analiza poslovanja podjetja aha, d.o.o., kranj · zahvala zahvaljujem se mentorju prof. dr. danetu...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA

AHA, D.O.O., KRANJ Mentor: red. prof. dr. Dane Melavc Kandidat: Gregor Kok

Kranj, april 2006

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Danetu Melavcu za korektnost, strokovnost in nasvete pri izdelavi diplomskega dela Analiza poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj. Hvala g. Franciju Ahačiču iz podjetja AHA, d.o.o., Kranj za posredovanje podatkov in dodatna pojasnila glede poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj. Zahvaljujem se tudi Darji Regoršek, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Zahvala tudi moji življenjski sopotnici Darji in staršem za pomoč in spodbude med študijem ter pri izdelavi pričujočega dela.

POVZETEK Za trgovsko podjetje AHA, d.o.o., Kranj, ki se ukvarja s servisiranjem in prodajo koles in dodatne kolesarske opreme sem z analizo poslovanja in poslovnih funkcij skušal odkriti prednosti in slabosti v poslovanju tega podjetja v letu 2002 in 2003. Omenjeno podjetje je v letu 2003 poslovalo gospodarno in donosno, kar je bilo le nadaljevanje dobrega poslovanja iz obdobja pred tem. Vse to je vodilo k več kot 100% povečanju čistega dobička v letu 2003. Med pozitivne stvari, ki so se dogajale v tem letu lahko štejemo tudi povečanje števila zaposlenih, ki je posledice povečanja prodaje. Podjetje je finančno zelo stabilno ter v splošnem optimalno plačilno sposobno. S pomočjo analize poslovanja omenjenega podjetja sem ugotovil tudi nekaj negativnih dejstev. In sicer, se je proizvodnost dela v letu 2003 glede na leto poprej skoraj prepolovila, kar je posledica večjega povečanja povprečnega števila zaposlenih oziroma števila opravljenih ur kot pa so se v tem obdobju povečali prihodki od prodaje. Nadalje, trajanje obrata terjatev do kupcev v letu 2003 glede na leto 2002 se je povečalo skoraj za 130% oz. za 8 dni. Omeniti velja tudi nizek delež lastnih virov (18,9%) v celotnih virih sredstev podjetja v letu 2002 in (pre)visok delež tujih virov sredstev (72,7%) v celotnih virih sredstev podjetja v tem letu. To razmerje kapitala in dolgov v celotnih virih sredstev se je v naslednjem letu izboljšalo, saj je bil delež lastnih in tujih virov sredstev v vseh virih sredstev dokaj izenačen (44,4% oziroma 40,4%). KLJUČNE BESEDE

- Poslovanje podjetja, - Uspešnost poslovanja, - Poslovni izid, - Sredstva, - Poslovne funkcije.

ABSTRACT AHA, d.o.o., Kranj is a trade company which services and sales bicycles and cycling equipment. With analyzing company's performance and its business functions in years 2002 and 2003 I try to discover advantages and disadvantages in company’s business activity. In year 2003 AHA, d.o.o., Kranj managed to act at least as economical and profitable as it did in the previous year. This performance lead to 100% increase of net profit in year 2003. Among other positive things in this year, rise of the employment as a consequence of sales growth should be mentioned. The analysis revealed that this company was financially stable and in general optimal solvent.

Business analysis for AHA, d.o.o., Kranj points out also some of its performance weaknesses. Working productivity in year 2003 declined for almost 50% in comparison to year 2002. This is due to greater increase of average stuff employed (or number of performed working hours) than it was the increase of sales revenue in the time period mentioned. Further on, the length of the period in which customers’ debts were unsettled grew almost for 130% or for 8 days in year 2003 compared to the length of this period in year 2002. It is worth mentioning that in year 2002 among all company’s funds only 18,9% were its own funds and 72,7% were debts. This share of capital and debts according to all funds changed in the following year, so capital represented 44,4% of all funds and debts 40,4%. KEYWORDS

- Company performance, - Business efficiency, - Financial result - Assets, - Business functions.

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................................1 2. PREDSTAVITEV PODJETJA AHA, D.O.O., KRANJ ................................................................4

2.1 USTANOVITEV IN RAZVOJ PODJETJA .................................................................................4 2.2 ORGANIZACIJSKA SHEMA PODJETJA .................................................................................4

3. ANALIZA POSLOVANJA..............................................................................................................6 3.1 OPREDELITEV ANALIZE POSLOVANJA ..............................................................................6 3.2 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA .................................................................................7

3.2.1 OPREDELITEV ANALIZE USPEŠNOSTI POSLOVANJA ..................................................7 3.2.2 ANALIZA PROIZVODNOSTI DELA....................................................................................8 3.2.3 ANALIZA GOSPODARNOSTI .............................................................................................9 3.2.4 ANALIZA DONOSNOSTI...................................................................................................11

3.3 ANALIZA POSLOVNO IZIDNEGA TOKA ............................................................................13 3.3.1. ANALIZA PRIHODKOV ...................................................................................................14 3.3.2 ANALIZA ODHODKOV.....................................................................................................15 3.3.4 ANALIZA POSLOVNEGA IZIDA.......................................................................................17

3.4 ANALIZA SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV......................................18 3.4.1 OPREDELITEV ANALIZE BILANCE STANJA .................................................................18 3.4.2 ANALIZA SREDSTEV ........................................................................................................20

Analiza obsega in strukture sredstev...................................................................................................... 20 Analiza stalnih sredstev ......................................................................................................................... 21 Analiza gibljivih sredstev ....................................................................................................................... 23 Koeficient obračanja gibljivih sredstev.................................................................................................. 24

3.4.3 ANALIZA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV.............................................................26 Analiza obsega obveznosti do virov sredstev ......................................................................................... 26 Analiza obsega in strukture kapitala...................................................................................................... 27 Dolgoročne rezervacije.......................................................................................................................... 28 Dolgovi .................................................................................................................................................. 28 Pasivne časovne razmejitve.................................................................................................................... 29

4. ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ ............................................................................................30 4.1 OPREDELITEV POSLOVNIH FUNKCIJ ................................................................................30 4.2 ANALIZA ZAPOSLENIH.........................................................................................................31

4.2.1 ANALIZA ZAPOSLENIH PO ŠTEVILU.............................................................................31 4.2.2 ANALIZA DINAMIKE ZAPOSLENIH................................................................................32 4.2.3 ANALIZA IZKORIŠČANJA DELOVNEGA ČASA..............................................................33

4.3 ANALIZA NABAVE.................................................................................................................34 3.3.1 ANALIZA OBSEGA IN STRUKTURE NABAVE ................................................................34

4.4 ANALIZA PRODAJE................................................................................................................35 4.5 ANALIZA FINANCIRANJA ....................................................................................................36

4.5.1 STRUKTURA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ......................................................37 4.5.2 ANALIZA PLAČILNE SPOSOBNOSTI ..............................................................................38 4.5.3 ANALIZA FINANČNE STABILNOSTI ...............................................................................40

SKLEP .................................................................................................................................................42 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................45 KAZALO SLIK ..................................................................................................................................47 KAZALO TABEL...............................................................................................................................47

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Gregor Kok: Analiza poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj stran 1 od 54

1. UVOD Podjetje je osnovna gospodarska celica, ki ustvarja poslovne učinke v obliki proizvodov in storitev. Pri svojem poslovanju podjetja zasledujejo določen namen oziroma cilj. Iz ekonomske teorije lahko povzamemo pet ciljev, katerim vodstva podjetja sledijo, da bi čim bolje zadovoljila interese lastnikov. Ti cilji so: maksimiranje dobička, maksimiranje prodaje, maksimiranje tržnega deleža, preživetje ter doseganje zadovoljive višine dobička (Mramor, 1993, str. 3). Podjetje v procesu svojega poslovanja nosi tveganje za uspešnost, ki se stalno preverja na trgu. Da bi podjetje poslovalo kar najbolj uspešno in učinkovito je nujno, da svoje poslovanje planira, ga izvede in sproti kontrolira. Poslovanje lahko odstopa od planiranega, to pa lahko ugotovi le, če sproti opravlja kontrolo poslovanja in ugotavlja vzroke, ki so povzročili odstopanja. Uspešno poslovanje je pomembno tako za podjetje samo, saj omogoča njegov razvoj in obstoj, kot tudi za celotno gospodarstvo. Uspešnost poslovanja podjetja je odvisna od pravilnega odločanja. Pravilnega dolgoročnega odločanja ne smemo prepustiti slučajem, temveč mora temeljiti na preverjenih podatkih in informacijah. Zato je pomembno v podjetju uporabljati analizo poslovanja, ki nam služi kot proces spoznavanja poslovanja konkretnega podjetja ter kot priprava na prihodnje odločanje, da bi mogli izboljšati uspešnost poslovanja (Lipovec, 1983, str. 31). Analiza poslovanja kot sistematičen proces spoznavanja poslovanja podjetja vsebuje tri bistvene elemente (Rozman in drugi, 1993, str. 91):

- predmet opazovanja, - namen analize, - cilj analize poslovanja.

Predmet analize poslovanja je konkretno podjetje in njegova gospodarska aktivnost v celoti ali samo njegov del, to je poslovanje podjetja (Lipovec, 1983, str. 15). Predmet analize mojega diplomskega dela je poslovanje podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letu 2003 v primerjavi s poslovanjem leta 2002. Namen analize poslovanja ima organizacijski, ekonomski in uporabniški vidik. Organizacijski vidik pomeni, da s pomočjo analize ugotovimo morebitna odstopanja in s tem omogočimo tistim, ki se odločajo, da sprejmejo ustrezne rešitve. Ekonomski vidik pomeni, da morajo odločitve voditi k večji uspešnosti poslovanja, saj gre za odločanje o celotnem poslovanju. Zato nas zanimajo prav dejavniki in odstopanja, ki vplivajo na uspešnost. Analiza o celotnem poslovanju pa je namenjena predvsem vodstvu podjetja, ki na podlagi teh ugotovitev lahko sprejme ustrezne odločitve o poslovanju podjetja za izboljšanje njegove uspešnosti oziroma za doseganje ekonomskega cilja, ki se odraža v povečanju donosnosti. Uporabniki, tako notranji kot zunanji, s svojimi interesi določajo uporabniški vidik analize poslovanja. (Rozman in drugi, 1993, str. 91). Namen moje analize poslovanja je predvsem ekonomsko določen, saj sem skozi primerjanje poslovanja omenjenega podjetja v dveh poslovnih letih skušal oceniti, v katerem obdobju je podjetje poslovalo uspešneje.



Cilj analize poslovanja je torej ugotoviti probleme in prednosti podjetja, namenjena predvsem upravljavcem in ravnateljem podjetja, kot pomoč pri reševanju prvih in gradnji prihodnost na drugih (Rozman in drugi, 1993, str. 53). V našem primeru je tako cilj spoznati poslovanje podjetja AHA, d.o.o., Kranj in ugotoviti uspešnost njegovega poslovanja. Analiziral sem poslovanje podjetja kot celote in s tem ugotovil, ali je podjetje pri svojem poslovanju v proučevanih letih dosegalo uspeh in kakšna je bila uspešnost poslovanja. Analiziral sem tudi posamezne poslovne funkcije, s čimer sem lahko ugotovil, kako je posamezna funkcija pozitivno ali negativno vplivala na uspešnost poslovanja celotnega podjetja. Metoda analize predstavlja sistematičen in logičen proces, v katerem spoznavamo poslovanje podjetja, kriterij pa je uspešnost poslovanja. Sam proces analize poteka v dveh fazah: faza opazovanja in faza diagnosticiranja. Poslovanje podjetja AHA, d.o.o., Kranj sem ocenjeval na osnovi podatkov iz računovodskih izkazov, torej bilanc stanja in izkazov poslovnega izida za leti 2002 in 2003 ter iz ostalih dosegljivih internih poslovnih poročil in virov obravnavanega podjetja. Ker podatki, ki kažejo uresničeno stanje v leti 2003 sami po sebi ne povedno veliko, jih bom skušal primerjati s podatki iz leta 2002. Zbrani podatki so obdelani s pomočjo kazalnikov, kot so indeksi in koeficienti. Vsi v tabelah prikazani podatki so izraženi v slovenskih tolarjih in so realne vrednosti. Zaradi primerljivosti podatkov posameznih let sem podatke iz leta 2002 prilagodil tako, da sem izločil vpliv inflacije. Podatke iz leta 2002 sem inflacioniral na leto 2003. Pomagal sem si z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki je uradni indikator stopnje inflacije v Republiki Sloveniji. V bilanci stanja so podatki podani na določen dan (31.12.), zato sem podatke za leto 2002 pomnožil z indeksom cen življenjskih potrebščin, ki je znašal 104,6. Le-ta je opredeljen kot razmerje med decembrskimi cenami v letu 2003 in decembrskimi cenami v letu 2002. Izkaz poslovnega izida prikazuje poslovanje podjetja v obdobju (1.1.-31.12.), zato sem inflacioniral s povprečnim indeksom cen življenjskih potrebščin za obdobje januar-december 2002. Ta je znašal 105,6 (Statistični letopis RS 2005, str. 267). Od dveh možnih pristopov k analizi poslovanja sem uporabil tistega, ki se začenja z ocenjevanjem poslovne uspešnosti, potem pa prehaja k posameznim delom poslovanja. Ta pristop se v praksi najpogosteje uporablja. Diplomsko delo nadaljujem s predstavitvijo podjetja. Sledi analiza poslovanja, ki je razdeljena na tri vsebinske sklope. Rezultat reprodukcijskega procesa se pokaže v poslovnem uspehu in poslovni uspešnosti. Pri analiziranju uspešnosti poslovanja se osredotočam na izračun kazalcev uspešnosti poslovanja: donosnost, gospodarnost in proizvodnost. Uspeh poslovanja analiziram po posameznih postavkah izkaza poslovnega izida: prihodkih, odhodkih in dobičku/izgubi. Zadnji vsebinski sklop tega poglavja pa namenjam analizi sredstev podjetja in njegovim obveznostim do virov sredstev. Četrto poglavje je namenjeno analizi poslovnih funkcij, ki jo začenjam z analizo zaposlenih. Zaposleni sami po sebi sicer ne predstavljajo poslovne funkcije, ampak eno izmed prvin poslovnega procesa. Vendar zaposleni in njihova struktura lahko vplivajo na uspešnost samega podjetja, saj zaposleni oziroma delovna sila ustvarjajo novo – dodatno vrednost. Naravni tok reprodukcijskega procesa se začenja



s procesom nabave in se sklene s procesom prodaje. Njun obseg in njuno strukturo analiziram v nadaljevanju. Ker je vse delne procese reprodukcije potrebno financirati, na koncu omenjenega poglavja predstavljam tudi analizo financiranja. V zadnjem, sklepnem poglavju pa povzemam nekaj glavnih ugotovitev, do katerih sem prišel v okviru poteka diplomskega dela.



2. PREDSTAVITEV PODJETJA AHA, D.O.O., KRANJ 2.1 USTANOVITEV IN RAZVOJ PODJETJA AHA, proizvodno, trgovsko in servisno podjetje športnega orodja, d.o.o., Kranj, s skrajšanim imenom AHA, d.o.o., Kranj je pričelo obratovati marca 1992. Začeli so sestavljati kolesa, ki so jih tržili kot lastno blagovno znamko AHA. Leta 1996 so postali pooblaščeni prodajalec in serviser koles svetovne blagovne znamke Giant bicycles. V naslednjih dveh letih so sestavo koles pod imenom AHA opustili. Od leta 2003 so glavni distributer in prodajalec koles in kolesarske opreme blagovne znamke Sunn na območju Slovenije. Podjetje se po številu zaposlenih uvršča med majhna podjetja, saj ima le enega redno zaposlenega in zunanjo sodelavko. Sezonsko podjetje zaposli še serviserja in prodajalca koles. 2.2 ORGANIZACIJSKA SHEMA PODJETJA Podjetje sodi med trgovska podjetja, saj se ukvarja s prodajo blaga in storitev in tako ustvarja prihodke in dobiček kot ekonomski cilj poslovanja ob sočasnem zadovoljevanju potreb porabnikov (Potočnik, 2000, str. 28). Po načinu in obsegu poslovanja deluje tako v trgovini na debelo, kot tudi v trgovini na drobno ter na storitvenem področju z nudenjem servisnih uslug (Slika 1). Družba je organizirana tako, da lahko sledi osnovnim funkcijam družbe oziroma, da vsakemu kupcu koles in/ali dodatne kolesarske opreme nudi popolno ponudbo. To pomeni, da se skrb za kupca ne konča ob prodaji kolesa/opreme, temveč se nadaljuje z dobro založenostjo dodatne kolesarske opreme, z nadomestnimi deli ter kakovostno servisno storitvijo. V ta namen je zelo pomembno usklajeno medsebojno delovanje vseh sektorjev. Le kakovostno delo in izpolnjena pričakovanja strank mu ohranjajo obstoječe stranke. Po drugi strani, pa je zaupanje v podjetje in zaposlene pogoj za prodajo in pridobivanje novih strank. Spodnja slika predstavlja poenostavljeno organizacijsko shemo podjetja AHA, d.o.o., Kranj po letu 2002. Lastnik podjetja je hkrati tudi direktor. Poleg direktorja zajema organizacijska shema obravnavanega podjetja še dva sektorja, veleprodaja in maloprodaja, ter zunanjo sodelavko, ki za podjetje opravlja računovodske storitve. Sektor veleprodaje zajema uvoz koles Sunn in dodatne kolesarske opreme (oddelek logistike) ter trženje tega uvoza izbranim slovenskim prodajalcem koles. Ta sektor je nastal v letu 2003, ko je podjetje začelo uvažati kolesarsko blagovno znamko Sunn. Do leta 2003 pa je bila glavna dejavnost podjetja maloprodaja s predstavljenimi tremi dejavnostmi. Osrednja dejavnost sektorja maloprodaje je prodaja koles in dodatne kolesarske opreme končnemu potrošniku. Trgovina s kolesi in dodatno kolesarsko opremo je podprta z lastnim uvozom blagovne znamke Sunn ter z asortimanom koles, dodatne kolesarske opreme in rezervnih delov drugih svetovnih



proizvajalcev, ki poteka preko maloprodajne nabave pri slovenskih distributerjih le-te (npr. Giant, Bianchi, BH, BBB, Crank brothers, Rudy project, Polar, Sava, Michelin, Shimano, itd.). Za celostno podporo kupcu ima podjetje organiziran tudi servis koles. Poslovne funkcije se med sektorjema in med oddelki ne pokrivajo in ne podvajajo.

