anja kumer diplomska naloga - u prorigami, in nekaj praktičnih primerov za predšolske otrok e. ker...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ANJA KUMER

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

ORIGAMI IN USTVARJALNOST

PREDŠOLSKIH OTROK

Anja Kumer

Koper 2014

Mentorica: Eda Patru, pred.

ZAHVALA

Najprej se iskreno zahvaljujem svoji mentorici Edi Patru, pred. za sprejem

mentorstva, za vse njene nasvete, pomoč in vodenje pri izdelavi diplomske naloge.

Hvala tudi mojim kolegicam med študijem za vso njihovo spodbudo in pomoč,

iskrena hvala tudi ravnateljicam, pomočnicam in vzgojiteljicam iz vrtcev iz okolice

Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice za sodelovanje pri anketnih vprašalnikih.

Za konec pa se zahvaljujem tudi svojemu fantu za vse spodbudne besede in vso

podporo.

Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k nastanku moje diplomske

naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Anja Kumer, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Origami in ustvarjalnost predšolskih otrok

rezultat lastnega raziskovalnega dela,

so rezultati korektno navedeni in

nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:____________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Vzgojitelji v vrtcih vse manj uporabljajo oz. izvajajo pri svojem delu z otroki staro

japonsko tehniko zgibanja papirja – origami. Zato želimo v diplomski nalogi prikazati,

za kaj vse je lahko v otrokovem razvoju koristna tehnika origamija. Vzgojiteljem pa

bomo pokazali, da je origami lahko tudi zelo zanimiva in nezahtevna dejavnost, tako za

otroke, kot za njih same in da si s tem otroci lahko širijo in razvijajo svojo ustvarjalnost

– s pomočjo izbiranja barv, izbiro različnih materialov ipd. V diplomski nalogi vzgojitelji

pridobijo tudi novo znanje o origamiju, njegovem izvoru, navodila, kako se zgiba

origami, in nekaj praktičnih primerov za predšolske otroke.

Ker se o temi malo piše, je dobro, da o njej razpravljamo in jo raziskujemo.

Naloga je sestavljena iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem

delu bomo prikazali pomen origamija za ustvarjalnost predšolskih otrok in njegovo

zgodovino, ki je prav tako povezana z zgodovino in razvojem papirja. Nadaljevali bomo

z vrstami origamija, navodili oz. pravili za njegovo izdelavo oz. zgibanje ter o njegovi

uporabnosti. Dotaknili se bomo tudi načel likovne vzgoje mlajših otrok, v katerem je

vključeno tudi načelo ustvarjalnosti. Proučili bomo tudi pomen origamija za razvoj

naših otrok – katere so koristi oz. slabosti origamija, ki pripomorejo k boljšemu razvoju

naših otrok.

V empiričnem delu bomo predstavili rezultate raziskave o uporabnosti origamija v

vrtcu s pomočjo izvedenega vprašalnika z vprašanji zaprtega tipa. Raziskava je

pokazala pozitivna stališča in mnenja vzgojiteljev do uporabe origamija v vrtcu in

nekatere pomanjkljivosti pri samem izvajanju tehnike origamija.

Ključne besede: origami, papir, umetnost, zgibanje, ustvarjalnost, uporabnost.

ABSTRACT

Origami and creativity of preschool children

Preschool teachers in kindergartens are employing origami, the ancient Japanese

paper-folding technique, to a decreasing extent. To this end, the thesis aims to

demonstrate in what way can origami contribute to child development. We intend to

show preschool teachers that origami can be a very interesting and simple activity both

for them and the children. Moreover, the children can explore and develop their

creativity through selecting colours, materials etc. With this thesis, teachers can gain

insight into origami and its origins, obtain folding instructions and look at several

practical examples for preschool.

As origami is not widely discussed, it is reasonable to explore it.

The thesis consists of a theoretical and an empirical part. The theoretical part

illustrates the significance of origami in developing creativity of preschool children. It

also presents its history, which is related to the history and development of paper.

Moreover, the thesis reviews the types of origami, provides instructions and underlines

its usefulness. It touches on the principles of art education for preschool children,

including the principle of creativity. The impact of origami on child development is

discussed as well, including its positive and negative sides.

As for the empirical part of the thesis, it contains the results of a survey on the

usefulness of origami in kindergarten. The survey was conducted using a close-ended

questionnaire. The results suggest that preschool teachers have a positive attitude

towards using origami in kindergarten, especially with preschool children. However,

they point out that certain aspects of using the origami technique require improvement.

Keywords: origami, paper, art, folding, creativity, usefulness.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ...................................................................................................................... 1

2 Teoretični del ......................................................................................................... 2

2.1 Pomen in izvor besede »origami« .................................................................. 2

2.2 Zgodovina origamija ....................................................................................... 2

2.2.1 Origami na Kitajskem in Japonskem ................................................ 3

2.2.2 Origami na Zahodu .......................................................................... 3

2.2.3 Origami danes ................................................................................. 4

2.2.4 Akira Yoshizawa – oče origamija ..................................................... 4

2.3 Origami in papir .............................................................................................. 5

2.3.1 Zgodovina papirja ............................................................................ 5

2.3.2 Vrste papirja za izdelavo origamija .................................................. 6

2.3.2.1 Washi papir ......................................................................... 7

2.3.2.2 Origami ali kami papir .......................................................... 8

2.3.2.3 Folija ................................................................................... 8

2.3.2.4 Vlaknasto-svileni papir ......................................................... 8

2.4 Origami kot umetnost in likovna ustvarjalnost ................................................. 9

2.4.1 Umetnost v Kurikulumu za vrtce ...................................................... 9

2.4.2 Likovna ustvarjalnost ....................................................................... 9

2.4.2.1 Načela likovne vzgoje mlajših otrok – načelo ustvarjalnosti 10

2.5 Uporabnost tehnike origami ..........................................................................10

2.5.1 Uporaba origamija v vrtcu .............................................................. 11

2.5.2 Origami izdelki za praktično uporabo in uporabo v

zdravstvene namene ..................................................................... 12

2.6 Vrste origamijev ............................................................................................13

2.6.1 Čisti origami ................................................................................... 13

2.6.2 Sestavljeni ali združeni origami ...................................................... 13

2.7 Osnove za origami po Ashley Wood ..............................................................13

2.7.1 Osnova zmaj .................................................................................. 14

2.7.2 Preliminarna osnova ...................................................................... 14

2.8 Osnovni zgibi za origami ali origamijski znaki ................................................15

2.8.1 Vbočen in izbočen zgib .................................................................. 15

2.9 Osnovni liki origamija za najmlajše otroke .....................................................16

2.9.1 Knjiga ............................................................................................ 16

2.9.2 Omara ........................................................................................... 17

2.9.3 Stopnice ali pahljača ...................................................................... 17

2.9.4 Ruta in šotor .................................................................................. 17

2.9.5 Gusarski klobuk ............................................................................. 18

2.9.6 Zgibana ovojnica ali pismo ............................................................. 19

2.9.7 Gibljive živalske glave .................................................................... 20

3 Empirični del .........................................................................................................22

3.1 Problem, namen in cilj ...................................................................................22

3.2 Raziskovalne hipoteze ..................................................................................22

3.3 Metodologija ..................................................................................................22

3.3.1 Raziskovalna metoda .................................................................... 22

3.3.2 Raziskovani vzorec ........................................................................ 22

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov ........................................................... 22

3.3.4 Postopek obdelave podatkov ......................................................... 23

3.4 Rezultati in interpretacija podatkov ................................................................23

4 Sklepne ugotovitve ...............................................................................................35

Literatura in viri ............................................................................................................38

Priloge .........................................................................................................................40

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Spol .....................................................................................................23

Preglednica 2: Starost .................................................................................................24

Preglednica 3: Stopnja izobrazbe ................................................................................24

Preglednica 4: Delovno mesto .....................................................................................24

Preglednica 5: Delove izkušnje v letih .........................................................................25

Preglednica 6: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju -

Origamija se v vrtcu ne uporablja ....................................................... 25

Preglednica 7: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju -

Origamija ne izvajam zaradi premalo strokovnega znanja

o zgibanju origamija. .......................................................................... 26

Preglednica 8: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Tehnika

origami je prezahtevna za otroke v vrtcu ............................................ 27

Preglednica 9: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Zgibanje

origamija pozitivno vpliva na otrokov (likovni) razvoj ........................... 27

Preglednica 10: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Z

zgibanjem origamija otrokom pomagamo pri razvijanju

njegove finomotorike .......................................................................... 28

Preglednica 11: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Otroci

imajo radi zgibanje papirja oz origami................................................. 28

Preglednica 12: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Tehnike

origami ne moremo uporabiti oz. izvajati kot likovno dejavnost

v vrtcu .............................................................................................. 29

Preglednica 13: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam kot/za

motivacijo ........................................................................................... 29

Preglednica 14: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam kot

likovno dejavnost z jasno zastavljenimi likovnimi cilji ........................ 30

Preglednica 15: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam za igro ....31


likovno dejavnost, ki jo lahko izberejo otroci sami, ko imajo to

možnost ........................................................................................... 31

Preglednica 17: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam za

razvoj finomotorike z otroki, ki imajo s tem težave. ........................... 32

Preglednica 18: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam

doma za dekoracijo .......................................................................... 32

Preglednica 19: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami

uporabljam za dekoracijo v vrtcu .................................................... 33

Preglednica 20: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami

uporabljam kot popestritveno dejavnost, brez

konkretne učne (likovne) priprave .................................................. 33

KAZALO SLIK

Slika 1: Papirnati žerjav – simbol miru .......................................................................... 4

Slika 2: Akira Yoshizawa – oče origamija ..................................................................... 5

Slika 3: Ročno izdelan papir "washi" ............................................................................ 8

Slika 4: Prikaz postopka za izdelavo figure zmaja. ......................................................14

Slika 5: Prikaz postopka izdelave preliminarne osnove origamija. ...............................15

Slika 6: Vbočen zgib. ...................................................................................................16

Slika 7: Izbočen zgib ...................................................................................................16

Slika 8: Prikaz postopka za izdelavo gusarskega klobuka. ..........................................19

Slika 9: Prikaz postopka za izdelavo ovojnice ali pisma ...............................................20

Slika 10: Prikaz postopka za izdelavo gibljive živalske glave .......................................21

Slika 11: Nekaj primerov zgibanih živalskih gibljivih glav .............................................21

Kumer, Anja (2014): Origami in ustvarjalnost predšolskih otrok. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Origami je najstarejša in najbolj znana tehnika ustvarjanja s papirjem. Izvira z

Japonske, kjer so sprva origami rabili le za zabavo na japonskem dvoru. Skozi stoletja

pa se je razširil tudi zunaj cesarskega dvora in kmalu postal ljudska umetnost. Na

Japonskem je origami tako pri otrocih kot tudi pri odraslih danes še vedno enako živa

in priljubljena umetnost zgibanja papirja kot pred več sto leti. Tudi zunaj Japonske

origami ni več neznan in vedno več otrok ter odraslih se navdušuje za to umetnost

(Ayture – Scheele, 1998).

Umetnost origamija je vsesplošna in ni omejena na spol, določeno kulturo ali jezik,

temveč gre za aktivnost, veščino, tudi umetnost, s katero je prijetno zapolnjevati čas, in

hkrati tudi za aktivnost, ki koristi razvoju otrok. Zanj ne potrebujemo posebnega

predhodnega znanja ali kakšne zapletene opreme, potrebujemo samo svoje spretne

prste, zbranost in voljo do zgibanja papirja.

V sodobnem času origami zgibajo po vsem svetu in ga uporabljajo na različnih

področjih –tako so inženirji uporabili origami pri reševanju zapletenih nalog, terapevti

pri rehabilitaciji mišičnih poškodb, mnogi drugi kot pomoč pri meditaciji in duševni

zbranosti ali preprosto kot okras za zabavo (Wood, 2013).

