babuna - veles - Јавно Претпријатие Македонски … mukos - topolka -...

EDEN RABOTEN DEN NA TEREN"BABUNA" - VELESrazgovor so g-din. Petre Tutarkov

4

PLANINATA QUBOVI @IVOT...I @IVOT...g. din. Risto Nikolov

2525

TEHNOLOGIJA VO{UMARSTVOTO{UMARSTVOTO

2828

"POSLEDICI OD {TETNOTO DELUVAWE NA ÔVEKOT VRZ DELUVAWE NA ÔVEKOT VRZ {UMATA I ULOGA I ZNAÊWE {UMATA I ULOGA I ZNAÊWE NA {UMATA VRZ ZA{TITA NA NA {UMATA VRZ ZA{TITA NA ÔVEKOVATA SREDINA"ÔVEKOVATA SREDINA"g. din Stojan Ivanov

1313Vesnik na JP za stopanisuvaweso {umi “Makedonski {umi”

Izdava~:JP “Makedonski {umi”

Za izdava~ot:Vladimir Bah~ovanovski

- generalen direktor -

Glaven i odgovoren urednik:Makedonka M. Koceva

Redakcija:Makedonka Koceva

Zlatko GolubovIzdava~ki sovet:

Vladimir Bah~ovanovskim-r Kostadinka Sokolovska

d-r Konstantin Bah~evanxievm-r Zdravko Trajanov

m-r Slobodan~o KlimoskiLeposava \uroska Branko Kletni~ki

Likovno tehni~ka obrabotka:Simon Simonovski

Pe~ati:VINSENT GRAFIKA- Skopje

Adresa:JP “Makedonski {umi”

Ul. Pero Nakov b.b., Skopjetel. 02 2581 089;

e-mail: [email protected]

IM

PRE

SUM

PROEKTI

OD POINAKOV AGOL

Mesto voved

I vovedot treba da bide vo funkcija na

sodrìnata {to sleduva...

Zatoa ovojpat }e gi preskokneme

romantikata i frazeologijata za da vlezeme

vo samata sr` na edno bitisuvawe na edno

pulsirawe na prirodnoto bogatstvo so koe

stopanisuva na{iot kolektiv, {umite

na{i i va{i dragi ~itateli .

Poetite stihovi tvorat pod senkite

na borovite i jablanite, pticite gnezda

svivaat vo kro{nite na dabovite i...

Namernicite ogan palat na ~istinkite

pred ~estarite.

Na{ite vraboteni so odnapred

planirana agenda go se~at onaa {to e za

se~ewe go klasiraat i redat ovozmoùvajki

mu na naselenieto topli i prijatni migovi

vo dolgite i studeni zimi . Onaa drvo so

pogolemi dimenzii se transportira do

prerabotuva~kite kapaciteti kade se

sozdavaat proizvodi od drvnata industrija

. Ne e toa lesna rabota tuku naprotiv

specifi~na i te{ka nesekojdnevna aktivnost

za koja treba i znaewe i sila, voqa i mnogu

trud...

Tehnologijata i vo toj segment na

~ovekovite napori mnogu pomaga no sepak

~ovekoviot trud e seu{te primaren i zatoa

upatuvame posebno priznanie do vrednite

seka~i, dotura~i na drva, manipulanti,

prevoznici i ma{inisti koi direktno se

vklu~eni vo te{kiot i sloèn proces na

eksploatacija na drvo.

Nie kako direkcija sme

transmisijata, poluga {to

go potiknuva, koordinira i

ovozmoùva celiot sloèn proces vo

eksploatiraweto i obnovuvaweto

i za{titata na {umite. JP

Makedonski [umi e nositel na

{umarskata dejost vo RM i i so toa

treba da se gordeeme bidejki pokraj

golemata odgovornost istovremeno i

privilegija e so ovoj bo`ji blagodet da

se stopanisuva. Amanet e istoto toa

blago da se odgleduva, obnovuva, za{tituva,

neguva i lekuva se vo funkcija na zakonite

na majkata priroda i zdraviot ìvot nakoj

imame pravo i nie no u{te povake na{ite

deca na koi sme dol`ni da im ostavime u{te

pobogato {umsko nasledstvo...

JPM[ preku triesette podru`nici go

obedinuva celiot {umski fond vo dràvata

zatoa odgovornosta e golema, rabota

premnogu, natrupanite problemi na kup~e.

Dosega se konstatirani mnogu propusti,

zagubi, neracionalni tehnolo{ki re{enija

koi rezultiraa so dopolnitelni finansiski

optovaruvawa, kadrovski ra{omonijadi . ]e

se otvori ~esna debata poradi toa . Mora da

se ima doblest , }e ne osudat idnite

pokolenija ako neuspe{no se vodi

{umarstvoto , koe ni e povereno so poseben

zakon .

Novoto rakovodstvo ve}e prokniùva

pozitivni rezultati i vo {umata preku

zgolemeno proizvodstvo i vo finansiite

preku pozitivnite rezultati vo raboteweto

i vodeweto smetka za izbegnuvawe na site

dopolnitelni optovaruvawa bez koi se

moè. No balastot od minatto e eden

golem minus {to ke treba da se nadmine...

Transformancijata e nade`ta na koja java

novata rekovodna ekipa. Da se nadevame deka

}e duvne dolgo o~ekuvaniot razvigorec, da gi

razlista bujnite dabovi lisja a rezultatite

da bidat ubavi kako {to vsu{nost se ubavi

i {umata i proletta...

Petar [alamanov

4 NA[I [UMI 35 April ‘07

Ovoj prostor odsega pa po-natamu kontinuiranio }e bide otstapen za na{ite vraboteni.

Eden raboten den na teren kade {to se proizveduva.

Ovaa ideja za odblisku za-poznavawe so podru`nicite, proizlezena od rakovodniot i ureduva~kiot tim ja otpo~nuvame tokmu od najbliskata na{a podru`nica Babuna od Veles.

U{te od samiot vlez naidov na srde~en pre~ek i od strana na vrabotenite i od strana na direk-torot g-dinot Petre Tutarkov koj se obide maksimalno da odgovori na site postaveni pra{awa no i da ovozmoì odblisku da se so-gledaat i rabotite na teren vo planina, tamu kade {to se proiz-veduva, odnosno kade direktno se se~e i dotura drvnata masa i potoa se priprema za transport .

Po kafeto za dobredojde, gi na~navme temite koi se sekojdn-evie vo {umarstvoto, problemite so koi sekojdnevno se sre}avaat no i na~inite na koj se trudat da gi razre{at istite .

Bidejki ne ~eka{e izleguvawe na teren za da ne gubime vreme di-rektno go otpo~navme razgovorot...

G-dine Tutarkov kolku vreme ste na ovaa pozicija i dali prob-lemite na koi naiduvate vi iz-gledaat re{livi ?

Na ovaa mesto se naogam polni dva meseci i slobodno moàm da kaàm deka {umarskata dejnost i

problematika se mnogu kompleksni i baraat navistina golema pos-vetenost kako vo or-ganizacija na proiz-vodstvoto taka i vo balansiraweto na sekojdnevnite proble-mi so koi se soo~uvame pri raboteweto, za-toa jas ovaa pozicija navistina seriozno ja sfativ i postojano se trudam maksimalno da navlezam vo celokup-nata problematika no

i vo pogled na onaa {to se vika re{avawe na problemi. Tamu kaj {to se raboti postojat i problemi no tamu kade {to se saka istite se nadminuvaat zatoa sekoj problem osobeno onoj {to proizleguva od ~ovekova priroda, moè da se de-luva e re{liv .

Vie rakovodite so podru`-

nicata Babuna, od kolku {umsko stopanski edinici e sostavena istata?

Nie raspolagame. so prili~no golemo prostranstvo koga stanuva zbor za golemina na teritorija pod {umi i vkupno stopanisuvame so slednive {est {umsko stopanski edinici;

- Gorna Babuna - Dolna Babuna - Bisa- Mukos - Topolka - Karabuni{teVkupniot godi{en etat iznesuva

22 000 m kubni ogrevno drvo dodeka pak {to se odnesuva do tehni~koto drvo toa se dviì od 12 000 do 15 000 metri kubni godi{no .

Imajki vo predvid deka site podru`nici pokaùvat razli~ni rezultati vo raboteweto, kako vie ja ocenuvate rabotata na va{ata podru`nica ?

[to se odnesuva do rabotewe-to na Babuna od Veles moàm da kaàm deka rabotime rentabilno {to zna~i deka gi pokrivame svoite tro{oci i tro{ocite za rabota na direkcijata vo na{iot domen .

Dali smetate deka moète da bidete u{te podobri odnosno da postignete pogolemi rezultati vo raboteweto?

Sosema razbirlivo e deka moème i jas sum golem optimist deka so tek na vremeto pova}e }e se stabilizirame i normalno e da o~ekuvame pogolemi rezulta-ti se razbira za toa osven mnogu trud i rabota }e ni bide potrebno da eliminirame u{te nekoi od pote{kotiite {to ni se ispre~uvat no i u{te pova}e da ja intenzivi-rame sorabotkata so direkcijata kako poefikasno i pobrzo bi si gi vr{ele rabotite.

Spomnavte eliminirawe na

pote{kotiite na {to konkretno mislite?

Mislam na problemite ~ija priroda e predizvikana od faktori na koi nemoème mnogu da deluvame a toa se poàrite no i bezpravnite se~i od koi trpime mnogu. Da ne bidam sfaten pogre{no koga rekov deka ne moème mnogu da deluvame, vsu{nost moème no za toa ke ni treba i pogolema finansiska sig-urnost no i malku pogolema decen-traliziranost vo odnos na direk-cijata. Eve ke vi kaàm konkreten primer; za da se spre~i poàr treba pogolema budnost i kontrola a toa zna~i ne samo pogolema mobilnost {to se podrazbira no i pogolem broj na vraboteni koi bi patro-lirale i noke. No od druga strana biten faktor vo seto toa e opre-menosta na lugeto koi gi prakame na teren za gasnewe poàri. Zna~i i od ovoj aspekt sakam da ukaàm

OD POINAKOV AGOL

5NA[I [UMI 35 April ‘07

na potrebata od na{a strana da bideme malku ponezavisni vo odnos barem na pomalite nabavki kako {to vsu{nost e oprema za poàri na primer. Nas ni se slu~uva da gi ispratime lugeto bez osnovna za{tita {to zna~i deka duri i ~izmite {to gi nosat se nivni a za posovremena oprema kako {to se ognootporna obleka i maski i da ne zboruvame. So toa nivnite ìvoti gi izloùvame na opasnost {to za-konski ne smeeme da go pravime toa i ne daj boè da ni se slu~i nekoja nesakana povreda ili ne{to u{te postra{no, posledicite od toa bi bile nesogledivi. Zasega raspo-lagame so mnogu siroma{en vozen park koj go nasledivme od pre-thodnoto rakovodstvo, bi sakal da spomnam deka ni se neophodni barem dva xipa za terenski ak-tivnosti koi bi posluìle i za gasnewe poàri a vo odnos na poefikasnata rabota neophodno ni e potreben eden buldoèr za probivawe na {umski pati{ta so koi slabo raspolagame. Isto taka nedostasuva oprema za rabotewe na lugeto koi direktno se na teren i gi vr{at najte{kite raboti kako {to se se~ata i doturot.

Ovie se pote{kotiite so koi sekojdnevno se soo~uvame . Izlezot go gledam dokolku ima razbirawe za re{avawe i nadminuvawe na istite vo toj konteks go spomnav decentraliziraweto barem vo nekoi neophodni elementi a re-zultatot od toa bi bil pogolema produktivnost bidejki se slu~uva i za najmala sitnica nie da barame dozvola od direkcijata i duri ja dobieme rabotata veke prestanala da bide aktuelna {to zna~i ili ja

gubime ili ke ni se slu~i da zadocnime so istata. I kako seriozno JP koe sto-panisuva so dràvno dobro treba sekoga{ da bideme na visinata na svoite zada~i no i prikladno oble~eni na teren tamu kade {to uslo-vite i prilikite go baraat toa .

So kolkav broj na

luge raspolaga va{ata podru`nica i dali se ja-vuvaat problemi od tipot na megusebna kolegijalna priroda?

Vkupno kaj nas rabotat 90 luge no neretko del od niv istovre-meno se na boleduvawe a imame i vraboteni so skrateno rabotno vreme (poradi naru{eno zdravje) {to odvreme navreme znae da ja zabavi ili ote`ni rabotata. No tie se re{livi i jas sum optimist vsu{nost ovde sme da gi balansi-rame i problemite i rabotite taka da {to se odnesuva do mene jas ne priznavam problemi od subjek-tivna priroda. Del od vraboten-ite koi navistina pove}e ne se vo mo`nost da rabotat }e zaminat vo invalidska penzija i nivnite mesta }e bidat popolneti so mlad rabotosposoben kadar koj }e bide i povake produktiven . Vo nasoka na zateknatite sudski sporovi nasto-juvame golem del,od niv da re{ime spogodbeno i vo toj konteks ape-liram do kolegite rakovoditeli na site podru`nici navistina da obrnat pova}e vnimanie vo taa na-soka i pravilno i navremeno da si gi re{avaat dol`ni~ko-doveri-

telskite odnosi kako ne bi trpele finansiski {okovi i docnewe na plati poradi isplata na izvr{ni re{enija {to nekoga{ imaat i golemi sumi. Veruvam deka site takvi postapki moàt da se sledat ili barem da se predvidat. [to se odnesuva do na{ite dol`ni~ko-doveritel-ski odnosi redovno gi sledime gi re{avame

tamu kade {to e vozmo`no i onie {to se preostanati za pla}awe ne se golemi sumi od koi JP bi trpelo posledici. Vo konteks na ova sakam da dodadam deka treba da obrneme pova}e vnimanie i na izvr{nite re{enija vo na{a polza bidejki ~esto firmite {to dolàt ili pova}e ne postojat ili sopst-venikot nikade go nema.

Po~ituvan g-dine Tutarkov navistina prijatno sum iznenade-na od va{eto ogromno poznavawe na rabotite so ogled na kratkoto vreme koe ste vo {umarstvoto osobeno i poradi faktot {to va{ata bran{a ne e od oblasta na {umarstvoto.

Dokolku se saka da se uspee treba da se vloì i trud . Taka e i vo bilo koja oblast taka e i vo {umarstvoto. Vsu{nost da se bide rakovoditel osven znaewe od oblasta koja vi e doverena treba da se poznavaat i nekoi osnovni pravila na igra vo menaxiraweto na problemite. Najbitno od se e da se saka toa {to se raboti a bidejki {umarstvoto e specifi~na granka treba ne samo da se poznavaat tuku i da se sakaat {umite i da se mis-li na nivniot opstanok bidejki toj nesomneno e povrzan i so na{iot opstanok na planetata. Nekoi os-novni vrednosti imaat univer-zalni dimenzii {to se op{to pri-fateni i op{to~ove~ki taka e i so trudot na vrabotenite koi sakaat da bidat motivirani a najdobra motivacija se nivnite plati po mo`nost navremeni . Koga ~ovek se

OD POINAKOV AGOL


trudi nesomneno e deka ke postigne rezultati a koga go saka toa {to go raboti tie }e bidat i u{te po-golemi.

[to pravite vo pravec na

za~uvuvaweto na {umite i nivna-ta reprodukcija i dali plani-rate nekakvi aktivnosti vo taa nasoka?

Prethodno spomnav deka golemi {teti trpime od bespravnite se~i i ovde apeliram za pogolema agil-nost do nadle`nite slu`bi i nivna pogolema koordiniranost mislam na MVR i {umskata policija za koja imam i nekoi primedbi i smetam daka bi bilo sugestivno dokolku gi obrazloàm. Stanuva zbor za napravenite tro{oci od strana

na JP vo slu~ajot na podru`nicata vo odnos na angaìrawe na na{i vozila pa i luge za transport na odzemenite drva koi se nosat do zatvorite. Nie za toa ne dobivame nikakva nadoknada a vo slu~aj koga sopstvenicite }e dobijat pozitivna presuda za vrakawe na odzemenite drva nemaat od kade da gi vratat i ~esto gi baraat kaj nas so {to stanuva nedorazbirawe. Dali JP ne treba da fakturira na minis-terstvoto za pravda bidejki dosega ne dobivame nikakva kompenzacija za toa? Nie napravivme sorabot-ka so spomenatite institucii i moite idni aktivnosti odnosno aktivnostite na podru`nicata se

naso~eni kon edna takanare~ena kampawa vo pravec na pogolema sorabotka so mesnoto naselenie .

Nikoga{ nema da poveruvam deka cel eden region, naseleno mesto ili selo vo celost moè da bide krim-inogeno a kaj nas se ima obi~aj taka da se etiketiraat odredeni mesta . Zna~i jasno e deka stanuva zbor za poedinci koi treba da se spre~at po razni osnovi zatoa po~nuvame so obikolka na mesnite zaedenici kade naselenieto }e go zapoznaeme da ne kupuva drva na crno bide-jki i toa e eden vid pomagawe na kriminalot. A toa {to se odne-suva do po{umuvaweto navistina sme spremni da gi po{umime site predvideni povr{ini i zatoa ke ja iskoristam prilikata za edna sug-estija okolu sredstvata za prosta

reprodukcija, odnosno navremeno da gi do-bieme za pravilno da gi namenime ili prenamenime. Dose-ga nemame dobieno sredstva a znaete deka koga se pra-vi po{umuvawe toa sepak ~ini. Ova bi bil eden vonreden prihod na koj seri-ozno se nadevame a koj bi bil dobredo-jden za obnovuvawe na {umite. Bez ovoj pri-hod navistina na{ite mo`nosti bi bile mnogu ograni~eni i

skromni.