Slika 1: Organizacijska shema podjetja AHA, d.o.o., Kranj po letu 2002 (Vir: Interni podatki podjetja AHA, d.o.o., Kranj iz leta 2003)

DIREKTOR

VELEPRODAJA MALOPRODAJA

MARKETING

RAČUNOVODSTVO

LOGISTIKA TRGOVINA

SERVIS

NABAVA



3. ANALIZA POSLOVANJA 3.1 OPREDELITEV ANALIZE POSLOVANJA Organizacije niso namenjene same sebi. So samo sredstvo za opravljanje določene naloge v družbi. Njihov cilj je določen poseben prispevek, ki ga mora organizacija dajati posamezniku in družbi. Če organizacija nima jasnih ciljev, tudi ne more ugotavljati, kako je učinkovita in ali sploh dosega rezultate (Pučko, Rozman, 1995, str. 14). Konkurenca danes sili podjetja, da se stalno sprašujejo, kaj bi se dalo izboljšati v poslovanju in tudi kako to storiti. Iskanje odgovorov na ta vprašanja je predmet vrste znanstvenih disciplin, od katerih se je analiza poslovanja prva začela sistematično ukvarjati s proučevanjem možnosti za izboljšanje uspešnosti poslovanja podjetja. Različni avtorji razmeroma podobno definirajo analizo poslovanja. Pučko (2001) tako pravi, da je analiza poslovanja proces spoznavanja poslovanja konkretnega podjetja, ki služi za odločanje o izboljšanju ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja z vidika uporabnika analize. Kavčičeva (1995) analizo poslovanja podjetja, ki je po svoji naravi empirična in ne teoretska veda, lahko opredeljuje kot proces spoznavanja konkretnega poslovanja nekega podjetja z določenim ekonomskim in organizacijskim namenom. Treba je ločiti pojem analize od pojma analize poslovanja. S prvim mislimo na ugotavljanje sestavnih delov nečesa, razčlenjevanje. Z analizo poslovanja pa mislimo na sistematično spoznavanje konkretnega poslovanja podjetja z določenim ekonomskim in organizacijskim namenom, presojanje ugodnosti poslovnih procesov in stanj ter iskanje izboljšav pri njih kot podlage za usmerjanje prihodnjega delovanja. Turk (1993) pravi, da je analiziranje poslovanja oziroma analiziranje podatkov o poslovanju dejavnost, pri kateri presojamo ugodnost (boniteto) poslovnih procesov in stanj ter možnostmi za njihove izboljšave. Analiza poslovanja je poglobljeno proučevanje poslovanja, s katerim ugotavljamo boniteto poslovanja, kar omogoča predlagati izboljšave pri poslovnih procesih in stanjih (Škerbinc, Rebernik, 1990, str. 210). V slovenskem prostoru je najbolj uveljavljena Lipovčeva opredelitev analize poslovanja. Lipovec (1983) analiza poslovanja definira kot proces sistematičnega spoznavanja konkretnega poslovanja podjetja z določenim ekonomsko organizacijskim namenom. Če je predmet analize poslovanje konkretne gospodarske združbe, analizo opravljamo z namenom, da bi lahko sprejeli ukrepe za izboljšanje uspešnosti poslovanja. Ta definicija analize poslovanja kaže, da je analiza sestavljena iz treh bistvenih elementov: predmeta, namena in metode (spoznavni proces, ki vključuje cilj, tj.



spoznavanje). Na splošno je analiza proces spoznavanja konkretnega predmeta, ki nam omogoči dosegati pravilne odločitve o predmetu, z namenom povečati oziroma izboljšati cilj predmeta. V primeru poslovanja je analiza poslovanja spoznavni proces, v katerem spoznavamo poslovanje organizacije in se iz tega učimo. To naj bi pripomoglo k doseganju pravilnih odločitev in posledično doseganju želenih ciljev konkretne organizacije (Rozman, 2000, str. 53). 3.2 ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA 3.2.1 OPREDELITEV ANALIZE USPEŠNOSTI POSLOVANJA Analiza, ki proučuje uspešnost celotnega poslovanja podjetja, v bistvu proučuje razmerja med posameznimi prvinami različnih poslovnih funkcij. Celotna uspešnost poslovanja se kaže nenazadnje v bilanci poslovnega izida podjetja oziroma v izkazanem dobičku podjetja. Vendar mera uspešnosti poslovanja ne more biti samo poslovni uspeh, temveč ga je nujno treba izmeriti v skladu z načelom racionalnosti z vlaganji, ki so bila potrebna za dosego tega uspeha (Pučko, 1998, str. 145). Uspešnost poslovanja celotnega podjetja zato spremljamo s kazalniki poslovno izidnega toka, kazalniki uspešnosti in kazalniki obračanja sredstev. Da bi lahko maksimizirali vrednost končnega rezultata pa moramo ugotoviti, kateri posamezni elementi prispevajo največ oziroma kateri elementi negativno prispevajo k končnemu rezultatu. Podjetje je poslovno uspešno, kadar dosega cilje, ki si jih je zastavilo. To so ponavadi zadovoljiv dobiček, rast podjetja in povečanje tržnega deleža ter večanje svojega premoženja. Če hočemo ugotoviti, ali je podjetje poslovno uspešno, moramo primerjati cilj gospodarjenja in sredstva za dosego tega cilja. Kadar podjetje dosega dane rezultate z minimalno možno porabo sredstev ali z danimi sredstvi dosega maksimalne možne rezultate, je poslovno uspešno. Iz temeljnega ekonomskega načela racionalnosti, ki ga opredelimo kot razmerje med tem, kar smo dosegli (rezultati) in sredstvi, ki smo jih uporabili za doseženo izhaja mera uspešnosti poslovanja:

Cilj gospodarjenja Uspešnost gospodarjenja = ----------------------------------------

Sredstva za doseganje cilja Tako opredeljena poslovna uspešnost je široka, saj lahko rezultat poslovanja pa tudi sredstva potrebna za njegovo doseganje izrazimo na več načinov. To je razlog, da uspešnost poslovanja merimo z več kazalniki. V nadaljevanju bom uspešnost poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj preveril z naslednjimi najpogosteje rabljenimi merami uspešnosti oziroma kazalniki (Pučko, 2001, str. 155):

- proizvodnost ali produktivnost, - gospodarnost ali ekonomičnost, - dobičkonosnost ali rentabilnost.



3.2.2 ANALIZA PROIZVODNOSTI DELA Načelo proizvodnosti dela zahteva doseganje čim večje količine poslovnih učinkov v enoti delovnega časa, zato lahko rečemo, da je proizvodnost dela naturalno merilo uspešnosti poslovanja, ki jo lahko izračunamo kot razmerje med proizvedeno količino poslovnih učinkov in zanjo vloženim delovnim časom ali ustreznim recipročnim kazalcem (Tekavčič, 1995, str. 68). Večja kot je ustvarjena količina poslovnih učinkov na delavca, višja je proizvodnost in obratno. Proizvodnost je predvsem fizični kazalnik učinkovitosti delavca in njegove delovne sile kot prvine poslovnega procesa (Kadoič, 1998, str. 200). Pri taki opredelitvi proizvodnosti dela se srečamo s problemom, ko ima podjetje raznovrstno proizvodnjo, saj količin raznovrstnih izdelkov ni smiselno seštevati. Temu se lahko izognemo tako, da proizvodnost izrazimo vrednostno in namesto proizvedenih količin uporabimo prihodke od poslovanja, delovni čas pa zamenjamo s številom opravljenih delovnih ur. Proizvodnost dela lahko izračunamo vsaj na dva načina, in sicer (Koletnik, 1995, str. 164):

Prihodki od poslovanja Proizvodnost dela I =-----------------------------------------

Povprečno število zaposlenih To razmerje nam pove, koliko je posamezen zaposleni v povprečju prispeval k skupnim prihodkom od poslovanja. Oziroma koliko prihodkov od prodaje je bilo ustvarjenih v opravljeni delovni uri:

Prihodki od poslovanja Proizvodnost dela II = -------------------------------------------

Število opravljenih delovnih ur Proizvodnost dela v trgovini določajo številni dejavniki v vseh fazah trgovskega posredovanja in na vseh ravneh organizacije trgovine. Odvisna je od števila zaposlenih, obsega prodaje, tehnične opremljenosti, prodajnih metod, ravni storitev in koncentracije prodajnih enot. Ugotavljanje proizvodnosti v trgovskih podjetjih je bolj problematično zaradi dnevnih, tedenskih, mesečnih in sezonskih nihanj prodaje in s tem povezane neenakomerne frekvence kupcev (Potočnik, 1998, str. 61). Podjetje AHA, d.o.o., Kranj je trgovsko podjetje s 6 dnevnim odpiralnim časom, kar poveča število delovnih dni (ur) v opazovanih letih od običajnega 40 urnega tedenskega delavnika. Poleg tega je prodaja koles izrazito sezonska dejavnost, zato je v sezoni (6 mesecev/leto) zaposlen dodatni prodajalec. Iz Tabele 1 je razvidna proizvodnost dela v letih 2002 in 2003 izračunana po omenjenih dveh kriterijih: glede na povprečno število zaposlenih (proizvodnost dela I) in glede na število opravljenih delovnih ur (proizvodnost dela II). Obe vrsti proizvodnosti sta se v opazovanih letih zmanjšali, in sicer za 43,7% oziroma za 46,3%. Zmanjšanje obeh vrst proizvodnosti dela je predvsem posledica povečanega



števila zaposlenih za 100% (tj. za enega zaposlenega) v opazovanih letih, kajti prihodki od poslovanja so se v tem obdobju povečali za 12,5%. Glede na ocenjeno proizvodnost dela I je v letu 2003 zaposlena oseba v povprečju ustvarila 19.008.000 SIT prodaje, kar je hkrati skoraj za slabih 15 mio SIT manj kot v predhodnem letu. Proizvodnosti dela II v letu 2003 pa nam pove, da je bilo v eni opravljeni delovni uri ustvarjenih 8.700 SIT prihodkov od prodaje, kar je za 7.500 SIT manj kot leto poprej.

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Prihodki od poslovanja (v 000 SIT) 33.777 38.016 112,52. Povprečno število zaposlenih 1 2 200,03. Število opravljenih delovnih ur 2090 4372 209,24. Proizvodnosti dela I (=1/2) (v 000 SIT/povp. št. zap.) 33.777 19.008 56,35. Proizvodnosti dela II (=1/3) (v 000 SIT/št. opr. del. ur) 16,2 8,7 53,7

Tabela 1: Proizvodnost dela v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003

(Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003 ter kadrovska evidenca zaposlenih podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003)

3.2.3 ANALIZA GOSPODARNOSTI Gospodarnost je celovitejši kazalnik učinkovitosti gospodarskega sistema kot proizvodnost, saj z njo merimo ne samo vloženo delo, ampak vse prvine poslovnega procesa. To so vloženo delo, delovna sredstva, predmeti dela in storitve. Izhodiščni količnik za analizo gospodarnosti je (Kadoič, 1998, str. 209):

Učinek Gospodarnost = -------------------------------

Porabljena sredstva Ker podjetja nimajo enake proizvodne, gospodarnost ponavadi izražamo vrednostno. Gospodarnost iz vrednostnega vidika govori o učinkovitosti pretvorbe inputov v outpute in je tesno povezana z ekonomskim načelom racionalnosti. Izraža se kot razmerje med proizvedeno (in prodano) vrednostjo količine učinkov ter stroški, ki so bili za to ustvarjeno vrednost potrebni oziroma kot (Rebernik, 1997, str. 266):

Prihodki Gospodarnost = -----------------------------

Odhodki Če je količnik vrednostno opredeljene gospodarnosti večji od 1, podjetje posluje z dobičkom, če je manjši od 1, z izgubo. Količnik enak 1 pojasnjuje prag gospodarnosti. Večji kot je količnik, višji je dobiček na enoto odhodkov porabljenih sredstev.



Gospodarnost lahko analiziramo na različnih ravneh, od stroškovnih mest, proizvodnje pa vse do ravni podjetja kot celote. Na ravni podjetja kot celote je gospodarnost poslovanja smiselno analizirati s sledečimi delnimi kazalniki gospodarnosti:

- kot razmerje med celotnimi prihodki in celotnimi odhodki v določenem obdobju (Gospodarnost I),

- kot razmerje med rednimi prihodki in rednimi odhodki v določenem obdobju (Gospodarnost II),

- kot razmerje med prihodki iz poslovanja in odhodki iz poslovanja v določenem obdobju (Gospodarnost III).

Za proučevano podjetje izračune omenjenih treh vrst kazalnikov gospodarnosti prikazujem v Tabeli 2.

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Celotni prihodki (v 000 SIT) 33.787 38.021 112,5 2. Redni prihodki (v 000 SIT) 33.782 38.021 112,5 3. Poslovni prihodki (v 000 SIT) 33.777 38.016 112,5 4. Celotni odhodki (v 000 SIT) 32.468 35.345 108,9 5. Redni odhodki (v 000 SIT) 32.088 35.152 109,6 6. Poslovni odhodki (v 000 SIT) 31.956 34.393 107,6 7. Gospodarnost I (=1/4) 1,041 1,076 103,4 8. Gospodarnost II (=2/5) 1,053 1,082 102,7 9. Gospodarnost III (=3/6) 1,057 1,105 104,6

Tabela 2: Gospodarnost poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003

(Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003) Izračunani kazalniki v zgornji tabeli kažejo, da je podjetje AHA, d.o.o., Kranj tako v letu 2002 kot tudi v letu 2003 poslovalo gospodarno, saj vsi kazalniki presegajo vrednost 1. Nadalje, vsi trije izračunani kazalniki gospodarnosti so se v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 povečali. Kazalnik Gospodarnost I se je tako povečal za 3,4% kar pomeni, da je podjetje dosegalo 107,6 SIT celotnih prihodkov na 100 SIT celotnih odhodkov. Kazalnik Gospodarnost II, ki se je v opazovanem letu povečala za 2,7% glede na predhodno leto pove, da se je v letu 2003 100 SIT rednih odhodkov pokrilo s 108,2 SIT rednih prihodkov. V letu 2003 so poslovni prihodki pokrili 110,5 SIT odhodkov od poslovanja, medtem ko so le-ti v letu 2002 pokrili 105,7 SIT odhodkov iz poslovanja. Možna je tudi primerjava proizvodnosti dela in gospodarnosti, ki pove, da pri izračunu gospodarnosti v imenovalcu poleg porabljenega dela upoštevamo tudi ostale produkcijske tvorce. Gospodarnost se ob proizvodnosti poveča takrat, kadar je vrednost zmanjšanega dela večja od povečanja stroškov delovnih sredstev in predmetov dela. Lahko pa se zgodi, da se proizvodnost z znižanjem stroškov dela poveča, gospodarnost pa se kljub temu zmanjša zaradi večjega povečanja stroškov



delovnih sredstev (in delovnih predmetov). Ne glede na izid, je gospodarnost bolj merodajen podatek (Pučko, Rozman, 1995, str. 276). 3.2.4 ANALIZA DONOSNOSTI Donosnost je celovit in najboljši kazalec uspešnosti in učinkovitosti gospodarske enote. Vsebuje rezultate proizvodnosti in gospodarnosti, ki v veliki meri vplivata na donosnost. Donosnost je najkakovostnejša mera poslovanja. Cilj podjetja je dobiček, ki je rezultat človeškega dela in uporabljenih sredstev (kapitala). Z donosnostjo ugotavljamo učinkovitost izkoriščanja kapitala (Kadoič, 1998, str. 214). Poznamo dve vrsti kazalnikov donosnosti, in sicer kazalnik donosnosti kapitala in kazalnik donosnosti sredstev. Kazalnik donosnosti kapitala (ROE - Return on Equity) je zanimiv predvsem za lastnike kapitala saj kaže, koliko denarnih enot čistega dobička se ustvari z denarno enoto kapitala in tako pove, kako uspešno poslovodstvo upravlja z njihovim premoženjem. Poslovanje združbe bo v obračunskem obdobju donosnejše, če združba ustvari večji čisti dobiček ob danem povprečnem kapitalu (Turk, 1993, str. 280). Z vidika podjetja in managementa ima velik pomen kazalnik donosnosti sredstev (ROA - Return on Assets). Ta je opredeljen kot razmerje med doseženim rezultatom poslovanja in vloženimi sredstvi (donosnost sredstev I) (Koletnik, 1995, str. 170). Koeficient donosnosti sredstev se lahko izračunava tudi na podlagi dobička in obresti, ki jih podjetje vračunava med stroške zaradi dobljenih posojil (donosnost sredstev II). Praviloma bi taka stopnja donosnosti morala biti višja od bančne obrestne mere, saj naj bi dobiček poleg obresti za kapital vključeval tudi plačilo za podjetnost, novatorstvo in tveganje (Melavc, 1998, str. 267). Osrednja kazalca poslovne uspešnosti podjetja, izračunamo kot (Pučko, 2001, str. 153, 283):