Zupančič (1995) navaja, da pri uvajanju te tradicionalne japonske veščine v

vzgojno-izobraževalni proces naletimo na veliko kritičnih pomislekov.

Vrlič ugotavlja, da je res, da se vsebine likovnega dela bogatijo z uvajanjem novih,

raznolikih tehnik, materialov, načinov dela ali s spoznavanjem novih kultur. Vendar se

pri uvajanju novih vsebin postavlja vprašanje, ali te nove vsebine sploh uresničujejo

temeljne cilje likovno-vzgojnega dela. Vsaj pri cilju razvijanja otrokove ustvarjalnosti ali

vzbujanju veselja do likovnega udejstvovanja se pri uvajanju klasične origami tehnike v

likovni proces pojavlja vrsta dvomov, saj sam proces ustvarjanja zahteva svobodo in

sproščenost, ki pa je tehnika origami ne omogoča. Gre za zelo strogo načrtno,

okalupljeno delo, ki posledično veča otrokovo nesamostojnost in celo zavira njegovo

ustvarjalnost, saj otroci le pasivno izvršujejo mentorjeva navodila. Pa vendar je origami

lahko prijetna in priljubljena zabava, s katero lahko nedvomno razvijamo ročne

spretnosti in krepimo natančnost, potrpežljivost in delovne navade.


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Pomen in izvor besede »origami«

Beseda »origami« izvira iz japonščine in je skovanka iz besed "ori" (ki v japonščini

pomeni zgibanje) in "kami" (japonska beseda za papir) (Brunec, 2014).

»Ime je poklon starodavni domovini te umetnostne zvrsti, čeprav si Japonci,

Korejci in Kitajci še vedno niso enotni, kje natanko se je razvila umetnost ustvarjalnega

zgibanja papirja« (Brodek, 2013, str. 15).

Na Japonskem je beseda origami v uporabi šele od leta 1880, pred tem pa so

uporabljali izraza, kot sta »orikata« in »orisue«. Zanimivo je, da se izraz origami ni

spremenil in je v vseh evropskih državah ostal nespremenjen, izjema sta le državi

Francija in Španija, ki pa sta ohranili svoj izraz za poimenovanje origamija. Na drugi

strani sveta, v Ameriki, pa se je izraz origami prvič pojavil v slovarju ameriške

angleščine leta 1961.

V slovenskem jeziku za besedo origami uporabljamo izraze, kot so zgibanje,

pregibanje in prepogibanje, vendar so zelo redki. Ustrezni so vsi izrazi, vendar pa nas

bodo drugi najbolje razumeli, če bomo uporabili kar originalno besedo »origami«

(Origami, 2014a).

2.2 Zgodovina origamija

O prvih pravih začetkih origamija je zapisanega zelo malo, pravzaprav nihče zares

ne ve, kje in kdaj je origami nastal. Nekateri zgodovinarji trdijo, da na Kitajskem, in

sicer malo po tem, ko je bil leta 105 izumljen papir. Vendar glede na to da o tej

umetnosti prepogibanja papirja na Kitajskem ni nobenih zgodovinskih virov in

najstarejši japonski dokumenti segajo v 18. stoletje, nekateri zgodovinarjih menijo, da

je origami japonski izum. Ne glede na svoj izvor pa je bila ta tradicionalna umetnost

najbolj razvita na Japonskem (Origami, 2014b).

Ayako Brodek (2013) trdi, da so pred 1200 leti ravno Japonci razvili dovršeno

obliko origamija, ki so ga uporabljali pri verskih obredih. Na začetku so jih pogosto

rezali, kar pa je v nasprotju s pravili v današnjem času. V poznem 19. stoletju je pod

vplivom Zahoda prvotna simbolika origamija utonila v pozabo in origami je postal le še

razvedrilo.


3

2.2.1 Origami na Kitajskem in Japonskem

Na Vzhodu je zgodovina origamija tesno povezana z zgodovino papirja, ki so ga

izumili Kitajci. Čeprav so Kitajci res kot prvi zgibali figure iz papirja, je origami v 17.

stoletju doživel največji razcvet na Japonskem.

Največji del kitajske tradicije zgibanja papirja je povezan z religijo. Iz papirja so

izdelovali kopije denarja in drugih predmetov, ki jih je pokojnik uporabljal v času

življenja. Te so polagali v grobove umrlih ali pa jih skupaj s truplom zažgali na grmadi.

Prepričani so bili, da bo pokojnik le tako svojo lastnino lahko uporabljal tudi v

posmrtnem življenju.

Umetnost origamija se je na Kitajskem uporabljala znotraj družin, zato med njimi

obstaja veliko razlik, saj načini izdelave niso poenoteni. Družinski modeli so postali

stvar tradicije, ki se je prenašala iz roda v rod vse do danes (Rački, 1984).

Na Japonsko so origami in papir v poznem 6. stoletju prinesli budistični menihi.

Prvi origami na Japonskem so bili modeli metuljev, s katerimi so pri porokah okraševali

kozarce. Konec 12. stoletja nastane papirnati model »noshi«, ki se na darilih zatakne

pod trak in ima podobno vlogo kot pri nas vizitka (Gerić, 1986).

Od 14. stoletja dalje so Japonci s pregibanjem papirja izdelovali uporabne

predmete od raznih posodic, ki so se uporabljale v gospodinjstvu ali zdravilstvu, do

pregradnih sten v hišah, zaves, svečnikov in vse do znamenitih pahljač. Leta 1890 je

japonska vlada vključila v šolski sistem predmet, kjer so z zvijanjem papirja usklajevali

mentalne zamisli z dejanji – rokami in tako je origami postal del kulturne dediščine

(Simčič, 2008).

2.2.2 Origami na Zahodu

Na Zahodu je zgibanje papirja ostalo domena otrok, izjema je le kratko ustvarjalno

obdobje v Španiji na začetku 20. stoletja. V začetku petdesetih let je ta dejavnost

navdihnila v Britaniji živečega odrskega iluzionista Roberta Harbina. Zbral je

presenetljivo število tradicionalnih likov, jim dodal nekaj svojih in leta 1956 objavil

knjigo z naslovom Paper Magic (Čaranje s papirjem). Ta knjiga in ostale knjige

ameriških ustvarjalcev, je Zahodu predstavila ustvarjalni potencial te umetniške zvrsti

(Brodek, 2013).


4

2.2.3 Origami danes

»Origami se je v zgodovino vpisal tudi preko zgodbe o deklici Sadako Sasaki. Gre

za japonsko deklico, ki je bila stara dve leti, ko je padla atomska bomba na

Hiroshimo, in kasneje zbolela za levkemijo. V želji, da bi ozdravela, je pričela

zlagati žerjave – sledila je verovanju, da se vsakemu, ki zloži 1000 žerjavov,

uresniči želja. Ko je zložila 644 žerjavov, je njeno mlado življenje ugasnilo. Zgodba

pa se je razširila po svetu in v njen spomin je postavljen spomenik v Hiroshimi. Še

danes na njen naslov ljudje iz različnih delov sveta pošiljajo zložene žerjave«

(Brunec, 2014).

V sodobnem času je papirnati žerjav postal simbol miru in ga v številnih primerkih

zgibajo po vsem svetu. Origami se bo razvijal tudi v prihodnosti, vedno pa bo ostal

zakoreninjen v tradiciji in bo predstavljal dobrodošlo povezavo s preteklostjo (Wood,

2013).

Slika 1: Papirnati žerjav – simbol miru (Rupp, 2012).

2.2.4 Akira Yoshizawa – oče origamija

Oče origamija je Akira Yoshizawa, ki je zaslužen za preboj origamija iz obrti v

umetnost.

V 20. stoletju je razvil sistem puščic in vzorcev, ki se pri navodilih zgibanja še

danes uporablja. Velja za enega največjih popularizatorjev sodobne umetnosti

origamija. Do svoje smrti leta 2005 je izdelal na tisoče izvrstnih figur (Wood, 2013).


5

Slika 2: Akira Yoshizawa – oče origamija (Akira Yoshizawa, 2012).

2.3 Origami in papir

Od vseh obrti ali umetnosti, ki se jih lahko lotimo, je origami zagotovo najbolj

ekonomičen, saj za izdelavo origamija potrebujemo le kos papirja in svoje roke.

Papir je vsestranski material, ki ga lahko enostavno uporabimo, vendar pa je

oblikovanje izdelkov iz papirja priljubljeno in zabavno predvsem zato, ker je na voljo

zelo veliko očarljivih in zanimivih vrst papirja, od preproste valovite lepenke do izjemno

lepih ročno izdelanih papirjev z raznimi motivi. Lahko ga oblikujemo z različnimi

tradicionalnimi tehnikami, kot je japonski origami, pa tudi s sodobnimi, kot je tiskanje

(Simčič, 2008).

2.3.1 Zgodovina papirja

Pred iznajdbo papirja so različne kulture sveta uporabljale raznovrstne materiale

za posredovanje pisnih informacij. Vlogo prenašalca iz časa v čas so prevzemali

kamen, glina, les, kovina, papirus, pergament, blago, lubje, »papir« iz stržena riževih

stebel.

Vemo, da so Japonci papir začeli uporabljati v umetnosti takoj, ko so ga dobili s

Kitajske, to je v 6. stoletju (Origami zgibanke, 2014). Še pred tem časom pa je

pomembno vlogo v zgodovini odigral papirus. Izumil so ga Egipčani in uporabljali od

leta 3500 pred n. št. pa vse do leta 1000 po našem štetju. Torej je imel papirus zelo

dolgo življenjsko dobo. Naslednik papirusa je bil pergament, katerega glavna surovina

za njegovo izdelavo je bila koža. Pred izumom pravega papirja, kot ga poznamo danes,


6

sta bila predhodnika še papir iz rastlinskih vlaken (180 pred. n. št.) in papir iz ostankov

svilenih krp (105 pred. n. št.) (Papir – zgodovina, b. d.).

Zapiski o tehnologiji izdelave papirja, kot ga poznamo danes, segajo v leto 105 n.

š., ko naj bi Kitajec Tsai-Lun iznašel postopek pridobivanja papirja. Zgodba pravi, da je

opazoval ose, kako z žvečenjem lesa in drugih rastlinskih vlaken, pomešanih s slino,

gradijo satovje. Sam je naredil nekaj podobnega. Zmlel je koščke bambusa in lesa

murve. Dobljeno tekočo zmes je precedil in posušil ter dobil list papirja (Aberšek,

2004).

Okoli leta 751 so prinesli postopek izdelave v arabske dežele. Papirnice v

Samarkandu so tehnologijo izboljšale. Vlaknom dodajajo polnila in lepila, v glavnem

škrobova, bambusova sita zamenjajo z drobnimi kovinskimi siti. Ko zavzamejo Arabci

del Španije, se način izdelave papirja prenese tudi na evropska tla. Leta 1144 v

papirnici v Xatini prvič meljejo na stopah tkaninsko kašo in ta mehanizirani postopek

pomeni skrajšanje celotnega postopka (Papir -zgodovina, b. d.).

V sodobnem času, v 20. stoletju, pa za izdelavo papirja uporabljajo avtomatizirano

merjenje in mešanje surovin. Širina traku je 8 m, na uro pa izdelajo 64 tekočih

kilometrov traku papirja.

2.3.2 Vrste papirja za izdelavo origamija

»Na Japonskem lahko izbiramo med številnimi najrazličnejšimi origami papirji:

dvobarvnim, enobarvnim, pa tudi takimi, pri katerih je ena stran pisana ali barvna,

druga pa bela. Obstajajo velike pole, ki jih razrežejo na želeno velikost, in manjše, ki že

imajo primerno obliko za mnoge like«. (Ayture-Scheele, 1998, str. 6).