G-dine Tutarkov dali smetate deka va{ata takanare~ena kam-pawa za podignuvawe na javna-ta svest za spre~uvawe na be-spravnite se~i i poàrite (bidej}i del od niv }e priznaeme se delo na namerni podmetnuva-wa) ke vrodi so plod i kako bi gi stimulirale onie sitni kradci da ne ukradat?

O~ekuvam pozitiven efekt vo golem procent. Na lugeto od okolnite sela koi se blisku do se~i{tata ke im ponudime da go soberat otpadot odnosno padnata-ta drvna masa po najniskite mo`ni

ceni isto taka tamu kade {to sme o{tetile niven pat so na{i vozila ( za {to mnogu ~esto reagiraat) }e sanirame kolku {to moème . Zna~i sorabotka mora da ima za da ne ne gledaat nas kako neprijateli tuku da ja sfatat ulogata na JP deka ne e samo da iskoristuva {umi tuku deka obnovuva i odgleduva. Koga postoi sorabotka sosema opravda-no e i da se o~ekuva rezultat.

Koga sme veke kaj sorabotkata eve i edno konkretno pra{awe za vas. Kakva e va{ata sorabotka so direkcijata na JP i dali moèbi ne{to ke ni predloìte, sugeri-rate, pofalite ili kritikuvate?

Mojata sorabotka so direkcijata e odli~na. No iako veke spomnav pak ke spomnam deka ne bi bilo lo{o da se razmisluva na na{a pogolema nezavisnost kako nie poretko bi doagale tamu (a so toa bi smalile i del od tro{ocite a bi za{tedile i vreme) za sekakva sitnica so {to bitno bi ja rasteretile direkci-jata koja moè da se posveti na po-golemi problematiki. Vo odnos na finansiskite sredstva {to nie gi prakame kaj Vas barame pogolema dinamika vo odnos na vra}aweto na istite nazad za poefikasno funk-cionirawe i kone~no jas bi sakal da postavam edno logi~no pra{awe odnosno povake bi go formuliral kako vid na sugestija za toa da ni se odredi nam (na podru`nicite) mese~no ili godi{no odreden lim-it so koj ke bideme zadolèni pred direkcijata. Zna~i da re~eme na primer Babuna – Veles godi{no e dol`na tolku i tolku sredstva da prefrli na direkcijata za nejzi-no funkcionirawe za kone~no da imame preglednost vo rabotata kolku rabotime kolku sme srabo-tile ili ne sme srabotile i kone~no da znaeme koj se podru`nicite koi nie gi finansirame odnosno pokri-vame. Li~no smetam deka taka ke se dobie pogolema funkcionalnost vo raboteweto no i ke se stimuli-raat pomalite podru`nici pova}e da vnimavaat i na bespravnite se~i i na {umskite poàri no i na izvr{nite re{enija . Koga sekoj }e znae {to raboti i {to treba

OD POINAKOV AGOL


da sraboti veruvam deka ke se zgolemi i odgovornosta na sekoj od nas poedine~no bez razlika na koja pozicija se nao|a .

Bi sakal da spomnam i eden drug problem koj e kamen na sopnuvawe za rabotata na podru`nicite (vo toa se soglasuvame skoro site ko-legi rakovoditeli na podru`nici a toa e nemo`nosta od kompenzi-rawe). Ke se obidam da obrazloàm so konkreten primer. Poradi iz-bornata godina {to ja imavme i po-radi odreden splet na okolnost se soo~uvame so docnewe na tenderite i se pojavuva konkreten problem. Po~nuva rabotna sezona, zavisime od faktorot vreme odnosno kli-matski uslovi aktivnostite vo odnos na proizvodstvoto mora da se finansiraat, tenderite docnat a nie ne smeeme da kompenzirame uslugi. Vakvata situacija sama po sebe e sloèna i kompenzacijata se nametnuva sama po sebe kako bi gi ublaìla posledicite od nepravilno izgradeniot princip koj ni e nametnat od porano. Na krajot na krai{tata lu|eto koi gi angaìrame vr{at se~a, dotur, ili prevoz odnosno se zanimavaat so kupuvawe i proda`ba na ogrevno i tehni~ko drvo i smetam deka e mnogu logi~no za po~etniot pe-riod na nivnite aktivnosti koga ne sme vo mo`nost da im platime i ako samite se soglasat da rabotat pod takvi uslovi {to nam ni odi vo prilog, ako ni{to drugo barem da im se ponudi drvo namesto pari koe tie bi go prodale za da moàt po-nataka da si gi finansiraat sled-nite fazi od aktivnosta.

Dali toa bi zna~elo malite podru`nici {to rabotat vo za-guba da se sankcioniraat ?

Za sekoja rabota koja e do-bro ili lo{o zavr{ena site nie i kako poedinci i kako op{estva pa duri i dràvi nosime odgov-ornost odnosno dobivame nagradi ili sankcii. Zo{to tuka bi bilo poinaku? Sovr{eno mi e jasno deka nekoi od podru`nicite raspol-agaat so navistina slaba drvna masa i tuka navistina treba da se ima vo predvid i toa. No od dru-

ga strana nekako nepravedno e da nekoj postojano vle~e nekoj drug pozadi sebe i ako toa ve}e e taka barem da bideme transparentni. Ako "Babuna# pokaàla mnogu slabi rezultati moèbi "Belasica# ke bide taa {to ke pomogne uslovno re~eno no vo red e da se znae koj koga i zo{to go pomognal drugiot. Zna~i sum za transparentnost vo raboteweto, pregled na finan-siskite sredstva malku pogolemi slobodi vo pogled na raboteweto odnosno prava, no ne begam i od ob-vrskite i od odgovornostite i kom-pletno sum podgotven za celosen uvid na moeto rabotewe.

Duri razgov-aravme so direk-torot go poseti delegacija od Orizari Dolno koja vo ime na organizaciski-ot odbor be{e dojdena da po-bara sponzorstvo za odrùvawe na jubilejna 30 g. manifestaci-ja Sredbi na Bo{nacite od Makedonija na-koja be{e pokanet i direktorot no i generalniot di-rektor. Nemoèv a da ne ja dokumentiram sredbata bidejki celta na posetata be{e da se snimi eden celosen raboten den so site negovi specifiki.

Podgotvenosta na direktorot da im pomogne be{e o~igledna no tehni~ki se pojavi problem bidejki za sponzorstva treba da se dobie dozvola od Upravniot Odbor a toa e procedura koja bi se zavr{ila otkako problematikata odnosno potrebata poradi koja se baraat sredstva vremenski ke iste~e i prakti~no istite nemoàt da se namenat .

G-dine Tutarkov {to ke izjavite

vo vrska so vakvite sekojdnevni slu~ki so koj se soo~uvate?

Da ne bidam kriti~en no pak }e potenciram podru`nicite se sepak va`ni kariki vo mestata vo koi

funkcioniraat i ottamu naseleni-eto na nas gleda i kako na faktor koj ponekoga{ bi moèl da pomogne barem vo isklu~itelni situacii. Ottuka sama po sebe se nametnu-va potrebata da moème i nie da odlu~uvame po nekoi potrebi. Vo slu~ajov jas sum pravno nemoken da pomognam bez razlika {to sakam i cenam deka treba, bidejki ovie luge ìveat i rabotat tuka i se na{i sorabotnici i prijateli po povake osnovi. Zatoa pak }e re~am redno e onie koi gi nosat prihodite osven obvrskite da gi sozdadat da imaat i odredeni prava.

Po ovoj razgovor nie se upa-

tivme vo planina na mestata kade se vr{e{e eksploatacija na ogrevno drvo, zagriùva~ki be{e podatokot {to na teren doznavme deka napravenite {teti po os-nov na bespravni se~i godi{no ja nadminuvaat brojkata predvidena za godi{no nivo {to e navistina zagriùva~ki podatok .

Tamu naporno se rabote{e no osobeno mi ostavi vpe~atok po-datokot {to eksploatacijata na trupci se vr{e{e mnogu ekspedi-tivno. Imeno vo istiot den se vr{ea site potrebni operacii; se~a, dotur, utovar, prevoz i ras-tovar na mestata predvideni kako krajna destinacija. Vakvata praksa ja vovedovme poradi {to pogole-mata efikasnost bidejki taka se spre~uva preo|aweto od prva vo vtora klasa na trupcite {to

OD POINAKOV AGOL


neretko be{e slu~aj dosega poradi predolgoto stoewe na trupcite na terenot – objasnuva direktorot Petre Tutarkov. So toa bitno se zgolemuva i produktivnosta {to navistina e za pofalba .

G-dine Tutarkov dali moète da ni objasnite koi od vozilata {to gi gledame se va{i i so koj vozen park raspolagate?

Bidejki na{iot vozen park e dosta siroma{en ke bidam sosema kratok;

- dva kamioni od markata "Fap# stari povake godini, eden kiper i slu`benoto vozilo na

podru`nicata. Vozilata se biten element za

porentabilno funkcionirawe dali planirate nivna nabavka vo bliska idnina?

Ako dade bog se nadevam deka i ke se podnovime nas ni se potrebni u{te nekolku neophodni tehni~ki pomagala. Ako primetivte nie nemame kopir i ~esto tie uslugi ni gi naplakaat navistina skapo tolku kolku da se kupi na{, no ni falat i kompjuteri. Da se nadevame deka seto toa nabrzo ke go re{ime.

Vo obikolka na terenot i na skladi{teto so koe raspolaga "Ba-buna# se sretnavme i so rabotnic-ite koi direktno se povrzani so proizvodniot proces i ja rabotat najte{kata, najmakotrpna rabota.

Nekoi od ovie vredni lu|e i po dve decenii se vraboteni vo podru`nicata .

"Ne sum odbil nikakva rabotna zada~a veli eden od niv , rabotam i na teren i vo skladot i toa mi e rabota no ~esto nemame osnovni sredstva za rabota kako {to se ~evli rakavici kapi a za za{titni odela i ne pam-tam od koga ne sme dobile#. Eve se ovaa {to gledate na mene e moe i sam sum si go donel od doma se nadevam deka rabotite ke trgnat na podobro veli toj .

Ovie vredni lu|e ~ii race dnevno srabotuvaat mnogu, ~estopati se zdo-bivaat i so povredi so raboteweto no ovde vo di-vinite moèbi i gospod ne ~uva velat tie.

[umarstvoto e mnogu te{ka i naporna granka eve gledate vaka e sekoj den, ~estopati ovde vo planina ne vrne i do`d, ni se rasipuvaat i vozila ili pak ako se slu~i nekoj odron sme bile i so denovi daleku od doma ~estopati i bez leb poradi nedostapnosta na terenot .

Najte{ko mi paga patuvaweto od doma do terenot oddale~en sum 30 - tina kilometri i sekoe sabajle stanuvam pred 04 ~asot no nekoj mora da go raboti i toa se izjavite na nekoi od niv.

Tie otvoreno progovorija za

dosega{niot slab sluh za nivnite maki od pretpostavenite osobeno im pre~i nemaweto na oprema no i zaboravenosta za onie koi se veke vo poodminati godini. Se nadevam deka sega }e se slu{ne i za nas i moèbi nekoj barem malku }e me odmeni da porabotam i na nekoe polesno mesto moèbi na por-tirnica koj znae, velat tie i se nadevaat deka ovaa rakovodstvo moèbi }e ima sluh za niv.

Za da se dobie od {umata mora

i da se vloì bea komentarite na nekoi od niv i vo razgovorot so niv edna druga grupa rabotnici glasno go prokomentira mojot prestoj tamu na moja smetka ; Lesno vi e vas vo Skopje doterani parfimirani more i stalno ne{to vi fali ne gi znaete na{ite maki , ovde da se dojde da se vidi kade se pe~ali lebot .

[to moèv drugo osven da gi razberam, navistina ne e lesno tamu na direktniot dopir so pi-lata za se~ewe, sekirata, ~ekanot, digalkite za kamioni. Potta na

nivnite lica be{e o~igledna, na{ite planinini se prekrasni no koga se raboti za rekreacija, od ovoj agol navistina se izgleda poinaku. Kojznae moèbi nekoga{ i na{ite plati ke skoknat za nekoj dinar se nadevaat tie. Nivnata nade` e na{ata direkcija a na{ata treba da bidat tie odnosno site lu|e koi vredno rabotat osobeno onie koi se direktno povrzani so proizvodstvoto koe zna~i i plati za site nas.

Ovaa poseta ja zavr{ivme vo srde~na atmosvera, vrednite rabotni~ki race nikoga{ nema da gi zaboravam a i voodu{evuvaweto od ovoj ~ovek koj sega ja rakovodi ovaa podru`nica i negovata pos-vetenost na rabotata i toga{ koga ima ote`nati okolnosti za funk-cionirawe . Zaminuvam vo nade` deka moèbi vo nekoe sledno ide-we ke vidam poinakvi uslovi no i po nekoja nasmevka na licata na vrednite luge.

Podgotvi: M. Koceva

OD POINAKOV AGOL


EDITORIJAL

Mladoto drvce i slon~eto ili

tenkite verigi na navikata!Edna neobi~na no vistinita prikazna za skrotitelite na ìvotni no i na luge...

Mlado krevko drvce na vidikot osameno na poqanata za nego vrzan ogromen slon

so sosema tenko jaènce koj tamu mirnio sedi so ~asovi, denovi.

Ovaa gletka kaj sekoj od slu~ajnite minuva~i pa duri i kaj decata go pobuduva

pra{aweto zo{to ogromniot xin ednostavno ne se oslobodi od zato~eni{tvo.

No odgovorot leì vo negovoto detstvo i vo metodata na negoviot skroti-

tel koj maloto palavo slon~e isto taka go vrzuval za drvo po celi denovi. Po

bezbrojnite obidi da se oslobodi od jaèto kone~no go prinudile da svati deka

pova}e ne vredi da se obiduva. So tekot na vremeto vo sporedba so negovata

~udovi{na sila jaèto stanalo kako kon~e no toj i ponatamu mirno si sedi ne

znaejki deka do kone~noto osloboduvanje go deli samo eden edinstven ~ekor. Site

drugi posmatra~i koi go videle go znaat toa samo toj velelepen xin ne e svesen za

svojata ogromna mo} i ostanuva vo zaarobenik na sopstvenoto neznaewe preski-

kano vo tenko konop~e.

Dali ponekoga{ i nie samite sme se zapra{ale za sopstvenata mo} i vrednosti?

Skrotitelite na na{ite mo`nosti se nasekade okolu nas tie ne pratat

u{te od najranoto detstvo pretvoreni vo likovite na na{ite roditeli , pa

ponatamu preku likot na nekoj navistina lo{ pedagog koj namesto da ja pot-

tikne kreativnosta vo nas uporno ni tvrdi deka nie ne sme dobri po likovno na

primer taka ubivajki ja i pred da se rodi mo`nosta za otkrivawe na nekoj na{

isklu~itelen talent vo nas. Poznavam li~nost so isklu~itelno dobar talent

za slikarstvo koja posle 40-tata godina se oslobodi od jaèto na sopnuvawe od

svojot u~itel koj u{te od treto odelenie i ja "odredil# sudbinata deka taa ne

e dobra. Istata sega `nee uspesi po evropskite metropoli.

Site tie skrotiteli koj na ovoj i onoj na~in ni gi odredile granicite na

mo`nostite se nasekade okolu nas i kolku povake rasteme tolku pova}e tie se

obiduvaat da ni gi uzurpiraat granicite na na{ite mo`nosti odnosno da ni

go naru{at li~niot integritet. Za paradoksot da bide u{te pogolem tie

"skrotiteli# naj~esto se na{ite najmili, najsakani, prvo roditeli, rodnini

podocna nastavnici ponatamu duri i na{i ìvotni sopatnici, po nekoj isfrus-

triran i golem {ef, sosed i na krajot moèbi i na{ite deca. No site nie sme

ne~ii deca ili imame svoi deca pa da povnimavame na jaìwata na sopnuvawe da

gi isfrlime od svoite metodi. Da gi zamenime zborovite "ti toa nemoè{# so

ti go moè{ toa, veruvam vo tebe itn i }e se iznenadime od prijatnite raezul-

tati.

Ironi~no no vistinita e arapskata izreka; "Pred izgrejsonceto nastapuva naj-

gustiot del od no}ta# a za do~ek na denot naj~esto ni se potrebni samo malku

trpenie i eden edinstven ~ekor.

êkor koj moèbi }e zna~i, povake sre}a, povake qubov i po~it, povisoka ocen-

ka, pogolema li~na sre}a ednostavno ne{to pova}e od toa {to go imame a se

stremime da go dobieme pritoa odnapred otkaùvajki se od borbata poradi

stravot od gunbewe na bitkata... Sepak do najdragite ne{ta koi ponekoga{ ni

izgledaat tolku dale~ni naj~esto ne deli samo ~ekor i malku sila i verba . ]e se

osmelime li da go skineme sopstvenoto jaè na sopnuvawe ili mirno }e sedime vo

malite granici na mo`nosti koe toa so sebe ni gi nosi?

Dali ke iznajdeme sila da se oslobodime od tenkite verigi na navikata ili }e

za~ekorime kon masovna promena na svesta, zavisi edinstveno od nas...

M. Koceva

Ovaa rubrika od sega pa natamu }e bide otvorena za site kolegi koi }e izrazat èlba da go podgotvat editorijalot.