Čisti dobiček Donosnost kapitala (ROE) = --------------------------------------------

Povprečna vrednost kapitala

Čisti dobiček Donosnost sredstev I (ROA I) = ------------------------------------------

Povprečna vrednost sredstev Čisti dobiček + Obresti za dolgove

Donosnost sredstev II (ROA II) = ------------------------------------------------ Povprečna vrednost sredstev



Pri investicijskih odločitvah pogosto spremljamo še kazalnik donosnost investicij (ROI–Return on Investment), ki v števcu poleg čistega dobička upošteva tudi amortizacijo in to primerja s povprečno vrednostjo sredstev. Zadeva je smiselna pri dolgoročnem gledanju na poslovanje, saj je vloga amortizacije na dolgi rok enaka dobičku (Pučko, Rozman, 1995, str. 285). Poleg zgoraj opisanih kazalnikov donosnosti lahko kot povsem samostojen kazalnik spremljamo tudi kazalnik donosnost prodaje (ROS–Return on Sales). Ta kazalnik, ki se ga izračuna kot delež čistega dobička v prihodkih je pomemben pokazatelj za presojanje uspešnosti poslovanja. Problemskih položajev ni mogoče dobro oceniti, če ne poiščemo vzrokov za nastanek odklonov. Vrsto vzrokov najdemo že z ugotavljanjem in ocenjevanjem delnih kazalcev donosnosti. Ta povezava nam daje bolj ali manj celovite sisteme povezanih kazalcev. Dobro poznan Du Pontov sistem povezanih kazalcev povezuje donosnost sredstev s količnikom obračanja poslovnih sredstev in gospodarnostjo (Pučko, 2001, str. 156):

Čisti dobiček Prihodki Čisti dobiček ------------------------------------- = -------------------------------------- * -------------------- Povprečna poslovna sredstva Povprečna poslovna sredstva Prihodki Čisti dobiček Prihodki − Odhodki Odhodki 1 ------------------- = ---------------------------- = 1 − -------------- = 1 − ------------------ Prihodki Prihodki Prihodki Gospodarnost

Prihodki 1 Donosnost poslovnih sredstev = --------------------------*(1− ------------------) Povprečna poslovna sredstva Gospodarnost Z zgornjo enačbo smo dobili eksplicitno povezavo med donosnostjo poslovnih sredstev, obračanjem poslovnih sredstev in gospodarnostjo. Gospodarnost povečuje donosnost poslovnih sredstev, če se večja količina proizvodov oziroma storitev proizvede z enakimi stroški ali če se enaka količina proizvodov oziroma storitev proizvede z nižjimi stroški. Odnos med prihodki in povprečnimi poslovnimi sredstvi imenujemo obračanje sredstev. Le-ta nam pove, da bo donosnost večja, če bomo ustvarili večji dobiček z istimi sredstvi ali pa enak dobiček z manj sredstvi. To pa je možno, če se sredstva hitreje obračajo (Pučko, Rozman, 1995 str. 284). Iz Tabele 3 je razvidno, da je obravnavano podjetje v proučevanem obdobju poslovalo donosno. Za lastnike najbolj zanimiv kazalec (donosnost kapitala) je leta 2003 znašal 23,3%, kar pomeni, da je 100 SIT vloženega kapitala lastnikom podjetja prineslo 23,3 SIT. To je hkrati za 78,3% več kot leto poprej, ko je ta kazalnik znašal 13,1%. Razloge za tako povečanje najdemo tako v povečanju čistega dobička za



102,9% kot tudi v 13,8% rasti kapitala. Izračun kazalnika donosnost sredstev I je pokazal, da je ta kazalnik v obeh letih opazno manjši kot kazalnik donosnosti kapitala ob tem, da je sprememba v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 pri kazalniku donosnost sredstev I za 32,2 odstotne točke višja kot sprememba kazalnika donosnost kapitala. Če poleg poslovnega izida, ki pripada lastniku kapitala upoštevamo še stroške tujih virov (obresti) ugotovimo, da je donosnost sredstev v letu 2003 za 145,6% višja kot v predhodnem letu (donosnost sredstev II), kar je za 35,1 odstotne točke več kot jo izkazuje kazalnik donosnosti sredstev, ki upošteva le čisti dobiček (donosnost sredstev I). Vpliv povečanja stroška obresti v letu 2003 se kaže v večji rasti donosnosti sredstev II v primerjavi z izračunom donosnosti sredstev I. Vrednost kazalnika donosnost investicij je v letu 2002 dosegla 2,7% in se nato v letu 2003 povečala kar za 115,7%. To povečanje lahko pripišemo predvsem povečanju amortizacije, ki se jo poleg čistega dobička upošteva v števcu. Amortizacija se je v opazovanem obdobju povečala za 344,3%, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 102,9%. Povečanje čistega dobička in povečanje prihodkov je v letu 2003 pozitivno vplivalo tudi na povečanje donosnosti prodaje, saj se je ta kazalec povečal za 80,3% v primerjavi z letom 2002.

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Čisti dobiček (v 000 SIT) 1.319 2.676 202,92. Čisti dobiček + obresti za dolgove (v 000 SIT) 1.451 3.435 236,73. Amortizacija (v 000 SIT) 27 122 444,34. Povprečna vrednost kapitala ( v 000 SIT) 10.094 11.484 113,85. Povprečna vrednost sredstev (v 000 SIT) 49.199 47.423 96,46. Celotni prihodki (v 000 SIT) 33.787 38.021 112,57. Donosnost kapitala –ROE (=1/4) (v %) 13,1 23,3 178,38. Donosnost sredstev I – ROA I (=1/5) (v %) 2,7 5,6 210,59. Donosnost sredstev II – ROA II (=2/5) (v %) 2,9 7,2 245,610. Donosnost investicij – ROI (=(1+3)/5) (v %) 2,7 5,9 215,711. Donosnost prodaje – ROS (=1/6) (v %) 3,9 7,0 180,3

Tabela 3: Donosnost poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003 (Vir: Bilanca stanja in izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003)

3.3 ANALIZA POSLOVNO IZIDNEGA TOKA Temeljni smisel obstoja in poslovanja podjetja je ustvarjanje poslovnega uspeha. V zvezi s tem ni posebne dileme. Dilema pa nastopi brž, ko želimo konkretizirati ta poslovni uspeh. Ali nam poslovni uspeh izraža ustvarjen dobiček? Ali je to kosmati ali čisti dobiček? Ali gre za dobiček ustvarjen v kratkem roku ali za dolgoročno ustvarjen dobiček? Že ta vprašanja nakazujejo, da obstaja določena razlika med ekonomskim uspehom poslovanja in tistim, ki ga tradicionalno ugotavlja računovodstvo v podjetju. Analiza poslovanja se trudi ugotavljati ekonomski uspeh poslovanja (Pučko, 2001, str. 146).



3.3.1. ANALIZA PRIHODKOV S prihodki razumemo prodajno vrednost proizvodov ali storitev, ki jih ustvari podjetje s svojim poslovanjem v obdobju enega leta in ki vplivajo na uspeh podjetja tako, da povečujejo dobiček. Prihodki, poleg tega da so opredeljeni s prodajno vrednostjo prodanih količin, lahko zajemajo tudi nekatere izredne postavke, ki prav tako povečujejo poslovni izid (Hočevar, 2001, str. 107). Prihodki so povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanja dolgov. To pomeni, da je prihodek v poslovnem procesu posledica prodaje zalog in opravljenih storitev in s tem povečanja terjatev in priliva denarja. Dolgovi, ki so ob nastanku vplivali na povečanje zalog ali povečanje stroškov, ob svojem zmanjšanju zaradi opustitve njihove poravnave prav tako povečujejo prihodke (Zadravec, 2003, str. 106). Prihodki so zelo pogosto povezani s prejemki in vendar to nista kategoriji, ki bi jih lahko enačili. Tako včasih govorimo o prejemkih, ki niso prihodki in o prihodkih, ki niso prejemki. Prihodki namreč povečujejo dobiček, medtem ko prejemki povečujejo denarno stanje podjetja (Rejc, Lahovnik, 1998, str. 83). Prihodke razčlenimo na prihodke od poslovanja, prihodke od financiranja in izredne prihodke. Prihodki od poslovanja so vrednosti prodajnih proizvodov, storitev, trgovskega blaga, materiala in prejetih nadomestil v zvezi s prodajo, ki vplivajo na poslovni izid. Pri nas se poslovni prihodki ugotavljajo na osnovi tako imenovane zaračunane prodaje. Prihodki od financiranja so prihodki povezani z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami poslovnega sistema. Slednje lahko razčlenimo na prihodke od prejetih udeležb v poslovnem izidu tega poslovnega sistema, v katerega so vložena sredstva, in prihode od prejetih obresti za dana posojila in kredite. Izredni prihodki se običajno nanašajo na nekaj, kar povečuje poslovni izid posameznega leta zaradi popravkov nečesa, kar se je pojavilo že v prejšnjem letu ali kar je v danem letu neobičajno. Prihodki iz poslovanja in prihodki iz financiranja so prihodki iz rednega delovanja podjetja. Skupaj z izrednimi prihodki pa dobimo prihodke, za katere uporabljamo izraz celotni ali skupni prihodki (Hočevar, 2001, str. 110-112). Namen presojanja prihodkov je spoznati njihovo ugodnost, ki jo ugotavljamo z vidika obsega, strukture in dinamike prihodkov. Na podlagi njihove analize torej ugotovimo, kakšen obseg in sestavo prihodkov je v določenem letu imelo podjetje in kako so posamezne spremembe vplivale na uspešnost poslovanja.



2002 2003 ELEMENT v (000)

SIT v % v (000) SIT v %

I 03/02

1. Prihodki od poslovanja 33.777 99,97 38.016 99,99 112,5 Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala na domačem trgu

33.777 99,97 38.016 99,99 112,5

2. Finančni prihodki 5 0,02 5 0,01 94,7 Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev

5 0,02 5 0,01 94,7

Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev

5 0,02 5 0,01 94,7

3. Izredni prihodki 4 0,01 0 0,00 0,0 Drugi izredni prihodki 4 0,01 0 0,00 0,0Celotni prihodki (=1+2+3) 33.787 100,00 38.021 100,00 112,5

Tabela 4: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) prihodkov v podjetju AHA, d.o.o.,

Kranj v letih 2002 in 2003 (Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in 2003)

Iz Tabele 4 je razvidno, da so se skupni prihodki v letu 2003 povečali za 12,5%. K temu povečanju so prispevali poslovni prihodki, natančneje čisti prihodki od prodaje blaga in materiala na domačem trgu. Poslovni prihodki (oz. čisti prihodki od prodaje) so v strukturi prihodkov v letu 2003 predstavljali 99,99% vseh prihodkov. Za razliko od poslovnih prihodkov so se finančni prihodki v letu 2003 glede na leto 2002 zmanjšali za dobrih 5%. Vendar to zmanjšanje ni vplivalo na rast celotnih prihodkov, saj so finančni prihodki v strukturi celotnih prihodkov v letu 2003 predstavljali le 0,01 % vseh prihodkov. Izrednih prihodkov v letu 2003 ni bilo. 3.3.2 ANALIZA ODHODKOV Odhodki so tisti stroški, ki po odbitku od prihodkov soustvarjajo poslovni izid v določenem obračunskem obdobju. Večino odhodkov sicer lahko pojasnimo s stroški, ki se nanašajo na prodane količine, s katerimi so pridobljeni prihodki, zajemajo pa tudi nekatere druge postavke zunaj stroškov in nabavnih vrednosti, ki prav tako zmanjšujejo poslovni izid. Poenostavljeno bi jih lahko obravnavali kot žrtvovane vrednosti za doseganje prihodkov kot pridobljenih vrednosti (Turk, Melavc, 1994, str. 61). Tudi v okviru odhodkov v vsakodnevnem življenju le-te velikokrat enačimo s pojmoma stroški in izdatki. Stroški so denarno ovrednoteni potroški prvin poslovnega procesa in se nanašajo na proizvedene količine, medtem ko se odhodki nanašajo na prodane količine (Rejc, Lahovnik, 1998, str. 83). Prav tako z odhodki ne moremo istovetiti kategorijo izdatkov, saj izdatki pomenijo odlive denarnih sredstev iz podjetja, torej pomenijo le zmanjšanje denarja, ki ga ima poslovni sistem, takšno zmanjšanje pa nima vpliva na poslovni izid (Hočevar, 2001, str. 97). Tako kot prihodke lahko tudi odhodke razčlenimo na poslovne, finančne in izredne.



Odhodki od poslovanja so poslovni stroški, ki so povezani s prodajo proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala. Vključujejo stroške materiala, blaga in storitev, kamor sodi nabavna vrednost prodanega blaga, stroški dela, amortizacije, odpisi obratnih sredstev in drugi odhodki poslovanja. Odhodke od financiranja sestavljajo stroški obresti, dani kasaskonti, stroški odpisov dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb, negativne tečajne razlike in druge postavke, med katerimi je najpomembnejše pokritje revalorizacijskega primanjkljaja (Zadravec, 2003, str. 119). Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke in postavke iz preteklih obračunskih obdobij, ki zmanjšujejo celotni poslovni izid. Med izrednimi odhodki je tudi znesek izgube iz prejšnjih let, ki ga namerava podjetje poravnati v obračunskem obdobju (Slovenski računovodski standardi, 1993, str. 88).