Papirji so različne kakovosti, vendar nam po originalni japonski origami papir ni

treba oditi na Japonsko, saj takšen papir dobimo tudi v Sloveniji v mnogih trgovinah,

kjer prodajajo papir. Izdelek pa seveda lahko zgibamo tudi iz drugih papirjev, primerni

so tudi na primer papir za zavijanje daril, razna folija itn. Vseeno pa pri izbiri papirja

moramo paziti predvsem na trdnost papirja, da se nam ob pregibanju ne bo trgal. Za

zgibanje papirja so zato najprimernejši tanki papirji. Še na eno pomembnost moramo

paziti pri izbiri papirja – velikost papirja. Zaradi narave zgibanja bo končni izdelek

manjši kot prvotni list papirja, zato moramo vedno paziti da vzamemo dovolj velik kos

papirja (Ayture – Scheele, 1998).

Barvo papirja navadno izbiramo glede na figuro, ki jo želimo zgibati, saj natančno

vemo, kateri vzorec ji najbolj ustreza. Merilo smo mi sami in naš lastni občutek za

estetiko. Paziti moramo, da ne izberemo preveč živih in kričečih barv, ki bodo izničile


7

naš izdelek. Kot najprimernejši se šteje papir, ki je obarvan samo z ene strani, saj daje

nekaterim modelom še dodatne razsežnosti (Ayture – Scheele, 1998).

Od teže in debeline je odvisno, kateri lik lahko izdelamo iz njega. Splošno pravilo

je, da je lažji in tanjši papir primernejši od težjega in debelejšega. Netrpežen papir

postane že pri manjšem številu pregibov tog. Če bi radi zgibali velik model, bomo

uporabili debelejši in močnejši papir, a zavedati se moramo, da v tem primeru ne

moremo izdelati ostrih konic. Za velik model potrebujemo torej trši papir, za manjšega

mehkejši. Za figuro, ki jo naredimo z velikim številom zgibov, potrebujemo tanjši papir,

za manjše število zgibov pa lahko uporabimo debelejši papir (Ayture – Schele, 1998).

Za delo v vrtcu je najbolje, da uporabimo navadni barvni papir, kajti pri otrocih je

poleg figure potrebna tudi barva papirja za lažjo predstavo celotne figure oz. origamija.

Za zgibanje origamija ne potrebujemo ravno spodaj naštetih vrst papirja.

Uporabimo lahko tudi pisemski papir, brezčrtni šolski papir, neskončni papir, ki se

uporablja za računalniške tiskalnike, ali pa obarvan papir, ki se uporablja za

fotokopiranje, risalne liste, šeleshamer ali celo časopisni papir. Bel papir lahko tudi

vsakdo pobarva po svojih željah in pri tem lahko uporabimo barve, tuš itn. Torej lahko

uporabimo katerikoli papir, ki se nam zdi zanimiv in je primeren za izdelovanje

določene figure origamija (Nimschowski, 2003).

V Severni Ameriki za zgibanje origamija uporabljajo bankovce za en dolar. Prvi

razlog za to je morda v tem, da so stranice dolarskega bankovca v edinstvenem

razmerju 3 : 7. Drugi razlog je lahko tudi, da se oblikovanje dolarskega bankovca ni

spremenilo že od leta 1963. Modelčki iz bankovca so prirejeni tako, da izkoristijo

besedilo in slike na njih. Ameriški vojaki so med 2. svetovno vojno z zgibanjem

bankovcev izdelali nemalo opolzkih figuric, pa tudi metuljčka z likom predsednika na

položaju vozla. Pozneje so se te veščine lotili čarodeji in natakarji (Wood, 2013).

2.3.2.1 Washi papir

Japonska je država, ki določeno količino papirja še vedno prideluje ročno, po

metodah, ki izhajajo iz daljnega 8. stoletja. Ta ročno izdelan papir se imenuje »washi«

ali »japonski papir«. Od ostalih vrst papirja se loči po izjemni lahkosti in mehkobi, ki mu

jo zagotavlja lesna kaša, ki vsebuje murvino lubje. Poleg tega je ta papir zelo trpežen in

močan. Zdrži več tisoč zgibov, medtem ko jih druge vrste zdržijo le nekaj sto. Zaradi

vseh omenjenih lastnosti se ta papir uporablja za pomembne dokumente, za pregradne

stene v japonskih hišah, za torbice ali dodatke k oblekam (Crane, 2010).


8

Slika 3: Ročno izdelan papir "washi" (Washi, 2014).

2.3.2.2 Origami ali kami papir

Kami je origami papir, pobarvan le na eni strani in včasih tudi potiskan z rahlimi,

nežnimi vzorci ali prelivajočimi se barvami, in najbolj uporaben takrat, ko že nekoliko

bolje obvladamo zgibanje. Standardni listi papirja kami merijo 15 cm x 15 cm in ga

lahko zgibamo v skoraj katerokoli obliko. Posebnost tega papirja je, da je popolnoma

kvadraten. K tej vrsti papirja bi lahko dodali še tako imenovan »papir duo«, kjer je

dimenzija papirja enaka origami papirju, razlikujeta se samo po tem, da sta pri »papirju

duo« nasprotni strani papirja različno obarvani (Ayture – Scheele, 1998).

2.3.2.3 Folija

To vrsto papirja zagotovo skoraj vsi poznamo. Folija je lahko na papirni ali

kartonasti osnovi. Na voljo je veliko različnih barv, ena stran lista je kovinska, druga

bela. Folija je primerna za zelo majhne in zapletene like. Vse folije pa imajo

pomanjkljivost, namreč, ko folijo že prepognemo, ji je skoraj nemogoče spremeniti

smer zgiba. Je pa izvrstna za izdelavo božičnih in drugih okraskov (Ayture – Scheele,

1998).

2.3.2.4 Vlaknasto-svileni papir

Vlaknasto-svileni papir je nova vrsta papirja, ki je nežno prosojnega videza, izdelan

iz rahlega materiala, prepredenega z vlakni, ki ostajajo vidni na površini. Posebej


9

primeren je za oblikovanje nežnih cvetov ali metuljastih likov z manjšim številom

pregibov. Papir je naprodaj v formatu A4, zato ga je potrebno zelo previdno razrezati

na ustrezne kose (Nimschowski, 2003).

2.4 Origami kot umetnost in likovna ustvarjalnost

Iz papirja lahko nastanejo prave umetnine. Origami je še toliko bolj zanimiv in

skrivnosten, ker se pri zgibanju ne uporablja lepil ali škarij, tako da prav vse skulpture

nastanejo zgolj s pregibanjem.

2.4.1 Umetnost v Kurikulumu za vrtce

Področje umetnosti vključuje različne umetniške zvrsti: likovno ustvarjalnost, ples,

glasbo, gledališče in film. Otroci imajo priložnost, da umetnost doživljajo, jo spoznavajo

in v njej uživajo, pa tudi, da jo sami ustvarjajo. Razvijajo zmožnost estetskega

zaznavanja, izražanja in komuniciranja z umetnostjo. V vrtcu imajo veliko priložnosti za

spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti, prav tako pa tudi za spoznavanje svojih

umetniških zmožnosti (Bahovec idr., 1999).

Na razpolago imajo številne materiale in umetniška izrazna sredstva, s pomočjo

katerih lahko razvijajo svoje specifične talente na tem področju. Torej origami lahko

zagotovo uporabimo v vrtcu za razvoj umetnosti oz. estetskega izražanja.

2.4.2 Likovna ustvarjalnost

Likovna ustvarjalnost je eno izmed področij umetniške ustvarjalnosti. Opredelili bi

jo lahko na enak način kot umetniško, vendar ji moramo dodati specifične likovne

elemente, torej likovno-izrazna sredstva (Duh, 2004).

»Ob zlaganju figuric razvijamo predvsem odnos do kreativnega dela. Otrok

spoznava, da je kreativno delo združeno z nekaterimi zakonitostmi in z doslednim

zasledovanjem določenega koncepta, ker le tako doseže zanimiv rezultat. Ob tem

delu si otrok razvija likovni okus, saj vsaka figura, ki jo skrbno izdela, izžareva

likovno skladnost razmerij in oblik. Za dosego zadovoljivega rezultata moramo biti

zelo natančni, pri tem pa si razvijamo ročne spretnosti, smisel za opazovanje

narave in asociativno mišljenje«. (Rački, 1984, str. 5).

Pri izdelavi origami modelov sledimo predloženim načrtom, ki so le okvirni prikaz

postopka zgibanja. Kreativnost pa se začne pri izbiri papirja in barve ter v oblikovanju


10

nadrobnosti. Če želimo, da bo figura izžarevala življenje, se moramo vživeti v predmet,

ki ga oblikujemo, sicer so zgibanke le togi tehnični izdelki. Tako postanejo figure

povsem individualni in izvirni izdelki. Ko imamo že nekaj izkušenj, pa začnemo oblike

tudi spreminjati in oblikovati povsem nove modele (Simčič, 2008).

2.4.2.1 Načela likovne vzgoje mlajših otrok – načelo ustvarjalnosti

Zupančič (2001) navaja, da so načela likovne vzgoje temeljna določila, ki

narekujejo ravnanja pri likovno-vzgojnem delu. Njihovo upoštevanje predstavlja osnovo

za smotrno likovno-vzgojno delo. Pri likovni vzgoji so načela prisotna v vsakem njenem

segmentu. Po Zupančiču (2001) poznamo šest načel likovne vzgoje mlajših otrok. To

so: načelo kakovosti, načelo aktivnosti, načelo zanimanja, načelo individualizacije,

načelo nazornosti in načelo ustvarjalnosti, ki jo bomo podrobneje opisali v

nadaljevanju.

Načelo ustvarjalnosti je osnovno načelo likovne vzgoje. Otrok mora pri likovnem

izražanju imeti ves čas možnost lastnega ustvarjalnega dela. Noben postopek oz.

napotek odraslega ne sme ovirati razvoja otrokovih ustvarjalnih sposobnosti. Učenje

risanja s strani odraslih, prerisovanje, determiniranje motivnega sveta, ukalupljanje

mišljenja, zaviranje svobode likovnega izražanja z nesmiselnimi prepovedmi ali pravili

predstavlja samo majhen del nepravilnosti, ki kršijo načelo ustvarjalnosti. Razvoj

ustvarjalnosti je kompleksno početje, ki je vtkano v vse vsebine likovne vzgoje mlajših

otrok (Zupančič, 2001 ).

Tudi v načelu ustvarjalnosti lahko najdemo origami, saj si otrok z izbiranjem barv in

papirja razvija svojo ustvarjalnost. To potrjuje tudi nemški pedagog in ustanovitelj

prvega vrtca Friedrich Fröbel, ki meni, da je origami čarovnija. V 19. stoletju je na tej

tehniki v vrtcih utemeljil svoj izobraževalni program, s katerim naj bi pospešil razvoj

otrokovih sposobnosti. Trdil je, da si otroci s to tehniko krepijo vztrajnost in razvijajo

ustvarjalnost. Pri otrocih je želel izboljšati koordinacijo uma in rok. Njegov načrt

programa za vrtec je bil leta 1878 predstavljen na svetovni razstavi v Parizu in nato ga

je prevzel ves svet (Mulatinho, 1998).

2.5 Uporabnost tehnike origami

Origami je odlično sredstvo za sprostitev. Poleg svoje estetske vrednosti in

splošne uporabnosti ima tudi to moč, da se med zgibanjem duševno sprostimo in

umirimo. Umetniki in obrtniki z njimi izražajo svojo ustvarjalnost, znanstveniki, arhitekti


11

in matematiki raziskujejo geometrijo origamijev zaradi njihove lepote ali praktične

uporabnosti, terapevti in zdravniki jih uporabljajo pri zdravljenju, veliko ljudi pa se

njihovega izdelovanja loti zgolj za zabavo (Wood, 2013).

