôkna góti‰ka visôka


88

Îarki solnãni lili so se vánjo.Hi‰a boÏja prazna, osaméla!V refektórij grem; tam bodo bratje.Na steÏáj so vrata vánj odprta,Od obeda ‰e ‰ibé se mize,A v dvorani ní je du‰e Ïive!Po hodnikih samcat stopam dolgih —Prazna cela vsaka, vse je tiho,Le korakov mojih jek se sli‰i;Mej zidovjem ãudno to odmeva!S stén obrazi gledajo me resni,Radovedno váme zró podobe:Slike stare priorjev pokojnih,Slike stare dobrotnikov Zajãkih.Grôza skoro me obide rahla.Sam ne vém, kak dolgo tod sem blôdil:Stoj, pri tleh, tam v koridoru temnemVrata najdem le napól priprta,Iz dvorane govor, hrum in petje!Tihotapim k durim tém po prstih,Slu‰am, slu‰am — to reãí so divne!Hrum potihne, ãuj, glas vísok pôje:

«Iz raznih krajev, ãasovDo stropa knjig leÏí,

A jaz mej vsemi ljubimTam zvezek poezíj.

«Káj sta Horac in Pindar!Káj Sappho in Ovíd!


89

Tam v mojo knjigo vi‰jiPesni‰ki duh je vlít.

«âe sladka me vsebinaZanêse pod nebó,

Se jaz bi menda ódoZapél taãas lehkó!»..

Aj, oãetje so v — biblijotéki?!âul sem Ïe o uãenjakih Zajãkih …Torej res

Brat drug se Ïe ogla‰a:

«A moj folijánt je tam stari!IÏ njega rad ãitam vsegdár;

âas létnico zglódal mu davno,Pozabil Ïe se je — tiskár.

«âe pisca ideje globôkePremi‰ljam do pôzne noãí,

Vsa ãuda priroda mi jasnoRazgrne taãas pred oãmí!» …

Bas resnôben zdaj za tém zapôje,Da dvorana vsa bobní od jekaIn zidovje nad menój se trese:

«Resníce Ïe dolgo sem ískal zamán,Premêtal ne‰tete sem liste;


90

V téj knjiÏnici na‰el pa zdaj ‰e vsak danV vseh knjigah resnice sem ãiste!»

Tu veselo zazvenãé kozarci!Odprem vrata, vstopim in pozdravim:«Mementote mori!»

Klét prekrasna!Klet prostrana me objame hladna.A v sredini sódov velikanskih,Tu sedijo patres kartuzjanciOkrog mize hrastove ogromne;âa‰o v roki vsak drÏí peneão …«Bratje dragi: Dominus vobíscum!Tukaj torej knjiÏnica je va‰a?! —Po ukazu strogem iz SartrézePri‰el k vam je brat va‰ Marijófil,Da pregleda samostan va‰ Zajãki,Da napredek vidi v uãenósti,Ki izvíra v knjiÏnici vam toti …»

S teÏkim srcem pisal té sem vrste,S teÏkim srcem tó beleÏil zgodbo.Ti Spasitelj kriÏani na pultu,Ti na steni, Mater Dolorosa!Vidva sta mi priãi, kak neradoTeklo danes mi peró je gósje.Ali gre‰ni menih Marijófil,Ki osível je pi‰óã tó knjigo,Króniko o samostanu Zajãkem,


91

On ní mogel in ní smel drugaãe!Kajti res je res: Resnico sámoVselej pí‰i vestni zgodovinar!Ne na levo gledaj, ne na desno,Káj vrstníki porekó, ne baraj!Kaj potomci porekó, ne maraj! —In zató ne bode‰ paã zaméril,Da je pisal sin tvoj MarijófilV knjigo toto danes zgodbo ãudno,Ki vr‰ila se je v Zajcu lépem,Ko smo ‰teli leto: tisoã petsto·estdeset in ‰tiri ‰e po Kristu —,Oh, saj vem, da bode‰ mi odpústil,V slavi rajski, oãa Bruno! Amen.


92

Bótra

Znosila h krstu Ïe vso vas —Vso faro sem ne mara jaz:

Brez botre nisem ‰e nikólPo cesti téj ‰la k cerkvi dól.

Sred sela so pobrali teIn najdenãka mi dali te.

Oj, ktéra te dojíla bo?Oj, ktéra te redíla bo?

Brez otca, majke — vêlik kriÏ!A zdaj ‰e botre ne dobí‰.

Kdó kupil kríÏevnik bo bél?Kdó Ï njim pri krstu te odél?

«Jaz njemu botra biti ãém,Pod skrb ga vsprejmem z dne‰njim dném!» …

Glej, Ïena béla vélih lícPo cesti z NeÏoj stopa v‰tric!


93

Oãij globôko vdrtih lésk —Ko svéã mrtva‰kih dvoje blésk.

«Ne boj se! Jaz mu botra bom,A dete vzamem na svoj dom!

Bogata jaz sem ti gospá,Oh, daleã, daleã tam domá.

«Káj preskrbéla Ïe otrókPo hi‰ah svojih sem, o Bog!» …

Po Ïeni beli NeÏa v stranPogled obrne tih, pla‰án:

Nikjér je botre tuje ní …Na rôkah déte mrtvo spí.


94

Ukrajinska duma

«Kám, oãa mènih, dalje, kám?Le noter, noter v dvorec k nam!

Mrak pada na ravnino,Noã Ïe na Ukrajino.

«Paã trudni, laãni Ïe ste Ví …Tu náte hleba in solí!

Od pota si poãíjte,Pri meni prenoãíte!»

««Bog plati, mlada Vam gospá! —Samí domá? Samí domá?

Kjé moÏ je Va‰ ãestiti?Kjé bárin plemeniti?»»

«MoÏ moj od‰el je v daljni kraj,Oj, v daljni kraj, ní ga nazáj;

Tri leta so miníla,Odkár sva se loãíla.

«Od‰el je v mátu‰ko Moskvó,Od tam pa v Novgorod — nató

V Sibírijo potóvat,Kupãévat in trgóvat.»


95

««Kák gospodárstvo kaj stojí?To paã velike so skrbí!..

Imate déce zale?Odrasle ali male? —»»

«Dvor moj je sreãen — ãast Bogú!Vsi úli pólni so medú,

V hlevéh govéd rogáta,Po poljih Ïita zlata.

«Jedni ôtrok moj — Iván,Kazaãek boder je, krasán …

Vse sáma gospodárim,Vse vladam in domárim.

«Oh, té skrbí, oh té skrbi!Lehkó se du‰a pogubí! …

Lehkó od prave potiNapást nas zvabi, zmoti.»

««Gost Va‰ pravico od BogáGreh odpustiti Vam imá …

Srcé mi le odkríjte,Niãesar ne tajíte!»»

«TèÏkó, hudó gre‰ila sem;Oh, grehe tri storila sem,

Tri hude, teÏke grehe, —Podajte mi utéhe!


96

«Moliti vsak dan za moÏáObljubila sem iz srcá …

Oh, veãkrat opustila —Greh prvi sem storila.

«Posu‰il se je roÏmarín,Usájen njemu na spomín …

Zalivati zabila —Greh drugi sem storila.

«Pri‰el bil k nam je mlad kobzár,Oj mlad kobzár, oj lép goslár,

Opeval step-ravnino,Opeval Ukrajino.

«Kazake v dumah je slavíl,Njih Ïenam krasne vence víl …

Greh tretji sem storila:Kobzárja — poljubila …

«Bog paã mi grehe odpusti …A ón, a ón mi oprostí,

Ko pride iz tujíne? —Po njem srcé mi gine …»

««On Ïe sedí tu pred teboj…Odpu‰ãa vse ti Taras tvoj!

A káka bo — pokora?Poljubi me, oj Zora!»»


97

Attila in slovenska kraljíca

Kralj Atila, Hunov veliki vój,bene‰ke ugleda ravnine;

pohôtnost uÏgè mu do njih se takój,zamiãejo brÏ ga skomine.

