BHsM^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^M':- $_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^m

________________________________________________Br ___BwJj_^________________________________________________________________p^& ~ ------------------------------------------------------------------------------------------------------------ H

"'• .■— ■.—<*. ~^—~^—~^—~^—~^—~^—~^—~^—~^—~^—mmmmmtp*'^^^\aa 1^a_HffiE_Ki'< . s, "*l_* ~ »^_______________________________________________________________r l^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hi . '^M^fS^ft^^ffV^^^Vffš^i 'f^^m_KA w_^!^~SS^.___________________________________________________________________l 1________________________________________________________________________.

—Wmm^k^k^k^k^k^km; _^_^_^_^~ ________________

mmmma~aliitiiniiM&t:v~~iifws~~^—_W_W__mm*. w_-^

*mkwk__mw^ 1 \

X glJ^^_____________H

_________________________________________wi *-*. * _______________________________ ■

H^HHBHMn^ Wkmkw9kmkkmmmmmWkkk ' mm_mv ... mral^ \__l______________________l

'-& Wk_^> AU/' I AA , J AA i^^2^_____\■ B^^H

JUrA rJK 1 \ \\ >A

Nar

očni

k: M

ESTN

O G

LED

ALIŠ

ČE

LJU

BLJA

NSK

OO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

BESEDILO: ALENKA SIVKA | FOTO: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK

Igor, ste se že vživeli v novo funkcijo, novodelovno mesto?Igor: Recimo, da sem še v fazi vživljanja.Kakšen dan se mi zdi, da že obvladam, potempa pride dan, ko vidim, da me čaka še velikodela. Se pa trudim. Kaj je najzahtevnejše? Re-cimo to, da se v enem dopoldnevu zvrsti veli-ko popolnoma različnih dogodkov. Sestanki,obiski, telefoni ... Težko se je osredotočiti navsako stvar posebej, ob tem pa razmišljati šeo vsebinski podlagi programa.

Ste pričakovali, da bo ta položaj prineselveliko obveznosti, ki vam bodo žrle živce?Igor: No ja, vedel sem, da se ne bom ukvar-jal samo z umetnostjo, ker sem od strani gle-dal, s čim vsem je obremenjena Barbara. Zazdaj mi nobena stvar ne žre živcev, mi pa ne-katere poberejo ogromno časa. To je resnič-no delo, ki te spremlja ves dan. Danes sem,na primer, za eno uro kar zbežal iz pisarne,da sem lahko nekaj v miru napisal. Svoja vra-ta imam za sodelavce vedno odprta in včasihje toliko različnih zahtev, da ne moreš zado-voljiti nobene.

Barbara, tudi vi kdaj pobegnete?Barbara: Ko sem bila pred šestimi leti sprejetav MGL, sem si rekla: To je tako prijeten kolek-tiv, da nimaš pravice do tistega »za sestanekse naročite«. Verjamem v odprte medčloveškeodnose in zdravo pamet. Vsi vedo, da sem navoljo, na srečo pa tega nihče ne zlorablja.

Kako si kot direktorja prvega in drugeganajvečjega gledališča v Sloveniji - Dra-me in Mestnega gledališča ljubljanskega

- prizadevata za sredstva, za kakovostpredstav, za gledalce?Barbara: MGL je kljub svoji velikosti in šte-vilnim gledalcem nekoliko manj »zaščiten«.Ustanoviteljica našega gledališča ni država,temveč občina. V šestdesetih letih zgodovi-ne so bili tudi zelo hudi, stresni trenutki in na-ši predhodniki so se morali za MGL poštenobojevati. Zelja je, da se kaj takega nikdar večne ponovi.Igor: Če se ne bo kaj spremenilo, bomo naprepihu vsi. Drama ima morda res nekaj pred-nosti, ker je nacionalno gledališče, ampakvsako krčenje sredstev postavlja za vse enakovprašanje: Bomo lahko izpolnili pričakovanjagledalcev? Se bomo morali prilagajati dikta-tu trga? Dolgoročno ima lahko to strašne po-sledice. Kultura je temelj, na katerem bi mo-ralo sloneti vse, čeprav je trenutno na kon-cu zanimanja. Če jo bomo dokončno potisni-li v ozadje, se nam slabo piše. Kultura je našeokolje. Vanj smo rojeni in skrbeti moramo, dabo prijetno. Če ne, bomo postali čudna, ne-prijetna dežela.