2.5.1 Uporaba origamija v vrtcu

Pregibanje papirja otroke zaposli in za dlje časa pritegne njihovo pozornost, hkrati

pa si ob tem urijo spretnost prstov in estetski čut. Uči jih discipline, potrpežljivosti in

natančnosti. Vpliva na razvoj delovnih navad in razvijanje pozitivnih medsebojnih

odnosov, sodelovanja in pomoči. Origami je zelo primeren za umiritev otrok, saj je

pregibanje papirja odlično sredstvo za sprostitev. Ob zgibanju papirja si bodo tudi

najmlajši učenci pridobili občutek za natančnost, red in čistočo, krepili bodo svojo

vztrajnost ter razvijali ustvarjalnost. Navajali se bodo na pozorno poslušanje ustnih

navodil ter na branje pisnih in slikovnih navodil za delo. Na igriv način in z veseljem

bodo iskali rešitve za dokončanje izdelka (Simčič, 2008).

Tovrstna umetnost ni le ročna spretnost, temveč izraz disciplinirane osebe, ki

kreativno opravi svoje delo. Na Japonskem je ta umetnost enako priljubljena kot nekoč.

Izdelava origamijev služi zabavi ali ustvarjanju dobička. To je umetnost, preko katere

otrok pridobi znanja in spretnosti na več nivojih, zato je tudi ta tehnika na Japonskem

del izobraževalnega procesa v vrtcih (Ustvarjalnica »Origami – geometrija za majhne in

velike umetnike«, 2012).

Origami je igra z liki, črtami in drugimi elementi geometrije, prepoznavanje

simetrije, ugotavljanje skladnosti in utrjevanje odnosov večji-manjši, višji-nižji. Otroci si

ob zgibanju papirja na zabaven način pridobijo znanja in spretnosti. Pridobijo si znanje

likovnih pojmov, kot so iz dvodimenzionalne površine (ploskve) ustvariti tretjo

dimenzijo, uporaba barv ter papirja različnih površin in struktur. In ravno to potrjuje, da

origami ni samo suhoparno in neustvarjalno izvajanje nalog po navodilih, kajti ravno z

uporabo barv, papirja in ustvarjanja tretje dimenzije poskrbimo za ustvarjalnost, ki pa

nam je lahko kot cilj v likovnih dejavnosti (Ustvarjalnica »Origami – geometrija za

majhne in velike umetnike«, 2012).

Nimschowski (2003) navaja, da vsakdo lahko čisto navaden bel papir pobarva po

svojih željah, pri tem pa lahko uporabi barvne tuše ali barve za izdelavo pisanic, ki jih v

plitki posodi razredčimo z majhno količino vode, ter posamezne liste papirja povlečemo

skozi barvo. Čudovit akvarelni učinek dobimo tudi, če na bel, nekoliko navlažen papir,

nanesemo dve kontrastni barvi, ki se potem med seboj zlijeta. S temi idejami

Nimschowskega (2003) lahko dobimo presenetljive učinke in niti dva liste ne bosta

obarvana enako.


12

Uporabimo jih lahko pri igri, na primer pohištvo za lutke, papirnata letala in živalske

like ali pa jih imamo za okras.

2.5.2 Origami izdelki za praktično uporabo in uporabo v zdravstvene

namene

Iz papirja je z origami tehniko možno izdelati majhne predmete, ki jih lahko

uporabimo pri igri, okraševanju prostorov, pri izdelavi voščilnic, vabil ali majhnih daril.

In kasneje si lahko izdelamo številne uporabne predmete, ki nam lahko služijo kot

didaktični material. Ko otroci, tukaj mislimo na predšolske otroke, že vsaj malo poznajo

osnovne like ter so spretni pri pregibanju majhnih listov papirja, jih začnemo opozarjati

na vse preveč odvrženega papirja. Spodbujamo jih, da iz majhnih koščkov izdelajo

origami, ki ga podarijo prijatelju ali pa ga uporabijo sami. S tem jih obenem navajamo

na skrb za čisto in urejeno okolje, kakor tudi na varovanje gozdov, ločeno zbiranje

odpadkov ter zbiralne akcije (zbiranje starega papirja) (Simčič, 2008).

V naslednjem poglavju je predstavljenih tudi nekaj praktičnih izdelkov, ki jih lahko

uporabimo in izdelujemo tudi v vrtcu, predvsem s starejšimi, predšolskimi otroki.

Metode origamija so uporabne tudi v praksi: od zlaganja zemljevidov do tega, kako

zložiti zračno blazino avtomobila, da se bo zanesljivo odprla.

Z izdelavo origami modelov pomagamo otrokom pri razvijanju pozornosti, pri

spodbujanju govora, artikulacije in komunikacije. Eric Kenneway je to tehniko uporabil

pri delu z učno manj uspešnimi učenci. Ti so pri pregibanju pokazali svojo spretnost in

znanje in tako zopet pridobili ugled v skupini in s tem voljo do učenja. Ta tehnika je

primerna kot zaposlitev oseb z duševnimi motnjami, pri bolnikih, ki so priklenjeni v

posteljo, kakor tudi za slepe in slabovidne osebe. Na splošno se origami uporablja

povsod tam, kjer se zbirajo otroci. Origami so uporabili za preganjanje panike v

situacijah, kjer je obstajala možnost, da bi se le-ta pojavila (Goli Horvat, 1999).

Origami ima mnogo koristi pri razvoju otrok. Raziskava možganov, ki sta jo izvedla

Dr. Katerin Shumakov in Yuri Shumakov, potrjuje koristne učinke origamija na

možgane. Z zaporedno aktivnostjo, ki je potrebna za posamezni origami modelček,

razvijamo in urimo spomin ter natančnost tudi pri mlajših otrocih. Origami pomaga pri

razumevanju matematičnih konceptov in pripomore k boljši prostorski predstavi. Ko pa

otrok osvoji osnove origamija, si želi po navodilih tudi sam zložiti nove modele in ga to

motivira za branje in interpretiranje navodil. Ob prebiranju navodil se uči novih besed in

ostri svojo veščino branja, kar pa velja predvsem za starejše, šolske otroke. Pri

origamiju se krepijo fini gibi prstov, ki aktivirajo možgane. Fina motorika gibov, ki je

potrebna za zgibanje papirja pri origamiju, povečuje spretnost in motoriko prstov.


13

Vpliva pa na aktivacijo leve in desne hemisfere možganov, kreativnost, potrpežljivost

ipd. (Origami, 2013).

Origami je mirna, fokusirana dejavnost, ki je hkrati zanimiva, barvita in izboljšuje

koncentracijo. Tako je origami primeren tudi za otroke, ki jih je sicer težko umiriti in

prepričati, da sledijo zaporedju navodil, saj jih motivacija, da izdelek dokončajo, ohranja

zbrane. Zavedanje "kaj vse zna narediti" vpliva na otrokovo samozavest (Brunec,

2014).

2.6 Vrste origamijev

Skozi stoletja se je razvilo več načinov zgibanja papirja. Poudariti moramo, da ima

vsaka oblika origamija poseben pomen. Osnovne vrste origamija so čisti origami,

kirigami, sestavljeni ali združeni origami in imajo poimenovanje po tehniki, s katero

izdelujemo origami (Simčič, 2008).

2.6.1 Čisti origami

Britanski izdelovalec origamijev John S. Smith (b. d.) je razvil tako imenovano

tehniko čistega origamija, pri kateri izdelamo figuro samo s prepogibanjem papirja.

Uporaba drugih sredstev, kot so škarje in lepilo, ni dovoljena. Nekateri postavljajo še

drugačna pravila, tako da je čisti origami le tisti, ki je izdelan iz začetnega kvadrata.

2.6.2 Sestavljeni ali združeni origami

To je tehnika, pri kateri manjše enote združujemo v večje celote brez rezanja in

lepljenja. Na ta način lahko izdelamo zanimive, lepe in tudi uporabne predmete. Ta

način ni zanimiv samo zaradi končnih izdelkov, temveč tudi zaradi razvijanja

medsebojnih odnosov v skupini ter spoznavanja pomena posameznika in njegovega

dela za rezultate celotne skupine, če izdelek delajo v skupini (Simčič, 2008).

2.7 Osnove za origami po Ashley Wood

Ko so origami v prvi polovici prejšnjega stoletja začeli preučevati, se je kazalo, da

se številne figure začnejo z enakim zaporedjem zgibov. Te osnove so poimenovali

tako, da navadno odražajo značilnosti končnih izdelkov. Osnovo (papirnatega) zmaja

lahko tako razvijemo v zmaja in podobno. Izjema je preliminarna osnova, ki je


14

izhodišče za številne različne oblike. S temeljitim obvladanjem sledečih treh klasičnih

osnov boste lahko izdelali katerokoli figuro si boste želeli (Wood, 2013).

2.7.1 Osnova zmaj

Woodova (2013) navaja, da je ta osnova preprosta, uporablja pa se pri številnih

izdelkih in je nadvse prilagodljiva.

Slika 4: Prikaz postopka za izdelavo figure zmaja (Wood, 2013, str. 20).

Navodilo po Ashley Wood (2013) za izdelavo zmaja na zgornji prikazani sliki.

Najprej papir preganite diagonalno na polovico, potem (št. 2) enega od vogalov

preganite navznoter, tako da leži ob osrednjem delu. Privzdignite nasprotno stran

papirja in pritisnite rob tesno ob predhodni zgib. Enako storite še z drugim vogalom.

Osnova zmaja je dokončana (št. 3). Pri številnih zgibanih izdelkih v naslednjem koraku

to osnovo prepognemo na pol.

2.7.2 Preliminarna osnova

Ta osnova se imenuje preliminarna, ker tvori prvo polovico ptičje osnove. Pri

origamiju je nadvse uporabna. Bolj zapletena je od osnove zmaja in pri zgibanju

moramo biti natančni (Wood, 2013). Pod sliko, ki prikazuje Preliminarno osnovo, so

navodila za izdelavo te osnove.

Navodila za izdelavo. Najprej preganite papir vodoravno in navpično na polovico.

Razgrnite papir in ga obrnite, ta postopek prikazuje številka 1. Potem preganite papir

diagonalno v obeh smereh in ga spet razgrnite, ta postopek je prikazan pod številko 2.

V naslednjem koraku preganite vodoravno na pol preko zgiba iz prvega koraka. Držite

oba krajša robova in ju pritisnite navzdol in proti sredini, tako da se pri dnu zberejo vsi

vogali. Pisan postopek je prikazan pod številko 3. Potem sledi ravnanje osnove, tako

da vogala na eni in na drugi strani prideta skupaj, vse konice pa se lepo staknejo na

spodnji strani, prikaz pod številko 4. In zadnji korak, pod številk 5 – to je dokončana


15

preliminarna osnova. Bodite pozorni na to, da je bila barva v notranjosti pri prvem

koraku obrnjena navzgor. Ko odtod nadaljujete, pazite, da je pri vsakem zgibanju

osnova pravilno usmerjena (Wood, 2013).

Slika 5: Prikaz postopka izdelave preliminarne osnove origamija (Wood, 2013, str. 21).

2.8 Osnovni zgibi za origami ali origamijski znaki

Osnovna navodila za izdelavo origamija so znaki. V zadnjih desetletjih so se po

vsem svetu uveljavili enotni znaki, tako da lahko navodila razumemo, tudi če je knjiga

napisana v jeziku, ki ga ne poznamo. Nekateri so povem jasni, spet druge se naučimo

z vajo. Popolni seznam tehnik ne obstaja in prav v tem se skriva čar origamija. Za

skoraj vsak nov lik lahko trdimo, da je nastal s popolnoma novim pristopom oziroma z

različico obstoječih (Brodek, 2013).

Origami je umetnost zgibanja in vsaka figura, naj bo še tako zapletena, je izdelana

na osnovi dveh zgibov. Ta zgiba se imenujeta vbočen in izbočen zgib. Preglednico

dveh osnovnih zgibov pa najdete na koncu diplomske naloge v prilogi (Wood, 2013).

2.8.1 Vbočen in izbočen zgib

Vbočen in izbočen zgib sta osnova origamijskega zgibanja in sta nasprotje drug

drugemu. Vbočeni zgib je izbočen, če ga pogledamo z druge strani papirja.

Vbočeni zgib, ki je prikazan na sliki pod številko 6, naredimo tako, da dvignemo

eno stran papirja in ga zapognemo, da ustvarimo ozko vzboklino.