So Odluka br. 02-202/2 Upravniot odbor na pretprijatieto na svojata sednica odràna na 25.01.2007 god. go usvoi Proizvodno-finans-oviot plan za 2007 godina.

So Proizvodno-Finansoviot plan na JP”Makedonski {umi”p.o.-Skopje za 2007 godina, planirano e proizvodstvo na bruto drvna masa od 831.814 m3, {to e za 4,85% pove}e od planot za proizvodstvo za 2006 godina.

Od vkupno planiranoto proizvodstvo na drvni sortimenti, }e se proizvede:

Tehni~ko drvo . . . . . . . .. . . . . . . . . 144.047 m3 Ogrevno drvo . . . . . . . . . . . .. . . . . . 602.588 m3 Otpadok . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . 85.179 m3

Spored sortimentnata struktura vo vkup-nata planirana bruto drvna masa na nivo na JP “Makedonski {umi” za 2007 godina, tehni~koto drvo u~estvuva so 17,32%, a ogrevnoto so 72,44%. Otpadokot na nivo na JP e zastapen so 10,24%.

Od vkupno planiranoto proizvodstvo za 2007 godina, preku reìsko iskoristuvawe }e se proizvedat 661.358 m3 ili 88,58%, dodeka na se~a pokraj penu{ka otpa|aat 11,42% ili 85.277 m3.

Od drvnite vidovi vo sortimentnata struktura na planiranata drvna masa, najzasta-peni se: bukata, dabot, elata, beliot i crniot bor i ostanati iglolisni i lisjarski vidovi.

Spored kvalitetot, od vkupnata koli~ina na tehni~ko drvo, na trupci F i L od buka otpa|aat 674 m3 ili 0,47%, na trupci za reèwe otpa|aat 132.323 m3 ili 91,86%, dodeka na os-tanato tehni~ko drvo otpa|aat 11.050 m3 ili 7,67%.

Vo vkupnata planirana koli~ina na ogrev-no drvo prvata klasa u~estvuva so 66%, vtorata klasa so 25% i se~enicite so 9%.

Od vkupno planiranata koli~ina za se~a (746.635 m3), 109.586 m3 ili 14,68% }e se pose~at so sopstveni rabotnici, dodeka za se~a na 637.049 m3 ili 85,32% }e se koristat uslugi od nadvore{ni izvr{iteli.

Vo vkupno planiranata drvna masa za do-tur (661.358 m3), doturot so sopstveni rabotni-ci (51.153 m3) u~estvuva so 7,73%, a doturot so nadvore{ni izvr{iteli (610.205 m3) so 92,27%.

So sopstveni utovara~i }e se utovarat vk-upno 173.739 m3 (26,27% od vkupno planiranata drvna masa za utovar), dodeka so nadvore{ni izvr{iteli se planira da se utovarat 320.910 m3

ili 48,52%. Ostatokot od 166.709 m3 ili 25,21% od vkupnata drvna masa }e se prodava franko utovarena na {umsko kamionski pat.

Vo vkupno planiranata drvna masa za pre-voz, prevozot so sopstveni kamioni (73.909 m3) u~estvuva so 11,18%, dodeka prevozot so privatni kamioni (420.740 m3) u~estvuva so 63,61%. Ostatokot od 166.709 m3 ili 25,21% }e se prodava na {umsko kamionski pat, odnosno za taa koli~ina nema prevozni tro{oci.

Vkupnite tro{oci za proizvodstvo na ogrevno i tehni~ko drvo se sostaveni od di-rektni i reìski tro{oci. Direktnite tro{oci za ogrevno drvo iznesuvaat 511.489.209,00 den., a za tehni~ko drvo iznesuvaat 191.625.084,00 den. i istite se rasporedeni po fazi na rabota. Reìskite tro{oci za ogrevno drvo iznesu-vaat 856.935.201,00 den., a za tehni~ko drvo - 237.984.046,00 den. Vkupnite tro{oci za ogrev-no drvo iznesuvaat 1.368.424.410,00 den., a za tehni~ko drvo - 429.609.130,00 den. i istite, vo zavisnost od predvidenata koli~ina za proiz-vodstvo na ogrevno i tehni~ko drvo ja oprede-luvaat planiranata cena na ~inewe. Spored ovie parametri, planiranata cena na ~inewe na ogrevnoto drvo na nivo na JP iznesuva 2.508,58 den/m3, a na tehni~koto drvo - 3.072,33 den/m3.

Vo strukturata na vkupnite tro{oci za proizvodstvo na ogrevno drvo, direktnite tro{oci u~estvuvaat so 37,38%, reìskite tro{oci so 50,57%, a zakonskite obvrski so 12,05%. Kaj tehni~koto drvo, pak, direktnite tro{oci u~estvuvaat vo vkupnite tro{oci so 44,61%, reìskite tro{oci so 40,27%, a zakon-skite obvrski so 15,12%.

Za realizacija na planiranoto proizvod-stvo na {umski sortimenti, koe se realizira vo te{ki uslovi za rabota vo {umite (osobeno meteorolo{kite), uslovuva potreba od sood-vetna patna infrastruktura. Vo JP “Make-donski {umi” registrirani se okolu 7.411,46 km pati{ta, koi se osposobeni za kamionski soobra}aj.

Od vkupnata dolìna na pati{tata vo JP “Makedonski {umi” spored kategorijata, na tvr-di pati{ta otpa|aat 1.032,81 km ili 14%, a na meki okolu 6.378,65 km. ili 86%. Otvorenosta na {umite vo prosek iznesuva 7,41 m/ha.

Otvoraweto na {umite treba da ovozmoì racionalno koristewe na site dobra, so cel da

OD SEKTOROT ZA RAZVOJ, INVESTICII, PLAN I ANALIZAOD SEKTOROT ZA RAZVOJ, INVESTICII, PLAN I ANALIZA

AKTUELNO


se podobrat proizvodnite mo`nosti na {umata. Zaradi racionalno i profitabilno koristewe na {umite so koi stopanisuva JP “Makedon-ski {umi”, potrebno e pravilno planirawe i izgradba na gusta i kvalitetna patna mreà, koja }e go dostigne optimalnoto nivo na otvorenost i kvalitet na {umskite kompleksi, so {to }e ovozmoì kontinuirano snabduvawe na drvnata industrija so tehni~ko drvo i potro{uva~ite so ogrevno drvo i drugi {umski proizvodi.

Zatoa, vo oblasta na {umskite komuni-kacii vo 2007 godina se planira izgradba na novi tvrdi i meki pati{ta vo vkupna dolìna od 246,05 km, rekonstrukcija na pati{ta vo vk-upna dolìna od 392,50 km, kako i pro~istuvawe na postoe~kata patna mreà vo dolìna od 1.392,20 km. Za realizacija na planskite zada~i za izgradba, rekonstrukcija i pro~istuvawe na pati{tata se planiraat tro{oci vo iznos od 105.597.045,00 den. so sopstvena mehanizacija i so drugi uslugi.

JP “Makedonski {umi” vr{i stru~no-tehni~ki raboti vo privatnite {umi, kontrola na prenosot i prevozot na {umski sortimenti i izdavawe na propi{ana dokumentacija.

Vo 2007 godina se planira da se ozna~at vk-upno 111.437m3 od koi na tehni~ko drvo otpa|aat 10.076 m3, dodeka na ogrevno 101.361m3.

Tro{ocite koi proizleguvaat od rabotata vo privatnite {umi, soglasno vaè~kite za-konski propisi, gi obezbeduvaat samite sopst-venici vrz osnova na vaè~kiot Cenovnik na JP “Makedonski {umi” za oznaka i drugi uslugi za {umite, me|ite i osameni drva vo privatna sopstvenost i za 2007 godina se planiraat vo iznos od 21.336.717,00 den. Sredstvata pak, koi se o~ekuvaat da se ostvarat po ovoj osnov izne-suvaat 28.137.990,00 den.

Zaradi celosno koristewe na {umskite potencijali, se planira sobirawe i proizvod-stvo na drugi {umski proizvodi kako otkup na pe~urki, otkup na lekoviti bilki i otkup na {umski plodovi. Od proda`ba na drugi {umski proizvodi se planira vkupen prihod vo iznos od 3.773.500,00 den., a za dorabotka pak se plani-raat tro{oci vo iznos od 2.640.000,00 denari.

Planiranata koli~ina na semenski ma-terijal od lisjarski i iglolisni vidovi izne-suva 6.095 kgr.

Vkupnite planirani tro{oci za nego-va realizacija iznesuvaat 3.714.200,00 den., a vkupnite o~ekuvani prihodi iznesuvaat 6.713.500,00 den. Vo rasadnicite vo sostav na JP “Makedonski {umi” vo 2007 godina se plani-

ra proizvodstvo na edno i dvegodi{ni {umski i hortikulturni vidovi, vo koli~ina od 6.845.167 sadnici, od koi 4.695.167 klasi~ni i 2.150.000 kontejnerski.

Vkupnite tro{oci za realizacija na rasadni~koto proizvodstvo }e iznesuvaat 29.026.264,00 den., a se o~ekuvaat vkupni priho-di od 58.385.500,00 den. Aktivnostite vo oblas-ta na odgleduvaweto na {umite, se baziraat na obvrskite koi se propi{ani so Posebnite pla-novi za stopanisuvawe so {umi i Programata za pro{irena reprodukcija od MZ[V.

So Proizvodniot plan za 2007 godina e utvrden obemot na rabotite vo delot na pros-tata reprodukcija koj iznesuva 4.188,70 ha i pro{irenata reprodukcija koj iznesuva 1.688,85 ha.

Sredstvata koi treba da se ostvarat od Buxetot na Republika Makedonija po odnos na Programata za pro{irena reprodukcija iznesu-vaat 25.000.000,00 den.

Sopstvenite sredstva za pro{irena re-produkcija za 2007 godina }e bidat vo visina od 49.008.716,00 den., po osnov na izdvojuvawe 3% od vrednosta na prodadenata drvna masa. Ovie sredstva }e bidat nameneti za po{umuvawe na golini i erozivni zemji{ta, proredi vo {um-ski kulturi podignati na golini i erozivni zemji{ta, melioracija na degradirani dabovi {umi i otstranuvawe na posledicite od {umski poàri od po{iroki razmeri preku ve{ta~ka obnova i spre~uvawe na {ireweto na masovnoto su{ewe na borovite {umi i {umski kulturi .

Vo {umite so koi stopanisuva JP “Makedon-ski {umi” vo tekot na 2006 godina se registri-rani pojavi na {tetni insekti za ~ie suzbivawe treba da se prezemat merki vo 2007 godina. Se planira suzbivawe so hemiski sredstva (fun-gicidi i insekticidi) na pomali povr{ini od napadnati potkornici.

Pri kalamitetni napadi od odredeni {tetni insekti tretiraweto }e bide finans-irano so sredstva od JP”Makedonski {umi” i MZ[V, {to kako obvrska proizleguva od Zako-not za za{tita na rastenijata. Vo 2007 god. se planira tretirawe na boroviot ~etnik vo boro-vite {umi i {umski kulturi vo pove}e regioni na povr{ina od 2.465 ha, a vkupnite planirani tro{oci vo iznos od 12.598.615,00 den. za negovo suzbivawe treba da se obezbedat preku Pro-gramata za pro{irena reprodukcija.

Javnoto pretprijatie izdvojuva sredstva vo visina od 2% od vrednosta na prodadenata drvna masa koi se koristat za u~estvo vo fi-

AKTUELNO


nansiraweto na potrebite na {umskata polici-ja. Vkalkuliraniot tro{ok za {umska policija za 2007 godina iznesuva 32.672.478,00 den.

Vo ramkite na za{titata na {umite od poàri vo 2007 godina se planira navremeno prezemawe na preventivni merki, preku obez-beduvawe na soodvetna oprema, kako i mobi-lizirawe na soodvetnite slu`bi. Tro{ocite za za{tita na {umite od poàri, se planiraat vo iznos od 8.319.152,00 den.

Vo 2007 god. vo otvorenite lovi{ta so koi stopanisuva JP “Makedonski {umi” se planira po priroden pat da se izvr{i zgolemuvawe na brojnata sostojba na dive~ot i negova zgolemena za{tita preku prevzemawe na soodvetni op-erativni merki. Vo zatvorenite lovi{ta pokraj zgolemuvaweto na populaciite dive~ se planira da se intenzivira komercijalniot lov soglasno PLO. So ogled na zgolemeniot interes za loven turizam planirano e da se zgolemi brojnata sos-tojba na divata sviwa. Vo toj kontekst planira-no e otvarawe na reprocentri za {to pogolema ponuda vo lovniot turizam, a so toa i zgolemeni prihodi.

Isto taka vo ramkite na lovi{teto ês-tovo planirano e da se otpo~ne so proizvodstvo na fazanski piliwa od sopstvena voliera i izgradba na adaptaciona voliera, za zastrel na fazanski dive~. Vo tekot na 2007 god. plani-rano e izrabotka na 40 Posebni lovnostopanski osnovi.

Za 2007 god. se planira obnovuvawe na mati~noto stado na sviwarskata farma vo Ka-vadarci, kako i zgolemuvawe na grlata za tov vo dvete farmi. Isto taka se planira otpo~nuvawe na probno proizvodstvo na lumbri kultura.

JP "Makedonski {umi# vo 2007 godina planira da ostvari vkupen prihod od lov i loven turizam i farmi vo iznos od 12.985.426,00 den., kako i prihod od izrabotka na Posebni lovnos-topanski osnovi vo iznos od 3.678.000,00 den. i vkupni rashodi vo iznos od 10.855.496,00 den.

Osnovna cel vo delovnata i razvojna politika na JP “Makedonski {umi” vo oblasta na vrabotenosta e optimalen broj na rabotnici za ostvaruvawe na proizvodstvoto.

Vkupniot broj na rabotnici vo redoven raboten odnos na nivo na JP iznesuva 2.292 rabotnici.

So planot za 2007 godina iskaàna e potreba od 1.090 sezonski rabotnici.

Osnovna tendencija vo ovaa oblast e da se obezbedi dovolen broj na stru~en kadar i pot-

polna angaìranost na rabotnicite vo procesot na proizvodstvoto.

Ureduvaweto na {umite, odnosno izrabot-kata na posebnite planovi za stopanisuvawe so {umi e zakonska obvrska.

JP “Makedonski {umi” vo 2007 godina e obvrzano da izraboti 21 (dvaeset i eden) PPS[ so vkupna povr{ina od 113.056,58 ha od koi 15.420,72 ha raznovozrasni, 19.062,51 ha edno-vozrasni visokostebleni, 46.649,40 ha niskoste-bleni, 1.583,16 ha kulturi, 11.862,47 ha {ikari ili vkupno obrasnata povr{ina od 94.578,26 ha i 18.478,32 ha neobrasnata povr{ina. Stru~nite proektantski raboti }e gi izvr{i Sektorot za ureduvawe na {umi i lovi{ta i proektirawe pri JP “Makedonski {umi”.

JP “Makedonski {umi” vo 2007 godina planira da ostvari vkupni prihodi od osnovnata i drugi dejnosti vo iznos od 1.977.873.188,00 den. i vkupni rashodi vo iznos od 1.865.197.642,00 den.

Spored toa, pretprijatieto planira da ostvari pozitiven finansiski rezultat od raboteweto (dobivka), taka {to po podmiruvawe na pridonesite i danocite od dobivkata, bi os-tvarilo neto dobivka vo iznos od 99.154.480,00 den.

Revijata “Na{i {umi” izleguva od 1998 godina. Vo 2007 godina se planiraat 4 broja od ovaa revija vo tira` od 1.500 broja.

Spored planot treba da se izdade katalog na proizvodite od {umarstvoto, preveden na nekolku stranski jazici.

Za delovnata 2007 godina se planira podr{ka i organizirawe na saemi i manifesta-cii kako {to se Denovi na {umarstvoto i Zelena Makedonija, podgotvuvawe na reklamen materi-jal spored potrebite na firmata, koordinacija i podr{ka na me|unarodni proekti, edukacija i doobuka na kadri, u~estvo na sovetuvawa, semi-nari i rabotilnici, simpoziumi i drugi sredbi od oblasta na {umarstvoto koi se vo funkcija na stru~no unapreduvawe i osovremenuvawe na planiranite aktivnosti.

Podgotvile:Dipl.in`. Gordana SerafimovskaDipl.ecc. Biljana âkarovskaPom. Direktor za analiza plan i razvoj: Kostadinka Sokolovska

AKTUELNO


POSLEDICI OD {TETNOTO DELUVAWE NA ÔVEKOT VRZ {UMATA

[umite kako eden od

najzna~ajnite bioresursi {to obezbeduvat ìvot i pove}e ekonomski, ekolo{ki i rekreativni poleznosti baraat posebno vnimanie pri programirawe i sproveduvawe na soodvetni aktivnosti.

Neracionalnoto koristewe na ovoj bioresurs doveduva do opasno smaluvawe na {umskiot fond, predizvikuva erozivni problemi na zemji{teto i {tetno vlijae vrz zdravjeto na lu|eto i bioraznovidnosta.

Vlijanieto na odredeni faktori se pri~ina za dobrata ili lo{a sostojba na {umskiot fond. Bidej}i znaeme deka {umite i {umskoto zemji{te se mo{ne va`ni faktori, a moème slobodno da kaìme i najva`ni, vo za{titata na ~ovekovata okolina, i za ìvotot na sekoj na{ gra|anin bez ogled kade ìvee i {to raboti.

