analiza ljudske pravljice po metodologiji marie-louise von ... · key words: carl gustav jung,...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
!"#$%&'&"()"(*$+",-.&-/,'(0&$1-2'
Renata Lapanja
ANALIZA LJUDSKE PRAVLJICE PO METODOLOGIJI
MARIE-LOUISE VON FRANZ:
!"#$%&#'()%
Diplomsko delo
Koper, 2012
2
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
!"#$%&'&"()"(*$+",-.&-/,'(0&$1-2'
Renata Lapanja
ANALIZA LJUDSKE PRAVLJICE PO METODOLOGIJI
MARIE-LOUISE VON FRANZ:
!"#$%&#'()%
Diplomsko delo
Mentor: izr. prof. dr. Ernest Ženko
Študijski program: Kulturni študiji in antropologija
Koper, 2012
3
»In potem,
!"#$%#&'"(%!#)*+%,tal sonce,
)*-%.)'#-%/%&%("#0"+#)1#(&.+2'#(#*%-'$%()3#/%3%-#1%4%/5
zvezdo za zvezdo,
je tu še vedno on sam.
63"#'2,!"#)*.2&712#".4)+"#/("$%#'2/+1%#378%9«
(Oscar Wilde)
Yggdrasil (Oluf Olufsen Bagge, 1847)
Hvala vsem sestram po duši in bratom po srcu.
*3454(67879:;6(<6=>?46@(jutranjim meglicam, A5>B79;6(<>:C46 temnih gozdov in
Orionu, da so se nejasne sanje prevedle v pronicljive misli, te pa v jasne besede.
Hvala dobrim duhovo6@(?;(34=DE79(A79;34E7(:4 <?54F73:;C;(G75?57=:>84(;H=79;54(:4B;I
prednikov.
4
Analiza ljudske pravljice po metodologiji Marie-Louise von Franz: !"#$% drevo
Carl Gustav Jung je v svojem življenjskem 7AD<D(9=A45(H:4:E>(JDF; ;H(6;J73@(=>5;8;7H:;I( ;H=79;5@(
gnosticizma in alkimije. Pri delu z analizandi si je pomagal z raziskovanjem pomena simbolov v
sanE4I@( J>( A4( A73>H7345( <( <;6K75;( 6;J757B?;I( ;H=79;5 =4H5;9:;I( ?D5JD=L(Na podlagi ugotovitev o
univerzalnosti nekaterih simbolov je oblikoval teorijo o kolektivnem nezavednem, katerega
glavne primesi so arhetipi. Arhetipi kolektivnega nezavednega so tista duševna podstat, ki se v
zaznavno-pojavnem svetu manifestira <?7H;(=4H5;9:>(D<J34=E45:>(F>E43:7<J;@(7F:7<>@( <(?D5JD=:;6;(
kodi obnašanja, predvsem pa v sanjah, mitih in pravljicah. M<;I74:45;J;9:4(;:J>=A=>J4C;E4(<5>F:E;I(
pokaže naravnanost nezavedne plasti duševnosti tistega kolektiva, v katerem pravljica nastane, se
razvija in pripoveduje. Raziskovalno vprašanje pr;9DE79>( F;A576<?>( :4578>( <>( torej nanaša na
psihološki vidik zgodbe slovenske ljudske pravljice :731" drevo, ki pokaže, kako lahko teoretsko
podstat Jungove 4:45;J;9:> psihologije z metodološkim pristopom jung73<?>(A<;I74:45;J;94=?>(F=L(
Marie-Louise von Franz apliciramo na interpretacijo pravljic.
!"#$%&'( )'*'+': Carl Gustav Jung, Marie-Louise von Franz, 4:45;J;9:4( A<;Iologija, miti,
pravljice, kolektivno nezavedno, arhetipi, individuacija, simboli
The Analysis of Fairy Tale by Marie-Louise von Franz’s methodology: !"#$%&#'()%
In his works, Carl Gustav Jung used also learnings sourced from myths, religious traditions,
gnosticism and alchemy. While working with analysands, he was searching for the meaning of
symbols in dreams connecting them with symbols from mythological traditions of different
cultures. As he found that some of the symbols are universal, he built up the theory of collective
unconscious, whose fundamental components are the archetypes. Archetypes of collective
unconscious are the psychic basis that gets revealed through different creative activities, relations,
cultural codes of behavior, and, above all, through dreams, myths and fairy tales. The
psychoanalytic interpretation of the latter unfolds the unconscious layer of society’s psyche,
where the tale has originated, developed and has been narrated. The research question of this
thesis is therefore referring to the psychological view of the Slovenian fairy tale’s :731" drevo (A
Strange Tree) story and it is showing how the theoretical basis of Jung’s analytical psychology
can be applied to the interpretation of fairy tales in accordance with the methodology presupposed
by dr. Marie-Louise von Franz.