16

Slika 6: Vbočen zgib (Wood, 2013, str. 14).

Izbočen zgib prikazuje slika pod številko 7 . Vbočen zgib je lažji za izdelavo kakor

izbočeni, zato svetujemo, da namesto izbočenih zgibov list obrnemo in najprej

naredimo vbočeni zgib, nato ga spet obrnemo. List torej obrnemo na napačno stran,

rob privzdignemo in list zapognemo, da ustvarimo vzdolžno vzboklino, nato papir

obrnemo (Brodek, 2013).

Slika 7: Izbočen zgib (Wood, 2013, str. 15).

2.9 Osnovni liki origamija za najmlajše otroke

Kos papirja, zgiban na različne načine, se lahko spremeni v zanimive like. V tem

poglavju lahko spoznamo vrsto likov, od zelo preprostih, ki jih lahko izdelajo že

najmlajši, do takšnih, kjer lahko otrokom pomagamo starejši in izdelavo spremenimo v

ustvarjalno igro in druženje. Otroci imajo praviloma radi origami, saj zanj ni potrebnega

nikakršnega predhodneg znanja, možnosti izdelave pa so takorekoč neomejene.

Zgibanje papirja je izvrstna kratkočasna dejavnost na dolgih potovanjih, saj ne zahteva

skoraj nič predpriprav, je razmeroma tiha in čista.

2.9.1 Knjiga

Je najpreprostejši lik origamija, ki so jo zmožni narediti že otroci prve starostne

skupine. Naredimo ga lahko iz kvadrata ali pravokotnika,in sicer tako, da dva nasprotna


17

robova zapognemo enega k drugemu. Pregib, ki nastane na sredini , se imenuje

sredinski pregib. Za nekatere like potrebujemo dva sredinska pregiba, ki se med seboj

križata (Nimschowski, 2003).

Knjigo otroci pri svoji igri nevede ustvarijo že s tem, ko risbo prepognejo, da jo

lahko lažje spravijo v svoj žep ali predal. Res, kako malo je treba pozorno pogledati in

vidimo, da že zelo majhni otroci znajo narediti nekaj glavnih likov origamija.

2.9.2 Omara

Lik omara izhaja iz lika knjiga. Torej, za izdelavo omara lika moramo najprej

narediti knjigo, nato jo poravnamo in razgrnemo. Potem nasprotna robova zapognemo

k črti sredinskega pregiba. Nastala sta dva pregibna robova. Za nekatere like bomo

potrebovali štiri takšne pregibe, to pomeni dvakratni pregib omare. In ta lik lahko otroci

uporabijo za igro, kot omaro za obleke svojih igrač, ki živijo v kartonasti hiši

(Nimschowski, 2003).

2.9.3 Stopnice ali pahljača

Nimschowski (2003) navaja, da ta lik poznamo skoraj vsi, predvsem takrat, ko nam

je vroče in bi si radi popihali. Tako tudi otroku, če imamo v bližini kos papirja, izdelamo

pahljačo in se z njo igra. Za izdelavo stopnic ali pahljače potrebujemo pravokotno

obliko papirja, iz katerega najprej naredimo knjigo. Nato daljši zgornji rob zapognemo k

sredinskemu pregibu. Papir obrnemo in na drugi strani naredimo isto. Na tak način

nastaneta dva žlebička in ena vzpetina. Če takšno pregibanje pravokotnikov

nadaljujemo, dobimo več stopnic ali pahljačo.

2.9.4 Ruta in šotor

Ta lik lahko naredimo samo z lista kvadratne oblike. Nasprotno ležeča vogala

zapognemo enega k drugemu, tako nastane diagonalni pregib, in lik, imenovan ruta.

Lik šotor naredimo iz začetnega lika rute, razlika je samo v tem, da v naslednjem

koraku dva nasprotna vogala zapognemo skupaj in tako nam nastane šotor


V naslednjih poglavjih predstavljamo vsem vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev

nekaj primerov origami figur z navodili, ki jih lahko izdelamo skupaj z otroki. Figure so

navedene tudi po različnih spretnostnih stopnjah in njihovi uporabnosti.


18

2.9.5 Gusarski klobuk

Ta klobuk se tradicionalno izdeluje z velike pole časopisnega papirja, z gusarskimi

sličicami pa je še veliko lepši. In ravno zaradi nezahtevnega materiala lahko gusarski

klobuk izdelujemo v vrtcu, saj zanj potrebujemo zgolj le rolo časopisnega ali ovojnega

papirja. Lahko si ga izdelamo v pustnem času za skupinsko masko ali pa si ga

izdelamo preprosto takrat, ko imamo dejavnost v vrtcu na temo morje oz. gusarji.

Figura gusarki klobuk spada med najlažjo stopnjo zahtevnosti oz. spretnosti, zato je

tudi primerna za predšolske otroke. Klobuk lahko potem tudi po želji pobarvamo in

okrasimo. Spodnje sličice prikazujejo postopek izdelave gusarskega klobuka.

Za izdelavo gusarskega klobuka je pomembno, da si izberemo papir, ki ima

pravokotno obliko. Iz ene pole papirja lahko napravimo klobuk za majhnega otroka,

medtem ko za izdelavo klobuka za odraslega moramo skupaj zlepiti dve poli papirja

(Wood, 2013).

Navodila za izdelavo:

Papir prepognemo vodoravno na polovico (številka 1), nato preganite na pol še

navpično in potem spet razgrnite (številka 2). Nato vogala E in F preganite do

sredinskega zgiba, postopek je prikazan pod številko 3. Številka 4 prikazuje naslednji

opisan postopek. Rob AB preganite navzgor ob zgibu pod trikotnikoma E in F, enako

naredimo na drugi strani za stranici C in D. In tako dobimo preprost, a precej velik in ne

ravno trden klobuk. Zato nadaljujemo z zgibanjem klobuka. Naslednji postopek je

sledeč, primite pri H in I., kot je prikazano pod številko 5, in potegnite H in I narazen,

tako da J in K prideta skupaj. Tako dobimo nov lik v obliki kare. Postopek izdelave se

nadaljuje tako, da stranico D zataknemo za B in zravnamo sprednji del, enako storimo

na drugi strani za stranici A in C (prikaz pod številko 6). Nato preganite K navzgor do L

in še zadaj J do L, odprite in dobite trden gusarki klobuk (prikaz pod številko 7) (Wood,

2013).


19

št. 1

št. 2

št. 3

št. 4

št. 5

št. 6

št. 7

Slika 8: Prikaz postopka za izdelavo gusarskega klobuka (Wood, 2013, str. 130–131).

2.9.6 Zgibana ovojnica ali pismo

To zgibano ovojnico lahko pošljemo tudi po pošti, če jo zganemo z dovolj

močnejšega papirja in zalepimo z dvostranskim lepilnim trakom. Vanjo lahko vložimo

tudi ročno izdelano voščilnico. Ovojnico lahko v vrtcu uporabimo za praznovanje

rojstnega, tako da voščilnico, ki jo otroci izdelajo za slavljenca, vložimo v ovojnico. Ali

pa jo lahko preprosto uporabimo kot dejavnost izdelave ovojnic oz. pisem pri temi, ko

spoznavamo pošto, banko itd. Ovojnice lahko otroci uporabijo tudi za igro v raznih

igralnih kotičkih, ki se spreminjajo glede na temo, ki jo delamo v vrtcu. Na primer,

kotiček pošta, banka, trgovina itn. Ovojnica spada med najlažjo stopnjo spretnosti. V

nadaljevanju sledi postopek izdelave ovojnice. Za izdelavo pisma potrebujemo

kvadraten list s stranico 30 cm, prepognjenega navpično po sredini (Wood, 2013).


Najprej spodnji rob preganemo do zgornjega, pritisnemo papir v sredini in si tako

označimo sredinsko točko, kot nam prikazuje postopek pod številko 1. Nato preganemo


20

spodnji rob do sredine (št. 2). Preganemo stranska dela (št. 3) in spodnja vogala

zavihamo v notranjost (št. 4). Zgornja vogala preganemo do navpičnega zgiba na

sredini (št. 5). Nato napravimo zgib na spodnji strani zgornjih trikotnikov in vrh trikotnika

zataknemo v žepek spodaj – tako je ovojnica zaprta (št. 6) (Wood, 2013).

št. 1 št. 2 št. 3

št. 4 št. 5 št. 6

Slika 9: Prikaz postopka za izdelavo ovojnice ali pisma (Wood, 2013, str. 35–36).

2.9.7 Gibljive živalske glave

Otroci se zelo radi igrajo z živalskimi glavami, ki si jih lahko nataknejo na prst in jih

z njimi premikajo. Za izdelavo potrebujemo list papirja, ki ne sme biti manjši od 15 x 15

cm. Gibljive živalske glave otroci v vrtcu uporabljajo predvsem za igro. Otroci jih lahko

s pomočjo lepila in okrasnega papirja tudi okrasijo in tako razvijajo svojo ustvarjalnost.

Izdelava gibljive živalske glave spada med manj zahtevno stopnjo spretnosti. Koraki

izdelave gibljive živalske glave sledijo v nadaljevanju (Nimschowski, 2003).


Najprej list papirja, ki mora biti oblike kvadrata z licem, torej z vzorcem navzdol,

zgibamo neke vrste pisma, tako da list papirja prepognemo navpično in nato še

vodoravno, da dobimo sredino, proti kateri bomo zgibali robove lista (prikaz št. 1). Nato

zgiban lik obrnemo na hrbtno stran in zopet robove lista gibamo proti sredini lista, tako


21

dobimo dvojno pismo (št. 2). Da bomo glavo lažje premikali, naredimo še dva pomožna

pregiba. Spodnji rob zapognemo na zgornjega in spet odpremo, nato pa zapognemo

še desni rob na levega in spet odpremo. Palec in kazalec vtaknemo v predalčke, ki so

na spodnji strani zgibanega lika in z njima odpiramo in zapiramo živalski gobec. Na

zgornjem in spodnjem delu zgibanega lika zlepimo dela tako, da bo nastala ustna

odprtina. Izrežimo še dele za oči, nos, jezik, brke in drugo. Nato zalepimo te dele na

ustrezno mesto in dobimo prečudovito živalsko glavo, npr. žabe, mačke itn.


št. 1 št. 2 št. 3 št. 4

Slika 10: Prikaz postopka za izdelavo gibljive živalske glave (Nimschowski, 2003, str.

61).

Slika 11: Nekaj primerov zgibanih živalskih gibljivih glav (Nimschowski, 2003, str. 61).


22

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilj

CILJ: Naš cilj je ugotoviti mnenja in stališča vzgojiteljev o posebnostih zgibanja

origamija, o možnostih njegove uporabe v vrtcu in o vplivu origamija na likovno

ustvarjalnost otrok.

3.2 Raziskovalne hipoteze

1. V vrtcu se zgibanje origamija kot likovna dejavnost uporablja malo.

2. Z zgibanjem origamija vplivamo na likovni razvoj predšolskih otrok.

3. Vzgojitelji so premalo seznanjeni s posebnostmi zgibanja origamija in njegovi

možnosti uporabe v vrtcu.

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Za raziskovanje pri diplomski nalogi smo uporabili kvantitativno,

neeksperimentalno empirično metodo pedagoškega raziskovanja.

3.3.2 Raziskovani vzorec

V raziskovani vzorec je bilo vključenih 50 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev iz

različnih vrtcev v okolici Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice.

Raziskovani vzorec je iz konkretne populacije in je neslučajnostni, saj ga

predstavljajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz vrtcev Slovenske Konjice in

Slovenska Bistrica.

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov

Za zbiranje podatkov smo kot instrument raziskovanja uporabili vprašalnik v prilogi

1, ki je bil namenjen vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic in vsebuje 7 vprašanj

zaprtega tipa.