2002 2003 ELEMENT v (000)

SIT v % v (000) SIT v %

I 03/02

1. Odhodki od poslovanja (=a+b) 31.956 98,4 34.393 97,3 107,6 a. Stroški blaga, materiala in storitev (=i+ii+iii) 31.928 98,3 34.271 97,0 107,3

i. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 26.935 83,0 28.989 82,0 107,6

ii. Stroški porabljenega materiala 381 1,2 138 0,4 36,2 Stroški materiala 381 1,2 138 0,4 36,2 iii. Stroški storitev 4.612 14,2 5.144 14,6 111,5 Najemnine 2.005 6,2 1.959 5,5 97,7 Drugi stroški storitev 2.606 8,0 3.185 9,0 122,2 b. Odpisi vrednosti 27 0,1 122 0,3 444,3 Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih in opredmetenih osnovnih sredstev 27 0,1 122 0,3 444,3

2. Finančni odhodki 132 0,4 759 2,1 575,0 Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 132 0,4 759 2,1 575,0

Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 132 0,4 759 2,1 575,0

3. Izredni odhodki 380 1,2 193 0,5 50,8 Drugi izredni odhodki 380 1,2 193 0,5 50,8Celotni odhodki (=1+2+3) 32.468 100,0 35.345 100,0 108,9

Tabela 5: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) odhodkov v podjetju AHA, d.o.o.,

Kranj v letih 2002 in 2003 (Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in 2003)

Skupni odhodki (Tabela 5) so se v letu 2003 glede na preteklo leto povečali za 8,9 %, kar je manj kot so se povečali celotni prihodki (Tabela 4). Do tega je prišlo predvsem zaradi povečanja odhodkov od poslovanja za 7,6 %, ki so v strukturi celotnih odhodkov leta 2003 predstavljali kar 97,3 % celotnih odhodkov. Razlog za povečanje



poslovnih odhodkov je povečanje stroškov blaga, materiala in storitev (za 7,3 %), ki predstavljajo 97 % celotnih odhodkov. Nadalje, podrobnejša analiza pokaže, da je večino stroškov blaga, materiala in storitev v letu 2002 in 2003 predstavljalo nabavno vrednost prodanega blaga in materiala (83% oz. 82% celotnih odhodkov). Povzamemo lahko, da je povečanje nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala povzročilo povečanje poslovnih odhodkov, predvsem ti pa so vplivali na povečanje celotnih odhodkov. Prav tako so se v letu 2003 glede na predhodno leto povečali finančni odhodki, in sicer za 475 %. Tudi njihov delež se je v strukturi celotnih odhodkov povečal, a je kljub temu še vedno znašal le 2,1 % vseh odhodkov. Izredni odhodki so leta 2003 predstavljali le 0,5 % vseh odhodkov in so se v proučevanih letih zmanjšali za polovico. 3.3.4 ANALIZA POSLOVNEGA IZIDA Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje prihodke in odhodke podjetja v določenem obdobju ter ustvarjeni poslovni izid. Iz takega prikaza vidimo, da je poslovni izid tisti, ki vrednostno izenačuje prihodke in odhodke obdobja. Če so prihodki večji od odhodkov, dobimo dobiček, če je razmerje obratno, pa dobimo izgubo (Hočevar, 2001, str. 242-245). V izkazu poslovnega izida je poslovni izid razčlenjen po stopnjah. Tako obstajajo temeljne in druge vrste poslovnega izida. Temelje vrste so dobiček, čisti dobiček in izguba. Drugi najpomembnejši vrsti poslovnega izida pa sta prispevek za kritje in razlika v ceni. Te so pomembne predvsem za notranje uporabnike, medtem ko so temeljne vrste poslovnega izida pomembne za zunanje uporabnike (Slovenski računovodski standardi, 1993, str. 98). Glede na izvor dobiček razvrstimo na dobiček iz poslovanja, dobiček iz financiranja in izredni dobiček. Seštevek prvih dveh pomeni dobiček iz rednega poslovanja podjetja. Dobiček ne pripada v celoti podjetju, ki ga je ustvarilo, ampak se iz njega državi plača davek na dobiček. Šele čisti dobiček je pozitiven poslovni izid, ki pripada zgolj podjetju in se razporeja na podlagi dela in na podlagi kapitala. Namenjen je vlagateljem kapitala, za oblikovanje rezerv, za povečanje kapitala, zaposlenim kot njihov delež, preostanek je nerazporejeni del dobička. V Tabeli 6 prikazujem stanje poslovnega izida proučevanega podjetja na koncu proučevanih let. V splošnem so se v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 povečali tako prihodki kot odhodki (Tabela 6), vendar je podjetje klub temu zabeležilo višji čisti dobiček kot ga je doseglo v letu 2002. Čisti dobiček se je tako povečal za dobrih 100%. Tako poslovni prihodki kot poslovni odhodki so se glede na leto 2002 povečali. Povečal se je tudi poslovni izid od poslovanja, in sicer skoraj za še enkrat na račun večjega povečanja poslovnih prihodkov kot je bilo povečanje poslovnih odhodkov. Po drugi strani, pa je bil poslovni izid od financiranja leta 2003 šestkrat slabši kot je bil le-ta v primerjalnem letu. Izguba od financiranja je posledica tako, sicer majhnega, znižanja



prihodkov od financiranja (za 5,3%) kot tudi velikega povišanja odhodkov od financiranja (za 475%). Kljub temu se je poslovni izid iz rednega delovanja v letu 2003 povečal za 69,3% v primerjavi s poslovnim izidom iz tega naslova v predhodnem letu. Iz tabele je razvidno, da je na poslovni izid iz rednega delovanja vplival predvsem poslovni izid iz poslovanja. Tudi poslovni izid iz izrednih dogodkov je bil v obeh opazovanih letih negativen, vendar pa se je ta izguba v letu 2003 skoraj prepolovila. V letu 2003 so se tako za polovico zmanjšali izredni odhodki, medtem ko izrednih prihodkov v letu 2003 sploh ni bilo. Glede na opisano lahko povzamemo, da tako celotne prihodke kot tudi celotne odhodke določajo predvsem poslovni prihodki oziroma odhodki.

2002 2003 ELEMENT v (000)

SIT v (000)

SIT I 03/02

1. Poslovni prihodki 33.777 38.016 112,5 2. Poslovni odhodki 31.956 34.393 107,6 3. Poslovni izid od poslovanja (=1+2) 1.822 3.623 198,9 4. Prihodki od financiranja 5 5 94,7 5. Odhodki od financiranja 132 759 575,0 6. Poslovni izid od financiranja (=4+5) -127 -754 595,0 7. Poslovni izid iz rednega delovanja (=3+6) 1.695 2.869 169,3 8. Izredni prihodki 4 0 0,0 9. Izredni odhodki 380 193 50,8 10. Poslovni izid iz izrednih dogodkov (=7+8) -376 -193 51,3 11. Celotni prihodki (=1+4+8) 33.787 38.021 112,5 12. Celotni odhodki (=2+5+9) 32.468 35.345 108,9 13. Celotni dobiček oz. izguba (=11-12) 1.319 2.676 202,9 14. Davek iz dobička 329 669 203,1 Čisti dobiček (=13-14) 990 2.007 202,7

Tabela 6: Poslovni izid (v 000 SIT) podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003

(Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in 2003) 3.4 ANALIZA SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 3.4.1 OPREDELITEV ANALIZE BILANCE STANJA Ko govorimo o bilanci stanja, mislimo na uravnoteženo, mirujoče poročilo o sredstvih in obveznosti do virov sredstev določenega poslovnega sistema, s čimer je uresničeno temeljno načelo gospodarjenja, da lahko poslovni sistem razpolaga le s tolikšnimi sredstvi, kolikor znašajo obveznosti zanje (Turk, Melavc, 1994, str. 430). Bilanca stanja nam prikazuje pomembnejše postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov na določen dan, običajno na dan zaključka poslovnega leta. To je statičen in kumulativen računovodski izkaz, ki na levi oziroma aktivni strani



prikazuje sredstva, ki so bila vložena v podjetje, na desni oziroma pasivni strani pa obveznosti do virov sredstev. Iz tega je razvidno, kaj ima organizacija v gospodarskem lastništvu in kdo je lastnik teh sredstev. Pri razporejanju sredstev v bilanci stanja si pomagamo z načelom naraščajoče likvidnosti. Postavke sredstev so v bilanci stanja razvrščene glede na njihovo unovčljivost (tj. pričakovano uporabo v poslovnem procesu), postavke obveznosti do virov sredstev pa glede na obdobje njihove dospelosti. Izkaz stanja mora kolikor je mogoče zagotavljati informacije o ohranjanju realne vrednosti kapitala, da bi s tem olajšal odločitve obstoječih in možnih vlagateljev v podjetje in drugih interesentov. Na splošno velja, da podjetje s svojim poslovanjem ohranja kapital, če ima ob koncu obračunskega obdobja toliko kapitala, kot ga je imelo ob začetku istega obračunskega obdobja. Vsak znesek nad ravnijo, potrebno za ohranjanje kapitala, ki ga je imelo podjetje v začetku obračunskega obdobja, je tisti del dobička, ki presega povečanje splošne ravni cen. Preostali del povečanja obravnavamo kot preračun ohranjanja kapitala (Slovenski računovodski standardi, 1993, str. 125).

31.12.2002 31.12.2003 ELEMENT v (000)

SIT v % v (000) SIT v %

I 03/02

1. Stalna sredstva 136 0,4 243 1,2 178,72. Gibljiva sredstva 37.401 99,6 19.529 98,8 52,23. Aktivne časovne razmejitve 0 0,0 0 0,0 A. Sredstva skupaj (=1+2+3) 37.537 100,0 19.772 100,0 52,74. Kapital 7.091 18,9 8.786 44,4 123,95. Rezervacije 3.138 8,4 3.000 15,2 95,66. Finančne poslovne obveznosti 27.308 72,8 7.986 40,4 29,27. Pasivne časovne razmejitve 0 0,0 0 0,0 B. Obveznosti do virov sredstev (=4+5+6+7) 37.537 100,0 19.772 100,0 52,7

Tabela 7: Izkaz stanja(v 000 SIT) za podjetje AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. za

leti 2002 in 2003 (Vir: Izkaz stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12.2002 in 31.12.2003)

V letu 2003 je podjetju AHA, d.o.o., Kranj razmerje med stalnimi in gibljivimi sredstvi na strani aktive ostalo dokaj nespremenjeno glede na leto 2002. In sicer gibljiva sredstva predstavljajo več kot 98% vseh sredstev. Po drugi strani, pa je prišlo do opaznih sprememb razmerij med postavkami obveznosti do virov sredstev na strani pasive. Kapital in finančne poslovne obveznosti so v letu 2003 predstavljale približno enak delež obveznosti do virov sredstev (cca. 40%). To je posledica povečanja kapitala za 23,9% v letu 2003 glede na leto 2002 in zmanjšanja finančnih poslovnih obveznosti za 70,8% v opazovanem obdobju.



3.4.2 ANALIZA SREDSTEV Analiza obsega in strukture sredstev Podjetje za opravljanje svoje dejavnosti oziroma uresničevanje gospodarskih ciljev nujno potrebuje premoženje. Premoženje predstavljajo sredstva, s katerimi podjetje razpolaga v določenem trenutku. Ta imajo obliko denarja, stvari in pravic. Sredstva morajo podjetju zagotavljati trenutne in prihodnje koristi, razpolaganje z njimi mora biti svobodno, ob njihovi pridobitvi pa jim je razmeroma lahko določiti vrednost. Brez sredstev torej ne bi bilo poslovnega sistema, saj ne bi bilo niti lastnine nad sredstvi niti dolgov za sredstva. (Igličar, Hočevar, 1997, str. 81-82). Bistvo sredstev, ki jih ima poslovni sistem je, da stalno spreminjajo svojo pojavno obliko, torej se preoblikujejo. Ena se spreminjajo počasneje, druga hitreje, zato jih na podlagi ročnosti razvrščamo med stalna ali dolgoročna sredstva in gibljiva ali kratkoročna sredstva. Med stalna sredstva uvrščamo osnovna sredstva, dolgoročne finančne naložbe in popravke kapitala. Med gibljiva sredstva pa sodijo obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe. Nekatera sredstva se lahko zadržujejo v kaki pojavni obliki dalj časa ali pa celo stalno, vendar pa je njihovo bistvo v preoblikovanju (Turk, Melavc, 1994, str. 98). Struktura in višina sredstev je odvisna od velikosti organizacije, stroke, širine asortimenta, hitrosti obračanja zalog in drugih dejavnikov. V strukturi sredstev proizvodnih podjetij praviloma prevladujejo stalna sredstva, medtem ko v trgovinskih podjetjih praviloma prevladujejo gibljiva sredstva. To so v glavnem zaloge trgovskega blaga, ki se večkrat letno obrnejo. Trgovsko podjetje pridobiva sredstva na različne načine. Na začetku začne poslovanje z vložki lastnikov s t.i. lastnimi sredstvi, potem širi poslovanje z najemanjem posojil ali dokapitalizacijo. Najemanje posojil služi predvsem za premostitev sezonskih nihanj, ki se v veliki meri pojavljajo v trgovini (Potočnik, 1998, str. 56-57). Poslovna sredstva, ki jih podjetje AHA, d.o.o., Kranj izkazuje v bilanci stanja so poslovna sredstva v ožjem pomenu besede. Celotna sredstva, s katerimi je podjetje poslovalo v opazovanih letih niso vsa lastna, saj so bili poslovni prostori za opravljanje dejavnosti vzeti v najem. Uporaba teh sredstev se odraža samo na poslovnih stroških storitev. Obseg in strukturo sredstev podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12.2002 in 31.12.2003 prikazujem v Tabeli 8. Celotna sredstva podjetja AHA, d.o.o., Kranj so v letu 2003 znašala 19.772.000 SIT, v letu 2002 pa 37.537.000 SIT kar pomeni, da so se v letu 2003 glede na leto 2002 zmanjšala za 47,3% (Tabela 8). Vzrok temu lahko pripišemo predvsem zmanjšanju gibljivih sredstev, ki so v letu 2002 predstavljala 99,6%, v letu 2003 pa 98,8% vseh sredstev. 78,7% povečanje stalnih sredstev v proučevanem obdobju, ki so predstavljala 0,4% vseh sredstev v letu 2002 oziroma 1,2% v letu 2003, tako ni odtehtalo zmanjšanja gibljivih sredstev za 47,8% v tem obdobju. Iz tabele je razvidno tudi, da podjetje v opazovanih letih ni imelo aktivnih časovnih razmejitev.



2002 2003 ELEMENT v 000

SIT v % v 000 SIT v %

I 03/02

1. Stalna sredstva 136 0,4 243 1,2 178,72. Gibljiva sredstva 37.401 99,6 19.529 98,8 52,23. Aktivne časovne razmejitve 0 0,0 0 0,0 0,0Sredstva skupaj (=1+2+3) 37.537 100,0 19.772 100,0 52,7

Tabela 8: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) sredstev podjetja AHA, d.o.o., Kranj

v letih 2002 in 2003 (Vir: Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. za leti 2002 in 2003)

Koeficient obračanja sredstev Proučevanje sredstev, zlasti še obračanje ali vezava sredstev, nam pomaga ugotavljati vpliv angažiranja sredstev na uspešnost poslovanja. Koeficient obračanja sredstev nam pove, kolikokrat v letu so se sredstva podjetja obrnila. Koeficient obračanja celotnih sredstev izračunavamo kot razmerje med prihodki in povprečno vrednostjo sredstev (Rozman, 1995, str. 77).

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Prihodki (v 000 SIT) 33.787 38.021 112,5 2. Povprečna vrednost sredstev (v 000 SIT) 49.199 47.423 96,4 Koeficient obračanja sredstev (=1/2) 0,69 0,80 116,7

Tabela 9: Hitrost obračanja sredstev podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in

2003 (Vir: Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003 ter izkaz

poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in 2003) Koeficient obračanja celotnih sredstev je v letu 2003 znašal 0,80 in se tako glede na predhodno leto, ko je znašal 0,69 povečal za 16,7%. Analiza stalnih sredstev Stalna sredstva so bistvenega pomena za uspešno delovanje podjetja in ostajajo nespremenjena daljše časovno obdobje. Svojo vrednost prenašajo na proizvode ali storitve preko amortizacije (Zadravec, 2003, str. 21). Stalna sredstva vključujejo osnovna sredstva in dolgoročne finančne naložbe. Z osnovnimi sredstvi razumemo stvari in pravice, ki zaradi sodelovanja v poslovnem procesu postopno prenašajo svojo vrednost na poslovne učinke v obdobju, ki je daljše od enega leta. V izkazu stanja so prikazana kot sedanja in ne nabavna vrednost. Sedanja vrednost je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti.



Osnovna sredstva nadalje ločimo na neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva. Neopredmetena osnovna sredstva so naložbe v pridobitev materialnih pravic in vsebujejo dolgoročno razmejene stroške, organizacijske stroške, naložbe v koncesije, patente, blagovne znamke, dobro ime. Opredmetena osnovna sredstva so stvari, ki jih podjetje poseduje, vzdržuje, ki jih pridobi z namenom, da jih bo uporabljalo, jih ima v lasti ali v finančnem najemu in niso namenjena prodaji. Opredmetena osnovna sredstva obsegajo zemljišča, zgradbe, opremo, dolgotrajne nasade, osnovno čredo. Osnovna sredstva so lahko v uporabi ali v pripravi. Osnovna sredstva v uporabi so stvari, ki se uporabljajo ali bi se lahko uporabljale. Osnovna sredstva v pripravi pa so stvari, ki se bodo uporabljale v prihodnosti. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe podjetja v druga podjetja, ki so vezana za več kot eno leto. Namenjena so pridobivanju dohodkov od financiranja. Dolgoročne finančne naložbe zajemajo: naložbe v kapital drugih podjetij, dana posojila, dane pologe in varščine, naložbe v odkupljene lastne delnice (Igličar, Hočevar, 1997, str. 83-94). Objekt, v katerem je obravnavano podjetje poslovalo v letih 2002 in 2003 je bil v najemu. Podjetje je lastnik opreme, ki je predvsem servisna in lastnik osnovnih sredstev, ki imajo funkcijo trgovskega blaga. Iz Tabele 10 je razvidno, da je imelo podjetje v opazovanem obdobju le opredmetena osnovna sredstva, ki so se v letu 2003 v primerjavi s predhodnim letom povečala za 78,7%. To hkrati pomeni, da so se tudi stalna sredstva podjetja v tem obdobju povečala za enak odstotek.