Key words: Carl Gustav Jung, Marie-Louise von Franz, analytical psychology, myths, fairy tales,
collective unconscious, archetypes, individuation, symbols
5
KAZALO
1. UVOD................................................................................................................................6
2. CARL GUSTAV JUNG IN AN"%-&-/,"(M.-*N%NO-2" ..............................................9
2LPL(#%2$/,-(2$NGOVI TEORETSKI KONCEPTI.......................................................11
3. MARIE-LOUISE VON FRANZ IN NJENO DELO S PRAVLJICAMI............................45
3.1. PQ"R%2-S"(R(","%-&-/,'+(MNO%'1$(+"Q-'-LOUISE VON FRANZ........45
3.2. INTERPRETACIJA PRAVLJICE, (PRI)POVEDKE ALI MITA? .............................48
3LTL(/'+$(-,&'QM'&-Q"&-(MQ"R%2-S'U...................................................................50
3.4. STRUKTURA PRAVLJIC ........................................................................................54
3.5. +'&N1N%N0#-(#NQ"#-(M.-*N","%-&-/,'(-,&'QMQ'&"S-2'(
PRAVLJIC PO VON FRANZOVI ...................................................................................56
4. INTERPRETACIJA LJUDSKE PRAVLJICE :731"#3.%(" PO METODI MARIE-
LOUISE VON FRANZ ........................................................................................................59
4.1. :731"#3.%(" ..............................................................................................................61
4.2. STRUKTURA :731%;2#3.%(%/2 ...............................................................................65
4.3. INTERPRETACIJA ARHETIPOV V PRAVLJICI :731"#3.%("...............................68
5. SKLEP, ALI KAJ NAM JE POVEDALA PRAVLJICA?...............................................113
6. VIRI IN LITERATURA.................................................................................................119
6
1. UVOD
Velikokrat se zgodi, da doživi bralec ali poslušalec ob stiku s pravljico 679:7(9D<J3>:7(
=>4?C;E7L(M79DJ;(<>@(?7J(F4(<>(E>(:>?E>(857K7?7(3(:E>6(H84:;54(:>?4(H>57(7FF45E>:4 plast,
pripad4E794(4=I4;9:>6D(<3>JD@(?;(<>(84(3<>K;:>(7K;94E:>84(3<4?F4:4(:>(F7J4?:>E7. Toda
H4?4E(<>(F7579>:>(3<>K;:>(:>?>(A=435E;C>(:>?784(F7J4?:>E7@(F=D8>84(A4(AD<J;E7(I54F:>84U(
K4J>=4( ?345;J>J4( 3( A=435E;C;( F75794@( F4 se zgodba prilepi na razsežnosti
A7<5DB459>3>84VK=459>3>84 notranjega sveta, kot bi bila tam doma ali kot da bi bila to po
meri narejena obleka za njegovo notranje duševno teloU(,4(?4?B>:(:49;:(F>5DE>E7(:4(:4B7(
duševnost, na zavest in nezavedno J>6>5E;( A=435E;9:;I( <J=D?JD=@( ?;( <7( :>?4?B:;( <?DA:;(
imenovalci pravljic z vseh koncev sveta iz mnogoterih ter 6>F(<>K7E(H>57(=4H5;9:;I(F=DWK(
in kultur? To so vprašanja, ki so me napotila k podrobnejšemu in bolj poglobljenemu
razi<?734:ED( A=435E;9:>84( 8=4F;3a. V ta namen sem <>( 7F579;54( za A<;I74:45;J;9:7(
interpretacijo ljudske pravljice :731"# 3.%(", in sicer po metodi jungovske
A<;I74:45;J;94=?>( +4=;>-Louise von Franz. Zaradi želje po poglobljeni, ;H?5ED9:7(
psihološki analizi vsebine izbrane pravljice ;HADB946( iz domene raziskovanja vse ostale
teoretske obravnave pravljic (f75?57=;<J;9:71@( <J=D?JD=45;<J;9:72, literarno3, sociološko4 in
G>6;:;<J;9:75 teorijo).