23

Začetek zbiranja podatkov je bil najprej predstavitev vprašalnika ravnateljicam

vrtcev, nato je sledila prošnja za posredovanje vprašalnikov vzgojiteljicam in njihovim

pomočnicam. Vzgojiteljice in pomočnice so vprašalnik izpolnjevale en mesec, in sicer v

mesecu maju 2014.

3.3.4 Postopek obdelave podatkov

Razdeljenih je bilo 55 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo vrnjenih in popolnih 50

vprašalnikov, kar predstavlja 90,9 % vseh razdeljenih anketnih vprašalnikov.

Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativnimi metodami, podatke smo izrazili

v absolutnih f in odstotnih frekvencah f (%) ter jih tabelarično predstavili in interpretirali.

3.4 Rezultati in interpretacija podatkov

Preglednica 1: Spol

f f(%)

Moški 1 2

Ženska 49 98

SKUPAJ 50 100

Iz preglednice 1 je razvidno, da je pri anketiranju sodelovalo 49 žensk oz. 98 % in

1 moški oz. 2 % od vseh anketirancev.

Rezultat kaže na stanje zaposlovanja moških v vrtcih v Sloveniji in nasploh v

Evropi. Po podatkih Analize stanja Urada za enake možnosti (2005–2013) med

strokovnim osebjem v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah prevladujejo ženske. Zanimiv

je podatek, da se delež moških povečuje z višanjem stopnje izobraževanja. Delež

žensk med osebjem za nego in vzgojo v vrtcih je 98,3 %, med strokovnimi delavkami in

delavci v osnovnih šolah je 85,8 %, žensk na srednješolski stopnji 65,4 %, v

visokošolskih zavodih pa je med strokovnim osebjem le 36,7 % žensk.

Torej, če vse skupaj strnemo v neko celoto, je število zaposlenih moških v vrtcih

po Sloveniji enako številu zaposlenih moških v Evropi, torej 1–2 % vseh zaposlenih v

vrtcih (Analiza stanja, Podlaga …, 2005).


24

Preglednica 2: Starost

f f(%)

Do 25 let 4 8

25–35 let 27 54

35–45 let 14 28

Nad 45 let 5 10

SKUPAJ 50 100

Med anketiranimi vzgojitelji/cami je iz tabele razvidno, da je kar 27 vzgojiteljev oz.

54 % anketiranih starih od 25 do 30 let , 14 vzgojiteljev (28 %) je starih med 35 in 45

let, 10% vzgojiteljev je starih nad 45 let , medtem ko so 4 vzgojitelji oz. 8 % stari manj

kot 25 let.

Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da imamo v vrtcu različno stare

generacije, ki pa se med seboj odlično in pozitivno dopolnjujejo.

Preglednica 3: Stopnja izobrazbe

f f (%)

Končana poklicna ali srednja šola 30 60

Končana višja ali visoka šola 18 36

Končan univerzitetni program 2 4

Drugo 0 0

SKUPAJ 50 100

Med anketiranimi vzgojitelji jih ima največ, kar 60 %, končano srednjo ali poklicno

šolo, sledijo vzgojiteljice s končano višjo ali visoko šolo, teh je 36 %, 2 vzgojiteljici pa

imata končan univerzitetni program.

Preglednica 4: Delovno mesto

f f (%)

Vzgojitelj/ica 20 40

Pomočnik/pomočnica vzgojitelja/vzgojiteljice 30 60

Drugo 0 0

SKUPAJ 50 100

Pri odgovoru na vprašanje glede zasedbe delovnega mesta smo dobili sledeči

odgovor, in sicer, da je na delovnem mestu pomočnice vzgojiteljice zaposlenih 30


25

vzgojiteljic, kar predstavlja 60 % vseh anketiranih, medtem ko je 40 vprašanih

zaposlenih na delovnem mestu kot vzgojiteljica, kar pa predstavlja 40 %.

Preglednica 5: Delove izkušnje v letih

f f (%)

0–5 let 15 30

5–10 let 17 34

10–15 let 10 20

15–20 let 2 4

20–30 let 4 8

Nad 30 let 2 4

SKUPAJ 50 100

Iz preglednice 5 je razvidno, da je 17 vzgojiteljic (3 %) zaposlenih v vrtcu med 5 in

10 let, vzgojiteljic, ki so zaposlene 0–5 let, je 15 (30 %), 10 (20 %) vzgojiteljic je v vrtcu

zaposlenih od 10 do 15 let, 4 vzgojiteljice imajo med 20 in 30 let delovne dobe v vrtcu,

4 vzgojiteljice (2 %) je v vrtcu zaposlenih od 15 do 20 let, prav toliko (2 %) je

vzgojiteljic, ki so zaposlene v vrtcu več kot 30 let.

Glede na to lahko sklepamo, da so v vrtcih na območju Slovenskih Konjic in

Slovenske Bistrice zaposlene vzgojiteljice s povprečno med 5 in 10 let delovne dobe.

Tako lahko sklepamo, da se je 5–10 let nazaj v občinah Slovenske Konjice in

Slovenska Bistrica upokojilo kar nekaj vzgojiteljic in takrat je bilo mesto vzgojiteljice ali

pomočnice med bolj iskanimi.

Preglednica 6: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Origamija se v

vrtcu ne uporablja

f f (%)

Sploh se ne strinjam. 9 18

Se ne strinjam. 25 50

Niti se ne strinjam niti se strinjam. 10 20

Se strinjam. 5 10

Popolnoma se strinjam. 1 2

SKUPAJ 50 100

Preglednica 6 nam kaže, da je kar 50 % anketirancev odgovorilo, da se ne strinja s

trditvijo, da se origami v vrtcu ne uporablja, 20 % se s podano trditvijo niti se ne strinja,


26

niti se strinja, 9 vzgojiteljic se sploh ne strinja s podano trditvijo, 2 % vzgojiteljic pa se

popolnoma strinja s tem, da se origamija ne uporablja v vrtcu.

Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da večina oz. kar 50 % vzgojiteljic meni oz.

uporablja origami v vrtcu. Glede na to lahko sklepamo, da na dobljene rezultate vpliva

tudi to, v kateri starostni skupini delajo vzgojiteljice. Kajti moramo priznati, da je v

starejših, predšolskih skupinah, lažje izvajati origami. Deloma lahko potrdimo

zastavljeno 1. hipotezo, za katero smo predvideli, da se zgibanje origamija kot likovna

dejavnost uporablja malo.

Preglednica 7: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Origamija ne

izvajam zaradi premalo strokovnega znanja o zgibanju origamija.

f f (%)




Se strinjam. 7 14


SKUPAJ 50 100

Preglednica kaže, da se 2 vzgojiteljici (4 %) popolnoma strinjata s tem, da imata

premalo strokovnega znanja o zgibanju origamija, 14 % vzgojiteljic se strinja s to

trditvijo, kar pa je lahko posledica, da origamija v vrtcu zaradi neznanja ne izvajajo. 32

% vzgojiteljev se ne strinjajo s predlagano trditvijo, 15 vzgojiteljev (30 %) ima

neopredeljeno mnenje o tem in 10 vzgojiteljev (20 %) se popolnoma ne strinja s tem,

da imajo premalo strokovnega znanja o zgibanju origamija.

Iz teh podatkov razberemo, da ima večina vzgojiteljic dovolj strokovnega znanja o

zgibanju origamija in da bi ga lahko izvajale oz. uporabile pri likovnih dejavnostih. Na

podlagi pridobljenih rezultatov lahko ovržemo del naše zastavljene 3. hipoteze, da so

vzgojitelji premalo seznanjeni o posebnostih zgibanja origamija.


27

Preglednica 8: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Tehnika origami je

prezahtevna za otroke v vrtcu

f f (%)

Sploh se ne strinjam 4 8

Se ne strinjam 23 46

Niti se ne strinjam niti se strinjam 14 28

Se strinjam 8 16

Popolnoma se strinjam 1 2

SKUPAJ 50 100

Preglednica 8 kaže, da se kar 23 vzgojiteljic (46 %) ne strinja s tem, da bi bila

tehnika origamija pretežka za otroke v vrtcu, 28 % vzgojiteljic je neopredeljenih, 8

vzgojiteljic meni, da je origami prezahteven za otroke v vrtcu, 2 % vzgojiteljic se

popolnoma strinja, da je origami prezahteven za otroke v vrtcu in 4 vzgojiteljice od vseh

vprašanih anketirancev se sploh ne strinjajo s podano trditvijo ter menijo, da origami

sploh ni zahteven za otroke v vrtcu.

Torej lahko sklepamo, da tehnika origami po mnenju anketiranih vzgojiteljic ni

prezahtevna za otroke v vrtcu in da se ga lahko uporablja v vrtcu.

Preglednica 9: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Zgibanje origamija

pozitivno vpliva na otrokov (likovni) razvoj

f f (%)

Sploh se ne strinjam 1 2

Se ne strinjam 7 14

Niti se ne strinjam niti se strinjam 17 34

Se strinjam 20 40

Popolnoma se strinjam 5 10

SKUPAJ 50 100

40 % vseh anketiranih vzgojiteljic meni oz. se strinja, da zgibanje origamija

pozitivno vpliva na otrokov likovni razvoj, 17 vzgojiteljic je neopredeljenih, 7 vzgojiteljic

(14 %) se jih s to trditvijo ne strinja, 2 % pa se jih popolnoma ne strinja s to trditvijo. 5

vzgojiteljic (10 %) od vseh anketiranih pa se meni, da origami zelo pozitivno vpliva na

otrokov likovni razvoj.


28

Iz podatkov bi lahko sklepali, da se večina anketiranih vzgojiteljic (40 %) strinja s

tem, da zgibanje origamija pozitivno vpliva na otrokov likovni razvoj in da ga v ta

namen tudi uporabijo.

Preglednica 10: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Z zgibanjem

origamija otrokom pomagamo pri razvijanju njegove finomotorike

f f (%)


Se ne strinjam. 1 2


Se strinjam. 25 50


SKUPAJ 50 100

Preglednica 10 kaže, da se kar polovica anketiranih vzgojiteljic strinja s tem, da z

zgibanjem origamija otrokom pomagamo pri njegovem razvoju finomotorike in da to

občasno tudi uporabljajo, kar pa nam kaže tudi preglednica 7.5. S to trditvijo se

popolnoma strinja kar 42 % anketiranih vzgojiteljic, 6 % jih je neopredeljenih, 1

vzgojiteljica (2 %) pa se s to trditvijo ne strinja. Z dobljenimi rezultati preglednic 6.4 in

6.5. lahko potrdimo našo 2. hipotezo, in sicer, da zgibanje origamija pozitivno vpliva na

otrokov likovni razvoj in na razvoj njegove finomotorike.

Preglednica 11: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Otroci imajo radi

zgibanje papirja oz origami

f f (%)


Se ne strinjam. 0 0


Se strinjam. 26 52


SKUPAJ 50 100

Preglednica kaže, da je kar 52 % vzgojiteljev mnenja, da imajo otroci radi zgibanje

papirja in se s tem strinjajo, 8 vzgojiteljev (16 %) pa se popolnoma strinja s podano

trditvijo. Pri tej trditvi je bilo 14 vzgojiteljev neopredeljenih(se niti ne strinjajo niti se

strinjajo). Najmanj odgovorov pa je bilo, da se s to trditvijo, da imajo otroci radi zgibanje

papirja, sploh ne strinjajo.


29

Iz tega lahko sklepamo, da imajo otroci res radi zgibanje papirja oz. origami in da

se tega vzgojiteljice tudi zavedajo ter poskušajo to čim večkrat vključiti v svojo pripravo

in dejavnost.