Vo sklop na tie faktori {to ja ~inat biocenozata ima i takvi koi vo eden ili drug slu~aj antagonisti~ki se odnesuvaat kon osnovniot edifikator vo {umskata zaednica odnosno kon {umskite drvja. Na takvite pojavi {umata sama so sopstveniot mehanizam se sprotistavuva, odnosno se stremi kon vospostavuvawe na prvobitna prividna ramnoteà. Me|utoa vnatre{nata energija za samostojno adaptivno regulirawe na soodvetnata

zaednica e ograni~ena. [umata ja vospostavuva ramnoteàta vo uslovi koga intenzitetot na naru{uvawata ne se od golemi razmeri. Vo sprotivno pak, ako ne uspee da se sprotistavi takvata zaednica }e devalvira vo ponizok stepen na razvoj. Site faktori {to na eden ili drug na~in nanesuvaat naru{uvawa vo ìvotot na biocenozata, }e nanesat {teta i vrz {umskite vidovi drvja.

Spored nivnoto poteklo razdeleni se na biotski, abiotski i antropogeni.

Naru{uvaweto na {umskata biocenoza moè da bide od biotsko poteklo,koe glavno e posledica na kvantitativnite promeni na populaciite kaj ìvotinskiot i rastitelniot svet.

Naru{uvaweto pak {to nastanuva kaj {umskata biocenoza od abiotsko poteklo s¢ posledica na zgolemeno ili namaleno dejstvo na ekstremnite temperaturi, strueweto na vozdu{nite masi, atmosferskite talozi kako i elektri~ni praznewa na atmosferata.

POSLEDICI OD {TETNOTO DELUVAWE NA ÔVEKOT POSLEDICI OD {TETNOTO DELUVAWE NA ÔVEKOT VRZ {UMATA I ULOGA I ZNAÊWE NA {UMATA VRZ {UMATA I ULOGA I ZNAÊWE NA {UMATA

VRZ ZA{TITA NA ÔVEKOVATA SREDINAVRZ ZA{TITA NA ÔVEKOVATA SREDINAKako e mo`no da se prodade ili kupi neboto i toplinata na zemjata? Nie ne sme sopstvenici na

sveìnata na vozduhot i bistrinata na vodata za da moème lesno da trguvame so niv.Sekoe del~e od zemjata, sekoja borova igli~ka, sekoe zrnce pesok vo re~nite plitoci,sekoja maglinka

vo {umskata temnina, na mojot narod mu se sveti. Trevkite koi di{at nam ni se sestri, elenot, `drebeto, golemiot orel ni se bra}a. Kamenestite vrvovi, so~nite pasi{ta, toploto telo na ponito i ~ovekot, site se delovi na isto semejstvo. Vodata {to blika od na{ite reki ne e samo voda – toa e i krvta na na{ite predci, zaradi toa ni e sveta.

I koga bi ni ja kupile na{ata zemja mora ova da im go kaète i na va{ite deca. [to ti vredi ìvotot ako ne moè{ da go slu{ne{, otvaraweto na proletnoto lisje, rikot na kozorogot, no}noto krekawe na àbite,ili mekiot zvuk na vetrot koj si igra na povr{inata na vodata osveèn so pladnevniot do`d i zdivot na borovinata.

Beliot ~ovek kako da ne go razlikuva vozduhot {to go vdi{uva i e imun na smrdeata. Dokolku vi ja prodademe zemjata, ne zaboravete nikoga{ kolku e skapocen vozduhot, od nego ìvee s¢ i s¢ {to e ìvo go vdi{uva.

Izvadok od pismoto na indijanskiot poglavar SEATTLE do amerikanskiot pretsedatel ABRAHAM LINKOLN koga sakal da im ja kupi indijanskata zemja vo 1854 god.

dipl. {um. ing. Stojan Ivanov

PROEKTI


Naru{uvawata {to nastanuvaat na {umskata biocenoza kako posledica na antropogenite faktori (faktori {to gi predizvikuva ~ovekot) se najgolemi I toa: gre{ki vo s t o p a n i s u v a w e t o , bespravni se~i, uni{tuvawe od {umski poàri, otrovni gasovi, {tetni materii itn.

So naru{uvawata koi nastanuvaat od abiotski i biotski faktori {umata na eden odreden na~in moè da se bori i da vospostavi ramnoteà vo prirodata. No na nesmislenoto deluvawe na ~ovekot taa ne e vo sostojba da se sprotivstavi.

Odnosot na ~ovekot kon svojata prirodna okolina e izrazito specifi~en. Toj so svoeto dejstvuvawe za relativno kratko vreme od svoeto postoewe, uspeal dlaboko da ja izmeni svojata prirodna ramka, posilno ili potrajno od bilo koi drugi ìvi su{testva a istovremeno vo golema mera go odredil

i ponatamo{niot pravec na razvitokot na biosverata .

Od momentot na svoeto postoewe do deneska ~ovekot stanal eden od najsilnite ekolo{ki faktori koi intervenira vo site osnovni zbidnuvawa {to se slu~uvaat vo ramkite na biosferata. Sekojdnevnoto {tetno deluvawe na ~ovekot vrz prirodata ne moè da go povrzeme nitu so negovata razumnost nitu so negovata brojnost. Biomasata na ~ove{tvoto e nesrazmerno mala sprema biomasata na ostanatiot ìv svet. Faktot {to toj vrz prirodata dejstvuva preku svojat specifi~na organizacija im dava na negovite potfati specifi~en

karakter. Vo odnos na prirodata, ~ovekot ne nastapuva kako poedinec ili ako nastapuva negovoto vlijanise e malo i nezna~itelno.

Dejstvoto na ~ovekot vrz prirodata e kolektivno preku op{testvenata zaednica. Specifi~nosta na toa dejstvo e vo toa {to se vr{i so primena na tehnika, koja prestavuva bitna sociolo{ka kategorija {to gi opfa}a ne samo materjalnite orudija tuku i cela niza iskustva, sistematizirani vo vid na nauka.

Kon ova treba da se dodade i toa {to potfatite na ~ovekot, kako op{testveno bitie se izveduvaat svesno, preku svesna voqa uslovena kon ispolnuvawe

na odnapred postavena cel. So takvi specifi~ni mo`nosti, koi go izdvojuvaat od drugite ̀ ivi su{testva, ~ovekot zavzema sosema isklu~itelna polo`ba vo biosverata. Promenite koi so svoeto dejstvuvawe gi predizvikuva vo prirodata se dalekuse`ni, trajni i se protegaat preku celata biosvera.

Taka na primer pesticidite i drugite pri~initeli na zagaduvaweto na ~ovekovata okolina ne se zadrùvaat samo na tretiranata povr{ina ili vo neposrednata okolina kade {to zagaduvaweto se vr{i tuku degradacionite supstanci moàt da bidat preneseni preku vozduhot i vodata na iljadnici kilometri daleku od izvorot na zagaduvaweto.

ôvekot so svoeto nesovesno deluvawe kon prirodata pravi ogromni {teti pri {to {umata i {umskite zemji{ta ne samo {to ne se po{tedeni tuku tie go pla}aat i najgolemiot danok na "najciviliziranoto su{testvo# na planetata.

Poradi promenite {to gi pravi ~ovekot sekojdnevno vrz {umskiot pokriva~ se javuvaat neizbe`nite i silni promeni na klimatskite i edavskite uslovi na zemjata.

Primerite se mnogubrojni vo site delovi na svetot pa duri i vo doskoro neproodnite tropski pra{umi. Taka golemite {umski kompleksi vo svetot pa i kaj nas so: se~a, poàri, kr~ewe, a vo ponovo vreme, so brziot tehnolo{ki razvoj, so ispu{tawe vo atmosferata i po~vata na neograni~eni koli~estva na otrovni gasovi i materii, vo golema mera se uni{teni.

PROEKTI


Od ispituvawata koi {to se praveni vo svetot pa i kaj nas za uni{tenosta i zabolenosta na {umite dobieni se katastrofalni pokazateli. Toj procent e mnogu visok duri i alarmanten i se dviì kaj odredeni zemji i do 70 % .

Od vakvata specifi~na polo`ba na zagrozenost na {umite treba da proizlezat i niza odgovori i re{ava~ki zada~i kako za op{testvata vo celina taka i za {umarstvata kako dejnosti.

Globalno tie treba da se sostojat vo pravilno i stru~no stopanisuvawe, sekoga{ imaj}i go i zapazuvaj}i go ekolo{kiot moment, kako i podigawe i sozdavawe na novi {umi na predeli bez {uma (odnosno po{umuvawe na golini i erozivni tereni).itn.

ULOGA I ZNAÊWE NA {UMATAVRZ ZA{TITA NA @IVOTNATA SREDINA

Zna~eweto i ulogata na {umata vo prostorot proizleguva otamu {to taa vklu~uva mo{ne sloèni i do visok stepen stabilni eko-sistemi (biocenozi), a biolo{ki tesno e povrzana so okolinata i ja uslovuva ekolo{kata ramnoteà na po{iroki prostranstva.

[umata vo gradba na ekosistemot prestavuva edna od fundamentalnite faktori. Nejzinoto zna~ewe ne se sostoi samo vo mo`nosta da gradi specifi~na {umska biocenoza tuku taa kako edifikator na eden ili drug na~in gi odreduva drugite ~lenovi odnosno go odreduva bogatstvoto na biocenozata. No ne samo toa taa ima i drugi zna~ewa:

- go regulira vodniot sistem;- ja zgolemuva relativnata vla`nost na

vozduhot;

- gi namaluva temperaturnite oscilacii kako vo vozduhot taka i vo samata po~va;

- gi podobruva fizi~ko-hemiskite svojstva na po~vata;

- ja spre~uva erozijata;- vlijae na poedini elementi na pedosferata,

hidrosferata i atmosferata;- ispu{ta naj~ista voda vo atmosferata preku

procesot na transpiracija;- ja modificira klimata;- prestavuva samoobnovitelen sistem –

proizvoditel na biomasa, kako i izvor na dobra; (drvo, plodovi seme)i dr.

- preku procesot na fotosintezata i di{eweto vo {umite se izveduva cirkulacija na kislorod i jaglerod dvooksid i se obezbeduva kru`no dvièwe na biogenite elementi;

- proizvoditel e na kislorod;- go apsorbiraat i fiksiraat jaglerodot

dvooksid;- ja apsorbira pra{inata od vozduhot-

prestavuva mehani~ki pro~istuva~ na vozduhot;- ja namaluva bu~avata;- ja namaluva insolacijata;- n¢ {titi od {tetnoto vlijanie na vetrovite,

vrneìte od do`d i sneg; i dr.- zna~ajna e za zdravjeto na ~ovekot;- ima rekreativna uloga itn.

Site ovie faktori na vlijanija i zna~ewa na {umata vrz ìvotnata sredina moàt da se grupiraat i podelat na:

-Op{testveno - stopansko zna~ewe na {umata -Zna~ewe na {umata za klimata-Zna~ewe na {umata za reìmot na vodite-Zna~ewe na {umata za za{tita od erozija,

poroi i poplavi-Zna~ewe na {umata za pro~istuvawe na

vozduhot i dr.

OP{TESTVENO-STOPANSKOZNAÊWE NA {UMITE

Zna~eweto na {umite i nivnata ekonomska uloga vo ìvotot na lu|eto moè pravilno da se otceni samo na toj na~in ako kompleksno se opfatat site pridobivki {to {umite gi davaat kako vo ekonomskiot taka i vo kulturniot ìvot na lu|eto.

Mnogubrojni se pridobivkite {to {umite gi davat kako {to se mnogubrojni i potrebite koi od niv se o~ekuvaat. Grupiraj}i gi pridobivkite na op{testveno-stopanskoto zna~ewe na {umite istite moàt da se podelat na dve grupi:

- direktni ili neposredni; - indirektni ili posredni;Direktnite pridobivki u{te se vikaat i

materjalni, i tie vo prv red se odnesuvaat na produkcija na drvo i drugi {umski proizvodi kako

PROEKTI


{to se: {umski semiwa,{umski podovi, lekoviti i aromati~ni rastenija i drugi proizvodi od rastitelno i ìvotinsko poteklo.

Indirektnite pridobivki u{te se narekuvaat i posredni, ne matrejalni ili op{testveni funkcii na {umata Zna~eweto na {umite za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina se ogleda tokmu vo op{testvenite funkcii.

Ova tvrdewe doa|a otamu {to, ako gi zememe predvid podatocite {to ni gi dava svetskata literatura, deka vrednosta na op{testveno korisnite funkcii na {umata vo odnost na vrednosta dobiena preku drvna masa e 73:27%, jasno moè da se vide

kolku se pogolemi op{testveno korisnite funkcii od ekonomskite iako kaj lu|eto postoi edno la`no veruvawe deka glavnata funkcija na {umata e za dobivawe na drvna masa.

Imaj}i go vo predvid poslednoto, denes ne samo {to na op{testvenite funkcii na {umite im se pridava se pogolemo vnimanie i zna~ewe, tuku istite se predmet na brojni nau~ni istraùvawa i prou~uvawa. Vrz osnova na dobienite rezultati i soznanija se prevzemaat niza

merki i aktivnosti so cel pravilno i racionalno stopanisuvawe so {umite i {umskoto bogatstvo odnosno nivna za{tita, odrùvawe i unapreduvawe ne samo zaradi produkcija na drvo i drugi {umski proizvodi, tuku u{te pove}e zaradi nivnite op{tokorisni funkcii .

ZNAÊWE NA {UMITE ZA KLIMATA

Od brojnite prou~uvawa dokaàno e deka na golite obez{umeni tereni ima ekstremni svojstva na klimatskite pojavi, kako {to se: pogolemi temperaturi na vozduhot preku denot, pogolemo struewe,pogolemo isparuvawe na vlagata, a preku no}ta izrazito

poniski temperaturi, pojava na mrazevi vo zimskiot periodi sl. Site tie pojavi vo {uma se modificirani-ublaèni. Od toa proizleguva zaklu~ok deka {umite imaat pozitivno vlijanie vrz klimata,odnosno samata {uma sozdava specifi~na mikro klima koja ima presudno vlijanie kon svojata pobliska okolina.

Kako {to e poznato mikroklimata moè da se menuva od strana na ~ovekot ako {umite se ise~at ili uni{tat na odredeni prostori, dodeka vrz makroklimata moè da se vlijae ako {umite se se~at i uni{tuvat na golemi prostranstva.

Blagoprijatnite uslovi vo {umata, kako {to se poniskite temperaturi vo tekot na denot vo letniot period, pobavnoto isparuvawe na vlagata, namaluvaweto na vozdu{nite struewa i silata na vetrovite, se pogodno mesto za razvoj i opstanok na celiot ̀ iv svet na edno podra~je odnosno vo {umskite eko sistemi.

Vlijanieto na {umata vrz site klimatskite pojavi e pozitivno taka {to istata sozdava blagoprijatni klimatski uslovi za razvoj i opstanok na ìvite organizmi, a so toa i vrz kvalitetot na ìvotnata sredina.

ZNAÊWETO NA {UMATA ZA RE@IMOT NA VODITE

So cel da se dobie {to pojasna prestava za zna~eweto na {umite za reìmot na vodite e potrebno da znaeme {to se slu~uva so vrneìte koi pa|aat na tereni so {umi i tereni bez {umi. Vrneìte koi pa|aat

PROEKTI


na tereni pod {uma del se zadrùvaat na samata kro{na kako i drugata vegetacija, del se zadrùva vo samata po~va a mal del del istekuva, {to ne e slu~aj kaj ne po{umenite delovi. Pokraj zadrùvaweto na del od vrneìte, {umite imaat sposobnost da go zabavat isparuvaweto na vlagata od po~vata, da go zabavat topeweto na snegot, naglototo istekuvawe na vodite itn.

Napred iznesenite osobini i vlijanija na {umite vo ciklusot na atmosverskite vodi pridonesuvaat vo podra~jata bogati so {umi da ima relativno dobar reìm na vodite, toa zna~i da ima pogolema koli~ina na voda, poramnomeren raspored na vodite vo vreme i prostor {to od svoja strana ima pozitivno vlijanie na kvalitetot vrz ìvotnata sredina.

Zna~eweto na {umite e dosta golemo i za pro~istuvawe na vodite, odnosno {umite se priroden filter za eventualno zagadeni vodi, posebno od mehani~ki zagaduva~i a vo izvesen stepen i od drugi vidovi zagaduva~i na voda.

ZNAÊWETO NA {UMITE ZA ZA{TITA OD EROZIJA, POROI I POPLAVI

Porano se smetalo, deka {umite kako takvi moèle da spre~at pojava na golemi katastrofalni poroi i poplavi. Toa ne e to~no bidej}i golemite katastrofalni poroi i poplavi imaat svoi specifi~ni karakteristiki i pri~ini za nastanuvawe.Takvi pri~ini se golemi koli~ini na vrneì za relativno kratko vreme (porojni do`dovi), pa|awe topol do`d

na se u{te nestanat sneg, a so toa naglo topewe na snegot,provala na golemi brani i drugi prirodni ili ve{ta~ki prepreki i sl.

[umite t.e. {umskata vegetacija moàt da zadràt eden del od vrneìte, no pri vrneì od silen intenzitet toa zadrùvawe e sosema nezna~itelno. Me|utoa {umite so svoite drvja i druga rastitelnost vo sekoj slu~aj go usporuvaat istekuvaweto na povr{inskite vodi.

Za{titata na {umite od pojava na erozija kako i isparuvawe vo tekot na celata godina, za razlika na primer od pove}eto zemjodelski kulturi, koi vr{at za{tita samo do „ètvata“.