»Prehodil Ïe dosti sem svetá,Pokóril ga s svojim meãem :

Krasnej‰e deÏele, nego je tá,Ní, bógme, je — to vam reãem!

In ker je lépa — moja zatóTa zémljica bodi slovenska!

Dobiti je paã ne bó preteÏkó,Kraljica ji samo je Ïenska!«

In Atila reãe, in zemlja bobní,Vsa trese se plan plodovita;

To niso potresa podzemske moãí,To kónj so hunskih kopíta!

Kobilic je roj na Beneãijo pal,Îrè, pase po njej se po céni;

Vragóv je to laãna in gladna druhál,Ki krade in rópa in pléni.


98

Kresóvi po zemlji bene‰ki goré,Oj, svetli, nebrojni kresóvi;

Bog vas se usmíli, ubogi ljudjé:Goríjo vam va‰i domóvi!

Zverí pridivjale so skok na skokMorít med oraãe bene‰ke.

âuj krik njih in vik in jok in stok …Koljó jih zverí ãlove‰ke.

Hun vlada ob NádiÏi bistri povsód,Ní varnega veã pred njim zida.

Kjé vojski domaãi zdaj trdni je kót?Kjé zdaj si, kraljíca Vida?

Pod Krasom, kjer stena skalna zijá,Kjer ‰iri se Landrijska jama,

Tam vojska kraljíãina tabor imá,Tam na‰la skrovi‰ãa je sáma.

Pred Vido prija‰e Attilov sél:«Predáj se nam sáma rada!

âe ne, ti kralj glavico mlado bo vzél,Pogine ti tabor od glada.»

««Gladú in Pesjanov se jaz ne bojím!Tu vzemi za dar si méh Ïita,

K rojakom povrni se hitro Ï njim,âe vojska ‰e va‰a ní sita.


99

««âuj, kolikor zrn tá-le hrani méh,Vreã Ïita ‰e toljko imamo —

Po tajnih dona‰ajo nam ga hodéh —Nikdár se vam mi ne udamo!»»

Ustra‰i kralj Attila se zelóOdveta kraljice Vide;

Beneãiji, lepi on dá slovó,Ter z dolgim nosom otide.

Ko Vída pa hoãe peãi kruh,Zmraãí se ji krasno lice:

Odnesel bil Attilov je ogledúhPoslednji ji mérnik p‰enice. —

Trdnjava Slovencev dana‰nji dan·e zove se Landrijska jama,

Spominja se dan, ko je béÏal Pesján,Spominja kraljíca se sáma.


100

Ilirska tragedija

(L. 10. po Kr.)

Tam od goreãih Libije pu‰ãáv,Do mrzlih hóst germanskih in dobráv,Od Taga pa do Evfrata in Nila —Tod orel rimski razprostira krila.

Vse na‰e — vse! … Andétrium samó,Vrh skale gnezdo sókolovo tó —Jedino tí nam ne bi se udalo?Kak dolgo ‰e nam bode‰ kljubovalo?

Kak dolgo, Bato, sméli gorski vój,Poslednji grad mi branil bode‰ svoj?Bojím se, da pogine ‰e od gladaIlirska velikanska ti armada!…

Avguste jasni, káj si misli‰ tí,Da sin Tiberij tvoj se tù mudí?In kaj porèãe‰, ko brez zmage, slaveDomóv privedem légije stoglave?! …

Na levjih koÏah ón sloní. Bedí.Po glavi mislij roj se mu podí.Polnoãna straÏa tiho, ãuj, prihaja,Neznanca v ‰ator nekega dovája.


101

«Kdó?» —««Bato!»» — «Mars, za‰ãitnik Rome sám,Privedel k meni, v tabor te je k nam!Za pest zlata … za drÏavljanstvo na‰eProdaje‰ — je li? — mi té gore va‰e?»

««Da. izdajíca sem ti, o Rimlján!Izdàt oãino pri‰el v tvoj sem stán: —Takó kriãálo vse je gori náme,Ko bôrce svoje sem ostavljal sáme.

««Ná! pripogibam svojo ti glavó,Odsékaj z meãem slavnim svojim jó!A národ, národ moj — tá prost naj bode.Ne jêmlji mu, ne jêmlji mu svobóde!

««Kaj treba vam ‰e veã zemljé, svetá?âemú deÏela skalna vàm bo tá?Bogóvom za Ilirije svobodoPoslednjega Ïrtvúj njé vojevódo!»»

«Ha-ha! Precén, barbár, odkúp je tvoj!Kaj pôãnem z mrtvoj tvojoj naj glavój?DeÏela tá in Ïiva glava tvoja —Tó v Rimu bojna bode slava moja!

«Napréj, kohórte, na trdnjavo gor!Na‰ bo Andétrium, ko vstane zor» …Uklénjen Bato mirno mora zréti,Ko vrag razdéva grad mu zadnji, sveti.


102

On vidi, kak za zidom pada zid …Kalé oãí se mu, kalí se vid …V prah pade zadnji zid po bôrbi vróãi —I Bato pade in srcé mu póãi.


103

Gódãeva balada

Tù góslim se mojim vi ãudite vsi —Zakáj na téh góslih strún danes ní?

Z gostije sinóã sem se vraãal domóv ,Polnóã Ïe brnéla je z va‰kih zvonóv.

Tam v gozdu, stoj! nékaj zastavi mi pót,Oãíj zaiskrí se mi dvoje naprót!

KriÏ boÏji! — ãez lice brÏ kriÏe tri —,A ãrna po‰ást se ne gane, stojí.

Najlep‰o gredé si zagódem takój,Po‰ást za petámi lepó za menój.

Po ‰tirih? — posili Ïe skoro me sméh —Ne, «on» ni! «On» hodi, prê, vedno po — dvéh …

Kakó vam to vleãe kosmáã na uhó,Kakó mu po gódu je góslanje tó!

E, da bi te! ...Pridi mi raj‰i na dom!Na tôplem ‰e lep‰e zagódel ti bom! —


104

Pa stópam in góslam, kar móãi mi,A strúna tu prva Ïe póãi mi!

Obstanem, da strúno bi nóvo napél,Od góslanja si oddehníti sem htél:

Oãí se stra‰ilu ‰e bolj zaiskréIn óstre pokaÏe mi svoje zobé.

Lók góni po góslih mi skrivna moã,A struna za strunoj — do zadnje je proã!

No zvesto na strani mi hodi po‰ást.Poslu‰ati gôdbo ji slast in strást.

Ne bode li kônec Ïe té noãí?In gaz tá sneÏena mar v veãnost drÏí?

Obstanem, da strún bi si novih navíl,Od góslanja divjega si poãíl:

Îivéje vzplamté spremljevalcu oãí,Groznéje z zobmí pred menój zareÏí.

Na struni poslednji sem godel in pel,Skoz drevje Ïe dan se je svítati jel.

A zvesto kraj mêne koraka po‰ást,Poslu‰ati gósli ji strást in slast.


105

Vse pésmi sem goslal in pel na ves glas,Pred nama leÏí tù Ïe znana vas.

Nemiren, továri‰ si moj, se mi zdí …âuj, mêni ‰e bolj se mudí, mudí …

In goslam in pojem mrtva‰ko-vesél,Strun zadnja mi póãi — tám póãi pa strél!

Kraj mêne sestrádan je ãrn in dolgUstréljen na stezo iztégnil se — volk.


106

Uroki

Zboléla Grozdana je na‰a.V ãumnáti na klopi sedi,

Zami‰ljena gleda skoz ôknoIn lice ji lepo bledí.

In mati ji stréÏejo stara,Ujámejo vsak njen vzdihljáj,

Sto ãudnih zdravíl ji varíjo,I sladki gomiliãni ãaj.

«V Petróvãe na boÏjo pot pojde‰,Popeljem se sáma s tebój;

Marija gotovo te zvraãi,âe tamkaj poklekne‰ pred njój.»