Kako pa si prizadevate za polne dvorane?Igor: Naše stalno občinstvo nam ostaja zve-sto, večja težava pa je, da je šolstvo, ki jeosnovna predizobrazba za vse, dalo kulturona stran. Zdaj je manj organiziranih ogledovpredstav kot včasih. Vse je prepuščeno trgu.V šolah obstaja množica športnih dejavnostiin zelo malo kulturnih. Kam seje izgubil rekZdrav duh v zdravem telesu? V glavnem seposvečamo telesu. Tisti trenutek, ko je špor-tni dan »premagal« kulturnega, se je zgodi-la tragedija za splošno stanje slovenske druž-be. Da ne bo pomote: govorim o mentalite-ti izobraževalnih programov. Nič nimam protišportu, nasprotno, imam ga rad.

Drama in MGL sta konkurenčni nisi. Kakoto zadevo izpeljeta profesionalno?Barbara: Sprva je bil to zame velikšok- zdra-vo tekmovalnost sem morala skombinirati šez zakonskim stanom. Če se v Drami spomni-jo česa dobrega, za zdaj refleksno še vednoza hipec pozabim, da je tam moj mož, in meprešine strela, kako bom jaz naredila nekaj šeboljšega, drugačnega. Deloma mora to prav-zaprav ostati, pa če sva petstokrat poroče-

na. Iz same idile in strinjanja ne nastane no-bena nova reč. Je pa hec: občutek imam, daje ta tekma za zdaj džentelmenska in dogo-vorjena. Kakor partija tenisa. A pozor, ven-darle igramo za točke, ne gre za »pimplanje«.Tega se zavedava. Nisva nobena »svečenikapoštenosti«, ki delata samo za skupno do-bro. Ti dve hiši sta še vedno ti dve hiši - kdajpa kdaj se bomo spopadali, se včasih objeli,se strinjali, stepli, zaplesali. Vse to bo. Gledali-šči pri tem ne bi smeli nastradati. Ta draž mo-ra izboljšati obe hiši, sicer mora eden od na-ju nehati. Je pa res, da gre Igor lahko nazaj naoder, jaz sem pa že tako dolgo direktorica, dakomaj kdo pomni moj osnovni poklic.

Igor, v kakšno nevarnost ste spravili za-kon in položaj svoje žene!Igor: Ne, niti prvega niti drugega nisem spra-vil v nevarnost. Edino to je, da je ona velikoboljša v tenisu kot jaz. Tukaj se moram jaz tru-diti, (smeh)Barbara: Zal imajo v teh naših družbah mo-ški nekaj avtomatične prednosti že kar zara-di spola. Hm. Drama SNG ima velikokrat pred-nost tudi pri financiranju, tako da imam jaz

kar veliko dela. Am-pak bom že.Igor: Jaz sem bolj ro-mantičen in mogočetudi naiven, ker me-nim, da v tako majh-nem prostoru, kot staLjubljana in Sloveni-ja, lahko sobiva dvojegledališč. Z vsemi temi»spopadi« vred. In lah-ko prinese plus, o temsem prepričan. Spo-pad je seveda borben,vendar pozitiven.Barbara: Saj to pra-vim tudi jaz, ker ti dvegledališči sobivata že60letinveč,vendarjevic v tem, da sva mid-va poročena in da jetreba to nekako vgra-diti v to sobivanje.Igor: A bova to rajširešila doma? (smeh)

Ne, rešimo kar tu-kaj! Najbrž sta se otem veliko pogovar-jala.Barbara: Vsakdan sepogovarjava o tem.Pa tudi skupaj drživa!To je ta smešna situa-cija - da poleg vsega,N

aroč

nik:

MES

TNO

GLE

DAL

IŠČ

E LJ

UBL

JAN

SKO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

"i-ijflIPF 1 M ____________________________________________________________L I %m. "* **^Afl^^^^lF _________________?

kar sva povedala, hočeva drug drugemu do-bro in se imava rada. To je res en tak četver-ni aksel!