Spre~uvawe na otekuvaweto na povr{inskite vodi ima svoja granica, pa pri golemi i so silen intenzitet na vrneì, ima relativno pomalo zna~ewe.

Osven zna~eweto na {umite za za{tita od erozija poroi i poplavi, {umite imaat posebno zna~ewe i za za{tita od silni vetrovi, spre~uvawe na pojava na lavini od sneg, odronuvawe na zemji{teto.

Imaj}i go vo predvid vaka golemoto zna~ewe na {umite za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina vo mnogu zemji pa i kaj nas so posebni zakoni se predviduvat konkretni merki vo vrska so stopanisuvaweto so {umite a posebno so kategorijata so takanare~enite za{titni {umi.

Isto taka pokraj izdvojuvaweto na oddelni {umi kako za{titni {umi se prevzemaat merki i se vloùvaat sredstva za pravilno stopanisuvawe so tie {umi, kako i za po{umuvawe na golini koi posebno se zagrozeni od erozivnite procesi i sl.

Potoa po{umuvawe i podigawe na {umi okolu naseleni mesta, pokraj soobra}ajnici, vodni tekovi i drugi stopanski objekti za nivna za{tita od erozija poroi i poplavi.

PROEKTI


ZNAÊWE NA {UMITE ZA PROÎSTUVAWE NA VOZDUHOT

Kako {to e poznato, {umite igraat mo{ne zna~ajna uloga vo sozdavaweto na kislorodot koj e neophoden za opstanokot na ~ovekot i drugite ìvi su{testva. [umite se najgolema i najva`na prirodna fabrika za proizvodstvo na kislorod.

îstiot vozduh stanuva ograni~en priroden izvor poradi se pogolemiot porast na izvorite i obemot na zagaduvawe ne samo na vozduhot, tuku i na vodite i zemji{teto i voop{to na nivnata prirodna sredina.

Bidej}i ~istiot vozduh e zaedni~ko op{testveno dobro odgovornosta e na celoto op{testvo, ova dobro da se za~uva i da se rasporedi za da mu e dostapno na sekogo.Ostvaruvanweto na takvata cel bara odredeni sredstva i napori od sekoj ~ovek no i odgovornost za za~uvuvawe na ìvotnata sredina. Zatoa se pove}e se sva}a deka problemot na zagaduvaweto na vozduhot odnosno na ìvotnata sredina ne e problem samo na edna zemja tuku toa e problem koj gi pominuva dràvite pa i regionalnite granici. Toj problem se globalizira i internacionalizira i stanuva svetski problem.

[umite imaat se pogolemo zna~ewe vo za{titata

na ìvotnata sredina i pro~istuvaweto na vozduhot. Tie pokraj toa {to se najgolem priroden izvor na kislorod na planetata zemja so svojata ogromna zelena povr{ina, deluvaat kako filter na koj se zadrùvaat ~esti~kite od ~ad,pra{ina i dr.materii. Takviot filter i funkcija na {umite e postojana vo tekot na celata godina. Me|utoa paradoksalno vo sovremeniot svet e toa {to se pove}e se namaluva povr{inata na {umite a se pove}e se zgolemuva zagaduvaweto na vozduhot.

Zna~eweto na {umite za pro~istuvawe na vozduhot i voop{to za ìvotnata sredina pokraj drugoto moè da se sogleda i preku slednive pokazateli:

-namaluvawe na brojot na zaboluvawa kaj lu|eto;

-namaluvawe na bolni~kite denovi i otsustvo od rabota;

-nivoto na efikasnost pri rabota i produktivnost na trudot;

-namaluvawe na potrebite od odmor i rekreacija nadvor od naselenite mesta i dr.

Zna~eweto na {umite se zgolemuva i poradi toa {to so dvièweto na vozduhot,podra~jata so slaba po{umenost se snabduvaat so kislorod od podra~jata koi se bogati so {umi.

Od sevo ova kaàno prethodno ne postoi dilema nitu vo svetot nitu kaj nas za ogromnoto zna~ewe na {umite za opstanokot na ~ovekot i biosferata vo celina.

Zdravite i trajni {umi se osnovniot preduslov

PROEKTI


za zdrava i dobra ̀ ivotna sredina. Trgnuvaj}i od ovaa aksioma problemite so {umite voop{to vo zaednicata i po{iroko treba da se tretiraat i re{avaat vo kontekstot na nivnata golema uloga vo biosferata. Tie ne moè da se tretiraat samo kako proizvodstvo na drvna masa tuku kako {umski eko-sistem so site pozna~ajni funkcii vo za{tita na nivnata sredina.

GLAVNI CELI I ZADAÎ:

Vo osnova celi i zada~i po ovaa problematika postojat mnogu, no }e se zadrìme na nekoi pova`ni od niv i toa:

-podigawe na ekolo{ata svest kaj gra|anite;-odrùvawe, zbogatuvawe, i podobruvawe na

postojniot {umski fond;-neminovni odgleduva~ko-ureduva~ki merki

prvenstveno kaj novopodignatite {umski kulturi i mladite prirodni nasadi;

-monitoring i za{tita na {umite od rastitelni bolesti, {tetnici i {umski poàri;

-za{tita na {umite od bespravni se~i;-primena na realeni godi{eni etati;-pro{iruvawe na postojniot {umski fond preku

po{umuvawe na golini i erozivni zemji{ta;-kontrola i primena na kaznena politika

od strana na {umarskata inspekcija,{umarskata policija, i sl.;

-melioracii na degradirani {umi i preveduvawe vo povisoki formi;

-melioracija i sanacija na porojni podra~ja;-trajno i plansko obezbeduvawe na neophodni

sredstva za odrùvawe i rekonstrukcija na postojnite {umi kako i za podigawe novi;

-prevzemawe na site mo`ni preventivni merki za za{tita od {umski poàri i uni{tuvawe na {umskata biocenoza;

-angaìrawe na profesionalni {umski kadri vo razre{uvaweto na ovie problematiki;

-izgotvuvawe na dobar prostorno-urbanisti~ki plan;

-vo idnina e potrebno direktnite i indirektnite korisnici na op{tokorisnite funkcii na {umite

da bidat zadolèni od fondovite za obnovuvawe i za{tita na {umite .

ZAKLUÔK

1. Gledaj}i ja od edna strana sostojbata na zagrozenosta na {umite a od druga nejzinoto ogromno zna~ewe za ìvotnata sredina i vop{to opstanokot na ~ovekot, stopanskite subjekti koi go koristat blagodetot od {umite a posebno dràvata treba da prevzemat merki za za~uvuvawe, podobruvawe i zbogatuvawe na {umskiot fond kako ne bi do{lo do svesno ili nesvesno se~ewe na grankata na koja {to sedime.

2. Od seto ova moème slobodno da kaème deka {umata prestavuva “ son~eva ma{ina “ koja drvoto go proizveduva po pat na fotosinteza. Ovde treba da ukaème na toa deka vo tekot na ovoj tivok i ~ist proizvodstven proces na drvo, pokraj mnogu drugi koristi, {umata namesto da izla~uva {tetni materii ili opasna radijacija kako {to e toa slu~aj kaj nekoi vidovi proizvodstva, taa go izla~uva za ìvotot neophodniot kislorod.

3. Slobodno moème da konstatirame deka ~ovekot so svojata al~nost, zadovoluvaj}i gi momentalnite ili podolgotrajnite potrebi, toj zemal i go uni{til {umskiot fond so pomal ili pogolem intenzitet, bez da vodi smetka za ekolo{kite zakonitosti {to vladeat vo prirodata . ôvekot so svojata superiornost e gospodar na prirodata, toj na toa ima pravo, no ne smee so svojata aktivnost, da ja menuva prirodnata sredina, vo tolkavi razmeri koi gi pre~ekoruvaat granicite na ekolo{kite zakonitosti, bidej}i vo sprotivno }e se dovede vo sostojba, koga ~ovek }e se bori protiv ~ovek, za da ja vospostavi prirodnata ramnoteà vo prirodnata sredina, no samo da ne docna.

Idea i izrabotka: Dipl. {um. in`. Stojan IvanovPom. direktor. za koristewe i primarna prerabotka na drvo

PROEKTI


APEL

"Ako sakate da uni{tite eden narod uni{tete mu gi {umite"!

Po~ituvani gragani !Poradi brojnite {teti naneseni na na{ite planini kako posledica na poàrite apeliram za va{a pogolema budnost i pogolema odgovornost bidejki {umite se na{e zaedni~ko dobro i dokolku gi nemame posledicite bi bile nesogledlivi. Zatoa ~uvajte gi i griète se za niv kako za ne{to sveto i prijavete gi nesovesnite predizvikuva~i na poàri .

Da im kaème stop na plamenite jazici !

So po~it!Vladimir Bah~ovanovski

Gen. direktor na JPM[


BLIC

Na 03 Mart 2007 godina vo prostoriite na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje se odrà godi{no sobranie na Makedonskoto Ekolo{ko Dru{tvo .

Vo Makedonskoto Ekolo{ko dru{tvo ~lenuvaat okolu 250 ~lenovi od razli~ni oblasti na ekologijata i za{titata na ìvotnata sredina kako {to se; fundamentalnata ekologija, agroekologija, predelna ekologija, urbana ekologija, biodiverzitet i negova za{tita, zagaduvawe, monitoring, merki za za{tita na ìvotnata sredina, ekolo{ka edukacija itn .

^lenovite na MED se nau~ni i stru~ni i kadri od domenot na ekologijata i za{titata na ̀ ivotnata sredina. Mnogu od niv se vraboteni na univerzitetite vo Skopje i Bitola. Ostanatite rabotat vo razli~ni institucii vo Makedonija ~ija dejnost direktno ili indirektno e povrzana so za{titata na ìvotnata sredina ili nejzino unapreduvawe kako {to e slu~aj so JP Makedonski {umi.

Na godi{noto sobranie prisustvuvaa ~lenovi od gorenavedenite oblasti i pomegu drugoto be{e predloèn i usvoen godi{niot izve{taj za 2006 godina .Od planiranite aktivnosti na MED za ovaa godina;

- organiziranwe na trening seminari za NVO- izdavawe informator / tri izdanija godi{no - odrùvawe na VEB stranata kako sredstvo za

razmena na informacii- organizirawe godi{ni sobranija so pokaneti

predava~i }e navedeme nekolku od klu~nite proekti na MED koj veke se implementirani vo RM .

"PROEKT ZA ZA[TITA NA MR[OJADCITE VO MAKEDONIJA#

Od 2003 godina, od 2006 godina se implementirani i slednive proekti;

- "RAZVIVAWE NA BALKANSKA MRE@A ZA KOORDINACIJA NA AKTIVNOSTI ZA ZA[TITA NA EGIPETSKIOT MR[OJADEC#

- "ZAJAKNUVAWE NA NACIONALNITE KAPACITETI ZA ZA[TITA NA MR[OJADCITE VO MAKEDONIJA#

Od 2006 godina otpo~nat e so realizacija proektot za;

"ZAJAKNUVAWE NA MRE@ATA NA EKOLOZITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA PREKU JAKNEWE NA KAPACITETITE NA MED#

Vo proektite za monitoring za za{tita i manitoring na balkanskiot ris se predviveni dve programi;

- "PROGRAMA ZA ZAKREPNUVAWE NA BALKANSKIOT RIS#

- "JAKNEWE NA KAPACITETITE ZA AKTIVNOSTI VO POVAKESLOJNA DEMOKRATIJA, SO OSVRT NA ZA[TITATA NA VIDOVI VO POGRANI^NITE OBLASTI "Od Januari vo ovaa tekovna 2007 godina MED zapo~na so realizacija na proektot;

"OSOGOVSKITE PLANINI VO BALKANSKIOT ZELEN POJAS#

Proektot be{e pottiknat od MED i bugarskata Fondacija za Biodiverzitet vo ramkite na inicijativata za Evropski zelen pojas, so cel formirawe na prekugrani~ni za{titeno podra~je na Osogovskite Planini kako del od balkanskiot zelen pojas . Proektot go finansira frankfurtskoto zoolo{ko dru{tvo.

Isto taka zna~ajno e da se spomene deka od ovaa kalendarska godina ke se otpo~ne so programata;

“ IDENTIFIKACIJA I ZA[TITA NA ZNAÂJNITE RASTITELNI PODRA^JA VO MAKEDONIJA“.

So ovoj proekt Makedonija ke se priklu~i kon ostanatite evropski zemji koi veke imaat identifikuvani i za{titeni rastitelni podra~ja . Vakvata programa koja e od ogromno zna~enje za na{ata zemja e omplementirana od strana na PLANTIFIL INTERNATIONAL vo sorabotka so FLORIN od Holandija i na Balkanskiot poluostrov vklu~uva rabotni timovi od Bugarija, Hrvatska, Crna Gora i Makedonija .

So ovaa programa se opfateni slednive pet zna~ajni komponenti ;

- Tolkuvawe i dokumentirawe na rastitelniot diverzitet

- Za{tita na rastitelniot diverzitet- Odr`livo koristewe na rastitelniot diverzitet - Zajaknuvawe na kapacitetite na na za{tita na

rastitelniot diverzitet - Implementacija za edukacija na rastitelniot

diverzitet Ovaa godi{no sobranie na DEM be{e prosledeno

i od pretstavnicite od JP Makedonski {umi i vo nego u~estvuvaa; g-ga Slavica Stefanova - {umarski inìner; g-din Toni Jovanov magister po {umarstvo, g-din Slave Petru{evski doktor na {umarski nauki, g- din Dejan Manxukovski {umarski inìner, g-din Ilo Krstev {umarski inìner, g-din Blaè Georgiev {umarski inìner. Na godi{noto sobranie na DEM g-dinot Toni Jovanov od JP Makedonski {umi be{e predloèn da ja vodi sekcijata za {umarstvo i be{e izbran so aklamacija .

Vo organizacija na MED vo Struga vo hotel Drim od 06 – 09 oktomvri }e se odrì tretiot kongres na ekolozite so megunarodno u~estvo. Na kongresot ke bidat zastapeni slednive sekcii;

- Biodiverzitet (teorii i koncepti – od gen do ekosistemi i predeli; geodiverzitet ); konverzaciska ekologija

VO ÊST NA GODI{NOTO SOBRANIE NA MED VO ÊST NA GODI{NOTO SOBRANIE NA MED


BLIC

- Odr`liv razvoj i prostorno planirawe- Ekolo{ki teorii i koncepti, modeli na

raboteweto vo ekologijata- Populacii i zaednici (dinamika, odnosi i

interakcii); populaciska genetika i evolutivna teorija- Teresti~ni i akvati~ni ekosistemi- Agroekologija

- Za{tita na ìvotnata sredina - Predelna ekologija - Ekolo{ka edukacija

Ovoj kongres ke bide posveten vo ~est na D-r Qup~o Grup~e po povod odbeleùvawe na 80 god. od ìvotot i negovata aktivna nau~na rabota .

SKLUÊN DOGOVOR SO PIOMVo februari ovaa godina od strana na

JPM[ preku prviot menadxer g-dinot Vladimir Bah~ovanovski be{e realizirana dolgo o~ekuvanata sorabotka so PIOM za naplata na zaostanatite pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe pri {to be{e potpi{an dogovor . Vakviot dogovor i za vrabotenite i za JP navistina mnogu zna~i i pretstavuva ~ekor napred kon onaa {to se natrekuva podobra idnina koja site so pravo ja o~ekuvaat . Vo prilog go priloùvame dokumentot koj e potpi{an od dvete strani.

Врз основа на член 165 став 1 точка 1 и 5 од Законот за пензиско и инвалидско осигурување и Одлуката за начинот на плаќање на заостанатите неплатени обврски по основа на придонесите за пензиско и инвалидско осигурување (Службен весник на РМ. бр.75/06), Фондот на пензиското и инвалидско осигурување на Македоноја, застапуван од директорот, односно од него овластено лице, Живко Исакоски и ЈП “Македонски шуми” застапувано од Владимир Бахчовановски, на ден 14.02.2007 година, склучија dogovor за наплата на заостанатите придонеси за пензиско и инвалидско osiguruvawe.

TRIMESEÊN FINANSISKI IZVE[TAJ!

Za periodot 01-03 mesec 2007 g. JP “Makedonski {umi” ima ostvareno vkup-en prihod od 129.072.779,00 denari, vkupni rashodi od 288.690.039,00 denari i negativen finansiski rezultat (zaguba) od raboteweto vo iznos od 159.629.026 denari.

Vo odnos na ostvarenata planska dinamika, planiranite prihodi se ostvareni so 69,33%, a planiranite rashodi so 108,37%.

Sporedbata na ostvarenite rezultati od raboteweto vo prvoto tromese~ie od 2007 g. so istite 2006 g., pokaùva deka ovaa godina prihodite se pogolemi za 28%, rashodite se pogolemi za 21%, no i zagubata e pogolema za 16,5%.

Za periodot 02.01.- 31.03.2007 g. JP ima ostvareno vkupen priliv od 166.948.808,00 denari, vkupen odliv od 185.422.340,00 denari i negativno saldo od 18.473.532,00 denari.

IZVESTUVAWE

Po~ituvani gra|ani , na{i vraboteni od vnatre{nosta na RM i na{i sorabotnici. Ve izvestuvame deka od ovoj mesec sedi{teto na direkcijata na JP Makedonski {umi se naoga na nova adresa. Poto~no se naogame vo zgrada vo krugot na fabrikata MZT na patot vo blizina na Fer{ped.Adresata e sledna; Ul. Pero Nakov bb. Tel; 02 2 581 089

[TETI OD [UMSKITE PO@ARI!