Na ôknu pa v kletki ÏelézniKanarãek rumêni skakljá,

Obéma smejí se porédno,Pa pôje in ÏviÏga ptiã tá:

«Oh, jaz pa vém, kaj je dekletu,Zakáj ji obrazek bledí;

Bolézen so úroki hudi —No, smrtna bolézen tá ní!


107

«V nedéljo popóludne tukajSosédov sin dolgo je stal,

Skoz ôkno govôríl je z dévojIn prstanek zlat ji je dal.

«On gledal njó, ôna pa njéga –Z oãésom se strne okó –

Urékel oãí ji je mladec,Ní znala, ne kdaj, ne kakó.

«Tí úroki zli iz oãíj sePrikradejo dol do srcá …

A, mamka, ti nísi nikóliZa úroki bólna bilá?»


108

Legenda o toplícah

Rómata po svetu Kristus in ·entpeter,Tód, onód in vsékod, koder piha veter.Prideta po poti i v na‰ kraj slovénski;Bilà je sobóta, krasen dan jesénski.

«Kjé sva?» vpra‰a Peter prvega ãloveka. —««Voda tá-le bistra je Savínja réka,Jedno úro dalje reka Ïe neháva,Tamkaj Ï njo se druÏi sestra njena Sava.»»

«Zdaj si zvedel!» — Kristus Petru se nasméje.Pod kostánja senãne vsédeta se véje.Nad glaváma jima z listom list ‰epeãe,Tam na reki solnãna luã bli‰ãí, trepeãe …

Pod kostanjem Peter s ãêla znoj si brí‰e,Truden s pra‰ne poti ón globóko vzdí‰e:«Lép je kraj tá tuji — ali GaliléjeVender ní tu moje! Kjé tam daleã, kjé je?

«Jézero ti, kjé si, jézero nebe‰ko?Morje, oj, domaãe ti Genezaré‰ko?Da se skópljem v têbi — divni tvoji vali:Oh, kakó bi zdaj-le mêne okrepãali!


109

«Ali v vodo tam-le kdó bi naju stopal?Kdó v valóvih mrzlih njenih bi se kopal?Jézero zdravílno, ti Genezaré‰ko,Pol svetá za kópel dal bi ti nebe‰ko!» —

Smíli Peter Kristu se, a niã ne zine,Pálico le svojo dolgo v tlà porine;Ríne jo globôko v zêmljo dól brez kraja —Glôblje, vedno glôblje —Ïe je do roãaja.

Palico izdêre Kristus iz votline —Krópa curek kvi‰ku iÏ nje brizgne, ‰ine!Gleda Peter, gleda in odpira usta …«âudo, je li, brate? Ní to ‰ala pusta!»

Vrè iz zêmlje vrelec, pári in kadí se,Ko iz kôtla voda ven kipí, valí se;Vedno lep‰e têãe in iz tâl izvíra,V rúpi kakor v kádi véliki se zbira.

Dlan ob dlan vesél si Simon Peter póãi:«Kópel je gotova!» — nag brÏ v rúpo skoãi.«Oh, to je uÏítek! kak to truplo bóÏa!Sladko slast obãuti gre‰na moja koÏa.»

Od razkó‰ja Peter v vodi pôje, vpije,Skaãe, plava, plóska in teló si míje …«Hvala, stókrat hvala, o Gospód Spasítelj!Kópeli boÏanske dôbri ti stvaritelj!»


110

«A — à? Îvêpla malko nós v téj vodi dúha!âuj, Gospód! — pa ménda — v peklu se ne kuha?!»««Blizu tam paã!»» reãe Kristus se smehljáje —««Brez strahú uÏívaj, kar Bog sám ti daje!»»

«Oh, drugód ustvári táke ‰e toplíce!»Prosi Peter milo umivaje lice;V ãasih pôznih — videl bode‰! — v celih rôjihNajveã po toplícah bo — rojakov môjih!»


111

Prva muãeníca

Staroegiptovska bajka

Postavljena Ïe je grmada …In ôna vrh njé stojí — ah!

Gorjé ti gorjé, muãeníca:V trenutku pepél bo‰ in prah!

Privézana k stebru je deva,Obleko Ïe snéli so Ï njé …

Bogínja ti Ïíva si krasna,Ne hãi iz ponílske zemljé!

Lasjé ji vihrajo na vetru,Z grmade ozira se dól

Ves Memfis obsójenko gledatNa trgu se zbira okól.

V daljavo neznano zrè deva:Oãí kaj goré ji takó?

Ponòs muãení‰ki, ne mara,Nesmrtnosti véra je tó?

Glej, baklje Ïe tù so goreãe!A Ïreci nesó jih samí —

SluÏabniki Hápija sveti —In njih poglavár govorí:


112

«Odkód je k nam prí‰la, ne vemo!Ne vemo, odkód je domá.

Nì otcu, nì materi sáma,Imena ne vé, ne pozná.

«âe Nila ní na‰ega déte,Od Gange paã svete je tam,

Iz Bábela morda poslali,Iz modrih Atén so jo k nam!

«Odkár nam Oziris in IzisÎivljenje delita in rast,

Kar svetemu biku boÏanskaPri nas izkazuje se ãast:

«Tó dévo zdaj ãuli smo prviã!Smél govor je njen in ves nóv,

Tají nam red stari svetóvni,Svetóst tají na‰ih bogóv! —

«Njen náuk in njene idéje —Zapisano to Ïe je kjé?

Nì v hijeroglifih besedePrevratne nikjér ne stojé …

«Ukázali smo ji molãatiIn biãali jo do krví …

Zamán. Po Ponilji povsodiZavájala nam je ljudí.


113

«V verige jeklene vkovaliNogé smo ji mi in roké …

V dnù jeãe na slami naj gniliKostí ji na veke strohné!

«âez noã so odprla se vrata,Zapah za zapahom razbít …

Zdrobila okóve je teÏkeIn plánila zopet na svit!

«Bogóvi zbog nje Ïe jezé se,Do vrha je vskípel njih srd …

Egípãani, njim jo Ïrtvújmo! …Grmada zdaj tvoja bo smrt!»

«ZaÏgíte!» … Gorí Ïe grmada,V dim déva zavíta je vsà.

Poljublja Ïe úde ji plamen —A ôna se samo — smehljá.

Káj znaãi smehljáj na téh ustnih?V oãéh káj poménja tá Ïar?

Ponòs muãení‰ki je sveti?Nesmrtnosti nada je mar?

Le gôri, grmada, le svétiPrek sfing, piramíd v nedogléd!

PreÏêni, razsvéti temíne.S katérimi svet je odét!


114

O luã! … muãeníca utíhne,Grmada pepél je in prah …

Kjé zdaj si, bogínja ti sméla?Kjé tvoja nesmrtnost je? — ah!

A káj iz prahú in pepélaPred Ïreci tu dviga se? Glej!

Spet Ïiva stojí muãeníca,Krasnej‰a, moãnej‰a, ko préj!

«Kdó si, ãarodejka neznana?O phoenix preãudni ti, kdó?» …

A ôna krvníkom se sméje,S ponosom jim reãe le tó:

«I smrt sem premagala slavno!Nesmrtna zató sem posléj …

Imé mi je — Misel Svobodna,A ves svet je moj zanapréj …»


115

S T A R A P R A V D A


116

«Hört wunder zu!Der baurn unrueThet sich so ser auspraitten.Aus irer gemain thetn si schrein:

Stara pravda!— — — — — — — — — — — — — —Der baurn list man nit vergistZu singen und zu schreiben …»

(«Pesem o slov. kmetih» iz 16. stoletja )


117

I.Známenja na nebu

(10. febr. 1515)

… «tunc plebs rustica … Ligam sarxit …»

(Napis v kapeli sv. Trojíce v Lokiiz let 1499–1541)

«Le vkup, le vkup, le vkup,Le vkup, uboga gmajna!— — — — — — — — — —Der baurn scharwas rueffen dar:

Stara pravda!»(Pesem iz 16. stoletja)

«Solnca tri mej tremi mavricami!Glejte na nebu, ljudjé!