V tenisu je Barbara boljša od Igorja, semizvedela, kaj pa v drugih športih? Imata šekaj skupnih ljubezni?Barbara: Tenis je bil zgolj prispodoba. Pri te-nisu sva oba enako zanič. Edini šport, v kate-rem sva oba nadpovprečno dobra, je plava-

0 PRILAGAJANJU OKUSOMBarbara: Ob polili podpori ansamblastrastno odklanjani vulgarizacijo in ce-neno komercializacijo programa. To biv najkrajšem možnem času odgnalo I udinajdragocenejše jedro našega občinstva.Zaradi vsesplošnega varčevanja se poKvropi plazi nevarnost amaterizacije kul-ture. In na tej točki smo prav boleče od-visni od vlade, polilikov. V Irenulku, ko

bo politika na kulturo začela gledati kotna »nepotreben strošek«, smo izgubljeni.

nje. Igor je telesnozelo spreten, tako damu gre dobro vse,česar se loti. O me-ni česa takega ne bimogli reči.Igor: No, no, no.Barbara: Odkar svazačutila, da se mo-rava gibati, da stva-ri niso samoumev-ne, kar naprej leta-va z nordijskimi pali-cami po hribih. Čimbolj strmo v hrib.

Zakaj sta začutila,da se je treba gi-bati?Barbara: Povečanješportnih aktivnostije bilo pravzapravposledica neke mojepoškodbe. Ker semimela med okreva-njem v Igorju potr-pežljivega družabni-ka, seje iz tega razvi-lo to, da sem ob pro-stih sobotah kot ne-potrpežljiv kužek -

če ne greva pravoča-sno v hribe, sem karživčna.Igor: Pravzaprav jeto postala navada.

Jaz sem se nekaj časa trudil teči, a ne gre več.Imel sem tudi manjšo poškodbo in tek je šelza zmeraj počivat. Te palice so pa res super:hodiva, sopihava, globoko dihava, zraven pase lahko še pogovarjava. Vsaj tri ure hude de-bate.Barbara: Ko vidim palice, postanem kar ve-sela.

To je potem kar neka zasvojenost.Barbara: Ja, je, ampak je fina zasvojenost. Kose premakneš, tudi besede tečejo na druga-čen način kot za mizo.Igor: In koristna.

Sta vajina otroka še pri vaju ali sta se žeodselila?Barbara: Ne, nista se še odselila, ima pa Filippunco in Ana fanta, tako da ves čas krožijo innas je večinoma prav prijetno veliko.Igor: Zdaj se zgodi, da greva tudi že sama nakakšno potovanje, na morje pa gredo z namavsi štirje. In sva na to zelo ponosna.Barbara: Ja, lepo je, da še hočejo z nama.Igor: To je zaslužen in nujen letni mini poči-

tek. Teh štirinajst dni. Na morju. To bi moralivsem predpisati na recept. Dihati, plavati in seumiriti. Potem pa še, če je sreča, kakšno krajšepotovanje, da človekvidi še kaj drugega razensamega sebe in istih ljubljanskih vedut. Z av-tom po Evropi, recimo.Barbara: Letos sva bila pet dni v Krakovu inga zelo priporočava. Čudovito mesto je, kra-sno sva se imela.

Najbrž vama je prijalo biti v dvoje?Barbara: Ja, nekateri so nama govorili, da bo-va že videla, ko bova ostala sama in bo zazija-la čudna praznina! No, in sva se pozorno opa-zovala. Prvič, ko otroci niso hoteli z nama naizlet, sva se na srečo imela prav super! (smeh)

Igor, ne morem pozabiti vašega od-govora na vprašanje, od česa ste bili vživljenju najbolj zadeti, ko ste odgo-vorili, da od ljubezni do Barbare! Kakovama je uspelo hraniti in ohraniti to va-jino ljubezen?Barbara: Ne vem, če sva midva zaslužna zato. To je usoda.Igor: Tukaj ni recepta. Te stvari se zgodijo.Barbara: Vse to res ni najina zasluga. Se stri-njaš, Igor?Igor: Ne. To je vendarle moja zasluga, (smeh)

Ampak najbrž si prizadevata, da se pogo-varjata, da sta miroljubna.Igor: Ne, taka sva pač po naravi. To jenaključje. Našla sva se, trudiva pa se toliko, dase ima drugi zraven njega toliko dobro, kot seima on sam.Barbara: To ni čisto res. Jaz tebe bolj »ubo-gam« kot druge ljudi. Pa ne, ker bi me ustra-hoval, ampak ker mi je tako prav. Gre za za-nimanje.