Vo periodot od 01 01 do 20 04 na nivo na vk-upnata teritorija na RM pokriena pod {umi se slu~ija 241 poàr. Opoàrenata povr{ina iznesuva okolu 3,822.80 ha. Od doa vkupno opoàrenata drvna masa iznesuva; 9,074.00 metri kubni vkupnata {teta od poàrite iznesuva: 32,215,348.00 denari a tro{ocite napraveni pri gasnewe na poàrite iznesu-vat vkupno: 5,419,352.00.


Soglasno zakonot za {umi ~len 43 subjektite {to stopanisuvaat so {umite se dol`ni da prevzemat preventivni, presupresivni i supresivni merki za za{tita na {umite od bespravni se~i, {umski poàri, elementarni nepogodi, rastitelni bolesti, {tetnici, bespravno napasuvawe od stoka i drugi o{tetuvawa.

[umskite poàri se smetaat kako elementarna nepogoda so koja na {umskiot fond mu se nanesuvaat pove}ekratni {teti.

Pojavata na poàri e uslovena od pove}e faktori me|u koi najzna~ajni se klimatskite uslovi, vidot na {umskite drvja, ~ove~kiot faktor i zakonskata regulativa.

Naj~esti predizvikuva~i na poàri se: nesovesni sto~ari, lovci, izletnici vo {uma, sobira~i na lekoviti rastenija, u~esnicite vo soobra}ajot sredstva koi minuvaat niz {umski predeli, individualni zemjodelci koi gi palat strni{tata i plevelite na svoite imoti, sto~arite i dr.

[tetite predizvikani od poàri gi klasificirame kako direktni i indirekni.

Za spravuvawe so {umskite poàri sekoja podru`nica ima mobilni ekipi na terenot, sopstveni sili i regionalni sili. Podruìncite se podeleni vo 8 regioni taka da pri pojava na poàri od pogolemi razmeri gi aktivirame i ovie regionalni ekipi.

Pri gasneweto na poàrite naiduvame na pote{kotii koi se od objektivna i subjektivna priroda. Ovde }e gi spomeneme: nedovolnata opremenost so tehni~ki sredstva (terenski vozila, oprema za gasnewe).

Potencirame deka za poefikasno dejstvuvawe i lokalizirawe na poàrite neophodni se specijalni vozila za gasnewe na {umski poàri.

Na 17.04.2007godina vo prostoriite na JP “ Makedonski {umi“ se odrà sostanok so relevantni institucii koi se nadle`ni za sledewe i spe~uvawe na poàri.

Na sostanokot bea prisutni slednite pretstavnici od DZS, RCUK, JP Makedonski {umi, MVR, MZ[V i MO, i se donesoa slednite zaklu~oci;

- Rakovoditelite na podruìncite strogo da se pridrùvaat na Operativnite planovi za za{tita od {umski poàri

- Pri pojava na {umski poàr da se izvesti RCUK i Direkcijata za za{tita i spasuvawe

- Regionalniot RCUK da kontaktira so MVR, MO i General{tabot na ARM vo slu~aj da poàrite se od pogolemi razmeri, so {to poveduva postapka za aktivirawe na helihopter namenet za gasewe

- Vo tekot na mesec maj da se organizira zaedni~ki sostanok so MVR, MO i podruìncite pri

JP “Makedonski {umi“ na tema Za{tita na {umski poàri

- Vo ovie aktivnosti da se vklu~at i gradona~alnicite na op{tinite - kako nivna zakonska obvrska

- Direkcijata na kontrolata na letawe, ima obvrska da ne obavestuva pri pojava na {umski poàri, od strana na pilotite vo avionite.

- Site odgovorni subjekti za za{tita od {umski poàri da odràt sostanoci na regionalno nivo.

- Odgovornite po za{tita od poàri od podruìncite, vo tekot na mesec maj }e gi obnovat znaewata za za{tita od {umski poàri so predavawa od prof. d-r Nikola Nikolov - Katedra za za{tita od [umarski fakultet .

Na sostanokot vo ZELS odràn na 24.04.2007 godina bea doneseni slednite zaklu~oci:

- Od dosega{nite iskustva vo tekot na godinata se pojavuvaat dva maksimuma za pojava na poàri vo periodot april- maj i juli- avgust i vo ovoj period treba da se zasilat merkite na pretpazlivost od pojava na {umski poàri.

- Spored goleminata na {umskiot poàr da se vklu~uvaat odredeni institucii so cel brzo sanirawe na poàrot.

- Da se operacionalizira sorabotkata pome|u odgovornite institucii za gasnewe na {umskite poàri MVR, MO, MZ[V i JP “Makedonski {umi“.

- Vo gasneweto na poàrite da se vklu~i i {umskata policija zaradi nivnata mobilnost odnosno prisutnost na teren.

- Inspektorite na MZ[V od podra~nite edinici da gi proverat proodnosta na pati{tata.

- ZELS e obvrzan spored Zakonot za poàrnikarstvo ~len 7 Sl. Vesnik na R.M br. 67 od 04.10.2004 godina da postapi soglasno zakonot.

- Odreduvawe na lice za kontakt od strana na ZELS za pobrzo i polesno izvr{uvawe na aktivnostite.

- Da se intenziviraat aktivnostite za preventivno deluvawe za za{tita od {umski poàri.

- Da se napravi spisok na ovlasteni lica od gradona~alnicite so cel da se podobri komunikacijata pome|u odgovornite institucii za spravuvawe i gasneweto na {umski poàri.

- Prevzemawe na represivni merki protiv storitelite na {umski poàri.

Izrabotil Sektor za odgleduvawe,za{tita Sam. referent i ekologija na {umite[um. in`. Branko Kletni~ki, pom. Direktor[um. in` Marjan~o Kolevski

BLIC

INFORMACIJA ZA NASTANATITE {UMSKI PO@ARI OD 01. 01 DO 20.04. 2007 GODINAVO {UMITE SO KOI STOPANISUVA JP "MAKEDONSKI {UMI"


Na 22-ri mart 2007 godina vo prostoriite na direkcijata na JPM[ se odrà raboten sostanok na koj prisustvuvaa g-din Vlatko Andonovski profesor po Genetika vo {umarstvoto i oblagoroduvawe na {umskite vidovi drvja, na [umarskiot fakultet, g-din Nikola Zdravevski - pretstavnik od UNDP, m-r Slobodan~o Klimoski direktor na sektorot na lov i loven turizam vo JPM[, pretstavnici od sektorot za ureduvawe i proektirawe na {umi; - m-r Toni Jovanov i in`. Blaè \or|ievski, direktorot na P[S "Prespadrvo”- Resen - g-din Mihail Volkanovski i - g-ca Makedonka Koceva od JPM[ .

Pri~ina za sos ta-nokot e pro ek tot na UNDP - Integriranoto upravu-vawe so ekosistemot vo slivot na Prespanskoto ezero vo Albanija, Makedonija i Grcija vo koj treba da zeme u~estvo i JP preku svojata podru`nica vo Resen.

Na sostanokot od strana na pretstavnikot

na UNDP bea prezentirani segmentite koi }e bidat opfateni vo ramkite na proektot so poseben akcent na biodiverzitetot vo prespanskiot region .

Po detalnata prezentacija za toa {to se }e bide opfateno so istiot proekt i kako e zamislena negovata implementacija , od strana na prof. Vlatko Andonovski bea detektirani site to~ki vo koi JPM[ direktno ili indirektno }e bide vklu~eni ili oblastite vo koi }e moàt da se najdat .

Po razvienata diskusija vo koja site u~esnici gi dadoa svoite viduvawa i predlozi se dogovori zaedni~ka sorabotka vo koja }e bidat vklu~eni pretstavnicite od JPM[ sekoj od svojata sfera na poznavawe i na samoto mesto na implementacija, oblasta Prespansko ezero

direktno }e bide vklu~ena podru`nicata “Prespadrvo” preku rasadnikot koja istata go poseduva.

Konkretno, stanuva zbor za revitalizacija na istiot preku forsirawe na odredeni avtohtoni rastenija koi se potrebni za konkretnoto geografsko podra~je koe e spomenato. Posebno vo delot na ureduva~kata politika bea na~nati pove}e temi od koi proizleze i predlogot tamu da se otpo~ne so edna nova praksa osobeno vo izrabotuvaweto na {umskostopanskite osnovi, za koi prethodno }e se izraboti strategija vo koja }e bidat vneseni mnogu novi moderni elementi koi }e opfatat {irok spektar na taka nare~eni uslugi {to bi bile od op{ta korist . [to se odnesuva do otpo~nuvaweto na implementiraweto na proektot site strani so zadovolstvo izrazija podgotvenost da sorabotuvaat i u~estvuvaat vo istiot, pri {to se nametna potrebata od izgotvuvawe na programa koja }e gi predvidi site to~ki po koi }e se raboti a voedno }e go regulira na~inot na sorabotka odnosno u~estvoto na JPM[ vo proektot. Vo vrska so rasadnikot koj ve}e postoi vo ramkite na P[S “Prespadrvo” jasno be{e dogovoreno deka negova revitalizacija e potrebna i takvata pomo{ od strana na UNDP bi bila dobredojdena, bidej}i taka rasadnikot zna~itelno }e se zbogati so novi sadnici koi }e bidat upotrebeni za po{umuvawe na odredeni povr{ini koi prethodno }e gi predvidat od Sektorot za ureduvawe na {umi. [to se odnesuva do sado~niot materijal be{e predloèno istiot da se sobere od geografskiot region okolu Prespanskoto ezero, od drvja prethodno obeleàni i izbrani pred se po kvalitetot propi{an so ve}e postoe~kite standardi. Za uspe{no implementirawe na proektot koj }e trae ~etiri godini neophoden e studiski prestoj, detalna analiza i monitoring na regionot, kako za florata taka i za faunata. No prednosta i na JPM[ i na angaìranite eksperti koi }e u~estvuvaat vo istiot e vo visokiot kvalitet i profesionalizam so koj raspolagaat i zatoa se nadevame deka istiot }e otpo~ne i }e se realizira so uspehot koj e predviden. Kako prv ~ekor so koj ke se pristapi kon otpo~nuvawe na ovaa mnogu va`na programa }e bide predlog programata {to zaedni~ki ke bide izgotvena a ponatamu ke posluì i kako pravilnik po ~ij redosled }e se odvivaat planiranite aktivnosti .

INTEGRIRANO UPRAVUVAWE SO EKOSISTEMOT VO SLIVOT NA PRESPANSKOTO EZERO VO ALBANIJA,

MAKEDONIJA I GRCIJA


Ovaa na{a prikazna ovojpat ja otpo~nuvame so eden ubav povod, zaminuvaweto vo mirni penzionerski denovi na na{iot drag i po~ituvan kolega gospodinot Risto Nikolov.

Roden e na 04. 03. 1942 godina vo s. Krlevo – Kavadarci i u{te po zavr{uvaweto na osnovnoto orazovanie se opredeluva ìvotniot pat da go vrvi po patekite na {umarstvoto, taka {to se zapi{uva i go zavr{uva srednoto {umarsko u~ili{te vo Kavadarci. Vo 1968g. diplomira na {umarskiot fakultet vo Skopje i se steknuva so nazivot diplomiran {umarski inìner.

Ottuka go otpo~nuva svojot raboten vek vo {umarstvoto poto~no vo ureduvaweto i proektiraweto na {umite kade po edna godina volontirwe vo 1971g. se vrabotuva vo Zavodot za Ureduvawe i proektirawe na {umi. Ovoj tivok i miren ~ovek e edinstveniot na{ kolega koj celiot raboten vek neprekinato mu go posvetuva na ureduvaweto i proektiraweto na {umite i na pra{aweto {to bi odbral kako profesija dokolku pak bi bil mlad i bi moèl da odbere so nasmevka veli se razbira deka povorno bi go odbral {umarstvoto.

I navistina e taka barem taka velat negovite kolegi od sektorot za ureduvawe i onie povozrasnite i onie pomladite site so ubavi zborovi za ~ovekot so kogo gi delea dolgite prestojuvawa po planinite {irum Makedonija i site od niv so zadovolstvo sakaa da zaminat so nego na teren ne samo poradi negovata topla i mirna priroda tuku i poradi negovite prekrasni naviki da bide i golem drugar no i golem doma}in koj neretko znael da im podgotvi vkusen ru~ek na kolegite. Za prekrasnite bilki koi neumorno gi sobiral po planinite znaevme site od direkcijata bidejki ~esto go posetuvavme sektorot za ureduvawe

i proektirawe na {umi tokmu poradi ~ajot na ~i~ko Riste ~ij miris i vkus naprosto mamea...

Vo godinite posveteni na {umarstvoto toj nikoga{ ne se protivel na rabotnite zada~i tuku naprotiv so zadovolstvo gi prifa}al i gi rabotel kako terenskite taka i drugite rabotni zada~i povrzani so kancelariskata rabota. [umarskata dejnost ne e lesna i bara mnogu znaewe no i uporno i kontinuirano rabotewe no rabotata vo sektorot za proektirawe i ureduvawe na {umi e dopolnitelno poodgovorna i so mnogu specifiki koi baraat ne samo mnogu trud tuku pred se i visoka profesionalnost. No isto taka bara i dopolnitelni `rtvuvawa od strana na vrabotenite vo ovoj sektor bidejki tie golem del od rabotniot vek go pominuvaat na teren znaej}i da bidat otsutni od svoite domovi kade nesebi~no im se posvetuvat na planinite i na nivnoto ureduvawe, a po vra}aweto od terenot nivnata stru~na rabota prodolùva so makotrpno rabotewe vrz kartite i nivno doteruvawe za na kraj celoto iskustvo i site podatoci sobrani od teren vnimatelno da se sredat i taka da se izraboti kone~na verzija na dokument - [umsko Stopanska Osnova. Otkako }e bide srabotena i poslednata sitnica na vakviot golem trud {to znae da bide i pove}e stotici stranici se ispra}a vo MZ[V od kade se pregleduva i usvojuva i istiot e oficijalen so va`nost od 10 godini.

Na{iot ~i~ko Riste (mnogumina taka go vikame poradi srde~niot odnos so site nas) vo svojot profesionalen raboten vek ima izraboteno nad 60 [umsko Stopanski Osnovi vo Makedonija i nekolku vo Kosovo i Srbija i vo pogled na raboteweto so [umsko Stopanskite Osnovi veli deka eden inìner ili (magister) godi{no treba da izraboti najmnogu dve osnovi i zatoa potencira deka na sega{niot sektor za ureduvawe i proektirawe na {umi mu nedostasuvat u{te pogolem broj na inìneri - ureduva~i kako pobrzo bi se re{avale rabotite.

G-dinot Riste Nikolov vo svoeto rabotewe neretko bil i na kormiloto na svojata mati~na ustanova koja ni za mig ja nema napu{teno. Po edna godina pominata na mestoto VD direktor toj e nazna~en za direktor na Zavodot za proektirawe i ureduvawe i ve}e od narednata godina i oficijalno zapo~nuva da gi izvr{uva direktorskite obvrski na koe mesto ostanuva polni osum godini. No toa {to navistina privlekuva vnimanie i vredi da se slu{ne e faktot {to toj za celoto toa vreme kako direktor nikoga{ na se otkaàl od terenskata aktivnost i duri i vo toa vreme si gi izrabotuval svoite [umsko Stopanski Osnovi {to navistina e za po~it i ottuka se gleda goleminata na ~ovekot koj nikoga{ ne ja precenil svojata funkcija pritoa otkaùvaj}i se od terenskite aktivnosti tuku naprotiv zaedno

Planinata qubov i ìvot...

Risto Nikolov na slikata vo sredina.


so svoite kolegi paralelno si gi srabotuval i ovie va`ni obvrski {to e navistina za po~it.

Na pra{aweto zo{to vo vremeto koga moèl da direktoruva toj ne se otkaàl od ovaa aktivnost toj mirno veli deka da se bide prv ~ovek na edna ustanova zna~i da se ima dobri kolegijalni odnosi i dodava:

- za mene najzna~ajno be{e da im dadam na kolegite primer od sebe bidej}i taka sum vospitan i poinaku nemoàm, zna~i ako prviot ~ovek e redoven i to~en vo svojata rabota ako nesebi~no im se predava na rabotnite obvrski golema e verojatnosta kolegite bez pogovor da go sledat ni otkriva toj.

Vo svojata mati~na ustanova ~etiri godini pominuva i na pozicijata tehni~ki direktor no vo periodot vo 2001 prva godina (koga ve}e postoi javnoto pretprijatie vo ~ij sostav se nao|a i Zavodot za Ureduvawe toga{ ve}e sektor) toj e del od menaxerskiot tim na JP Makedonski {umi {to zna~i edna mnogu plodna rabotna no isto taka taka i menaxerska kariera za koja e potrebna navistina golema stru~nost i znaewe no i nesomneno golema qubov. Nadvor od na{iot razgovor bez negovo znaewe nie malku porazgovaravme i so negovite kolegi od ovoj sektor koi momentalno rabotat so nego da spodelat nekoe svoe mislewe i toa {to go slu{navme be{e

navistina mnogu impresivno. Op{tiot vpe~atok be{e deka toj ~ovek navistina e i mnogu po~ituvan i drag kolega, so zadovolstvo se navra}aa na momentite pominati zaedno i re~isi site bez isklu~ok gi izdvojuvaa kako posebni momentite pominati na planinite vo dolgite terenski aktivnosti a ova se del od nivnite izjavi .