Kdáj je videl kdo Ïe ãudo tak‰no?Kaj to poménja, Bog vé!

«Solnce prvo ko zlató se svéti,Drugo zelêno se zdí,

Solnce tretje in najveãje — glejte!To pa krvavo gorí!»


118

Vró va‰ãani vkup na klic sosédov,Sredi na selo vsi vro,

Tisoã úst pa pra‰a se bojeãe:«Káj li tam gôri je tó?»

««Bog srdí se zarad grehov na‰ih!»»âuje poboÏen se glas,

««Siboj mahnil bo nas teÏkoj svojoj —Svetci, prosite za nas!»»

«Kuga, slabo leto!» méni drugi,«Kruh nam bo béda in glad!» …

««Káj to znaãi?»» prôrok kliãe tretji —««Turki nas pridejo klát!»»

«Niã ne veste, káj vse to poménja!»Glas zagrmí jim ko grom —:

Velikán sred njih ãestit stojí Ïe —Starec, odkód? Kje tvoj dom?

«Tríkrat mesec bo ‰e pomladíl seMavrice pravijo tri;

Vígred kaÏe solnce vam — zelêno;Solnce rudeãe je — krí!

«Kri bo tekla za svobodo zlato —Solnca nam priãa sloj zlat,

Tresla bo pred nami se gospôda,Tresel tiranov se grad.


119

«âija zemlja tá? âegávi mí smo?Smé se teptáti na‰ ród?

Káj je kmet? On je li tudi — ãlovek?âlovek mar sám je, gospód’?

«Vidite — tam gor! — v oblakih vojsko? …Bog sám borí se za nas! —

Angelje na kónjih — glejte! — z meãi..Skoro i na‰ pride ãas!

«Punt slovenski — tiho! — Ïe se sklepa,Koder na‰ jezik domá;

Zveza sveta tajna veÏe kmete:Stara naj pravda veljá!

«Káj stojíte tu omahovaje?Znak Ïe z nebés vam je dán!

Tlake jarem — hè? — vam je li sládek? …Z nami, o bratci, na brán!»

««Pójdemo — vsi gremo v bòj za pravdo!»»Vse se poslancu rotí …

Gradu v gôri ãrnemu nad selomTísoã pestíj zapretí.


120

II.Kralj MatijaÏ

«Kadar bo kralj MatjaÏ kraljóval,Onda bo kmetiã dobro kmetóval.»

Národna

Na vasi pod lipoj starojPravljice prepéva ded,

Unukom trem svojim jih praviPravljíce iz davnih lét.

·umí jim nad glavami lipa,Presladko nje cvetje di‰í.

Mladeniãev ãilih najmlaj‰iUzdihne in dedu velí:

«Rad prí‰el jaz v góro bi sveto,Kjer biva kralj véliki na‰,

Kjer spava stoletja, stoletja,Kjer spava na‰ kralj MatijáÏ.

«V palaão podzemsko njegovo,V predivno rad stopil bi jaz,

Zaklade leskeãe se gledal,Voja‰tva rad videl bi kras.


121

«In njega tam sámega videlZa mizoj kamnitoj bi rad,

Krog ktere mu brada ãestitaOvíja Ïe sedmi se krat.

«In lepo soprógo njegovo,Alénãico, videl bi tam …

Oh, rad bi napótil se v góro,Da znam le kód iti in kám!»

·umí jim nad glavami lipa,Presladko njé cvetje di‰í,

Pa bratov zami‰ljenih drugiMi reãe in govorí:

«Káj meni za mrtvega kralja,Káj brada njegova mi mar!

Káj meni za mrtve vojake,Káj meni za mrtvi ves ãar!

«Káj meni Alénãica mrtva,Ko Ïívo Alenko imám —

Za stó MatijaÏevih mrtvihJaz svoje Alenke ne dám.

«Oh, veã ko za mrtvega kralja,Za mrtvih vojakov redí,

Veã ko za Alenãico rajno —Za zlate je meni kadí!


122

«Za tri mi kadí je njegove,Ki hranijo suho zlató!

Ej, tisto zlató bi rad ímel —,Kaj Ï njim bi poãél in kakó?

«Tri bele bi kupil gradove,Dva prva roditeljem dal,

A v tretjem — z Alenkoj bi svojojPo Ïeljah srcá kraljevàl …

«Zaklád MatijaÏev skrbí me,Ki v jeãi vzdihuje mi tam —

Oh, rad bi ga re‰it ‰el v góro,Ne znam le, kód iti in kám.»

·umí jim nad glavami lipa,Presladko nje cvetje di‰í,

Pa bratov zami‰ljenih tretjiUstane in dedu velí:

«Pred kralja bi speãega stópil,Nikamor se ne bi ozrl,

Nì v Ïeno, nì v zlate zaklade,Le v njega pogled bi uprl.

«Pogledal bi speãega kraljaIn tabor ne‰teti njegóv,

Zaklical, da grad bi zaklétiOdméval od tísoã jekóv:


123

«Hoj, vstani Ïe, vójvoda, vstani!Oj vstani iz dolgega snù,

Z vojaki prespálimi plániIz bajnega gorskega dnú!

«Ti sanja‰ tu sanje stoletne,Ob boku ti meã rjaví,

Tam zunaj, tam zunaj pa národ,Tvoj národ krivice trpí!

«âuj, tujci nas stiskajo laãni,Smeléj‰i od dné so do dné …

Tu tvojim junakom pa sabljeV noÏnícah, glej, rja Ïe jé!

«âuj, vzdrami se, vzdrami od spanja,Kralj, vstani pa bodi na‰ voj!

PreÏeni sovraÏnike svoje,Rod ôtmi iz suÏnosti svoj!

«Spasiv‰i svoj národ iz jarma.Naredi mej národi mir …

V oãíni svobodni pirújtaS kraljícoj stoletni svoj pir!

«Budít pojdem na‰ega kralja,Takój ti odrinem na pót,

Iskát MatijaÏa ãem iti;Povédi, kám grem naj in kód!»


124

III.Zmaj

«Neguden ãrv, lintver hud.ârv je tako moãno zarjúl,Da se je ves grad na kùp sesúl …»

Národna

Kaj bliska se tam in grmí?Kaj zemlja se trese, bobní?

V vi‰avi se kre‰ejo strele,Ko sodnji dan vÏgati bi htele!

«To dela veliki pozój,Sin moj, pod Konjí‰koj gorój;

Sred gôre ti jézero plava,A zmaj na dnu jézera spava.

«Îeleznimi lanci pripét.Tam spava Ïe bogvekaj let;

Glav stra‰nih imá devetéro,Oãíj imá osemnajstero.

«Glav srednja mu nosi zaklád,To krona je, dijadem zlat,

V njem démant ogromen iskrí se.Ko solnce to v gori Ïarí se.


125

«No vãasi pozój se vzbudí,In takrat po gori bobní:

Grom dela zvenãeãa veríga,Blisk pa mu iz démanta ‰viga.

«Zmaj sanja o starih ti dnéh,Ko preÏal po hostah je téh;

Golt veãno je laãni odpíral —Otrôke slovenske poÏiral.

«Oh, mêtal mu jih je vsak danBrezsrãni in tuji tirán;

Na‰ národ je zmaju Ïrtvóval,Gra‰ãák nam trdó gospodóval.

«Priklênil po‰ást je Krsník,Spasitelj na‰, moãni svetnik,

In da iz goré ne prihruje,O Jurjevem ma‰nik ma‰uje …

«Unuki nas tujãevi spetVeliko Ïe davijo lét;

Vse radi bi nas pokonãáli,Pozóju nas spet darovali.

«Moj oãa tlaãán, jaz tlaãán,Tí sinko bo‰ v robstvo vkován;

Tlaãani na svet se rodimo —Tlaãani ga spet zapustimo …


126

«Ko sila do vrha vskipí —Ti videl té hude bo‰ dní —,

Zmaj v gôri se znova vzbudíl bo,Verige jeklene zdrobíl bo!