31.12.2002 31.12.2003 ELEMENT v (000)

SIT v % v (000)

SIT v % I 03/02

1. Neopredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 - 2. Opredmetena osnovna sredstva 136 100,0 243 100,0 178,7 3. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 0 0 - Stalna sredstva (1+2+3) 136 100,0 243 100,0 178,7

Tabela 10: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) stalnih sredstev v podjetju AHA,

d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003 (Vir: Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003)



Analiza gibljivih sredstev Za gibljiva sredstva je značilno, da so tista poslovna sredstva, ki kratkoročno spreminjajo svojo obliko. V vsakem ciklu poslovnega procesa se pretvorijo iz ene v različne druge oblike, ob zaključku procesa pa se ponovno spreminjajo v svojo začetno obliko. Hitrost obračanja je pomemben dejavnik uspešnosti poslovanja. (Turk, Melavc, 2001, str 96). Podjetja stremijo k optimalnemu obsegu gibljivih sredstev v poslovanju. Premajhna gibljiva sredstva povzročajo zastoje v poslovanju, prevelika pa podaljšujejo vezavo sredstev, večajo stroške poslovanja in tako negativno vplivajo na likvidnost podjetja. Gibljiva sredstva sestavljajo obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe. Obratna sredstva nastopajo v obliki stvari, pravic in denarja. V stvarni obliki se pojavljajo predvsem v obliki zalog, in sicer kot zaloge nedokončane proizvodnje, zaloge materiala, končnih proizvodov in zaloge trgovskega blaga. Obratna sredstva v obliki zalog izkazujejo proizvodna in trgovska podjetja, medtem ko storitvena podjetja običajno nimajo obratnih sredstev v tej obliki. Med pravice uvrščamo terjatve do kupcev in aktivne časovne razmejitve. Terjatve so lahko dolgoročne (zapadejo v plačilo v roku daljšem od enega leta) ali kratkoročne (zapadejo v plačilo v roku, krajšem od enega leta). Aktivne časovne razmejitve so kratkoročno odloženi stroški in odhodki ter nezaračunani prihodki. Kot aktivne časovne razmejitve se v podjetju vodijo stroški, ki ne nastajajo enakomerno, temveč le ob določenih trenutkih, razmejimo pa jih na več let. Če je več plačanih kot vračunanih stroškov, se ti zneski pokažejo kot aktivne časovne razmejitve. Denar se pojavlja kot denar v blagajni, na žiro računu, med prejetimi čeki in menicami (Škerbic, Rebernik, 1990, str. 97). V blagajni se nahaja manjši del denarnih sredstev, večina ga je na žiro računu, kateri služi za poravnavo obveznosti podjetja. Višina gibljivih sredstev je odvisna od različnih dejavnikov: predmeta poslovanja, dolžine tehnološkega procesa, stroškov poslovanja, pogojev nabave, pogojev prodaje, sezonskih nihanj, cikličnih nihanj ter širitve poslovanja in razvoja podjetja (Rebernik, 1997, str. 180). Obseg in strukturo gibljivih sredstev predstavljam v Tabeli 11. Podatki so vzeti iz bilance stanja na dan 31.12.2002 in 31.12.2003 in kažejo trenutno sliko gibljivih sredstev. Gibljiva sredstva se namreč hitro spreminjajo, zato bi bila njihova struktura v kakšnem drugem obdobju lahko popolnoma drugačna. Iz Tabele 11 je razvidno, da je podjetje v letu 2003 v primerjavi s predhodnim letom realno zmanjšalo obseg gibljivih sredstev za 47,8%. Največji delež gibljivih sredstev v letu 2003 so predstavljale zaloge (92,2%), ki so se v primerjavi z letom 2002



zmanjšale za 2,4% klub temu, da so zaloge v letu 2002 predstavljale le slabo polovico vseh gibljivih sredstev. Kratkoročne poslovne terjatve, ki so v letu 2002 predstavljale drugo polovico gibljivih sredstev, so v letu 2003 predstavljale samo še 2,8% le-teh. To pomeni, da so se v opazovanem obdobju tako znižale za 97,0%. Kratkoročne finančne naložbe so se zmanjšale za 4,4%, denarna sredstva pa so se povečala za 25,8%.

31.12.2002 31.12.2003 ELEMENT v (000)

SIT v % v (000) SIT v %

I 03/02

1. Zaloge 18.442 49,3 18.001 92,2 97,62. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0,0 0 0,0 -3. Kratkoročne poslovne terjatve 18.047 48,3 548 2,8 3,04. Kratkoročne finančne naložbe 554 1,5 530 2,7 95,65. Dobroimetja pri bankah, čeki, gotovina 358 1,0 450 2,3 125,86. Aktivne časovne razmejitve 0 0,0 0 0,0 -Gibljiva sredstva (=1+2+3+4+5+6) 37.401 100,0 19.529 100,0 52,2

Tabela 11: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) gibljivih sredstev v podjetju AHA,

d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003 (Vir: Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003)

Koeficient obračanja gibljivih sredstev Hitrost obračanja obratnih sredstev ugotavljamo in spremljamo na dva načina, in sicer s koeficientom obračanja obratnih sredstev in trajanjem enega obrata. Hitrost obračanja računamo za obratna sredstva in ne za gibljiva sredstva, kajti del gibljivih sredstev so tudi kratkoročne finančne naložbe, za katere je značilno, da se v poslovnem procesu ne preoblikujejo oziroma se ne obračajo. Obratna sredstva izračunamo tako, da od gibljivih sredstev odštejemo kratkoročne finančne naložbe. Za obratna sredstva je značilno, da hitro spreminjajo svojo pojavno obliko in se iz denarja v zaloge, iz zalog v terjatve, potem pa zopet v denar spreminjajo v kratkem času. Čim krajši je ta čas, bolj je podjetje uspešno. Hitrost vpliva na poslovni uspeh, saj v vsakem krogu podjetje iztrži neko dodano vrednost.

Poslovni prihodki Koeficient obračanja obratnih sredstev = --------------------------------------------------

Povprečno stanje obratnih sredstev

365 dni Trajanje enega obrata = -------------------------------------------------------

Koeficient obračanja obratnih sredstev



Koeficient obračanja obratnih sredstev nam pove, kolikokrat so se obratna sredstva obrnila v določeni obliki v enem letu. Trajanje enega obrata pa nam pove, koliko dni so obratna sredstva vezana v isti pojavni obliki. Višji je koeficient obračanja in krajši je čas vezave, manjši so stroški pri istem obsegu prodaje, saj so zanjo potrebna manjša obratna sredstva (Pučko, 1998, str. 79). Najpogosteje računamo koeficiente obračanja za posamezne dele gibljivih sredstev kot so zaloge in terjatve do kupcev. Kazalnik obračanja zalog nam pove, kolikokrat je bil obrat zalog (materiala, izdelkov, polizdelkov, itd.) glede na prodajo v letu dni. Večji kot je koeficient, hitrejše in uspešnejše je poslovanje, saj neposredno vpliva na nizko vezavo sredstev. S formulo za izračun povprečne vezave zalog dobimo podatek, ki nam pove, koliko časa (dni) so bile zaloge neizkoriščene – vezane oziroma nelikvidne. Kazalnik, ki nam kaže plačilno nedisciplino kupcev, je kazalnik obračanja terjatev do kupca, s katerim lahko merimo odstopanja od dogovorjenih plačilnih pogojev. Podobno lahko izračunamo tudi povprečno dobo vezave terjatev (Ban, Tekavčič, 2001, str. 68-69).

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Poslovni prihodki (v 000 SIT) 33.777 38.016 112,52. Povprečna obratna sredstva (v 000 SIT) 48.260 46.347 96,03. Prihodki od prodaje (v 000 SIT) 33.777 38.016 112,54. Povprečna vrednost zalog trgovskega blaga (v 000 SIT) 26.833 27.443 102,35. Povprečno stanje terjatev do kupcev (v 000 SIT) 486 1.246 256,46. Koeficient obračanja obratnih sredstev (=1/2) 0,7 0,8 117,27. Trajanje enega obrata obratnih sredstev (=365 dni/6) (v dnevih) 521 456 87,5

8. Koeficient obračanja zalog trgovskega blaga (=3/4) 1,3 1,4 110,89. Trajanje enega obrata zalog (=365 dni/8) (v dnevih) 281 261 92,810. Koeficient obračanja terjatev do kupcev (=3/5) 69,5 30,5 43,911. Trajanje enega obrata terjatev do kupcev (=365 dni/10) (v dnevih) 5 12 227,8

Tabela 12: Koeficienti obračanja obratnih sredstev, zalog trgovskega blaga in

terjatev do kupcev ter trajanje posameznih vrst obratov (v dnevih) za podjetje AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003

(Vir: Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003 ter izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in 2003)

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da pri vrednostih koeficientov v opazovanem obdobju do bistvenih sprememb prihaja pri koeficientu obračanja terjatev do kupcev. Koeficient obračanja obratnih sredstev in koeficient obračanja zalog sta se iz leta 2002 v leto 2003 manj opazno spremenila. In sicer, je njuno povečanje pozitivno vplivalo na poslovanje podjetja za razliko od povečanja koeficienta obračanja terjatev do kupcev. Obratna sredstva so se v letu 2003 obrnila 0,74-krat oziroma v 456 dneh v primerjavi z letom 2002, ko so bila obratna sredstva vezana 521 dni. Na



povečanje koeficienta obračanja obratnih sredstev so vplivali večji poslovni prihodki in zmanjšanje obratnih sredstev v letu 2003. Zaloge trgovskega blaga so se v letu 2003 obrnile 1,4-krat, kar pomeni, da se je blago v skladišču zadrževalo povprečno 261 dni, v letu 2002 pa je obrat trajal 281 dni, kar pomeni 10,8% izboljšanje v letu 2003 glede na trajanje obrata zalog v predhodnem letu. Koeficient obračanja terjatev do kupcev kaže izrazito negativen trend, saj so se dnevi izterjave plačil v letu 2003 povečali za 8 dni, kar v primerjavi s preteklim letom pomeni poslabšanje za 127,8%. 3.4.3 ANALIZA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Analiza obsega obveznosti do virov sredstev Obveznosti do virov sredstev so razmerja poslovnega sistema do drugih pravnih in fizičnih oseb kakor tudi do lastnikov poslovnega sistema. S poslovanjem namreč nastajajo razmerja poslovnega sistema do vlagateljev kapitala, do tistih, ki so dali posojilo, do dobaviteljev materiala in storitev, do zaposlenih za neizplačane plače in do tistih, ki so udeleženi pri delitvi dobička. To pomeni, da če nam sredstva v aktivi bilance stanja dajejo odgovor na vprašanje »kaj«, nam viri sredstev v pasivi bilance stanja dajejo odgovor na vprašanje »od kod« (Turk, Melavc, 1994, str. 100). Obveznosti do virov sredstev, ki so torej pomembne z vidika financiranja podjetja ločimo na kapital, dolgoročne rezervacije, dolgoročne dolgove, kratkoročne dolgove in pasivne časovne razmejitve. Iz obsega in strukture ugotavljamo, iz kakšnih virov si podjetje pridobiva premoženje. Na osnovi razmerja med kapitalom in dolgovi lahko sklepamo o samostojnosti poslovnega sistema in višini stroška obresti, ki vpliva na zmanjšanje dobička. Strukturo obveznosti do virov sredstev podrobneje analiziram v poglavju 4.5.1, ker se vsebinsko navezuje na finančno analizo.

31.12.2002 31.12.2003 ELEMENT v (000)

SIT v % v (000) SIT v %

I 03/02

1. Kapital 7.091 18,9 8.786 44,4 123,9 2. Rezervacije 3.138 8,4 3.000 15,2 95,6 3. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 0 0,0 0 0,0 - 4. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 27.308 72,7 7.986 40,4 29,2

5. Pasivne časovne razmejitve 0 0,0 0 0,0 - Obveznosti do virov sredstev (=1+2+3+4+5) 37.537 100,0 19.772 100,0 52,7

Tabela 13: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) obveznosti do virov sredstev

podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003 (Vir: Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003)



V letu 2003 so se obveznosti do virov sredstev glede na leto 2002 zmanjšale za 47,3%. Med obveznostmi do virov sredstev sta v letu 2003 v strukturi prevladovala kapital ter kratkoročne finančne in poslovne obveznosti, v letu 2002 pa so prevladale le slednje (72,7%). Kapital se je torej v letu 2003 povečal za 23,9% glede na predhodno leto, kratkoročne obveznosti pa so se zmanjšale za 70,8%. Obseg slednjih se je v obveznostih do virov sredstev tako zmanjšal iz 72,7% v letu 2002 na 40,4% v letu 2003. Kratkoročne obveznosti so hitro vračljivi viri in jih ne smatramo za ugodne vire financiranja stalnih sredstev, zato je njihovo zmanjšanje v strukturi virov sredstev v letu 2003 ugodno vplivalo na poslovanje podjetja. Analiza obsega in strukture kapitala Kapital je sestavljen iz vplačanih sredstev, ki jih je lastnik ob ustanovitvi investiral v podjetje, povečuje pa se z dobički, ki jih ustvari podjetje s svojim poslovanjem, seveda, če dobički ostajajo v podjetju. Nasprotno izgube iz poslovanja zmanjšujejo kapital. Kapital se lahko poveča tudi v primeru, ko lastniki dodatno vlagajo denar v podjetje in zmanjša v primeru, kadar lastniki del svojega premoženja umaknejo iz podjetja. Kapital je torej obveznost do lastnikov, ki pred prenehanjem podjetja ne zapade v plačilo. Kapital delimo na:

- Osnovni kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu podjetja in so ga temu ustrezno vpisali in vplačali lastniki le-tega.

- Rezerve, ki so namensko zadržan del čistega dobička, ki služi poravnavanju možnih izgub v prihodnjih letih ter povečanju osnovnega kapitala. Rezerve se oblikujejo, dokler ne dosežejo 10% vrednosti osnovnega kapitala oziroma vrednosti določene s statutom družbe.

- Preneseni čisti dobiček ali izguba. To je tisti čisti dobiček ali izguba družbe, ki ga je ustvarila v preteklih poslovnih letih v izkazu poslovnega izida in je viden v kapitalu v obliki povišanja ali znižanja kapitala, ter ni bil razporejen niti v rezerve ali porabljen kako drugače.

- Splošni prevrednoteni popravek kapitala omogoča izražanje vrednosti osnovnega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička in prenesenega čistega dobička ali izgube iz prejšnjih let v spremenjeni kupni moči tolarja, merjeni na podlagi spremembe vrednosti evra.

- Posebni prevrednoteni popravek kapitala - Nerazdeljen čisti dobiček ali izguba poslovnega leta je dobiček ali izguba,

nastala v tekočem poslovnem letu, od katerega še ni bil obračunan davek od dobička in tudi ne ugotovljen čisti dobiček (Zadravec, 2003, str. 86-88).

Sodeč po povečanju indeksa kapitala v letu 2003 glede na predhodno leto lahko sklepamo (Tabela 14), da podjetje ohranja vrednost kapitala. Na stanje izkaza celotnega kapitala na zadnji dan obravnavanega obdobja sta pozitivno vplivali postavki čisti dobiček poslovnega leta in prenesen čisti dobiček. In sicer se je obseg prenesenega čistega dobička v letu 2003 glede na leto 2002 povečal za 51,7%, čisti dobiček tekočega leta (2003) pa je presegel raven čistega dobička iz leta 2002 za 104,8%. Osnovni kapital in prevrednoteni popravki kapitala so se v letu 2003



zmanjšali za 4,4%. Iz Tabele 14 je razvidno tudi, da podjetje AHA, d.o.o., Kranj v opazovanem obdobju ni imelo nikakršnih rezerv.

31.12.2002 31.12.2003 ELEMENT v (000)

SIT v % v (000) SIT v %

I 03/02

1. Osnovni kapital 2.197 31,0 2.100 23,9 95,6 2. Kapitalske rezerve 0 0,0 0 0,0 - 3. Rezerve iz dobička 0 0,0 0 0,0 - 4. Preneseni čisti dobiček 1.669 23,5 2.533 28,8 151,7 5. Čisti dobiček poslovnega leta 980 13,8 2.007 22,8 204,8 6. Prevrednoteni popravki kapitala 2.245 31,7 2.146 24,4 95,6 Kapital (=1+2+3+4+5+6) 7.091 100,0 8.786 100,0 123,9

Tabela 14: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) kapitala v podjetju AHA, d.o.o.,

Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003 (Vir: Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003)

Dolgoročne rezervacije Dolgoročne rezervacije so dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki se oblikujejo za obveznosti, ki bodo nastale v obdobju daljšem od enega leta. Oblikujejo se na podlagi dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov, dolgoročno vnaprej vračunanih odhodkov, dolgoročno odloženih prihodkov in slabega imena. Oblikujejo se lahko več let. Tako kot amortizacija, povečujejo stroške iz poslovanja in zmanjšujejo poslovni izid v letu, v katerem se oblikujejo. Podjetje AHA, d.o.o., Kranj je imelo na dan 31.12.2003 med obveznostmi do virov sredstev dolgoročne rezervacije, ki jih je oblikovalo v preteklih letih v višini 3.000.000 SIT (Tabela 13). Iz stanja konec predhodnega obdobja je razvidno, da je v letu 2002 koristilo ta vir za pokrivanje stroškov, ki so bili zato nižji za 4,4% oziroma za 138.000 SIT kot bi bili sicer. Dolgovi Dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, za katere je takoj ob nastanku znana zapadlost oziroma rok vračila. Po ročnosti jih delimo na kratkoročne in dolgoročne. Dolgoročne dolgove je treba vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju, v obdobju daljšem od leta dni. Kratkoročni dolgovi pa zapadejo v plačilo v roku, krajšem od enega leta, ker jih mora podjetje poravnavati sproti, najkasneje pa v enem letu. Kratkoročni dolgovi so običajno obveznosti s slabšimi pogoji najemanja. Skozi obresti kot stroške financiranja dolgovi vplivajo tudi na poslovni izid (Zadravec, 2003, str. 93).