Preglednica 12: Mnenje o uporabi origamija v predšolskem obdobju - Tehnike origami

ne moremo uporabiti oz. izvajati kot likovno dejavnost v vrtcu

f f (%)




Se strinjam. 6 12


SKUPAJ 50 100

Kar 21 vzgojiteljic oz. 42 % vseh anketiranih vzgojiteljic se ne strinja s tem, da

tehnike origami ne moremo uporabiti kot likovno dejavnost, 32 % vzgojiteljic je

neopredeljenih in se s to trditvijo ne morejo niti strinjati niti ne strinjati. 12 % vzgojiteljic

se strinja, da tehnike origami ne moremo uporabiti kot likovno dejavnost, medtem ko se

najmanj vzgojiteljic, 6 %, popolnoma strinja z navedeno trditvijo, in meni, da tehnike

origami nikakor ne moremo uporabiti kot likovno dejavnost. 8 % vzgojiteljic se sploh ne

strinja z navedeno trditvijo (oz. meni, da origami vsekakor lahko uporabimo kot likovno

dejavnost).

Rezultati nam prikazujejo, da so vzgojiteljice zelo različnega mnenja, večina pa se

jih vseenostrinja, da lahko tehniko origami uporabljamo tudi kot likovno dejavnost.

Preglednica 13: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam kot/za

motivacijo

f f (%)

Nikoli 19 38

Redko 18 36

Včasih 9 18

Pogosto 4 8

Vedno 0 0

SKUPAJ 50 100


30

38 % vseh anketiranih vzgojiteljic origami kot/ za motivacijo ne uporablja nikoli, 18

vzgojiteljic redko uporabi origami za motivacijo, 9 vzgojiteljic (18 %) je takšnih , ki

včasih za motivacijo uporabijo tudi origami, najmanj, 8 % vzgojiteljic, pa pogosto

uporabi origami kot za motivacijo pred dejavnostjo.

Sklepamo lahko, da se zelo malo vzgojiteljic kot/ za uvodno motivacijo pred samo

dejavnostjo odloči za likovno tehniko origami, kar pa nam je lahko v pobudo, da

vzgojitelje bolj spodbudimo k izbiri origamija kot/ za uvodno motivacijo.

Preglednica 14: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam kot likovno

dejavnost z jasno zastavljenimi likovnimi cilji

f f (%)

Nikoli 18 36

Redko 23 46

Včasih 7 14

Pogosto 1 2

Vedno 0 0

SKUPAJ 50 100

36 % vzgojiteljev nikoli ne uporablja tehnike origami kot likovno dejavnost z jasno

zastavljenimi cilji, največ, 23 vzgojiteljev (46 %) redko uporablja origami za to likovno

dejavnost. 7 vzgojiteljev to dejavnost uporabi včasih, medtem ko 1 od vseh anketiranih

vzgojiteljev to dejavnost pogosto uporablja. Dobljeni podatki nam potrjujejo 1. hipotezo,

saj je največ vzgojiteljev odgovorilo, da origami kot likovno dejavnost uporabljajo

redkeje, torej malo.

Iz dobljenih rezultatov lahko predvidevamo, da se zelo redko vzgojitelj odloči

izvajati origami kot likovno dejavnost z jasno zastavljenimi likovnimi cilj in da se origami

kot likovna dejavnost v vrtcu uporablja malo.


31

Preglednica 15: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam za igro

f f (%)

Nikoli 4 8

Redko 8 16

Včasih 31 62

Pogosto 7 14

Vedno 0 0

SKUPAJ 50 100

Preglednica 15. nam prikazuje, da kar 62 % vzgojiteljic včasih uporabi origami tudi

za igro, 16 % vzgojiteljic to uporablja redko, nekoliko manj, 7 vzgojiteljic (14 %),

pogosto uporablja origami za igro. 4 vzgojiteljice (8 %) za igro nikoli ne uporabijo

tehnike origami, nobena vzgojiteljica pa ne uporablja vedno origami za igro.

Preglednica 16: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam kot likovno

dejavnost, ki jo lahko izberejo otroci sami, ko imajo to možnost

f f (%)

Nikoli 16 32

Redko 16 32

Včasih 18 36

Pogosto 0 0

Vedno 0 0

SKUPAJ 50 100

V preglednici 16. je razvidno, da največ, 18 vzgojiteljev (36 %), včasih uporabi

origami kot likovno dejavnost, ki si jo lahko otroci izberejo sami. Enako število

vzgojiteljev (16) pa nikoli oz. redko uporabijo origami kot dejavnost, ki jo lahko otroci

izberejo sami.

Nobena od vzgojiteljic tehnike origami ne uporablja pogosto ali vedno. Ta podatek

nam je lahko v razmislek in spodbudo, da v nadaljevanju kot vzgojitelji otrokom še bolj

približamo tehniko origami.


32

Preglednica 17: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam za razvoj

finomotorike z otroki, ki imajo s tem težave.

f f (%)

Nikoli 8 16

Redko 18 36

Včasih 19 38

Pogosto 5 10

Vedno 0 0

SKUPAJ 50 100

Med vsemi anketiranimi vzgojiteljicami jih največ, kar 38 %, včasih oz. občasno

uporabi origami za razvoj finomotorike, 2 % manj, torej 36 % vzgojiteljic, redko

uporablja origami za razvoj finomotorike, najmanj, 5 vzgojiteljic, uporablja origami za

razvoj fino motorike pogosteje in 8 vzgojiteljic tega ne uporablja nikoli.

Glede na to lahko sklepamo, da se vzgojiteljice le občasno poslužujejo te metoda

– zgibanje origamija za razvoj finomotorike z otroki, ki seveda imajo to težavo. Kajti za

to je potrebno individualno delo z otrokom, kar pa je v današnjem času malo težje

zaradi vseh dodatnih obveznostih, ki jih mora vzgojitelj imeti, ter posledično tako

zmanjka časa za individualna dela.

Preglednica 18: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam doma za

dekoracijo

f f (%)

Nikoli 8 16

Redko 12 24

Včasih 22 44

Pogosto 7 14

Vedno 1 2

SKUPAJ 50 100

Preglednica 18. nam kaže, da 44 % vzgojiteljic včasih doma uporabi origami tudi

za dekoracijo, 16 % vzgojiteljic origami doma za dekoracijo nikoli ne uporablja, 7

vzgojiteljic origami za dekoracijo doma uporablja kar pogosto, 1 vzgojiteljica pa origami

za dekoracijo doma uporablja vedno in 24 % vzgojiteljic to uporablja redko.

Iz teh podatkov lahko razberemo, da je origami za dekoracijo prisoten tudi doma in

ne samo v službi oz. vrtcu, seveda pa je odvisno od tega, za kakšno dekoracijo gre.


33

Preglednica 19: Pogostost uporabe origamija v vrtcu - Origami uporabljam za

dekoracijo v vrtcu

f f (%)

Nikoli 5 10

Redko 14 28

Včasih 24 48

Pogosto 7 14

Vedno 0 0

SKUPAJ 50 100

Kar 48 % vseh anketiranih vzgojiteljic uporablja origami za dekoracijo v vrtcu

občasno, seveda pa je to odvisno od teme, ki jo spoznavajo. Redko ga za dekoracijo

uporablja 14 vzgojiteljic (28 %), pogosto 14 % vseh anketiranih in najmanj, 5 vzgojiteljic

(10 %), tega za dekoracijo v vrtcu ne uporabljajo nikoli. Nihče izmed anketirancev pa

tega ne uporablja vedno.

Podatki nam kažejo, da je origami kot dekoracija občasno prisoten v vrtcu, seveda

pa je glede dekoracije odvisno, ali nam tema, ki jo spoznavamo, dovoljuje dekoracijo z

origamijem. Ponavadi za dekoracijo skrbijo vzgojiteljice in pomočnice, ki razstavijo

izdelke otrok na razstavno mesto in s tem tudi okrasijo prostor. Dekoracija z origamijem

v vrtcu pride najbolj v poštev okoli božiča in pri predstavi letnih časov.


popestritveno dejavnost, brez konkretne učne (likovne) priprave

f f (%)

Nikoli 4 8

Redko 11 22

Včasih 26 52

Pogosto 9 18

Vedno 0 0

SKUPAJ 50 100

Iz preglednice je razvidno, da kar 52 % vseh anketiranih vzgojiteljev origami včasih

uporabi tudi kot popestritveno dejavnost, brez konkretne likovne priprave. 11

vzgojiteljev (22 %) je takšnih, ki to uporablja redko, 18 % vzgojiteljev to uporablja kar

pogosto in najmanj, 8 % vseh anketirancev, origamija nikoli ne uporablja kot

popestritveno dejavnost brez konkretne učne likovne priprave.


34

Iz dobljenih podatkov lahko ugotovimo, da več kot polovica anketiranih vzgojiteljev

občasno uporablja origami kot popestritveno dejavnost, brez konkretne učne likovne

priprave. Torej vzgojiteljice origami uporabljajo v prostem času, brez načrtovanih

dejavnostih in brez konkretnih ciljev.


35

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomski nalogi smo na podlagi teoretičnega pregleda in empiričnega

raziskovanja uresničili svoj namen, ki je bil raziskati, kolikšna je uporabnost oz.

prisotnost origamija v vrtcih Slovenske Konjice in Slovenske Bistrice, seznaniti

vzgojitelje s posebnostmi zgibanja origamija in predstaviti možnosti njegove uporabe v

vrtcu. Po pridobljenih podatkih, ki so jih podale strokovne delavke, zaposlene v

omenjenih vrtcih, smo prišli do rezultatov, ki so ali potrdili ali zavrgli naše postavljene

hipoteze.

Povzamemo lahko, da je iz rezultatov ankete razvidno, da imajo v vrtcih iz okolice

Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice zaposlene različno stare generacije vzgojiteljic,

ki pa se med seboj pozitivno dopolnjujejo tudi z različnimi leti delovnih izkušenj. Večina

vzgojiteljic ima končano srednjo ali poklicno šolo ne glede na starost in delovne

izkušnje.

Ugotovili smo, da se origami v vrtcu res največ uporablja kot popestritvena

dejavnost brez konkretnih likovnih ciljev, kar pa upamo, da bomo s to diplomsko nalogo

spremenili. Med pisanjem diplomske naloge in raziskovanjem dotične teme sem

ugotovila, da je origami že samo to, da prepognemo list papirja, kar pa verjamem, da

so že sposobni tudi otroci prvega starostnega obdobja, samo ponuditi jim moramo to

možnost. Po drugi strani pa se večina vzgojiteljic strinja, da lahko origami uporabimo

tudi kot likovno dejavnost, vendar imamo občutek, da ne vedo, kako bi zanj napisale

pripravo in v katero likovno področje bi ga vključile in kaj bi tukaj bil likovni problem.

Zato upamo, da jim bo ta diplomska naloga s kar nekaj praktičnimi primeri origamija za

uporabo v vrtcu in pri dejavnosti bila v pomoč in da jim bo to nek novi izziv.

Vzrok za malo uporabe origamija v vrtcu kot dejavnost definitivno ni premalo

strokovnega znanja vzgojiteljev, kajti ugotovili smo, da se jih večina s to trditvijo ne

strinja. Prav tako vzgojiteljice v vrtcu uporabljajo origami, a se tega poslužujejo, ko

imajo to možnost.

Presenetil in razveselil nas je podatek, da več kot polovica vzgojiteljev origami

uporablja za igro, kar pa nam potrjuje tudi teoretični del, saj je možno z origamijem

narediti ogromno pripomočkov za igro. Origami je namreč igra z liki, črtami in drugimi

elementi geometrije, s katerimi otrok prepoznava simetrijo, ugotavlja skladnost in

utrjuje odnos večje-manjše, višje-nižje. Otroci si ob zgibanju papirja na zabaven način

pridobijo znanja in spretnosti. Uporabimo jih lahko za igro, na primer kot za pohištvo za

lutke, papirnata letala in živalske like, ali pa jih imamo za okras.


36

Glede uporabe origamija kot za dekoracijo v vrtcu ali doma smo ugotovili, da se

vzgojitelji tega poslužujejo občasno, seveda je ponovno odvisno od tega, ali lahko pri

določeni temi sploh uporabimo oz. izdelamo origami.