«Ko sodnji dan grom bo grmélIn zmaj bo na svetlo hrumél;

Pomágala veã ne bo ma‰a,Ne prô‰nja, molitev ne na‰a.

«Na nas ne — na vrage pozójZ vsoj svojoj bo planil moãjój,

Z vsem jézerom nánje prihrul bo,S Konjí‰koj gorój jih podsúl bo.»


127

IV.Pred cesarjem

(1515)

Sy schrayen ser,ye lenger, ye mer:Stara pravda!

(Pesem iz 16. stol.)

«Sit sem Ïe predstáv in zasli‰eb,Teh tôÏeb in prô‰enj ves dan!»

Car Makso vzdihuje v Avgsburgu —«Sejm tá bo li dnes Ïe konãán?»

««·e nékaj jih ãaka pred vrati, »»Dé nadmar‰al Ravbar na tó,

««·e tôte, o cesar, zasli‰i!»» —«Napréj!» velí Makso krepkó.

Ustópijo v ‰kornjih visôkihIn v írhastih hlaãah moÏjé,

Po prsih jim gómbi srebrni,A pla‰ãi do gleÏnjev visé.

«Kjer Sava nam vrè iz Triglava,Kjer v Adrijo Soãa hití,

Kjer vije deróãa se Drava,Kjer Mura zelena ‰umí:


128

«Tam biva na‰ národ ti zvesti.Od tam smo poslanci domá;

A Ïezlo mogoãno nam tvojeTam, zdi se, Ïe veã ne veljá!

«Karkoli se komu poljubi,Poãenjati z nami smé vsak:

Po hrbtu pretepa nas Turek,A v lice nas bije — gra‰ãák.

«Od nékdaj napada nas Turek,SovraÏi nas, ker je — pagán!

A mi, cesaróst. smo kristjani,Gra‰ãák pa je tudi — kristján! …

«Kaj Turek! Morí nas, pa — ide,In s plenom odnese peté!

A jastrebi, car, z gnezd gospôskihKljujó nas in — ne odleté!

«Mi séjemo — grad nam poÏanje,Njegovo vse, na‰e pa — niã!

In zájutrek na‰, to je — tlaka,Veãérja je — válpetov biã! …

«Kak dolgo ‰e zemljo mi svojoKot suÏnjiki orjemo naj? —

Gospôda nam vzela je pravdo …Tí, cêsar, nazáj nam jo daj!»


129

««PodloÏniki ví s te poboÏni?!»»Nad irharje dvor zakriãí,

««Kaj? plemstvo, cesarju udano,ârníti se upate ví?!»»

Ne zméni za dvor se car Makso,Za hrup njegóv niã mu ni mar;

Zre resno v poslance slovénske,Soãutjem déje jim car:

«Krivíce, ki vam se godijo,V nebó so vpijóãe, zarés!

Besedo zastavljam vam carsko:To mora neháti — ní bes!

«Ej, vitez preljubi moj, Lamberg!Ki Pegama, hrusta si zmêl,

Bahaãu si v Beãi snel glavo,Junák Ïe povsód zaslovél:

«Kaj pravim ti, Krí‰tof moj dragi:Opa‰i meã, vzemi svoj ‰ãit!

Pojézdi mi dol na PosavjeGospôdo objestnó krotít!»


130

V.Tlaka

(15. maja 1515)

«Ain yeder wolt sich rächen. «(I. p.)

Stojí tam Mehovski grad, oj, stojí;Na ôknu pa BaltaÏar Mindorf sloní,

Ba‰ vstal je iz pérnice mêhke.

«Hm, solnce visoko na nebu je Ïe,Po polji ‰e prazno in tiho je vse,

Lenuhov mi ní ‰e na delo!

«Oznanil je vãeraj pri cerkvi birìã:««Tá teden na tlako v grad, sicer vam biã

Po hrbtih zapôje upornih!»» —

«No ãakajte, lép bomo plésali ples!PokaÏem vam, kújavci, bógme, ‰e dnes,

Kdó kmet, kdó gospód je Mehóvski!

«Kaj?! — Res? — Glej, glej, tam Ïe gredó!Pozabili niso. âetudi poznó,

Prihajajo vender na tlako!


131

«A tóliko! … Prêveã bo dnes teh ljudíj! …Hè, vstánite, deca, ti Ïena, vsi, vsi!

Tlaãánov brÏ gledat pokornih!» —

V zvoníku tam bijejo plat zvoná,Po cesti iz hoste roj kmetov vihrá,

Vihrá proti gradu narávnost.

Oródjct za tlako vsak nese s sebój:Tá s cepcem, tá s kijem, tam óni s kosój,

Tá z vilami je oboróÏen.

Na grajskih tam vratíh, ãuj: Buh, buh, buh!«Hoj, ôdpri, Mehôvãan, ki jé‰ na‰ kruh!

Na tlako smo ravnokar pri‰li.»

Juna‰kih par pleã se ob duri uprè —S steÏájev na mah ko samé zagrmé:

«Tu smo, no, tu smo! — Dobro jutro!

«No, roÏnih si vencev gotovo devétNa tê‰ãe Ïe zmôlil, ker moÏ si ti svet —

To ãutijo hrbeti na‰i.

«In v cerkvi — kak vãeraj si tam vzdihovàl!Da têpe‰ premalo nas, si se — kesál

Tam v klopi kleãeã pri oltarji? —

«Na tlako mi tvojo smo pri‰li denès.Na delo lenúhi! Na delo grad ves!


132

Ne jé naj, kdor delati neãe!»

«Na delo!» — iz grl stó po gradu grmí —«Da zvéste, kjé hlebec va‰ beli zorí:

Na hrastu ali na hru‰ki.

«A tlaka v barÏunu in svili — há, há! —Ne! Tlaka le v kmeãki obleki veljá:

Hajd, ménjajmo, Mindorf, za danes!»

In BaltaÏar s sinom, s hãerámi, z Ïenój,Obleãi koj rá‰evnat mora jim kroj …

«Sedaj pa le délat — tlaãáni!»

Za plugom gré Mindorf po brazdi molãé;Sin góni mu vóli, gospá in hãeré

Z motikami tolãejo grude.

«Oh, délati — kaka sramôta! O Bog!Oh, ‰koda teh bélih, teh neÏnih je rók! …»

A kmetje v barÏunu in svili?

Tam v sénci kraj njive sod vina leÏí;Dolenjca pijó vsi iz grajske kletí,

Pijó in pojó mi veselo.


133

VI.Boj pri BréÏicah

(Septembra 1516)

«Le vkup, le vkup, le vkup …Erhangen und auch gespisst.»

(I.p.)

«Kdó trka zunaj … o polunoãí?» —««Odpríte! Kum Zorko pred vrati stojí.»» —

«Od kód?» — ««Iz BréÏic … iz boja!»» —«Odprta ti koãa je moja!»

«Iz BréÏic! Divjá li ‰e pravde vihár?»««Ne! Danes potihnil je za vsegdár;

Mir sklenil je Ditrih‰tajn Îiga —Nad njim nikjér vójvode ní ga.

««Odbíjali vraga smo z levjoj moãjój!Kij s súlicoj, z meãem bat, sablja s kosój …

Nocój je vse tiho tam doli …Zdaj úkaj vsak grad naokoli!

««O, miren sedaj je vsak puntar — tlaãán!Mir rajski opévata krókar in vrán …

A kar se nas bílo v dolini,Naznanjam vam jaz ga jedini!


134

««Tristo jih po bítvi ostalih ‰e roj,V vrt mestni naÏene vam Ditrih‰tajn, voj,

Nasméje se Îiga in déje:,Pokáj pak so prazne té véje?

Pet kmetov — ní res li, tovar‰i! — lehkóKot sadje nosílo bi vsako drevó!

Ko nála‰ã, prekrasna — ve‰ála …Pa naj se poskusi tá — ‰ala!’ —»»


135

VII.KneÏji kamen.