” Toj e ~ovek od kogo nie nau~ivme mnogu i navistina ne go {tede{e ni svojot trud no ni svoeto znaewe. êstopati nie pomladite kolegi znaevme moèbi i da mu dosadime so ~estite pra{awa no toj sekoga{ strplivo i nesebi~no odgovara{e na niv . ”

”Mnogu ~esto sakav da bidam so nego vo ureduva~kata grupa.”

”Sakavme da bideme vo ista grupa ne samo poradi negovata strplivost tuku i poradi negovite vkusni jadewa {to znae{e da gi prigotvi...”

”Edinstveniot ~ovek vo mojot ̀ ivot od kogo ne sum slu{nal da go povi{i glasot i da se obrati so visok ili nervozen ton...”

”Od nego nau~iv da gi sobiram pe~urkite i ~esto zarabotuvavme od niv i od tie pari si kupuvavme pijalok no ponekoga{ i jagne.”

No isto taka interesno e da se spomene podatokot (dobien od postarite kolegi {to ve}e se vo penzija) deka vo del od godinite koga toj direktoruval so ovaa ustanova koja vo toa vreme funkcionirala so posebna smetka imalo i nekolku osobeno dobri i plodni godini vo finansiska smisla so dosta solidni plati. I bidej}i toga{niot zakon za penzionirawe ja nudel mo`nosta rabotnikot da si odbere 10 najdobri godini za stavka na penzija site lu|e koi ottamu se penzionirale gi barale da im se presmetaaat tokmu tie 10 godini.

Koga go pra{avme za ovoj podatok toj skromno ni odgovori deka imalo i dobri i lo{i godini no edno ostanalo dobrite me|u~ove~ki odnosi. Site nie sme lu|e i site ponekoga{ gre{ime moèbi i jas nekomu sum zgre{il ne{to no toa verovatno bilo pri raboteweto i zatoa }e pobaram pro{ka od niv no i }e im prostam na onie {to namerno ili slu~ajno mi pogre{ile.

Deka e ~ove~ki da se gre{i site nie se soglasuvame no moèbi koj ne raboti toj i ne gre{i...

Prise}avajki se na svojot po~etok vo rabotata gospodinot Risto Nikolov ni re~e deka kako v~era go pamti svoeto prvo terensko izleguvawe koe mu bilo vo dru{tvo na kolegata Pavle Smi~kovski {um.in`. no i poslednata terenska aktivnost koja ja zavr{il so mladiot kolega g-dinot Ivo Ivanov dipl. {um. in` za koi ima isklu~itelno pofalni zborovi no so koi spodelil i prekrasni momenti.

Vo posledno vreme svedoci sme na trendot da se primenuvat psihologii naso~eni kon pozitiven pristap kon rabotata i nesomneno site od niv ukaùvaat deka za da se bide uspe{en vo nekoja oblast bez razlika koja i da e taa osven znaewe potrebno e istata da se saka i da se raboti so qubov i verovatno tuka e klu~ot na uspehot. Za vakvata psihologija toga{ ~i~ko Riste ne znael no znael edno za da se sraboti ne{to dobro

Risto Nikolov so kolegite na teren vo vele{ko [SO "Topolka - Karabuni{te#


treba istoto da se saka i tokmu taa golema qubov kon planinite i svojata rabota go odràla.

Vo srde~niot razgovor {to go vodevme so {oqa ~aj toj mirno raskaùva{e za negovite po~etoci no i za mnogu mnogu drugi spomeni povrzani so planinite i tokmu poradi prirodata na negovata profesija ni otkri deka vo Makedonija skoro i da ne postoi mesto kaj {to ne bil no ima raboteno i na planinite vo Srbija i Kosovo od kade isto ima ubavi spomeni.

Po~ituvan kolega {to bi izdvoile kako slu~ka ili nastan koi posebno se vreàle vo tvoeto se}avawe {to se navistina interesni toj vidno vozbuden na {ega veli: koga bi po~nal da nabrojuvam bi se podzadràle u{te nekoj den no posebno zna~ajni no i interesni mi se spomenite od koga na{ata ekipa za ureduvawe na {umite prestojuva{e zaedno so decata dojdeni na logoruvawe na mestoto vikano Visoka ~uka vo 1977g. Toga{ navistina ima{e dobra organizacija na nastanite i pre~kite od tipot na poslaba proodnost vo planinite poradi siroma{nata patna planinska infrastruktura gi zaboravavme nabrzo osobeno pri detskiot xagor.

U~enicite se interesiraa za na{ata rabota i vo toa vreme im odràv i nekolku predavawa od geografski aspekt kako {to se orientiraweto vo prostorot i zapoznavaweto na rastitelniot svet koj e naj~est na na{ite planini. Preku den rabotevme a decata se vrtkaa okolu nas i i pomagaa so svoeto prisustvo a no}ite bea vistinsko doìvuvawe bidejki tuka se igra{e se pee{e okolu logorskite ognovi se prigotvuva{e vkusna hrana no nastanot be{e idokumentiran vo vid na reportaà na MTV kade bea dokumentirani site operacii sproveduvani vo ureduva~kata politika na {umite.

Takvi ubavi slu~ki imalo mnogu osobeno prijaten mi be{e eden moment vo sedumdesetite godini na planinata Nixe koga jas so u{te eden moj kolega sednavme da ru~ame pokraj potokot i na samo dva tri metri od kaj nas pomina srna i srn~e mirno se napija voda i si prodolìja. Takvite gletki znaat da ja stoplat du{ata na ~ovekot a planinite se polni so ubavini no jas navistina àlam po godinite koga na{ite planini bea prepolni so dive~.

Apeliram i do kolegite no i do site nadle`ni institucii da napravat napori da se zadrì dive~ot na na{ite planini . Moèbi toa ke bide eden dobar vlog za vo idnina osobeno zna~aen za planinskiot no i selskiot turizam.

Eve u{te nekoe konkretno pra{awe. Vie kako da spomnuvate samo za ubavite ne{ta no imalo li i nezgodi na tie va{i dolgi planinski prestoi i koja e razlikata od va{ite po~etoci do sega?

Nezgodni momenti imalo koga nekoj od nas ke si povrede{e noga, ponekoga{ se sre}vavme i so divi

ìvotni imalo ~esti sredbi i so volci no vo sporedba so ubavite momenti toa se sitnici na koi i ne im se obra}a{e vnimanie. Vo vrska so toa pome|u razlikite od nekoga{ i sega toga{ ni be{e pote{ko patuvaweto poradi nemaweto na pati{ta a vo posledno vreme be{e mal problem smestuvaweto no seto toa go re{avavme.

Kakvo bi sakale da go vidite JP no i kako bi sakale da go vidite sektorot za ureduvawe i proektirawe?

[umite se ogromno prirodno bogatstvo i zatoa bi ja citiral poznatata maksima:

„Ako sakate da uni{tite eden narod uni{tete mu ja {umata. “

JP bi sakal da go vidam kako mo}na, finansiski silna i nezavisna institucija vo koja }e se svedat na minimum gre{kite od dosega{noto rabotewe predizvikani od ~ove~kiot faktor namerno ili slu~ajno. No napredokot vo raboteweto osven vo primena na sovremeni tehnologii go gledam i so osvrnuvawe i na vtorostepenite {umski proizvodi kako i vo doma}inskoto upravuvawe so ovaa golemo bogatstvo {to ni go sozdal Bog a ni go doverila dràvata. Sektorot za ureduvawe go gledam kako posebna edinica koja }e se zbogati i so u{te pogolem broj na na{i kolegi.

Dali ne{to bi im pora~ale na kolegite vo direkcijata i {irum Makedonija?

Bi im pora~al samo edno-me|usebno da se po~ituvaat, pobrzo da gi zaboravaat lo{ite slu~ki da gi pamtat dobrite, da gi neguvaat tradiciite i me|u~ove~ite odnosi. Bidej}i nesomneno na krajot site sfa}ame deka najva`no od se e da se ostane samo ~ovek no vo vistinska smisla na zborot...

Za kraj li~no bi vi postavila edno pra{awe...Dali i sega bi bile spremen pak da gi obikoluvate planinite.

So golemo zadovolstvo, toa e mojot ̀ ivot. Se duri me krepat nozeve jas sum podgotven pak da se vloàm sebe si vo makedonskite planini...

Podgotvi: M. Koceva


Tehnologijata i pomaga na {umarskata industrija da producira “pove}e so pomalku” : pomalku otpad, pomalku zagaduvawe, pomalo vlijanie vrz okolinata i so pomal-ku surovini. [umarite se pod zgolemen pritisok za da gi zadovolat zgolemenite potrebi na javnosta od drvja i hartija isto kako drugi dobra od {umite. Kako i da e, tie ~esto moraat da rabotat pod vlijanie na negativnite kritiki od javnosta, koi se sozdadeni od pretstavata za na{eto pionersko minato, koga {umite se gledani kako beskrajni i ne{to {to treba da bide porado (ise~eno otkolku nasadeno) osvoeno otkolku potpomognato. Sepak realnosta za modernata {umarska proizvodst-vena industrija e vitalno (raste~ko) {umarstvo, za do-brobit na sega{nite i idnite generacii. Mnogu vreme e potro{eno vo edukacija na javnosta za toa kolku daleku industrijata e otidena. Granicata e izgubena (ja nema) i dene{noto {umarstvo treba da e: op{testveno pri-fatlivo (social acceptable), ekonomski izvodliv (os-tvarlivo) (ekonomikal feasible) i ekolo{ki ispravno (zdravo celosno) (ekologikal sound). Toa isto taka treba da bide politi~ki prakti~no i pravno izdràno. Seto ova zna~i deka deka {umarskata industrijata treba da bide vo ~ekor so sovremenata tehnologija i najnovite soznanija. Od kompjuteri, laseri i sateliti do sovre-meni ma{ini za se~ewe i transport, ova e poinakva in-dustrija. Podobro znaewe i podobri alatki se dodad-eni (sozdadeni) za da se napravi postojaniot razvoj na {umarstvoto, realnost.

Informati~kata tehnologija go olesnuva sobirawe-to na golema koli~ina od precizni podatoci ne samo za sledewe na {umite, tuku i za poproduktivno menaxirawe so niv. Znaeweto e mo} i upotrebata na Geografskiot Informativen Sistem (GIS) im ovozmoùva na menax-erite (na teren vo {uma) pristap do golema koli~ina na podatoci i informacii do koi {to ne bil vozmoèn pristap porano. Informaciite stanuvaat dostapni so pomo{ na alatki kako photogrammetry (fotogrametri-

ja) (fotografii od vozduh i drugi sliki napraveni od avioni i sateliti) i remote sensing, (dale~ensko skenirawe) so koe {to moè da mapi-ra (kartira) golemi {umski prostranstva i pomaga vo nadgledu-vawe i utvrduvawe op{toprifatlivi

formuli vo iskoristuvawe na {umite i zemji{teto. Kompjuterite se iskoristuvaat intenzivno kako vo kancelarija taka i na teren, za skladirawe, obnovu-vawe i analizirawe na podatocite koi se potrebni za menaxirawe na {umskoto zemji{te i na negovite resur-si. GIS isto taka moè da se iskoristi za sozdavawe na razni menaxment scenarija za optimizirawe na celite vo {umarstvoto.

Dodavawe (nadopolnuvawe) na bazata na informa-

cii e nau~no istraùvawe koe im pomaga na {umarite da go osoznaat vlijanieto na nivnata rabota i pomaga da se re{at nekoi problemi so koi se soo~uvaat {umarite. Profesijata {umarski menaxer (inìwer) bara poznavawe od pove}e disciplini i nudi mo`nosti za lu|eto vo taka razli~ni poliwa kako biologija, hemija, geologija, pedologija, hidrologija, geodezi-ja, inèwering, kompjuterski nauki, {umarstvo, fitopatologija, entomologija i golem broj drugi nauki (meteorologija, klimatologija, ekologija, grade`ni{tvo, proektirawe pati{ta). Menaxmentot vo {umarstvoto ([umarskite inìweri) ima beneficii od progresot vo ovie poliwa.

Koga }e se odredat planovite vo {umarskiot menaxment, visoko tehnolo{kite alatki i ma{ini im ovozmoùvaat na {umarite da gi dostignat nivnite celi na efektiven, ekonomski i ekolo{ki na~in . Operaciite {to nekoga{ imale potreba od golem broj na rabotnici denes moàt da se zavr{at pobezbedno i poefikasno so pomalku lu|e na teren . Kako na primer, operaciite na se~a (harvesting) se visoko mehanizirani i moàt da bidat izvr{eni so samo dve ma{ini ((harvester and forwarder). Satelitites i Global Positioning Sys-tem Satelitite i globalniot sistem za pozicionirawe (GPS) im ovozmoùva na {umarite da sledat precizni granici. Se e kompjuterski upravuvano. Toa e poinakov svet vo dene{niot {umarski menaxment.

Sobirawe na posebni podatoci: Vegetacija, Div svet, Reki i Pati{ta

Geografski Informaciski Sistem (GIS)

Informacijata e klu~ za modernoto menaxirawe vo {umarstvoto . Za planirawe, pi{uvawe na menax-erski upatstva, presmetuvawe na efektite od upatst-vata, menaxerite imaat potreba od momentalen pri-stap do precizni i zna~ajni podatoci i informacii . Informacii kako mestopolo`ba i geografija, gustina na mestopolo`bata i sostav na vegetacijata, visina na drvjata i vrednost; isto kako i posebni podatoci kako raspodelenost na rastitelniot i ìvotinskiot svet i lokacija na rekite i pati{tata. Geografski Infor-maciski Sistem (GIS) ovozmoùva su{tinski poten-cijal sposobnost za {umarstvoto i za drugite zemji{no – bazirani analizi. (Geografski Informaciski Sistem (GIS) ima golem potencijal za primena vo {umarstvoto i vo drugite oblasti koi se zanimavaat so analizi na zemjinata povr{ina.) Vo minatoto, {umarite morale da odat nadvor na teren i da gi sobiraat podatocite ra~no . Toa bilo rabota za koja {to bilo potrebno mnogu vreme i sobranite podatoci bile ograni~eni . Sovremenite GIS alatki go racionalizira sobiraweto na podatoci i gi integrira podatocite na razbirliv i korisen na~in . Koristej}i GIS, {umarskite menaxeri moàt da os-tvarat pogolema produktivnost i pogolem profit od {umskite resursi so pomali tro{oci. (na ìvotnata sredina.)

Tehnologija vo [umarstvoto


[to e GIS? Geogafskiot Informativen Sistem kompjutersko ba-

zirana alatka za mapirawe i analizirawe na geograf-ski fenomeni {to postojat, i nastani {to se slu~uvaat na zemjata . GIS tehnologijata gi integrira operativnite podatoci kako ispituvawe (izvestuvawa) i statisti~ki analizi so inzvonredna vizuelizacija i pogodnosti od geografskite analizi koi {to gi nudat mapite i vizue-lnite sliki. Sozdavawe na mapi (mapirawe) i geograf-ski analizi ne se novi, no GIS gi izvr{uva ovie zada~i pobrzo i so pogolema preciznost otkolku so manuelni metodi . Podatocite se sobiraat na teren (zemja) ili so dale~insko skenirawe i se dodavaat na databa-zata . Ovie podatoci moàt da bidat prosledeni od kompjuterot kako vizuelni aplikacii kako {to se: tip na {umska prostilka i klasifikacija na mestorastewe; lokacija na ekolo{ko osetlivi po~vi (ecologically sensi-tive) i zagrozeni vidovi; identifikacija na granicite na sopstvenicite na zemji{teto; mapirawe na po{veniot prekriva~ i karakteristiki ({uma, vla`ni po~vi i t.n.); postojni objekti i postojni transportni trasi (pati{ta) . Iskoristuvaj}i gi ovie informacii {umarskite menax-eri moàt efikasno da gi nadgleduvaat (kontroliraat) nivnite zemji{ta i kreiraat komleksni procesi kako analizi za sposobnost na po~vata (zdravje na {umite, vododelni~ki uslovi i osetlivost na erozija) .

Global Positioning System (GPS)

Glavna alatka vo GIS e Globalniot Pozicionira~ki Sistem (GPS). Upotrebuvaj}i ja tehnologijata razviena od U.S. Department of De-fense, uputrebuvana od armi-jata i prilagodena za op{ta upotreba, {umarite se spo-

sobni poprecizno da gi utvrdat podatocite za lokaci-jata (latituda, longituda i altituda), se upotrebuva za presmetka na drvna masa, skicirawe na mestata so drvja (odreduvawe na lokacijata na steblata) (survey-ing timber plots) i mapirawe pati{ta i karakteristiki (belezi) na {umata. Ovie podatoci, kombinirani so

fotografii (photogrammes) i drugi geografski poda-toci im pomagaat na {umarite precizno da rakovodat so moderni {umi .

Upotrebuvaj}i ra~en resiver. GPS imaat prednost od plejada od 24 sateliti {to orbitiraat nad zemjata kako pojdovna to~ka za presmetka na pozicijata vo tri dimenzii isto kako i vo vreme (momentalno) . Vo sekoe vreme ova sozvezdie ovozmoùva upotreba na pome|u 5 i 8 sataliti vidlivi od bilo koja to~ka na zemjata . GPS moè precizno da ja utvrdi va{ata pozicija vo santim-etar .

[umarite moàt da gi simnat podatocite sobrani vo prira~niot GPS priem-nik vo bazata na podatoci i da sozdadat programi {to }e gi spojat vo drug GIS infor-macii {to moàt da pomognat vo planiraweto . Kako {to tehnologijata ke stanuva se pomala, {umarite }e imaat pristap do prenoslivi GIS alatki {to }e im pomognat da donesuvaat odluki na teren .