Iz dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da tehnika origami ni prezahtevna

za predšolske otroke, z ugotovitvijo se seveda popolnoma strinjamo. Kajti v

teoretičnem delu smo predstavili tudi nekaj primerov izdelave origami figur, tako za

najmlajše otroke kot za malo starejše oz. predšolske otroke. In verjamemo, da so vsi

primeri izvedljivi.

Iz dobljenih podatkov o tem, da origami pozitivno vpliva na otrokov likovni razvoj,

bi lahko sklepali, da se večina anketiranih vzgojiteljic strinja s tem in da ga v ta namen

tudi uporablja. S tem pa potrjujemo tudi našo predvideno zastavljeno hipotezo, da

zgibanje origamija pozitivno vpliva na otrokov likovni razvoj. Otroci si ob zgibanju

papirja na zabaven način pridobijo znanja in spretnosti. Pridobijo si znanje likovnih

pojmov, kot so iz dvodimenzionalne površine (ploskve), ustvariti tretjo dimenzijo,

uporaba barv ter papirja različnih površin in struktur. In ravno to potrjuje, da origami ni

samo suhoparno in neustvarjalno izvajanje nalog po navodilih, kajti ravno z uporabo

barv, papirja in ustvarjanja tretje dimenzije poskrbimo za ustvarjalnost, ki pa nam je

lahko kot cilj v likovnih dejavnosti.

Strinjamo se tudi z rezultati o tem, da origami pozitivno vpliva na otrokov razvoj

finomotorike. Pri tem namreč krepimo gibe prstov, torej finomotoriko, kar nam je lahko

v veliko pomoč pri otrocih, ki imajo s tem težave. Poleg tega pa origami pozitivno vpliva

tudi na zdravje in otrokov razvoj, kar pa je tudi znanstveno dokazano.

Vemo, da je origami mirna, fokusirana dejavnost, ki pa je hkrati zanimiva, barvita in

izboljšuje koncentracijo. Tako je origami primeren tudi za otroke, ki jih je sicer težko

umiriti in prepričati, da sledijo zaporedju navodil, saj jih motivacija, da izdelek

dokončajo, ohranja zbrane. In tukaj smo nad rezultatom vzgojiteljic o uporabi origamija

kot za motivacijo lahko razočarani, saj jih večina tega nikoli ne uporablja, ko pa ima

origami toliko pozitivnih učinkov za motivacijo. In zavedanje "kaj vse zna narediti" pa

vpliva na otrokovo samozavest, kar pa je v teh otroških predšolskih letih zelo

pomembno.

Dober primer, kako uporabiti origami pri uvodni motivaciji oz. kar v celotni

dejavnosti, je, da si vsak otrok izdela gibljivo glavo svoje najljubše živali, jo po svoji želji

pobarva in okrasi ter ji nadene svoje ime, na koncu pa te živali uporabimo v lutkovni igri

na temo živali.

Menimo, da je marsikatera strokovna delavka ob reševanju anketnega vprašalnika

pomislila, za kaj vse lahko uporabi origami, in da je dobila tudi kakšno novo idejo za

dejavnost, v katero bi lahko vključila tudi origami. Morda pa se je samo spomnila, da


37

origamija v svojih dejavnostih že res dolgo ni uporabila. Ker je v današnjem času na

voljo kar veliko strokovne literature na temo origami in navodil za njihovo izdelavo,

menimo, da bi lahko brez težav origami večkrat uporabile v svojih pripravah oz.

dejavnostih. Res pa je, da vse ni odvisno samo od vzgojiteljic, ampak tudi od možnosti

uporabe materialov. Vseeno pa menimo, da slednje pri izdelavi origamija ni največji

problem, saj je dovolj že navaden bel list papirja.

Tehnika origami je skoraj še nepoznana današnjim otrokom, zato se potrudimo, da

jo predstavimo otrokom, kajti dejstvo je, da imajo otroci radi papir in zgibanje, samo

pokazati jim moramo in jih seveda spodbujati pri njihovem zgibanju.


38

LITERATURA IN VIRI

Aberšek, B. (2004). Tehnika 6. Ljubljana: DZS.

Akira Yoshizawa. (2012). Pridobljeno 5. 1. 2014, s http://commons.wikimedia.org

/wiki/File:Akira_Yoshizawa.jpg.

Ayture – Scheele, Z. (1998). Origami: papirne zgibanke za velike in male. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Bahovec, E. D. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in

šport.

Brodek, A. (2013). Oblikovanje s papirjem, origami, kolaž, kaširanje, papirmaše in

druge tehnike. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Brunec, N. (2014). Ars Origami. Pridobljeno 3. 1. 2014, s http://nbrunec.wix.

com/arsorigami.

Crane, K. (2010). Origami discovers Washi paper. Pridobljeno 3. 6. 2014, s

http://www.kimscrane.com/OWASHI.html.

Duh, M. (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Maribor:

Pedagoška fakulteta.

Gerić, D. (1986). Origami – vještina savijanja papira. Zagreb: Nakladni zavod Znanje.

Goli Horvat, S. (1999). Tehnična ustvarjalnost v prvem triletju osnovne šole. Diplomsko

delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Mulatinho, P. (1998). Origami – neue ideen. Augsburg: Augustus Verlag.

Nimschowski, I. (2003). Origami za spretne otroške roke : izdelovanje likov iz papirja

po korakih. Ljubljana: Erimas.

Origami zgibanke (2007). Pridobljeno 3. 6. 2014, s http://www.genspot.com/blog-

1756/origami-zgibanke.aspx.

Origami. (2013). Pridobljeno 3. 1. 2014, s http://www.napovednik.com/dogodek

277483_origami.

Origami. (2014a). Pridobljeno 3. 6. 2014, s http://sl.wikipedia.org/wiki/Origami.

Origami. (2014b). Pridobljeno 5. 1. 2014, s http://www.akropola.org/zanimivosti/

zanimivost.aspx?id=44.

Origami: Cranes, Frogs, Kaleidocycles, and Robots. (2014). Pridobljeno 10. 1. 2014, s

http://www.rebeccaruppresources.com/?p=852.

Papir – zgodovina. (b. d.). Pridobljeno 10. 1. 2014, s http://www2.arnes.si/~

kkovac6/MATERIALI/ro.zrsss.si/_puncer/papir/p_zgo1.htm.

Rački, T. (1984). Origami zgibanka. Ljubljana: Univerzum.


39

Rupp, R. (2012). Origami: Cranes, Frogs, Kaleidocycles, and Robots. Pridobljeno 3. 3.

2014 , s http://www.rebeccaruppresources.com/?p=852.

Simčič, K. (2008). Ustvarjalno učno delo s pomočjo tehnike origami v prvi triadi

osnovne šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta.

Smith, J. S. (b. d.). Art, Origami and Education. Pridobljeno 3. 3. 2014, s

http://www.bitsofsmith.co.uk/.

Ustvarjalnica »Origami – geometrija za majhne in velike umetnike«. (2012). Pridobljeno

3. 6. 2014, s http://www.centereksperimentov.si/novice/item/128-ustvarjalnica-

origami-geometrija-za-majhne-in-velike-umetnike/128-ustvarjalnica-origami-

geometrija-za-majhne-in-velike-umetnike.

Analiza stanja, Podlaga za Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti

žensk in moških (2005–2013). (2005). Pridobljeno 3. 6. 2014 s,

http://www.arhiv.uem.gov.si/fileadmin/uem.gov.si/pageuploads/NPZEMZM_analiza

_stanja.pdf.

Washi. (2014). Pridobljeno 5. 1. 2014, s http://en.wikipedia.org/wiki/Washi.

Wood, A. (2013). Origami: Popolni vodnik po metodah in projektih zgibanja papirja.

Tržič: Učila International.

Zupančič ,T. (1995). Origami med vsebinami likovno-vzgojnega dela v vrtcih in nižjih

razredih OŠ. Nova Gorica: Educa.

Zupančič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:

Debora.


40

PRILOGE

Priloga 1: Anonimni anketni vprašalnik o uporabnosti origamija v vrtcu

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, Predšolska vzgoja

ORIGAMI IN USTVARJALNOST PREDŠOLSKIH OTROK

Spoštovani, Moje ime je Anja Kumer, sem absolventka Univerze na Primorskem, Pedagoške

fakultete v Kopru, smer Predšolska vzgoja. Del raziskave, ki jo izvajam za diplomsko nalogo, je tudi anketni vprašalnik, namenjen izključno v raziskovalne namene ter pridobivanju informacij in vaših mnenj glede uporabnosti origamija v vrtcu.

Vabim vas, da si vzamete 10 minut časa in odgovorite na naslednja vprašanja. Odgovori in vaša stališča ne bodo obravnavani kot pravilni ali napačni. Anketni vprašalnik zagotavlja anonimnost, posredovani podatki bodo obravnavani anonimno.

Za vaš čas in sodelovanje se Vam že v naprej zahvaljujem! S spoštovanjem, Anja Kumer

ANKETNI VPRAŠALNIK

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE

Prosim vas, da skrbno preberete spodnja vprašanja in trditve ter odgovorite tako, da z znakom X označite odgovore ali pa označite strinjanje s trditvijo (z X označite izbrano trditev). Pri nekaterih vprašanjih so dodatna navodila za izpolnjevanje.

VPRAŠANJA

1. Spol: (z X označite izbrano trditev)

Moški

Ženska


41

2. Starost: (z X označite izbrano trditev)

3. Stopnja izobrazbe: (z X označite izbrano trditev)

Končana poklicna ali srednja šola

Končana višja ali visoka šola

Končan univerzitetni program

Drugo(dopolnite) _____________________________

4. Vaše delovno mesto (z x označite izbrano trditev)

Vzgojitelj-ica

Pomočnik /pomočnica vzgojitelja/

vzgojiteljice

Drugo (dopolnite) ____________________________________

5. Delovne izkušnje v letih: (z X označite izbrano trditev)

0–5 let

5–10 let

10–15 let

15–20 let

20–30 let

Nad 30 let

Do 25 let

25–35 let

35–45 let

Nad 45 let


42

6. Označite z X vaše strinjanje s spodnjimi trditvami. Ocenite na lestvici od

1 do 5, kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa popolnoma se strinjam.

6.1

Kakšno je vaše mnenje o

uporabi origamija v

predšolskem obdobju?

1-

Sploh

se ne

strinjam

2-

Se ne

strinjam

3-

Niti se ne

strinjam

niti se

strinjam

4-

Se

strinjam

5-

Popolnoma

se strinjam

1. Origamija se v vrtcu ne uporablja.

2. Origami tehnike ne izvajam zaradi

premalo strokovnega znanja o

zgibanju origamija.

3. Tehnika origami je prezahtevna

za otroke v vrtcu.

4. Zgibanje origamija pozitivno

vpliva na otrokov (likovni) razvoj.

5. Z zgibanjem origamija otrokom

pomagamo pri razvijanju njegove

finomotorike.

6. Otroci imajo radi zgibanje papirja

oz. origami.

7. Tehnike origami ne moremo

uporabiti oz. izvajati kot likovno

dejavnost v vrtcu.


43

7. Označite, kako pogosto oz. kako uporabljate origami v vrtcu. Ocenite na

lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno.

7.1.

Origami uporabljam:

1-

Nikoli

2-

Redko

3-

Včasih

4-

Pogosto

5-

Vedno

1. kot / za motivacijo.

2. kot likovno dejavnost, z

jasno zastavljenimi likovnimi

cilji.

3. za igro.

4. kot likovno dejavnost, ki jo

lahko izberejo otroci sami,

ko imajo to možnost.

5. za razvoj finomotorike z

otroki, ki imajo s tem

težave.

6. doma za dekoracijo.

7. v vrtcu za dekoracijo.

8. kot popestritveno dejavnost,

brez konkretne učne

(likovne) priprave

Hvala za vaš čas in sodelovanje!

Anja Kumer


44

Priloga 2: Mednarodni origami simboli

(Wood , 2013, str. 191)

anja kumer diplomska naloga - u prorigami, in nekaj praktičnih primerov za predšolske otrok e. ker...

Documents