… «Kamenje bode vpilo.»Luk. XIX. 40

«Polje lépo, polje Gosposvetsko,DeÏêle koro‰ke ti cvét!

Káj pomenja kamen stari v tebi,Svedók iz neznanih nam lét?»

V kresni noãi krasni, tajnopolniKum Stojan se vraãa domóv,

Gré po polji Gosposvetskem ravnem,A bliÏa se dôba — duhóv!

Dôspe h kamnu: «Ní to prêstol, ká-li?Kdó sedel je tukaj? Povéj!

Ném si. Mah Ïe te obrasta zêlen,Razpade‰ paã prej ali sléj.

«Ném si. Tiho vse okoli tebe.Ko solnce ti sije, molãí‰;

A ko noã na tebe pade ãrna,Ti ves oÏiví‰ — govorí‰!


136

«Vraãa li se du‰a pogubljênaPri Ïivih i‰ãóãa mirú?

Mar osvéte prosi senca jadnaUbitega tu brez sledú?

«In pregnati jih, duhove noãneS prestôla ves trud je zamán!

Káj za rajne zmôlil roÏnih vencevÎe tukaj je Gosposvetãán!

«Káj storíli ‰e za du‰ smo pôkoj? …Kdorkoli za kamen tá vé,

Vejo vrÏe, roÏo poljsko prédenjPo cesti tod mimogredé.

««Ko naraslo to vejévje, cvetje,ZaÏgali grmado smo tó:

Mir imela du‰a bo nesreãna,Nazáj posléj veã je ne bó!

«A ko pólnoã kládivo odbije,Pri stolu duhove vzbudí;

Zopet kliãe, toÏi, vzdiha nékdoVso noã, dokler zor zarudí.

«Po menihe v mesto smo poslali,In pri‰li poboÏni moÏjé;

Pokropíli kamen z vodoj svetoj,Moliti zaãeli kleãé.


137

«In molili ves dan samotárji,Vigilije péli na glas,

Litanije péli, ãteli ma‰eZa du‰e nere‰ene spas.

«A ko pólnoã kládivo odbije,Pri kamnu strahove vzbudí;

Spet tu kliãe, toÏi, vzdiha nékdoVso noã, dókler zor zarudí.

«Vsako noã tu stra‰i na prestôlu.No, bode paã tudi nocoj? …

Kresna noã! —a Stojan nosi v Ïepu —Káj? — práprotno seme s sebój!

«Bajna noã, ti vseh noãíj kraljíca!Ti svet nam razgali‰ ãaróv …

Bom jaz tudi gledal ãuda tvoja,Ko doba napóãi duhóv?» —

Tu stojí kum Stojan ves zami‰ljen,Poljublja Ïe sèn mu oãí …

Ob prestôla vznóÏji se naslóni,Zadrémlje, zadrémlje — zaspí …

Pólnoã bije v stolpu Gosposvetskem!A Stojan to sli‰i takój:

«Káj — bedím li? ali mar ‰e sanjam?Ní bil to potres pod menój?»


138

Je li zemlja vrgla ga iz sebe?Na stol mu se nékdo popél!

A v trenutku zgine mesec svetli,Zakril ga oblakov je vél.

Sapo náse vleãe Stojan … slu‰a …âuj v temi duh nékaj golãí …

«Kdo si du‰a ti nesreãna tukaj?In káke Ïelí‰ pomoãí?

«Kdáj neha‰ tu stra‰iti po nôãi?Kmet Stojan bi re‰il te ràd …»

««Kdó sem, vpra‰a‰ me, neznanec smeli?Po krvi, po stanu tvoj — brat!

««âuj, svobôde na‰e pokopánePomník je tá kamen jedín!

Tujcu suÏen ti pozabil davno,Da otcev svobodnih si sin.

««Knezov na‰ih préstol je slovenskihTá kamen, tega ti ne zna‰?

Samo sedel tú, Borút, Gorázd jeIn Ingo, poslednji knez na‰!

««Tu volili smo samí si kneza;Kmet sám mu vso dal je oblast;

Národ sám iz sebe mu predávalMoã Ïezla in krone je ãast …


139

««Domovine le iskati sreãe,Vsem braniti pravdo vsegdár,

Z meãem v roki tu prisezal glasnoV jeziku je na‰em vladár!

««âitaj ãrke tu na kamnu svete —Mi vdolbli smo v kamen jih, znaj! —

PRAVDO BRANY VDOVE —domovine …A kdó vam jo brani sedaj?

««Mi sedeli s knezom smu za mizojZa vrati stojíte zdaj ví …

Mi iz polnih skled obedováli,A vám ‰e ne dajo — kostíj …

««Kdáj izpólni se napis na kamnu?Kdáj duh moj Ïe mir bo objél?

Kdáj, vi bratje … ?»» âuj, pri Góspi SvetiPetêlin tam Ïe je zapél!

Stojan vstane in oãí si mane:Za gôroj Ïe dviga se dán …

«Káj je bilo paã to v kresni nôãi?Resníca mar ali le — san?»

VIII.


140

Tabor

(1573)

«In kurtzer Zeit zu krieg und streitKham maniger her von weitten …— — — — — — — — — — — — —Ain yeder schwur bey seinem ayd.»

(I. p.)

Hej, to vam je Ïívo pod KlanjcemNa Sótelskem polji nocôj!

Upórnikov dvadeset tísoãZa pravdo pripravlja se v boj.

Z napétim obrazom ‰ãip gledaNa tábor usta‰ki zavzét,

Poslu‰a tam kónj rezgetánje,In sábelj poslu‰a Ïvenkét.

Sám sneg in sám led po poljanah,BoÏiãni razsaja vihár,

A v srcih je vroãe, prevroãe —Osvéte razgréva jih Ïar!

Sred táborja tam pri kurí‰ãiMoÏjé pa sedíjo trijé;


141

Zimzelen, kokotja peresaJunakom s klobukov visé.

Veselo praskeãe ôgenj,Iz sanj se mi prvi vzbudí;

Na pu‰ko kremênko naslonjenKmet Pásanec pravi, velí:

«Car daleã, a Bog je visôko!Odkód pomoãi in svetá? —

V pést svojo odsléj le verújem,Zavéznik moj — pu‰ka je tá!»

Veselo praskeãe ôgenj,Iz mislij se drugi vzbudí;

Sedé pa na topu tam turskem,Voj Ilija sám govori:

«Vse vzel mi je Tahi imétje,Orópal me s krutoj rokój.

Zató, kakor vesta, sem puntar,Zató sem mej vami nocój …

«Ha, to vam je bilo Ïivljenje!O krasni minúli ti ãas,

Ko Turkom sva cépila glave,Na‰ Lenkoviã slavní pa — jaz!

«In z istoj zdaj sabljoj gospôdoPo‰iljal vam v pekla bom dno,


142

Ker hãete, da vójvoda va‰ sem …No, v boÏje ime, pa naj bó!

«A z vami vred tukaj prisézam:Umrjem vam raj‰i stokrat,

Ko énkrat ‰e iti na tlako,Le énkrat h gospôdi ‰e v grad! —

«Ko zmánemo Turke kr‰ãanske,Slovenci se zdruÏimo vsi.

Takrat si izvólimo kralja …No, kralj na‰ — brat Gubec bo‰ tí!»

Pojêmlje Ïe ôgenj, le GubecZami‰ljen strmí vanj dosléj …

Tu vstane, znak bratom dá s sabljojIn reãe jim sámo: «Napréj!»


143

IX.Stava

(1573)

«Wir wollens frischlich vahen an,Khainen darin leben lân.«

(I. p.)

1.

Vino pije Oger Fêrenc Tahi,Vino pije na gra‰ãini svoji,Na Sosédu. gradu na Posavji.Î njim je pije svetlih gostov druÏba,Grofov sedem, vitezov petéro.