Obravnavano podjetje je v letu 2003 v strukturi obveznosti do virov sredstev izkazovalo 40,4% kratkoročnih dolgov, kar je za 70,8% manj kot v letu 2002. Podjetje v proučevanem obdobju ni imelo dolgoročnih dolgov (Tabela 13). Pasivne časovne razmejitve Pasivne časovne razmejitve so kratkoročno za največ dvanajst mesecev vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi prihodki, ki jih v računovodstvu izkazujejo ločeno (Zadravec, 2003, str. 98). Kot je razvidno iz Tabele 13, obravnavano podjetje v obeh analiziranih letih ni imelo pasivnih časovnih razmejitev.



4. ANALIZA POSLOVNIH FUNKCIJ 4.1 OPREDELITEV POSLOVNIH FUNKCIJ V analizi posameznih poslovnih funkcij (zaposleni, prodaja, nabava, proizvodnja, finance, itd.) ugotavljamo obseg, strukturo, trende rasti in ostale prvine, ki imajo bistven vpliv na uspešnost posamezne poslovne funkcije. Analiza zaposlenih lahko obravnava celo vrsto elementov, ki se nanašajo na zaposlene (obseg in strukturo, dinamiko, izkoristek delovnega časa, delovno dobo, izobrazbo, itd.). V nalogi bom analiziral obseg in dinamiko zaposlenih ter izkoristek delovnega časa. V praksi se večkrat uporabljajo kazalniki ekonomskih kategorij, ki izhajajo iz prodaje v razmerju na zaposlenega, vendar le-teh ne bom analiziral. Analiza poslovnih funkcij prodaje in nabave se nanaša predvsem na obseg, vrednost in rast prodaje in nabave v določenem časovnem obdobju, strukturne deleže prodajnih in nabavnih kategorij po tržnih segmentih ter na njihovo medsebojno primerjavo v posameznih obdobjih. V analizi bi lahko obravnaval prodajo / nabavo po posameznem kupcu, vzroke povečanja (zmanjšanja) prodaje, prodajo novih izdelkov, asortiman in vrsto nabavnih pozicij, cenovna gibanja, itd., vendar bi obseg analize presegal namen naloge. Pri analiziranju poslovnih funkcij prodaje in nabave lahko uporabimo celo vrsto različnih kazalnikov (Turk, Melavc, 2001, str. 503-505). Iz analize poslovnih funkcij je izpuščena obravnava proizvodne poslovne funkcije, saj v procesu poslovanja v obravnavanem podjetju le-ta ne nastopa. Analiza financiranja je ena izmed najpomembnejših v podjetju, saj se preko te poslovne funkcije s finančnimi sredstvi napajajo vsi procesi v podjetju. Analiza financiranja obravnava in preučuje zlasti naslednja vprašanja: obseg in strukturo obveznosti do virov sredstev, vlaganje finančnih sredstev v druge oblike sredstev, obseg in strukturo sredstev ter razmerja med strukturo obveznosti do virov sredstev in strukturo sredstev (Pučko, 1998, str. 127). Vse potrebne informacije pridobimo iz bilance stanja, ki najboljše prikazuje premoženjsko in finančno zgradbo oziroma stanje v podjetju (Koletnik, 1995, str. 201). Za potrebe opazovanja financiranja je bilanco stanja treba ustrezno prilagoditi. Zelo uporabni metodi za finančno analiziranje bilance stanja sta zlasti metoda vodoravne in metoda navpične analize, ki lahko dopolnjujeta ostale izkaze (izkaz finančnih tokov). Pri analiziranju financiranja lahko uporabljamo celo vrsto finančnih kazalnikov, vendar so med najpomembnejšimi zlasti kazalniki plačilne sposobnosti podjetja in kazalniki finančne stabilnosti. Kazalniki financiranja so pomembni za odločitve glede politike podjetja in so zlasti zanimivi za upnike in lastnike kapitala. Za poslovanje podjetja je zelo pomembno razmerje med deležem lastnega kapitala in dolgovi, pri čemer velik delež kapitala zelo zmanjšuje tveganje poslovanja.



4.2 ANALIZA ZAPOSLENIH Delovno organizacijo sestavljajo zaposleni in materialna sredstva. Zaposleni s svojim delom prispevajo k rezultatu in učinkovitosti podjetja. Običajno pa se njihovi cilji razlikujejo od ciljev lastnikov. Zaposleni v podjetju pomenijo določen delovni potencial, ki ima pomemben vpliv na uspešnost poslovanja podjetja. Zato zaposlene spremljamo z različnimi evidencami in jih ocenjujemo s tistih vidikov, ki pomembneje določajo uspešnost poslovanja. Ti vidiki so predvsem obseg zaposlenih in njihove različne strukture, dinamika kadra, izkoriščanje delovnega časa v podjetju, različne proizvodne lastnosti zaposlenih in tehnična opremljenost dela (Pučko, 2001, str. 63). 4.2.1 ANALIZA ZAPOSLENIH PO ŠTEVILU Čeprav se prvi trenutek lahko zdi, da je ugotavljanje obsega zaposlenih v podjetju zelo enostavno, se hitro izkaže, da ni tako. Hitro lahko navedemo vsaj štiri možnosti za spreminjanje obsega zaposlenih: število zaposlenih po kadrovski evidenci (npr. ob koncu obračunskega obdobja), povprečno število zaposlenih v obračunskem obdobju, število zaposlenih, ki so prišli na delo na določen značilen dan v letu ter izračun povprečja opravljenih ur, ki tudi najbolje prikaže dejanski delovni potencial, s katerim je podjetje razpolagalo v obračunskem obdobju (Pučko, 2001, str. 66). Podatek o številu zaposlenih kaže stanje v določenem trenutku. Za določeno obdobje pa število zaposlenih izračunamo kot povprečno stanje zaposlenih. Podatke dobimo iz kadrovske evidence, ki zajema vse zaposlene, ki so v delovnem razmerju v proučevanem obdobju.

ŠTEVILO ZAPOSLENIH 2002 2003 I 03/02 1. Začetno stanje 1. januar začetno stanje 1. marec

12

2 3

150,0 150,0

2. Končno stanje 31. december končno stanje 1. oktober

11

2 2

150,0 150,0

Povprečno stanje na osnovi mesečnih stanj 1,6 2,6 163,3

Tabela 15: Število zaposlenih v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003 (Vir: Kadrovska evidenca zaposlenih podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003)

V zgornji tabeli je razvidno stanje zaposlenih na začetku (1.1.) in koncu (31.12.) koledarskega leta v opazovanih letih. Povprečno število zaposlenih se je v opazovanem obdobju glede na predhodno obdobje povečalo za 63,3%. Na povečanje povprečnega števila zaposlenih je v največji meri vplivala nova dejavnost podjetja v letu 2003 – uvoz in veleprodaja koles in kolesarske opreme Sunn.



Za podjetje v kolesarski dejavnosti je bolj smiselno prikazati začetno (1.3.) in končno stanje (1.10.) števila zaposlenih v glavni prodajni sezoni (Tabela 15), kar hkrati nazorneje pojasnjuje gibanje povprečnega mesečnega števila zaposlenih. 4.2.2 ANALIZA DINAMIKE ZAPOSLENIH Dinamiko zaposlenih spremljamo s stanji zaposlenih na začetku in koncu obdobja ter z odhodi in prihodi zaposlenih v tem obdobju (Lipovec, 1983, str. 181). To kadrovsko evidenco imenujemo tudi bilanca gibanja zaposlenih. Večanje in upadanje števila zaposlenih v določenem obdobju izrazimo s pomočjo koeficienta fluktuacije, ki je opredeljen kot

Število zaposlenih, ki so odšli Koeficient fluktuacije zaposlenih = --------------------------------------------

Povprečno število zaposlenih Stopnja fluktuacije zaposlenih je pomembna z vidika podjetja kot celote. V ocenjevanju fluktuacije zaposlenih moramo ugotavljati vzroke zanjo. Dokler so vzroki zanjo le tisti, ki povzročajo normalno fluktuacijo, v podjetju ni treba ukrepati. Normalno fluktuacijo povzročajo upokojitve zaposlenih, nesreče vseh vrst, poklicne bolezni, ki povzročajo invalidsko upokojevanje, pa tudi zahteve po drugačnem delu in končno vse tiste opustitve dela, k izvirajo iz vzrokov, ki niso vezani na podjetje. Čeprav takšna normalna fluktuacija povzroča podjetju stroške, so le-ti neizbežni, zato podjetje ne ukrepa. Če pa začne naraščati število notranjih vzrokov (npr. slabi delovni odnosi v podjetju, prenizke plače, slabe možnosti za napredovanje in izobraževanje, itd.), pa je treba čim prej ukrepati, saj takšni notranji vzroki za fluktuacijo zaposlenih podjetju povzročajo nepotrebne dodatne stroške (dela) in negativno vplivajo na poslovni uspeh (Pučko, 2001, str. 70). V Tabeli 16 lahko vidimo dinamiko zaposlenih v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v proučevanem obdobju.

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Število novo zaposlenih 1 2 200,0 2. Število zaposlenih, ki so odšli 1 1 100,0 3. Neto število zamenjav (=1-2) 0 1 - 4. Povprečno število zaposlenih 1 2 200,0 Koeficient fluktuacije odhodov (=2/4) (v %) 100,0 50,0 50,0

Tabela 16: Koeficient fluktuacije odhodov zaposlenih v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v

letih 2002 in 2003 (Vir: Kadrovska evidenca podjetja AHA, d.o.o, Kranj v letih 2002 in 2003)

Delež novo zaposlenih se je leta 2003 glede na prejšnje leto povečal za 100%, kar pomeni, da se je v podjetju zaposlil en nov delavec. Število zaposlenih, ki so odšli je v obeh letih konstantno, kar nam kaže podatek o deležu odhodov, ki znaša 100%. Te odhode smatramo kot normalna fluktuacija, ki je povezana z naravo dela. V glavni sezoni (1.3. – 1.10.) je podjetje v obeh letih začasno zaposlilo dodatnega serviserja koles.



Koeficient fluktuacije odhodov je v letu 2002 znašal 100%, v letu 2003 pa 50% To pomeni, da se je ta koeficient v proučevanem obdobju zmanjšal za 50%, na kar je vplivalo povečanje povprečnega števila zaposlenih. 4.2.3 ANALIZA IZKORIŠČANJA DELOVNEGA ČASA Zaposleni so delovni potencial podjetja, ki ga lahko izkoristimo boljše ali slabše. Kako dobro ga izkoriščamo, je odvisno od izkoriščenja delovnega časa, ki je na voljo zaposlenim. Povezanost uspešnosti poslovanja in izkoriščenosti delovnega časa zaposlenih, ki ponavadi ni polno izkoriščen, nas privede do analize slednjega. Stopnjo izkoriščenosti delovnega časa ocenjujemo s pomočjo bilance koledarskega sklada delovnih ur, iz katere črpamo potrebne podatke. Nato izračunamo stopnjo izkoriščenosti delovnega časa, opredeljeno kot (Pučko, 2001, str. 71):

Št. opravljenih plačanih del. ur Stopnja izkoriščanja delovnega časa = ----------------------------------------------- * 100

Možni koledarski sklad del. ur Omenjeni kazalec ni najbolj realen, saj zaradi razlike med opravljenimi plačanimi delovnimi urami in urami, ko so delavci resnično delali, nekoliko precenjuje izkoriščenost delovnega časa. Po drugi strani, pa so v omenjenem podjetju zaposleni skozi celo koledarsko leto plačani za 40 urni delovni teden, čeprav med sezono opravijo večje število ur na teden, izven sezone pa manj. Zaradi slednjega razloga je izračunavanje tega kazalca še posebej smiselno.

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Povprečno število zaposlenih 1 2 200,02. Število delovnih dni v letu (5 delovnih dni + sobote)

302(251 + 51)

305 (253 + 52) 99,0

3. Število opravljenih plačanih delovnih ur 2090 4372 209,24. Možni koledarski sklad delovnih ur (=1*2*8 ur + 1*2*3 ure) 2161 4360 198,0

5. Stopnja izkoriščenosti delovnega časa (=3/4) (v %) 96,7 100,3 103,7

Tabela 17: Izkoriščenost delovnega časa v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002

in 2003 (Vir: Kadrovska evidenca podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003)

V omenjenem podjetju velja 6 dnevni delavnik, tj. pet delovnih dni in sobote. Stopnja izkoriščenosti delovnega časa je izredno velika, kar kažejo podatki v Tabeli 17. In sicer, je stopnja izkoriščenosti delovnega časa v letu 2002 znašala 96,7%, v letu 2003 pa je dosegla celo 100,3%. To pomeni, da se je stopnja izkoriščenosti delovnega časa v tem obdobju zvišala za 3,7%. Kljub povečanju možnega koledarskega sklada delovnih ur za 98% v letu 2003 je razlog za 3,7% zvišanje



stopnje izkoriščenosti delovnega časa predvsem v povečanju števila opravljenih plačanih delovnih ur za 109,2% v letu 2003 glede na predhodno leto. 4.3 ANALIZA NABAVE Nabava v ožjem pomenu je nakup blaga po dogovorjeni ceni na določenem trgu. V širšem pomenu pa obsega nabava poleg samega nakupa predvsem še naslednje dejavnosti: raziskovanje nabavnega trga, planiranje nabave, oblikovanje nabavne politike, sklepanje nabavnih dogovorov, količinski in kakovostni prevzem materiala, skladiščenje, analiziranje in evidentiranje nabavnih poslov. Vrednost porabljenega materiala dosega med 50% in 70% vseh stroškov poslovanja, zato je poslovni rezultat podjetja v veliki meri odvisen prav od uspešnosti nabave (Potočnik, 2000, str. 13). V nabavni funkciji se denarna sredstva spreminjajo v predmete dela, ki potem preko ponujanja in prodajanja storitev preidejo nazaj v denarna sredstva. Tako se ta krog neprestano ponavlja. Bistvo nabave je torej v priskrbi poslovnih prvin. V najširšem smislu štejemo v nabavo nakup delovnih predmetov, delovnih sredstev, delovne sile pa tudi tujih storitev. Nabavni procesi v podjetju AHA, d.o.o., Kranj potekajo v obeh sektorjih (Slika 1). 3.3.1 ANALIZA OBSEGA IN STRUKTURE NABAVE Obseg nabave moramo spremljati in ocenjevati po vrednosti. Podatke za to črpamo iz knjigovodske evidence. Za spremljanje in ocenjevanje strukture nabave prihajajo v poštev številne strukture. Na primeru podjetja AHA, d.o.o., Kranj sem analiziral obseg in strukturo nabave po nabavnih trgih (Tabela 18), in sicer sem nabavni trg razdelil na domači in tuji.