Sta kot starša demokratična, sta se kdajsporekla pri vzgoji?Igor: Ne, nikoli se nisva sporekla.Barbara: In res sva zelo demokratična. Am-pak tudi otroka sta zelo v redu otroka. Če binama povzročala hude skrbi, bi bila mordabolj represivna, vendar ni bilo potrebno.Igor: Kot starš največ narediš s svojim zgle-dom.Barbara: Tu se pa ne strinjam s tabo. Imelasem mamo, kije bila še boljša mama kot jaz,a sem ji naredila kar veliko sivih las, meni pajih moji otroci doslej še niso. Tako da to veči-noma ne more biti stvar zgleda. Zdi se mi, daje bolj stvar genskega oziroma karakternegaustroja. No, tako je moje mnenje.

Vama je kdaj dolgčas? Nekaterim zakon-cem po dolgem zakonskem stažu postanemalo...

Nar

očni

k: M

ESTN

O G

LED

ALIŠ

ČE

LJU

BLJA

NSK

OO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Barbara: Dolgčas? (začudeno) Niti sekundone! Menije dolgčas, če Igorja ni! Edino tako.Igor: Pa saj sva redko narazen, razen ko semna gostovanju z gledališčem ali na kakšnemsnemanju. Meni z Barbaro še ni dolgčas.(smeh)Barbara: A to pomeni, da me mora biti strah?(smeh)

Predstavljam si, da sta zagreta bralca.Barbara: Jaz še vedno rada berem knjige,Igor pa je strasten sprehajalec po internetu.On se tam kar izgubi, kot bi bil v velemestu.Ni in ni ga ven iz teh spletnih ulic.Igor: Tako pač je. Kadar iščem eno informaci-

jo, se mi ponujajo ve-dno nove in potempridem do nečesa či-sto tretjega. Tipično.Z Barbaro imava čistodrugačna izhodišča.Ona je odraščala medknjigami, jaz pa boljna dvorišču. Ko sva sespoznala, sem si napi-sal spisek, kaj moramprebrati, da bi pribli-žno dohajal tempopogovora.

V službi pa tako in tako morate brati, sajimate tak poklic!Barbara: Oni se tekste itak naučijo na pamet!(smeh)Igor: Če se resno lotiš svoje vloge, prebirašvse, kar je povezano z njo. Okoli enega same-ga študija se nabere cela zbirka, to je neizo-gibno.

Boste kaj pogrešali igranje?Igor: Ga že pogrešam, ampak najmanj enoleto ne bom igral. Najprej moram usvojiti svetpisarne. Upam, da bom prihodnje leto že toli-ko seznanjen z njim, da bom našel čas za na-stop v kakšni predstavi.

Barbara, zaljubili ste se v igralca, zdaj paimate doma direktorja. Je to drug človek?Barbara: A veste, da je to res! Zelo dobrovprašanje, (smeh) To še malo prebavljam. Koje Igor delal vloge, je bilo to zame zanimi-vo, sploh zato, ker sem po izobrazbi režiser-ka. Neka taka norost je bila v njem, transfor-miral seje, videl si, da nekaj nastaja. Zdaj pa,ko je direktor, hoče imeti srajce, ima budilko,brije se, samo še aktovka mu manjka. Je ma-lo drugače, zato sem vesela, kadar se iz vsegatega zabliska tisti stari, odštekani Igor. Saj sevelikokrat zabliska in še večkrat se bo, ko bousvojil rutino. Ja, zelo pravilno ste to ugani-li - to je trenutno res malo spremenjeni mož.

Igor, zagovor!Igor: Tu ni zagovora, to je bila ocena. Bom dalna dnevni red in razmislil, (smeh) Najprej mo-ram usvojiti »rutinske« posle, da bodo res po-stali rutina.Barbara: Tudi otroka se mu doma smejita, kogleda in študira razpredelnice in grafe.Igor: To je moja nova vloga. Nepredvidljivi per-formans. (smeh)

Dolgočasili se pa ob njem očitno ne boste,Barbara! Zamenjal je poklic, postal direktor,samo da ne bo dolgočasen.Igor: Trudim se, da je ved no kaj zanimivega!

Nar

očni

k: M

ESTN

O G

LED

ALIŠ

ČE

LJU

BLJA

NSK

OO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.