Pra‰aj, kdó so? — porekó s ponósom:«Vsi sinovi vójvode Arpáda!»Njih obrazi priãajo pa glasno:«Polovíca nas je — janiãarjev» …

A mej njimi ‰e barón je nem‰ki,JoÏe Turen, vlastelín na Krki,Vlastelín in stotnik ãét uskoãkih.

Teãe gladko v grla vince sladko,In skoz grla stopa vince v Ïile,


144

In po Ïilah stopa gostom v du‰e,Stopa v du‰e, v srca jim juna‰ka. —

âudodelnik duh si vinski divni!Pride‰ v Ïile, kri se nam segréje,Pride‰ v srce, bíje nam hitréje,Pride‰ v du‰o, pa nam oÏiví se,Razvedrí se in razveselí se:âudodelnik duh si vinski divni!âuda dela‰ dnes i na Sosedu.Omeãila srca so se gostom,Pa v juna‰ka ljubijo se lica,Od ljubezni brat objemlje brata.A ustane mi za mizoj Turen,JoÏe Turen, stotnik ãét uskoãkih,Dvigne ãa‰o rujnega bizéljca,Dvigne ãa‰o, záãne govoriti:«Krasno smo pri tebi se sestali,Ljubi sósed ti na‰; Fêrenc Tahi!Bógme, tu je pravo ‰e Ïivljenje,Tu pri tebi! Skoro sem pozabil,Od kedaj Ïe gost sem tvoj presreãni. —Ali, pra‰am vas, gospôda slavna!Kdo dandánes treba lep‰e zloge,Nego plemiã, stiskani povsodi?! —Hudih ãasov, oh, smo doÏivéli.Plemstva stari májejo se stebri.Kdó jih maje? Kdó podreti hoãe?Ha-ha, bratje, sram me je, a res je!Kmetje to so, delavci, seljaki,


145

Tí slovenski in hrva‰ki kmetje;Ljud umazan krati nam pravíce,Posveãene od stoletij ‰ege …âlovek kmeãki in plebéj —povejte! —Kak‰no pravdo naj imá neplemiã?Mi vsi vemo to, gospôda draga:âlovek pravi, to je samo óni,Ki ga díãi — grb na pergaménu!Mi vsi znamo, kaj je volja boÏja:Jeden rojen je, da gospoduje.Drugi pa, da prvemu hlapãuje;Jeden délaj, drugi tam poãivaj!Jeden stradaj, drugi pa uÏivaj! …Pa ukaÏi kmetu danes tlako:Koj zagóde pesem ti o pravdi,Takt pa bije s cepcem ti po hrbtu!Zagrozí ti ‰e z Matijem Gubcem,Kraljem novim, kmeãkim kraljem svojim,Ki gradove nam podêre na‰e! …Nekr‰ãansko se postopa z nami,Oh, krivíce nam godé se teÏke! …Ne, ne! — Têbi, mili Fêrenc Tahi,Têbi ba ti ní se roke selske!Tí brzdati zna‰ jih in krotíti,Tepe‰ jih in biãa‰, da je rádost,Oslavíl si daleã se po svetu!Obãudujem plémi‰ki tvoj pônos,Posveãujem polno tó ti ãa‰o!»


146

««Vivat! Eljen!»» — in poljubi vroãi,In objémi in juna‰ke solze!

âa‰o novo si nalije Turen,Nada]juje govor v sveti jezi:«Mojster rés si, v strahovanji, Tahi!Ali, bratec — ãarodéj ‰e nisi!âarati zná sámo JoÏe Turen,Tvoj prijatelj, stotnik ãét uskoãkih …Bistra teãe mimo tebe Sava,Ali predno mine teden tretjiHôdi gledat mi na breg valove! —Predno mine dníj ti trikrat sedem,Voda bode Sávina rudeãa!Vso preãaral reko bodem ãisto;âudesu se mojemu bo‰ ãudil:]oÏe Turen, moj prijatelj nem‰ki,âarodéj je pravi, mi poreãe‰!Stáviva dnes pred svedóki stavo,Vádljajva se, brate, Fêrenc Tahi:Ako mêni se posreãi ãara.Ako Sava tekla bo rudeãa,Tí mi po‰lje‰ v stavo sivca konja,Da ga jezdim po ravninah kr‰kih.Ako pak se ãara ponesreãi,Sava teãe ob obroku bistra,Onda, sósed, tí dobóde‰ stavo.Pó‰ljem stavo tebi jaz ‰e lep‰o,Pó‰ljem tebi, kar ima‰ najraj‰i:RoÏo bélo in napól razcvélo,


147

V vrtu kmetov mojih tam ubrano,Po‰ljem v stavo ti — deklè slovénsko!»

Ko razúmel Tahi je zdravíco,Sli‰al, kar mu pravi JoÏe Turen,Plane kvi‰ku kakor ôgenj Ïivi:«MoÏ-beseda! ljubi sósed Turen,MoÏ-beseda, stavo to vsprejémam!Vse omizje slavno nama priãa.TeÏko ãakal ãarovníj bom tvojih,Rad bi videl, kako hoãe‰, bratec,Savo na‰o nam porudeãíti;Rad ti po‰ljem tudi sivca konja,Da ga jezdi‰ po ravninah kr‰kih:A ‰e raj‰i jaz bi videl vender —Naj v uhó ti Ïeljo po‰epeãem —,Da umétnost se ti — ponesréãi!»

««Vivat! Eljen! Stava je veljavna!»»

SeÏe v roke Tahi gostu Turnu,V roko seÏe, da se vadlja zveÏe;V roke seÏe Turen vsem po vrsti,Za slovó ‰e vse poljubi gôrko,Vse poljubi goste in objame;V pôzni nôãi se od njih razloãi,Ja‰e prémo na svoj grad na Krki.


148

2.

Vsak dan ja‰e Tahi z gosti k Savi,Hodi gledat Sávine valóve,So li bistri ali Ïe rudeãi.Ja‰e gledat Tahi teden prvi:Sava teãe bistra, ko popréje.Ja‰e gledat Tahi teden drugi,Od nedelje do nedelje druge,Radovéden tam stojí na bregu,Radovedni vsi zró v réko pódse:Sava teãe bistra, ko popréje.«âarovní‰tvo,» reãe Fêrenc Tahi,«âarovní‰tvo menda ní ba‰ lahko,Savo vodo tó porudeãíti.Ali pa se ‰ali z nami Turen!Ceterum, ãe stvar se izjalóvi,Mêni, bratje, veste, — to tém ljub‰e!»

««Sedem dníj ‰e ãakajmo, prijatelj!»»

Ja‰e Tahi zopet z gosti k Savi,Hodi gledat reko teden tretji;Vsak dan tam na produ mi stojíjo,Vsak dan, vse od jutra do veãera.Kólne Tahi, kólnejo tovar‰iIn na Turna se hudó jezíjo:«Ha, za nos nas vodi Nemec zviti!»


149

Dan napoãil jim je trikrat sedmi.Ja‰e Tahi k Savi dan poslednji.Spéje k reki z gôsti na vse zgôdaj,Ba‰ na praznik Agate svetnice.Pod kopíti ‰kríplje sneg konjíãem,Z véj srebrno se leskeãe ívje,In pod nebom kroka gavran laãni …A junaki dirjajo mi k Savi.Gor in dol po produ ja‰e Tahi,Hudomu‰no suãe vranca konja,Suãe ga in tepe brez potrebe;Hudomu‰no zbáda ga z ostrógojZdaj na desni, zdaj na levi v trébuh.Ja‰ejo Ï njim gostje radovédni,Gledajo in vodo vsi motríjo,âakajo od jutra do poldnéva:Sava teãe bistra, ko popréje!Divje ‰kriplje Ïe z zobmí mi Tahi,Brke viha in od jeze piha,Kólne Turna, v peklo ga proklinja:«Dan poslednji … zlágal je barón se!»

««Do veãera vstrájajmo ‰e, sósed!»»

Gor in dol po produ ja‰e Tahi,Zróã nestrpno v Sávino vodóvje,In kolnóã skoz zobe kletve grde.Ja‰ejo Ï njim vitezi in grofi,Tahija na glas pomilujoãi.A na tihem — se posmehujoãi.