ELEMENTI 2002 2003 I 03/02 1. Domači trg (v %) 100 90 90 2. Tuji trg (v %) 0 10 - 3. Skupaj (1+2) (v %) 100 100 100

Tabela 18: Strukturni delež (v %) nabave trgovskega blaga in rezervnih delov

podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003 (Vir: Interni podatki podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in 2003)

Iz strukture nabave je razvidno, da je podjetje v letu 2002 vsa kolesa, dodatno kolesarsko opremo in rezervne dele kupilo na domačem trgu. V letu 2003 se je ta delež zmanjšal za 10% celotne vrednosti nabave na račun povečanega uvoza, ki ga v predhodnem letu sploh ni bilo. Kot sem že omenil na začetku dela, je podjetje AHA,



d.o.o., Kranj v letu 2003 postalo generalni uvoznik in zastopnik koles Sunn in kolesarske opreme. Omenili smo, da v nabavno funkcijo v širšem pomenu spada tudi raziskovanje nabavnega trga, oblikovanje politike nabave, planiranja nabave, sklepanje nabavnih pogodb, količinsko in kakovostno prevzemanje dobavljenega blaga, skladiščenje, evidentiranje in analiziranje nabave (Pučko, 1996, str. 43). V sektorju maloprodaje je direktor odgovoren za sklepanje nabavnih pogodb, kvalitetno organizacijo nabave, prevzem in skladiščenje koles in dodatne kolesarske opreme ter plačilo tega uvoza. V sektorju maloprodaje (oddelek nabave) je direktor podjetja ravno tako odgovoren za sklepanje nabavnih pogodb, kvalitetno organizacijo nabave, prevzem in skladiščenje koles, dodatne kolesarske opreme in rezervnih delov ter za plačilo omenjenega trgovskega blaga. 4.4 ANALIZA PRODAJE Prodajna funkcija je ena izmed temeljnih funkcij organizacij, ki zagotavlja pretvarjanje izdelkov ali storitev v denar, s čimer zagotavlja nepretrganost celotnega poslovnega procesa. Prodajna služba mora zato dobro poznati trg in tesno sodelovati z nabavno službo in skladiščem, da bi lahko racionalno organizirala svoje dejavnosti, h katerim spada: raziskava prodajnega trga, oblikovanje prodajne politike oziroma trženja, izvajanje prodajnih postopkov, evidentiranje, analiziranje in kontroliranje prodajnega poslovanja (Potočnik, 1996, str. 90). Prodaja je faza v poslovnem procesu, ki mora na temelju proučevanja prodajnega trga usmerjati proizvodnjo, hkrati pa pridobivati kupce za proizvode oziroma storitve podjetja ob primerni prodajni ceni, ob ustreznem pospeševanju prodaje ter ob uporabi ustreznih prodajnih poti in metod. S prodajo prehajajo proizvodi v last kupcev. Njihova vrednost pa se v podjetju pretvori sprva največkrat v terjatev do kupca, kasneje pa s plačilom v denarno sredstvo (Pučko, 2001, str. 112). Vsebina prodajne funkcije je varovanje in razpečavanje proizvodov oziroma razpečavanje opravljenih storitev. Proizvodi in storitve se razporejajo med tiste, ki se zanje zanimajo. Opravljanje te dejavnosti imenujemo prodajanje. V tržnem gospodarstvu pride poslovni sistem ravno s prodajanjem do potrebnega denarja za nove nakupe poslovnih prvin (Turk, Melavc, 1994, str. 12). Tudi pri tej poslovni funkciji nas zanima njen vpliv na uspešnost poslovanja. Vodja podjetja je odgovoren za zagotavljanje uspešnosti poslovanja s pravilno kalkulacijo cen in strategijo prodaje (veleprodaje in maloprodaje), ki omogoča širjenje dejavnosti na komercialnem področju. Direktor podjetja opravlja tudi dejavnosti v okviru oddelka za marketing v sektorju veleprodaje, v kateri je glavna aktivnost pridobivanje novih strank (slovenskih trgovcev s kolesarsko opremo). V prodaji maloprodajnega sektorja pa opravlja trženjske aktivnosti kot so priprava prospektov in drugih pripomočkov za prodajo, tržne analize, oglaševanje v medijih, promocija



novih modelov koles, udeležba na sejmih in prireditvah, sponzoriranje prireditev z reklamnim oglaševanjem in tehnično svetovanje. Prodajalec koles in dodatne kolesarske opreme pa je odgovoren za korektno in strokovno informiranje kupcev o proizvodih, zbiranje in registriranje njihovih mnenj ali pritožb ter posredovanje le-teh vodji podjetja. 4.5 ANALIZA FINANCIRANJA Finančna analiza je osredotočena predvsem na finančno trdnost in plačilno sposobnost podjetja. Omogoča nam, da podatke iz računovodskih izkazov podjetja z različnimi analitičnimi sredstvi in metodami pretvorimo v koristne informacije, ki jih vodstvo podjetja potrebuje pri svojih odločitvah. Funkcija financiranja je prisotna v vseh fazah poslovnega procesa, saj brez angažiranja sredstev ni mogoče izvajati zastavljenih nalog. Vsako podjetje mora težiti k čimbolj racionalni uporabi razpoložljivih finančnih sredstev. Med temeljne naloge finančne funkcije sodijo (Potočnik, 1996, str. 193):

- pridobivanje denarnih sredstev za potrebe tekočega poslovanja in naložbe, - vlaganje denarnih sredstev v posamezne poslovne procese, - usklajevanje priliva in odliva denarnih sredstev, - urejanje denarnih tokov in nadzor nad uporabo denarnih sredstev ter - vračanje denarnih sredstev njihovim virom.

Na podlagi računovodskih podatkov poslovodstvo ugotavlja finančni položaj podjetja in načrtuje bodoče akcije, ki bodo povečale vrednost podjetja in zagotavljale njegovo finančno uspešnost. Pri finančni funkciji je še posebej izpostavljena odgovornost zagotavljanja plačilne sposobnosti (Rozman in drugi, 1993, str. 104). V podjetju AHA, d.o.o., Kranj je večina temeljnih nalog finančne funkcije v pristojnosti direktorja. Pridobivanje denarnih sredstev potrebnih za potrebe tekočega poslovanja pa je delno odgovornost tudi prodajalca in serviserja. Informacijsko osnovo za analizo financiranja nam dajeta predvsem bilanca stanja in izkaz denarnih tokov. Bilanca stanja je presek vrednosti postavk aktive in pasive podjetja v določenem trenutku, zato moramo pri tolmačenju bilance stanja in kazalcev, izračunanih na nujni osnovi, upoštevati dejstvo, da se nenehno spreminja. V grobem lahko razdelimo kazalce, izračunane na osnovi bilance stanja v dve skupini:

- kazalce plačilne sposobnosti, ki kažejo kratkoročno finančno stabilnost podjetja - kazalce, ki kažejo dolgoročno finančno stabilnost podjetja.

Kratkoročna finančna stabilnost oziroma plačilna sposobnost se kaže v sposobnosti podjetja, da ob dospelosti tekoče poravna svoje obveznosti. Dolgoročna finančna stabilnost se odraža v strukturi naložb in virov financiranja podjetja, ki obeta, da bo



podjetje lahko tudi na dolgi rok plačilno sposobno. Podjetje je lahko kratkoročno plačilno sposobno, dolgoročno pa ni. Lahko je tudi obratno. Podjetje ima lahko občasno težave s poravnavo svojih obveznosti, medtem ko je dolgoročno plačilno sposobno. Glavna naloga podjetja je zagotavljanje dolgoročne plačilne sposobnosti. V tem primeru tudi s kratkoročno plačilno sposobnostjo nima večjih težav (Igličar, Hočevar, 1997, str. 231). 4.5.1 STRUKTURA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Pri ocenjevanju strukture obveznosti do virov sredstev se naslanjamo na izračunavanje dveh samostojnih kazalcev, ki omogočata takoj oblikovati sodbo o obstoju problemskega položaja, in sicer stopnja kapitalizacije in stopnja zadolženosti.

Trajni viri Kapital Stopnja kapitalizacije = ----------------- = ---------------------------------------

Vsi viri Obveznosti do virov sredstev Delež oziroma odstotek kapitala v celotnih virih sredstev podjetja kaže kolikšen del sredstev je financiran s trajnim virom. Stopnjo kapitalizacije imenujemo tudi stopnjo finančne varnosti, saj velik delež kapitala v financiranju torej zmanjšuje tveganje pri poslovanju, po drugi strani pa zvišuje osnovo za stopnjo donosnosti kapitala.

Tuji viri Dolgovi Stopnja zadolženosti = ------------------ = -----------------------------------------

Vsi viri Obveznosti do virov sredstev Delež dolgov v financiranju pa kaže, kolikšen del sredstev podjetja je financiran s tujimi viri oziroma dolgovi. Delež dolgov tudi pove, kakšna je finančna odvisnost podjetja od zunanjih virov financiranja. Znotraj tujih virov financiranja nas nadalje zanima tudi razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi tujimi viri financiranja (Koletnik, 1995, str. 222).

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Kapital (v 000 SIT) 7.091 8.786 123,92. Dolgovi (v 000 SIT) 27.308 7.986 29,23. Obveznosti do virov sredstev (v 000 SIT) 37.537 19.772 52,74. Stopnja kapitalizacije (=1/3) (v %) 18,9 44,4 235,25. Stopnja zadolženosti (=2/3) (v %) 72,7 40,4 55,56. Kvocient med lastnimi in tujimi viri (=1/2) 0,3 1,1 424,7

Tabela 19: Kazalnika finančne varnosti in zadolženosti podjetja AHA, d.o.o., Kranj v

letih 2002 in 2003 (Vir: Izkaz stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003)

V podjetju AHA, d.o.o., Kranj je bila stopnja kapitalizacije v letu 2002 18,9%, v letu 2003 pa 44,4%. To pomeni, da se je delež sredstev financiran s trajnimi viri povečal



za 135,2%, in sicer tako zaradi povečanja kapitala kot tudi zmanjšanja obveznosti do virov sredstev. Ocena finančne varnosti podjetja z vidika jamstvene naloge kapitala je bolj optimistična, vendar še vedno prenizka, saj je v obeh opazovanih letih stopnja finančne varnosti močno pod 50%. Stopnja zadolženosti tega podjetja se je v tem obdobju zmanjšala za 44,5%, kar gre predvsem pripisati zmanjšanju tujih virov za 70,8%. Delež sredstev financiran s tujimi viri se je zmanjšal iz 72,7% v letu 2002 na 40,4% v letu 2003. To pomeni, da je podjetje tako v letu 2002 glede na leto 2003 zmanjšalo tveganost svoje finančne politike. Kvocient med lastnimi in tujimi viri se je v tem obdobju povečal, in sicer za 324,7%. V letu 2003 je bil ta kvocient večji od 1,1, kar pomeni, da je imelo podjetje AHA, d.o.o., Kranj v tem letu z lastnimi viri pokrite tuje vire. 4.5.2 ANALIZA PLAČILNE SPOSOBNOSTI Plačilna sposobnost podjetja je najbolj osnovni pogoj uspešnosti poslovanja podjetja. Pomembno je, da ima podjetje primerno sestavo gibljivih sredstev, saj s primerno dinamiko spreminjanja le-teh v denarno obliko, pravočasno poravnava svoje obveznosti (Rebernik, 1997, str. 190). Glede na to, da lahko obveznosti poravnamo z denarjem ali z drugimi plačilnimi sredstvi, je podjetje plačilno sposobno takrat, ko ima vsaj toliko denarnih sredstev, kot znašajo zapadle obveznosti. Podjetje lahko plačilno sposobnost izboljša s primerno sestavo gibljivih sredstev ter s primerno dinamiko pretvarjanja teh sredstev iz ene oblike v drugo. Pri kazalnikih plačilne sposobnosti primerjamo posamezne postavke sredstev s posameznimi postavkami obveznostmi do virov sredstev (Žnidaršič-Kranjec, 1995, str. 101). Ker pa se stanje sredstev in njihovih virov vsakodnevno spreminja, moramo plačilne sposobnosti izračunavati na posamezne dneve, tedne, mesece. Pri plačilni sposobnosti gre predvsem za kratkoročni vidik. Ko ugotavljamo plačilno sposobnost podjetja, nas zanimajo predvsem kratkoročna sredstva in kratkoročni viri. S spremljanjem likvidnosti v podjetju ugotavljamo, v kakšen namen se rabijo sredstva iz virov financiranja. Paziti moramo, da se ta sredstva smotrno uporabljajo in s tem zagotavljajo nemoten proces reprodukcije (Lipovec, 1983, str. 255). Pri managerjih so najbolj priljubljeni naslednji kazalci plačilne sposobnosti (Bošnjak, 1999, str. 33-34):

- koeficient (splošne) plačilne sposobnosti, - koeficient tekoče plačilne sposobnosti, - koeficient trenutne plačilne sposobnosti.

Celotna kratkoročna sredstva Koeficient plačilne sposobnosti = ---------------------------------------------

Celotne kratkoročne obveznosti



(Celotna kratkoročna sredstva – Zaloge) Koeficient tekoče plačilne sposobnosti = -----------------------------------------------------

Celotne kratkoročne obveznosti

(Denarna sredstva + Vrednostni papirji) Koeficient trenutne plačilne sposobnosti = --------------------------------------------------

Celotne kratkoročne obveznosti Plačilna sposobnost je lahko nezadostna, optimalna ali prekomerna. Če je podjetje sposobno zagotoviti potrebna denarna sredstva za poravnavo zapadlih obveznosti v vsakem trenutku, govorimo o optimalni plačilni sposobnosti. V tem primeru je koeficient plačilne sposobnosti enak 1. V primeru, ko podjetje ni zmožno poravnati zapadlih obveznosti z razpoložljivimi denarnimi sredstvi, govorimo o nezadostni plačilni sposobnosti. V tem primeru je koeficient plačilne sposobnosti manjši od 1. kadar pa je koeficient plačilne sposobnosti večji od 1, govorimo o prekomerni plačilni sposobnosti.

ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Celotna kratkoročna sredstva (v 000 SIT) 37.401 19.529 52,22. Celotna kratkoročna sredstva - zaloge (v 000 SIT) 18.959 1.528 8,13. Denarna sredstva + vrednostni papirji (v 000 SIT) 358 450 125,84. Celotne kratkoročne obveznosti (v 000 SIT) 37.537 19.772 52,75. Koeficient (splošne) plačilne sposobnosti (=1/4) 1,0 1,0 99,16. Koeficient tekoče plačilne sposobnosti (=2/4) 0,5 0,1 15,37. Koeficient trenutne plačilne sposobnosti (=3/4) 0,01 0,02 238,8

Tabela 20: Kazalniki plačilne sposobnosti podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in

2003 (Vir: Izkaz stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003)

Iz podatkov v Tabeli 20 lahko razberemo, da se je splošna plačilna sposobnost podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letu 2003 glede na leto 2002 malenkostno zmanjšala, in sicer za 0,9%. Kljub temu pa je bila v obeh letih enaka ena, kar je za podjetje spodbudna ugotovitev. Nasprotno pa se je koeficient tekoče plačilne sposobnosti v letu 2003 opazno zmanjšal glede na leto poprej (za 84,7%). Poleg tega je bil koeficient v obeh opazovanih letih manjši od ena, kar pomeni, da je bilo podjetje AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12.2002 sposobno kriti polovico kratkoročnih obveznosti, leto dni kasneje pa le še 10% le-teh. Nasprotno pa se je koeficient trenutne plačilne sposobnosti v letu 2003 glede na leto 2002 povečal za 138,8%. Kljub zavidljivemu povečanju je bil koeficient trenutne plačilne sposobnosti v obeh proučevanih letih precej nižji od priporočljive vrednosti 0,5. V letu 2002 je znašal 0,01, v letu 2003 pa 0,02, kar pomeni, da je bilo podjetje na dan 31.12.2003 sposobno poravnati le 2% kratkoročnih obveznosti z likvidnimi sredstvi. Eden izmed odločujočih razlogov za dokaj drastične spremembe vseh treh vrst koeficientov plačilne sposobnosti je bilo 47,3% znižanje celotnih kratkoročnih obveznosti v proučevanem obdobju.



4.5.3 ANALIZA FINANČNE STABILNOSTI Finančno stabilnost oz. solventnost podjetja ugotavljamo na podlagi podbilance dolgoročno vezanih sredstev in virov sredstev (Pučko, 2001, str. 141). Merimo jo s količnikom finančne stabilnosti, ki ga izračunamo kot razmerje med dolgoročnimi viri sredstev (tj. dolgoročne obveznosti iz financiranja in poslovanja) ter stalnimi sredstvi in dolgoročnimi terjatvami iz poslovanja (Bošnjak, 1999, str. 34-35):

Dolgoročne obveznosti iz financiranja in poslovanja Koeficient finančne stabilnosti = -------------------------------------------------------------------

(Stalna sredstva + Dolgoročne terjatve iz poslovanja) Vrednost količnika finančne stabilnosti naj bi praviloma dosegla vrednost 1. Če je vrednost kazalca finančne stabilnosti manj kot ena, ima podjetje težave pri ohranjanju svoje likvidnosti, kajti del dolgoročno vezanih sredstev financira z dolgoročnimi viri. Če ima podjetje vrednost kazalca finančne stabilnosti nad ena pomeni, da ima prevelike dolgoročne vire sredstev, kar je nesmotrno. Drugi kazalec, s katerim merimo finančno stabilnost, je stopnja samofinanciranja, ki je opredeljena kot razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi po neodpisani vrednosti. Prikazuje sposobnost podjetja, da samo financira svoje poslovanje. Mejna vrednost je okoli 1.

Kapital Stopnja samofinanciranja = ----------------------------------------------------------

Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti Tretji kazalec, s katerim merimo finančno stabilnost, je stopnja kreditne sposobnosti, ki je opredeljena kot razmerje med trajnim kapitalom, zmanjšanim za izgubo in povečanim za dolgoročne rezervacije ter dolgoročne obveznosti in stalnimi sredstvi. Vrednost kazalca večja od 1 pomeni financiranje stalnih sredstev iz dolgoročnih virov.

Trajni kapital + Dolgo. rezervacije + Dolgo. obveznosti Stopnja kreditne sposobnosti = ---------------------------------------------------------------------

Stalna sredstva Koeficient finančne stabilnosti v podjetju AHA, d.o.o., Kranj je enak nič v obeh opazovanih letih (Tabela 21), saj podjetje v tem obdobju ni imelo dolgoročnih obveznosti iz financiranja in poslovanja. Stopnji samofinanciranja in kreditne sposobnosti sta v tem obdobju sicer padla (za 30,7% oziroma za 35,5%), a sta obe je krepko presegali priporočeno vrednost 1. Oba kazalca torej pričata, da je podjetje v letih 2002 in 2003 vodilo izjemno stabilno finančno politiko.