Laseri i LIDAR (Light Detection and Ranging)

Laserskata tehnologija ovozmoùva mnogu precizen na~in za odreduvawe na rastojanieto i dimenziite i nao|a golema primena vo premeruvaweto (geodezijata) i kreirawe na mapi . Laserskoto odreduvawe na ras-tojanie funkcionira so emituvawe laserski branovi (pulsevi) kon objektot {to se meri . Ovie branovi se odbivaat (reflektiraat) od tloto ili od ispraveni ob-jekti kako drvja i zgradi . Za sekoj bran (puls) vremeto {to pominuva pome|u emituvaweto i primaweto na sig-nalot se meri, {to ovozmoùva nakrivenata (odredena) dolìna da bide presmetana . Ovaa tehnologija se ko-risti na zemjata od {umarite isto kako i za sobirawe na podatoci za dele~insko skenirawe so laserska al-timetrija .

Laser Rangefinders (Laserski mera~i na rastojanija)

Ra~nite laseri imaat ednostavna primena za {umarite, sobirawe na podatoci vnatre vo i pome|u stoe~kite drvja. [umarite moàt da da go koristat Laserski mera~i na rastojanija vo kombinacija so GPS tehnologija vo se~i{ta "timber cruis-ing# GPS izramnuvawe na mapite i sobirawe na podatoci i t.n. koga se upotrebuvaat pravilno laserite se mnogu poprecizni od tradicionalnite metodi .

[umarite moàt da gi koristat GIS podatoc-ite za pomo{ pri menax-mentot vo {umarstvoto. Za primer, korisnicite moàt da vidat na eden sloj kolku vsu{nost od odredena polo`ba e {uma, goleminata na drvjata na drug sloj i drvni vidovi na drug sloj. Selektiranite sloevi moàt da bidat nadodadeni vo grafi~ka slika kako {to e pret-staveno na slikata.

Primer na GPS priemnik koristen od

{umarite za sobi-rawe na podatoci


Remote sensing (Dale~insko skenirawe)Remote sensing (dele~insko skenirawe) e na~in

da se dobijat informacii za {umskata biomasa i mestoraste`nite uslovi nad golema oblast na momen-talen i eftin na~in . Terminot dale~insko skeni-rawe (Remote sensing), ponekoga{ poznat kako foto-grametrija (photogrammetry), se odnesuva na merenite objekti na zemjata bez vsu{nost da se doprat, obi~no so pomo{ na (sluèj}i se so) (means) od eden vid foto-gram photogramme. Fotogramot (Pnotogramme) obi~no se odnesuva na fotografija, no naj~esto zna~i eden vid na vizuelna pretstava (slika) . Dale~inskoto skeni-rawe (Remote sensing) koristi vozdu{ni fotografii, satelitski sliki, laserska altimetrija i radar . Site opti~ki metodi, vklu~uvaj}i gi vozdu{nite fotografii i satelitsskite sliki, se su{tinski posmatrawe na razvojot na lisnata povr{ina, {to vsu{nost e {umska komponenta {to najsilno gi reflektira ili ja absor-bira vidlivata i infracrvenata radijacija (near-in-frared radiation.). Dodeka vkupnata {umska biomasa e ponekoga{ vo korelacija (direktno zavisna) so razvojot na lisnata povr{ina, ima mnogu situacii kade toa ne e slu~aj. Laserskite i radarskiot metod se sposobni da dadat podetalni sliki, no voglavno se poskapi i seu{te ne se tolku rasprostraneti . Vo sekoj slu~aj, upotrebe-ni zaedno so GIS podatocite ovie fotogrami (photo-grammes) moàt da bidat mo}na vizuelaciona alatka za {umarite pri rabota nadvor na teren i na kompjuter .

Vozdu{no fotografiraweVozdu{noto, fotografirawe, fotografii od objek-

ti na zemjata napraveni od avion, se koristat ve}e (vo poslednive) 50 godini. Vo minatoto, toa bilo voglavno koristeno za klasificirawe na {umite po tip (vid) ili razgrani~uvawe pome|u {umskoto i ne{umskoto zemji{te. Koga se dostapno postari sliki, vozdu{noto fotografirawe moè da ovozmoì edna istoriska perspektiva na razvoj . Slikite moàt da bidat pret-staveni vo stereo za da ovozmoàt celisna interpre-tacija i sovremeni sliki moàt da bidat pretstaveni vo razli~ni branovi dolìni i analizirani elektron-ski. Vozdu{noto fotografirawe e voglavno prikladno za lokalni regionalni analizi.

Vidlivo i delumna – infracrvena satelitska slika

Satelitskite sliki se dostapni od pred okolu 20 godini. Slikite kako od Landsat se dobivaat za~esteno i nivnata pokrienost e globalna .

So pomo{ na satelitskite informacii moàt da se dobijat golem broj na razli~ni podatoci kako na primer na prisustvo ili nedostatok na odredeni vegetaciski tipovi, za odreduvawe na obrastot ili sklopot na {umata, kako i za intenzitetot na se~i vo {umata .

Slikite se dostapni vo razli~ni rezolucii . Pos-tarite sliki so pokrupna (gruba) rezolucija se voglavno poeftini ili se besplatni, dodeka ponovite sliki so pofina rezolucija se ~esto poskapi . Glaven izvor na satelitski sliki so sredna rezolucija e Indija.

Centarot za primawe i obrabotka na podatocite od satelitot IKONOS e lociran vo blizina na Oberpfaffen-

hofen, 20 km zapadno od Minhen. Toa se objektite {to se nao|aat zapadno od avtopatot na fotografijata.

Laserska altimetrijaLaserska altimetrija e metoda {to ovozmoùva

mnogu precizna presmetka na biomasata. Vo laserskata altimetrija, lesen puls se ispra}a od avion kon zemjata. So merewe na vremeto {to e potrebno lesniot puls da se vrati do instrumentot vozmo`no e da se presmeta ras-tojanieto od avionot do povr{inata na zemjata. Nekoi zraci se reflektiraat od “prekrivkata” (nastre{nica), a nekoi pominuvaat niz nea i se reflektiraat nazad od povr{inata na zemjata . Ova ovozmoùva precizni informacii za regionalnalnata povr{inska ele-vacija i prose~nata viso~ina na “{ums-kata prekrivkata”. Postojnata bio-masa toga{ moè da se presmeta od me|usebniot od-nos (korelaci-jata) visinata na “pokrivkata” i drvanata biomasa . Vo kombinacija so GPS podatocite, laserskata altimetrija moè da ovozmoì korisni 3D mapi od ekosistemot .

Synthetic aperture radar (SAR)Sekoj koj gi gledal vremenskite prognozi na tele-

viziskite vesti verojatno e zapoznaen so radaskite sliki. Kako i laserskata altimetrija, radarskite senzori emituvaat sop-stvena elektromagnetna radijacija i gi snimaat i obrabotuvaat informaci-ite od “povratniot” (pri-meniot) signal. SAR moè da producira slika so visoka rezolucija bez at-mosferski ograni~uvawa od opti~kite metodi i moè da se namontira na satelit.

Podgotvil: Dipl. {um. ing. Goce Nikolovski

Topografska mapa generirana od podatoci od laserska altimetrija


Samo po edna decenija od izleguvaweto vo pe~at na svetskiot bestseler EMOCIONALNA INTELIGENCIJA od avtorot; Daniel Goleman doktor na nauki na univerzitetot vo Harvard koja izleze kako proizvod baziran na istraùvawata na pogolema grupa nau~nici, na povidok e nova teorija za uspehot na ~ovekot, {to zna~i deka dolgo zastapuvanata teorija koja be{e prifatena skoro sekade vo svetot deka IK odnosno visinata na koeficientot na inteligencija kaj poedinecot e klu~na za negoviot uspeh , e razni{ana . Emociite, a ne umstveniot koli~nik se vistinskata merka na intelegencijata. Posle milionskiot tira` so koj knigata be{e prodadena ednostavno ovaa teorija zema se pogolem zamav...

Emocionalnata intelegencija pretstavuva : empatija, ~itawe na ~uvstvata na drugite lu|e, liderstvo i upravuvawe na odnosite so lu|eto. samosvesnost, samokontrola, upravuvawe so sopstvenite emocii, motivacija, socijalni ve{tini kako timskata rabota, ubeduvaweto, slu{awe, emocionalnata intelegencija e svesnosta za sopstvenite ~uvstva. Svesnosta za na{ite sopstveni ~uvstva isto taka ni ovozmoùva da gi sogledame ~uvstvata i na drugite lu|e, da so~uvstvuvame so drugiot ~ovek.

Dokaàno e deka tokmu emociite se klu~ot za profesionalen uspeh . Mnogu pra{awa i do den denes se narazjasneti: zo{to na primer nekoi lu|e se nadareni da uìvaat vo ìvotot ? Ili zo{to najdobriot u~enik vo klasot retko stanuva uspe{en koga }e porasne. Zo{to nekoi lu|e osvojuvaat na prv pogled, dodeka sprema drugi sme bez doverba ? Nakuso, koi umstveni kvaliteti go opredeluvaat uspehot ?

Vo posledno vreme svedoci sme na se po~esti primeri na uspe{ni poedinci koi po~nale svoj biznis takare~eno od nula i postignale mnogu na toa pole a pritoa ne zavr{ile visoki {koli ili obratno od druga strana imame dosta primeri na inteligentni mladi luge koi so visoki proseci diplomirale na presti`ni univerziteti , del od niv se duri deca i na dosta bogati roditeli koi im ostavile i golem kapital za dobar start vo biznisot no i pokraj toa istite te{ko se snaogaat. Verovatno i tuka presudno vlijanie ima emocionalna intelegencija koja na poedinecot mu ovozmoùva dobra no i pozicija vo prednost nad drugite luge na koj toj umee da im gi pro~ita mislite , èlbite i da im gi predvidi slednite ~ekori so {to nema da se dovede sebesi vo pozicija da bide izmamen od svoite sorabotnici {to ~esto se slu~uva vo delovniot svet ..

Da se poseduva visok stepen na EQ zna~i i da se poseduva mo`nosta da se napravat i slednite ~ekori;

- da se napravi dobra strategija na odnesuvawe na kompanijata,

- da se predvidi silata na soperni~kata kompanija,

- da se raboti timski- da se ima sposobnost da se bide nadgleduvan bez

toa da pre~i - da se deluva motivira~ki vrz vrabotenite - da se inicira kreativnost - da se poseduva i dobra smisla za humor - da se bide doverliv- da se ~uvaat tajnite na drugite,

se nekolku od karakteristikite {to gi poseduvaat li~nostite so visok stepen na emocionalna

EMOCIONALNATA INTELEGENCIJA KLU^ ZA USPEHOT NA KOMPANIITE I NAPREDUVAWETO NA POEDINECOT VO NIV


inteligencija. Verovatno tuka leì klu~ot na uspehot na lu|eto

{to od svoeto ime i imeto svojata kompanija napravile mo}ni brebdovi prepoznatlivi vo sredinite od koi doagaat no ~esto prepoznatlivi duri i vo svetski razmeri.

Najva`na karika vo sinxirot na mo}noto menaxirawe, za koja zaedni~ki se izjasnile nau~niite krugovi ne samo na zapadniot svet tuku i na mudrite isto~ni civilizacii e komunikacijata. Za da se bide uspe{en neminovno e da se bide komunikativen. No so komunikacijata vo paket odi i FID BEK - ot odnosno povratnata komunikacija . Ovoj vaèn segment so koj se soglasuvaat i mo}nici od rangot na Donald Tramp e mnogu va`no oru`je na uspe{nite menaxeri no i na uspe{nite luge. FID Bekot i komunikacijata se edni od klu~nite kariki na sinxirot nare~en uspeh .. Zatoa davajte gi ~esto velat mo}nite , kolku po~esto im se davaat povratni informacii na lugeto tolku povake raste nivnata doverba i lojalnost kon vas bidejki sekoe bitie se stremi kon dobra informiranost vo sprotivno doverbata opa|a {to e i razbirlivo bidej}i skrienite ne{ta duri i koga se najbanalni neva`ni sitnici pobuduvaat nedoverba i somni~avost deka ne{to se krie od niv.

Zatoa koga se praveni ispituvawa vrz luge od razli~ni profesii dali ke izberat paket koj im nudi mnogu informacii za odredena oblast no i mal stepen na napredok od edna strana i paketot poln so mo`nosti za brzo napreduvawe no malku informacii okolu toa re~isi sekoga{ rezultatot bil vo korist na prviot ponuden paket . Samo mal broj od ispitanicite se odlu~il da zeme ne{to nepoznato iako toa bilo sosema legalno i vo red .

Zatoa site novi istraùvawa se dviàt vo pravec na teorijata deka za uspeh vo ̀ ivotot ne e tolku vaèn umstveniot koeficient meren so klasi~nite testovi na intelegencija, kolku e karakterot na ~ovekot. Famozniot IQ (koeficient na intelegencija) pretstavuva samo del od intelegencijata. Emocionalniot koeficient EQ se definira kako sposobnost na li~nosta uspe{no da upravuva so svoite ~uvstva i pravilno da odgovara na ~uvstvata na svoite sogovornici. Emotivno silnata li~nost najdobro gi koristi svoite potencijali ne dozvoluvaj}i lu|eto i okolnostite da ja dovedat vo pra{awe nejzinata polo`ba.

Istraùvawata vo pretprijatijata pokaùvaat deka IQ na kandidatot mu pomaga da se vraboti, dodeka EQ mu pomaga da napreduva. Kolku pove}e napreduvate vo hierarhijata nagore, tolku EQ e povaèn veli Goleman.

Moèbi otuka doa|a i teorijata koja e potvrdena niz milioni prakti~ni primeri deka najdobri rabotnici se onie luge {to rabotat ne{to {to vistinski gi ispolnuva, ne{to {to ne go sfakaat kako svoevidna prinuda . Najgolem uspeh vo rabotata sepostignuva toga{ koga li~no ke se realizirate preku nea se drugo e samo bleda kopija .

Vo dobar del od amerikanskite i kanadskite

kompanii denes pokraj standardniot IQ se ispituva i EQ. Na bra~nite dvojki moè da im bide od polza da ja znaat svojata EQ, za da se zgolemat {ansite brakot da potrae. EQ pomaga koga im se davaat korisni soveti na roditelite i nastavnicite kako da gi odgleduvaat, vospituvaat i u~at decata. Vo SAD eksperimentalnite osnovni u~ili{ta gi vklu~uvaat: telesniot, emocionalniot i umstveniot kapacitet, podednakvo kako i logikata .

Glavno nau~nicite se soglasni deka umstveniot koli~nik pretstavuva samo 20 % od uspehot, ostanatoto zavisi od razli~nite ne{ta: od socijalniot status i sre}ata pa se do nervnite pateki {to go razvile mozokot so evolucijata pred pove}e od milion godini Nau~nicite veruvaat deka okolu 90 % od emotivnite komunikacii se odvivaat neverbalno. Postojat razli~ni testovi za otkrivawe kolku sme vo sostojba da prepoznaeme nekoe ~uvstvo. Dokaàno e deka onie so podobri rezultati vo emotivnata intelegencija se poomileni i pouspe{ni na rabota i doma. Decata koi imaat podobri rezultati vo EQ se poomileni vo u~ili{teto iako umstveniot koli~nik IQ im e sosema prose~en. Edna od najvrednite ve{tini e ~itaweto na tu|ite ~uvstva odnosno empatija. Empatijata e vrodena osobina, a so iskustvoto moè da se modificira. I sosema mali bebiwa se voznemiruvaat koga }e ~ujat kako pla~e nekoe drugo bebe, na toj na~in tie reagiraat na emocijata {to ja prepoznale. Od druga strana, dokolku okolinata ne gi prepoznava ~uvstvata ili prestane da obrnuva vnimanie na ~uvstvata {to gi iskaùvaat, malite deca ne samo {to prestanuvaat da gi izrazuvaat, tuku stanuva se pote{ko istite emocii da gi prepoznavaat kaj drugite.

Soznanijata za koeficientot na emocii davaat va`na pouka deka svetot bi bil mnogu poprijaten, a lu|eto mnogu poradosni koga bi mu predavale pogolema va`nost na ona {to denes se narekuva emotivna intelegencija. Svetot bi bil prekrasno mesto za ìveewe koga bi bile podgotveni da u~ime kako da ja steknuvame i praktikuvame ovaa ve{tina, za{to razmenata na “fini ~uvstva” so kolegite, prijatelite, semejstvoto.. na site moè da im donese mnogu posre}en i poispolnet ìvot .Kaj nas seu{te malku se obrnuva vnimanie na vakviot taka nare~en moment vo psihologijata, zasega se mnogu malku instituciite koi go tretiraat ovaa pra{awe, zna~ajno mesto vo toj del na modernite trendovi od oblasta na komunikologijata zasega zazema agencijata MOTIVA koja osven sledeweto na novite trendovi vo naukata gi tretira i sledi novite trendovi vo menaxmentot odnosno pozitivniot pristap vo rabotata na kompaniite i od strana na vrabotenite i od strana na vode~kite timovi.

Vakviot poinakov agol na gledawe na rabotite moèbi }e moè da ni go dade odgovorot na mnogu pra{awa na koi i poedinecot i naukata nemaa jasni odgovori. Ovoj nov trend verovatno }e dade mnogu ZATOA na iljadnici ZO[TO.

Podgotvi: M.K.


телефони:+389 2 3097 141+389 2 3097 109факс:+389 2 3097 013

babuna - veles - Јавно Претпријатие Македонски … mukos - topolka -...

Documents