150

Gleda solnce zimsko skoz oblake,Ne, meÏíka malce le zaspáno.A razgrne se zavesa siva,Z jasnega se solnce ôzre dóli,Gleda z neba tôplo in prijázno,Gleda svetlo v Sávine valove …«Káj je tó? — Ne vidite li, bratje?!»

««Dà, kalí se Sava, brate Tahi!»»

«Vidim prav? Ha, prek in prek se barva!Torej vender — ãarodéj — si — Turen! …Ne, ne! Vára luã oãíj me mojih!Zájmimo si, bratje, Save v ãa‰e!»

Zájme v ãa‰o vode réãne Tahi,Zájme gost je vsakter v ãa‰o svojo.Proti solncu ãa‰e vsi drÏíjo:«Voda v ãa‰ah je zarés rudeãa!»Zájmejo iz Save vode drugiã,Proti solncu ãa‰e vsi drÏíjo:«Voda v ãa‰ah je zarés rudeãa!»Zájmejo iz Save vode tretjiã,Proti solncu ãa‰e vsi drÏíjo:«Voda v ãa‰ah je zarés rudeãa!» —

Ne poãaka, da domóv prija‰e,Kar na pródu pi‰e Tahi Turnu,Pi‰e pismo, lépo ga pozdravlja:«Slava ti! Do zêmlje se ti klanjam!


151

Mislil sem Ïe res, da si — Pavliha,A ostal si, sósed, moÏ-beseda!âarodéj si; rad ti ãast priznávam.Ali predno po‰ljem sivca konja,Dèj, povéj nam in razloÏi. bratec:S ãím preãaral Savo si nam bistro?S ãím pobarval reko si rudeãe?Mar ãrnine ima‰ prêveã v kleti,Pa si v Savo jo iztoãil danes?Ali ãré‰enj si nakuhal suhih,Pa si v Savo sók izlil ãaróvni?Ali pa si brÏãas bil na lovu,Tam nastréljal zajcev brez ‰tevila,Brez ‰tevila srn, volkóv, medvédov,Pa si v Savi plenu — kri izpiral? …Dèj, povéj in razodéni tajnost,Predno po‰ljem tebi sivca konja!»

3.

Vino pije Oger Fêrenc Tahi,Vino pije na gra‰ãini svoji,Na Sosédu, gradu na Posavji.Z njim popiva svetlih gostov druÏba:Grofov sedem, vitezov petero —Vsi sinovi vójvode Arpáda. —Hej, to bil je zopet va‰ dan, godci,Fantje ãrni, vi ciganski fantje!Niso gosli jókale zastónj vam,


152

In zastónj ne vrískale vesélo:Kóljkor pésmij. tóliko cekínov! —Pili vince tá gospôda svetla,Vse od jutra do noãí ga pili,âa‰ brez broja od zdravíc pobili;V pôzni nôãi Ïe razhajali se,Za slovó Ïe brat poljublja brata:Dôspe pismo od baróna Turna,Ba‰ na roke Tahiju gra‰ãaku!âita pismo Tahi gôstom svojim,V pismu Turen Tahiju poróãa:«Ne budali, ljubi bratec Tahi,Ne budali ter se mi ne ‰ali!Nimam v kleti preveã jaz ãrnine,Da bi Savo barval Ï njoj globôko;Tudi ãre‰enj nisem kuhal ãrnih,Da bi s sókom Savo bil preãaral:Paã pa bil sem v istini na lovu!Nisem streljal zajcev za zabavo,Ne volkóv, ne srn in ne medvédov,Nego kmete puntarske lovíl sem,Te slovénske in hrva‰ke kmete 1Slavno jih pri Kr‰kem sem premagalIn Kr‰ãane Ï njimi vred upórne!Vse pobili moji so Uskoki,Vse pobili, kar so jih dobili,Vse poklali, ki se jim udali!Kri plebejska tekla je v potokih.Tekla v Savo pa ti jo skalila,Jo skalila in porudeãíla …


153

Tó je, bratec, vsa umétnost moja.Rad bi pri‰el sám na Sósed k tebi —Truden sem od ãarovníje kléte!..Pô‰lji skôro mojega mi sivca!»


154

X.Krónanje v Zagrebu

(1573)

«Ir khainer west umb das endt!»(1. p.)

Zvonóvi zagrebski pojó,Pojó, da ‰e nikdár takó.

«Le vkup, le vkup, gospod, tlaãán!Oznanjamo slovesen dan.

«·irôko ôri se na‰ glas.V poslednjo tjà slovensko vas!

«V poslednjo tjà hrva‰ko vasNaj sli‰ijo seljaki nas!

«Razlégaj se do daljnih dalj:Matija Gubec na‰ je kralj!»

Ropóãe bóben gor in dólPo ulicah, ko ‰e nikól:

«Le vkup, le vkup, oj Zagreb vès!Seljákov kralj se krona dnes!


155

«Kjer cerkev Markova stojí,Tjà gledat krónanje zdaj vsi!»

Kjer Marka svetega je hram,Pred njim Ïelézen prêstol tam.

Pred stolom Gubec, kmet stojí …O sreãen, slaven kralj paã tí!

Glej, krónanje iz ôken vséh,S pomólov gledajo in stréh.

Ponósno Gubec jim stojí.Molãí. Ne! On golãí — z oãmí!

Poglejte sméli mu klobúk!Ní li posavski to hajdúk?

Zimzelen si za trak je dèl,Kokótovo peró pripél …

In Gubcu, glej, moÏjé trijéPriklónijo se do zemljé;

Priklónijo se do zemljé,V ‰krlát odéti vsi trijé.

Priklánja prvi se, velí:«Na‰ kralj Matija naj Ïiví!


156

«Bog spólnil ti je Ïeljo, knez!Ves národ v têbi zdruÏil dnes!

«Tu v Zagrebu, preslavni voj!Htel prêstol si iméti svoj.

«Tù prêstol! Glej ga pred sebó;Nad ôgnjem Ïolt je ko zlató!

«Nánj séde veliãanstvo naj!Udano prósimo sedàj …

«Bojí‰ se trona?! — Ti jeãí‰? …O vreden, da na njem sedí‰!»

Priklanja drugi se, velí:«Na‰ kralj Matija naj Ïiví!

«Brez krone kralja noãemoMi krónati te hoãemo!

«Na tronu svetlem Ïe sedí‰,A zdaj ‰e krono tó dobí‰.

«O raãi jo, prejasni knez,Iz mojih rok vzprejeti dnes!

«Îarí se ko zlató ti vsaSaj v Ïivem — ôgnji je bilà …


157

«Trepéãe‰?! Dôsti si krepák,Za krono rôjen si junák!»

Priklanja tretji se, velí:«Na‰ kralj Matija naj Ïiví!

«O kak te díãi krone kras?Kraljév pod njoj je tvoj obraz!

«O kralj slovenski, kmetov voj,Na stôlu zlatem pred menój!

«Od mêne vsprejmi pa v rokóOgnjeno-svetlo Ïezlo tó!

«Krepkó je drÏi! … Z njim vojúj,PodloÏnikom zapovedúj!»

In vsi zvonóvi zapojóIn bóbnarji zabóbnajo:

«Matija Gubec — Ïível kralj!Razlégaj se do daljnih dalj!»

Na tronu Gubec kralj sedí,Z mrtva‰kim glasom govorí:

«Kot kralj dnes prviã gledam vas —,Ví zadnjiã sli‰ite moj glas …


158

«Ves národ krônan si z menój,S kraljévoj vénãan zdaj ãastjój …

«O na‰ veliki petek sám! …Kdáj vskrésne stara pravda nam? …

«Za njó duh moj vas spremljaj v brán,In — pómnite daná‰nji dán!»


159

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-103-7

balade in romance - cloverleaf-mall · pred vrati tá kmetiãev krik … in v roki glavó krvaveão...

Documents