ELEMENT 2002 2003 I 03/02 1. Dolgoročne obveznost iz financiranja in poslovanja (v 000 SIT) 0 0 -

2. Stalna sredstva + dolgoročne terjatve iz poslovanja (v 000 SIT) 136 243 178,7

3. Kapital (v 000 SIT) 7.091 8.786 123,94. Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti (v 000 SIT) 136 243 178,75. Trajni kapital + dolgoročne rezervacije + dolgoročne obveznosti (v 000 SIT) 10.229 11.786 115,2

6. Stalna sredstva (v 000 SIT) 136 243 178,77. Koeficient finančne stabilnosti (=1/2) 0,0 0,0 - 8. Stopnja samofinanciranja (=3/4) 52,1 36,2 69,39. Stopnja kreditne sposobnosti (=5/6) 75,22 48,50 64,5

Tabela 21: Kazalniki finančne stabilnosti podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in

2003 (Vir: Izkaz stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003)



SKLEP Z analizo poslovanja in poslovnih funkcij sem globlje proučil poslovanje podjetja AHA, d.o.o., Kranj in odkrival prednosti ter šibke točke v podjetju. Ugotovil sem, kako uspešno je podjetje poslovalo v letih 2002 in 2003 ter kateri dejavniki so pozitivno oziroma negativno vplivali na uspešnost poslovanja. Na podlagi analize uspešnosti poslovanja sem ugotovil, da je bilo poslovanje podjetja v letu 2003 glede na predhodno leto dobičkonosno, saj so se vsi kazalci donosnosti (donosnost kapitala, sredstev, investicij in prodaje) povečali. Podjetje je v obeh opazovanih letih tudi gospodarno poslovalo, še več, tudi kazalci gospodarnosti so se v tem obdobju povečali. Analiza poslovno izidnega toka je pokazala, da je podjetje v obeh letih poslovalo s čistim dobičkom, ki se je v letu 2003 glede na leto 2002 povečal za dobrih 100%. Z analizo sredstev podjetja sem ugotovil, da so se celotna sredstva podjetja v letu 2003 glede na leto 2002 zmanjšala za 47,3%. Razlog je v zmanjšanju vrednosti gibljivih sredstev v istem obdobju za 47,8%. V strukturi celotnih sredstev je v obeh proučevanih letih vrednost gibljivih sredstev predstavljala okoli 99% vseh sredstev, preostalo so predstavljala stalna sredstva. Celotna stalna sredstva so sestavljala opredmetena osnovna sredstva, ki so se v letu 2003 glede na predhodno leto povečala za 78,7%. Gibljiva sredstva so se v tem obdobju zmanjšala skoraj za polovico, predvsem zaradi zmanjšanja kratkoročnih poslovnih terjatev v istem obdobju za 97%. Slednje so v letu 2002 predstavljale 48,3% gibljivih sredstev, leta 2003 pa le še 2,8% le-teh. Koeficient obračanja gibljivih sredstev se je v tem obdobju povečal za 17,2%, kar je ugodno vplivalo na poslovanje podjetja. Posledično je tudi analiza obveznosti do virov sredstev pokazala, da so se le-te v letu 2003 glede na stanje v letu 2002 zmanjšale za 47,3%. K temu zmanjšanju je pripomoglo predvsem zmanjšanje kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti za 70,8%, ki so tako v letu 2003 predstavljale še 40,4% vseh obveznosti do virov sredstev za razliko od stanja v letu 2002, ko je bil njihov obseg 72,7%. Kapital, ki je leta 2003 predstavljal 44,4% vseh obveznosti do virov sredstev pa je v tem obdobju zrasel (za 23,9%). To povečanje kapitala je bila predvsem posledica 104,8% povečanja čistega dobička poslovnega leta in 51,1% povečanja prenesenega čistega dobička v opazovanem obdobju. Analiza stopnje kapitalizacije (finančne varnosti) in stopnje zadolženosti kapitala je pokazala, da podjetje v obeh letih ni vodilo razmeroma finančno varne in netvegane finančne politike. Koeficient kapitalizacije se je v tem obdobju sicer povečal za 135,2%, vendar je bilo v letu 2002 le 18,9% lastnih virov sredstev v celotnih virih sredstev, leta 2003 pa 44,4% le-teh. Delež tujih virov sredstev v celotnih virih sredstev pa je iz 72,7% v letu 2002 padel na 40,4% v letu 2003, kar je zmanjšalo tveganost finančne politike tega podjetja. Z analizo zaposlenih podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003 sem opazil trend naraščanja povprečnega števila zaposlenih. Fluktuacija odhodov se je v proučevanem obdobju prepolovila, kar je posledica povečanja števila zaposlenih. Stopnja izkoriščenosti delovnega časa se je v letu 2003 glede na leto 2002 povečala



za 3,7%. V obeh omenjenih letih je ta stopnja znašala okoli 100%, kar je pozitivno vplivalo na uspešnost poslovanja podjetja. Proizvodnost dela se je v tem obdobju zmanjšala, in sicer za več kot 40%. Na to zmanjšanje je vplivalo povečanje povprečnega števila zaposlenih oziroma povečanje števila opravljenih ur, ki je bilo precej večje od povečanja prihodkov od prodaje. Zaradi slednjega menim, da znižanje proizvodnosti dela ni bistveno vplivalo na uspešnost poslovanja tega podjetja. Pri analizi nabave in prodaje podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003 sem ugotovil, da je imel ključno vlogo direktor. V letu 2003 je podjetje zaradi uvoza koles in dodatne kolesarske opreme nabavni trg razširila tudi v tujino (10%). Pri prodaji pa je imel pomembno vlogo tudi prodajalec. Na uspešnost poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj je negativno vplival koeficient obračanja terjatev do kupcev, ki se je v letu 2003 glede na leto 2002 zmanjšal za 58,1%, kar pomeni, da se je trajanje obrata terjatev do kupcev povečala za 8 dni. Nasprotno pa se je koeficient obračanja zalog v tem obdobju povečal za 10,8%, kar je ugodno vplivalo na poslovanje v tem podjetju. Z analizo financiranja sem ugotovil, da je podjetje AHA, d.o.o., Kranj v splošnem finančno plačilno sposobno, še več, koeficient plačilne sposobnosti je v obeh opazovanih letih optimalen. Koeficient tekoče plačilne sposobnosti se je v proučevanem obdobju zmanjšal za 84,7% in je tako leta 2003 zdrsnil krepko pod optimalno vrednost 1, kar pomeni, da podjetje ni imelo na razpolago veliko denarja in ga je verjetno investiralo. Tudi trenutna plačilna sposobnost podjetja je bila v tem obdobju pod pričakovanji (0,01 v letu 2002 oziroma 0,02 v letu 2003 od priporočene 0,5), predvsem zaradi velikega zmanjšanja celotnih kratkoročnih obveznosti. Stopnja samofinanciranja je v teh dveh letih sicer padla, a je v obeh letih krepko presegala vrednost 1, tj. 52,1 v letu 2002 oziroma 36,2 v letu 2003. To pomeni, da je bilo podjetje izjemno sposobno pri samofinanciranju svojega poslovanja. Podobno je bila tudi stopnja kreditne sposobnosti v teh dveh letih opazno nad 1. Slednja dva kazalca torej pričata o zelo stabilni finančni politiki proučevanega podjetja. Analizo lahko zaključim z oceno, da je podjetje AHA, d.o.o., Kranj v letu 2002 in 2003 poslovalo uspešno, še več zaznati je pozitiven trend poslovanja v primerjavi omenjenih dveh let. To lahko potrdimo tudi s trenutnim stanjem, saj podjetje vlaga v nove programe, širjenje prodajne mreže in izpopolnjevanje že obstoječih programov. Zato ocena uspešnosti lahko tudi temelji na primerjavi z doseganjem zastavljenih ciljev. Podjetje AHA, d.o.o., Kranj je značilna trgovinska družba, katere uspešnost poslovanja je v veliki meri odvisna od razmer na trgu oziroma prilagajanju prodajne strategije tržnim gibanjem. Racionalno poslovanje je v trgovinski panogi osnovni predpogoj za preživetje. Vsaka relativno velika sprememba v poslovnih odločitvah, predvsem na področju investiranja je zaradi majhnosti družbe takoj zelo opazna, rezultati pa so običajno vidni šele v daljših časovnih obdobjih. Kratkoročni ukrepi s takojšnimi rezultati so



redkost, zato je zelo pomembno stalno spremljanje rezultatov s hitrimi ukrepanji. Z analizo želim na podlagi dobljenih rezultatov praviloma predvidevati prihodnje poslovanje podjetja. Tudi strateško in letno planiranje veliko pripomore k uspešnosti družbe. Tega se zaveda tudi direktor, ki je hkrati tudi lastnik podjetja AHA, d.o.o., Kranj. Podjetje ima za te namene pripravljen strateški načrt v okviru katerega s kratkoročnimi plani zasleduje dolgoročne cilje. Poleg finančnih kazalnikov bo podjetje v prihodnje spremljalo uspešnost poslovanja tudi z nefinančnimi kazalniki, ki merijo učinkovitost predvsem po posameznih delih poslovnega procesa. Na slovenskem trgu koles in kolesarske opreme je prisotnih veliko prodajalcev različnih kolesarskih znamk. Povečanje konkurence na tem trgu zahteva od trgovcev s kolesi in dodatno kolesarsko opremo čimbolj široko ponudbo po načelu »vse na enem mestu«. Servisiranje koles je predpogoj za privabljanje novih potencialnih kupcev, kvalitetno opravljena servisna storitev pa dobra naložba v ohranjanje stalnih kupcev/strank. Za uspešno poslovanje bo poleg gospodarnosti poslovanja potrebno povečati tudi obseg poslovanja, saj je zaslužek trgovcev koles in dodatne kolesarske opreme trd zaradi velike konkurence. Ena od možnosti je v razširitvi prodaje in servisiranja še drugih blagovnih znamk ter v ponudbi sorodnih storitev, ki so povezane z osnovno dejavnostjo. Z uvozom nove blagovne znamke koles Sunn na slovensko tržišče, z širitvijo prodajnih prostorov ter organiziranjem kolesarskih izletov je podjetje že začelo delovati v smeri dolgoročnega stabilnega poslovanja, ne glede na trenutna nihanja tega trga.



VIRI IN LITERATURA LITERATURA:

1. Ban S., Tekavčič M. (2001) Primerjalno analiziranje slovenskih podjetij z različnimi ekonomskimi kazalci in kazalniki, Zbornik 7. posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije, strani 66 – 68, Zveza ekonomistov Slovenije, Portorož.

2. Bošnjak M. (1999) Gradivo za vaje in seminar za predmeta Upravljanje in ravnanje podjetja in Temelji managementa, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

3. Hočevar M.(2001) Osnove računovodstva, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 4. Igličar A., Hočevar M. (1997) Računovodstvo za managerje, Gospodarski

vestnik, Ljubljana. 5. Kadoič Š. (1998) Ekonomika poslovnega sistema, Moderna organizacija,

Kranj. 6. Kavčič S. (1995) Analiza poslovnega izid, Zbornik referatov s strokovnega

posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije, strani 53-65, Zveza ekonomistov Slovenije, Portorož.

7. Koletnik F. (1995) Analiza računovodskih izkazov (bilanc), Ekonomsko – poslovna fakulteta, Maribor.

8. Lipovec F. (1983) Analiza in planiranje poslovanja, ČGP Delo – Tozd gospodarski vestnik, Ljubljana.

9. Melavc D. (1998) Kako gospodariti, Moderna organizacija, Kranj. 10. Mramor D. (1993) Uvod v poslovne finance, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 11. Potočnik V. (1996) Komercialno poslovanje z osnovami trženja, Ekonomska

fakulteta, Ljubljana. 12. Potočnik V. (1998) Poslovanje trgovskih podjetij, Ekonomska fakulteta,

Ljubljana. 13. Potočnik V. (2000) Komercialno poslovanje z osnovami trženja 1: nabava,

skladiščenje, prodaja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 14. Pučko D. (1996) Strateško upravljanje, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 15. Pučko D. (1998) Analiza in načrtovanje poslovanja, Ekonomska fakulteta,

Ljubljana. 16. Pučko D. (2001) Analiza poslovanja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 17. Pučko D., Rozman R. (1995) Ekonomika in organizacija podjetja. 1. knjiga:

Ekonomika podjetja, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 18. Rebernik M. (1997) Ekonomika podjetja. Tretja dopolnjena izdaja,

Gospodarski vestnik, Ljubljana. 19. Rejc A., Lahovnik M. (1998) Priročnik za ekonomiko podjetja, Ekonomska

fakulteta, Ljubljana. 20. Rozman R. in drugi (1993) Management, Gospodarski vestnik, Ljubljana. 21. Rozman R. (1995) Analiza uspešnosti poslovanja gospodarskih družb, strani

74-77, Gospodarski vestnik 44 (19), Ljubljana. 22. Rozman R. (2000) Jims 8M. Business analysis – The way to problem

recognition, The journal of Indian management & strategy, 5 (3), strani 51-68.



23. Tekavčič M: (1995) Nekateri vidiki analize uspešnosti poslovanja, Zbornik referatov s strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije, strani 66-75, Zveza ekonomistov Slovenije, Portorož.

24. Škerbinc M., Rebernik M. (1990) Ekonomika podjetja, Gospodarski vestnik, Ljubljana.

25. Turk I. (1993) Uvod v ekonomiko gospodarske družbe, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana.

26. Turk I., Melavc D. (1994) Uvod v računovodstvo. Tretja dopolnjena izdaja, Moderna organizacija, Kranj.

27. Turk I., Melavc D. (2001) Računovodstvo, Moderna organizacija. Kranj. 28. Zadravec R. (2003) Zaključni račun po novem. Prenovljeni računovodski

izkazi in njihova analiza za poslovno odločanje, Primath, Ljubljana. 29. Žnidaršič-Kranjec A. (1995) Ekonomika podjetja, Dej, Postojna.

VIRI:

30. Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12.2002. 31. Bilanca stanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan in 31.12.2003. 32. Interni podatki podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letu 2002. 33. Interni podatki podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letu 2003. 34. Izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj v obdobju 1.1.-

31.12.2002. 35. Izkaz poslovnega izida podjetja AHA, d.o.o., Kranj v obdobju 1.1.-

31.12.2003. 36. Kadrovska evidenca podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letu 2002. 37. Kadrovska evidenca podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letu in 2003. 38. Statistični urad Republike Slovenije (2005) Statistični letopis Republike

Slovenije 2005, Ljubljana. 39. Zveza računovodij in revizorjev Slovenije, Slovenski inštitut za revizijo

(1993) Slovenski računovodski standardi, Ljubljana.



KAZALO SLIK

1. Slika 1: Organizacijska shema podjetja AHA, d.o.o., Kranj po letu 2002……………5

KAZALO TABEL

1. Tabela 1: Proizvodnost dela v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003…………………………………………………………………9

2. Tabela 2: Gospodarnost poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003…………………………………………………………………10

3. Tabela 3: Donosnost poslovanja podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003……………….………………………………………………..13

4. Tabela 4: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) prihodkov v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003…………………………………………15

5. Tabela 5: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) odhodkov v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003…………………………………………16

6. Tabela 6: Poslovni izid (v 000 SIT) podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003 ………………………………………………………………..18

7. Tabela 7: Izkaz stanja (v 000 SIT) za podjetje AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. za leti 2002 in 2003………………………………………………19

8. Tabela 8: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) sredstev podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003….………………………………………21

9. Tabela 9: Hitrost obračanja sredstev podjetja AHA, d.o.o., Kranj za leti 2002 in 2003…………………………………………….…………………...21

10. Tabela 10: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) stalnih sredstev v podjetju AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003………………………...22

11. Tabela 11: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) gibljivih sredstev v podjetju AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003………………………...24



12. Tabela 12: Koeficienti obračanja obratnih sredstev, zalog trgovskega blaga in terjatev ter trajanje posameznih vrst obratov (v dnevih) za podjetje AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003……………………………….25

13. Tabela 13: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) obveznosti do virov sredstev podjetja AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003…….………..26

14. Tabela 14: Obseg (v 000 SIT) in struktura (v %) kapitala v podjetju AHA, d.o.o., Kranj na dan 31.12. v letih 2002 in 2003………………………...28

15. Tabela 15: Število zaposlenih v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003…………………………………………………………………31

16. Tabela 16: Koeficient fluktuacije odhodov zaposlenih v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003………………………………………….32

17. Tabela 17: Izkoriščenost delovnega časa v podjetju AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003……….………………………………………………………..33

18. Tabela 18: Strukturni delež (v %) nabave trgovskega blaga in rezervnih delov podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003………………………….……34

19. Tabela 19: Kazalnika finančne varnosti in zadolženosti podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003………………………………………….37

20. Tabela 20: Kazalniki plačilne sposobnosti podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003…………………………………………………………………39

21. Tabela 21: Kazalniki finančne stabilnosti podjetja AHA, d.o.o., Kranj v letih 2002 in 2003…………………………………………………………………41

analiza poslovanja podjetja aha, d.o.o., kranj · zahvala zahvaljujem se mentorju prof. dr. danetu...

Documents