Pred H49>J?76(A;sanja nisem predvidela izida, prepustila sem se predvsem instinktivnemu
toku, ki ga je vodila sama zgodba pravljice. Po do takrat prebrani literaturi o Jungovi
857K;:<?;( A<;I7578;E;( J>=( A<;I74:45;J;9:;( ;:J>=A=>J4C;E;( A=435E;C sem sklepala, da bi
psihološka <A7=79;5:7<J( pravljice lahko sovpadala z naravnanostjo kolektivnega
nezavednega tiste družbene sredine, ki je pravljico pripovedovala, in sicer kot zamenjava
ali dopolnilo pomanjkljivostim kolektivne zavestne naravnanosti te skupnosti. Vendar
<>6( 9DJ;54@( F4( E>( A=;( J>6( A7J=>K:4( F7579>:4( A=>3;F:7<JX pred poglobljeno analizo je
:46=>9( J>W?7( :4( A46>J( <?5>A4J;, koliko je v pravljici dejansko arhetipskega in zatorej
skupnega vsem civilizacijam ter ne nazadnje vsakemu posamezniku, katere vsebine pa so
<A>C;G;9:7(:4=7F:7(;:(?D5JD=:7(7K4=34:>L
1 Gl. Aarne, Antti; Thompson, Stith, 1961.2 Gl. Propp, Vladimir J., 2005.3 Gl. Lüthi, Max, 1976, 1986 in 1987.4 Gl. Zipes, Jack, 2002.5 Gl. Estes, Clarissa Pinkola, 2003.
7
Moje okvirno raziskovalno vprašanje se torej nanaša predvsem na dilemo, koliko lahko
psihološko vsebino neke interpretirane pravljice apliciramo na dejansko nezavedno
kolektivno naravnanost tiste družbene sredine, v kateri se je izbrana pravljica
pripovedovala oziroma je bila zapisana. Ob postavitvi kakršnekoli hipoteze o duševni
organiziranosti tega kolektiva je vsekakor p7J=>K:7( DA7BJ>34J;( 94<73:7-prostorsko
komponento, J7=>E(94<(;:(A=7<J7=@(3(?4J>=;I se je pravljica pripovedovala takrat, ko je bila
zapisana.
Duševni temelj, pa naj bo kolektivni ali osebnostni, se izraža predvsem skozi neko
ustvarjalno dejavnost; pravljice in pripovedovanje pravljic (ter seveda tudi drugih zgodb,
?;( E;I( :4( J>6( 6><JD( ;HADB946( ;H( 7K=43:43>Y( <7( H>57( W;3( ;H=4H( 9573>?73;I( :>H43>F:;I(
tendenc, govorijo pa nam o kolektivni ravni nezavednega. Zaradi tega se do neke mere
nadejam, da lahko s psiI74:45;J;9:;6( A=7D9>34:E>6( A=435E;9:>84( gradiva prepoznamo
vsaj grob oris (z nata:9:7( ;:J>=A=>J4C;E7( E>( <>3>F4 67879>( prepoznati tudi detajlne
strukture, vendar mora biti interpret temu kos tako duševno kot tudi s svojim znanjem o
psihoanalizi, primerjalni mitologiji, zgodovini ipd.) nezavedne plasti kolektivne
duševnosti@( ?;( <>( 3( 3;F:>6( A75ED( 9573>?73>84( W;35E>:E4( 64:;G><J;=4( <( ?D5JD=:;6;( ?odi
obnašanja, tabujev, odnosov ter pravzaprav celotne kolektivne percepcije in koncepcije
A7E43:7<J;( F7579>:>( F=DWK>:e skupine 3( :>?>6( 94<73:>6 obdobju. Tako kot sanje
:46=>9( JDF;( A=435E;C>( Z?>=( <7( 3(3>9;:;( A7A75:764(:><7G;<J;C;=4:;(A=7FD?J;(:>H43>F:>84Y(
kompenzirajo enostransko naravnanost kolektivne zavesti ali dopolnjujejo njene
pomanjkljivosti in – spet tako kot sanje – tudi pravljice poskušajo obdržati
9573>?737V?75>?J;3:7 H43><J:7(:4=43:4:7<J(3(HF=43>6(=43:73><ED@(3(9>6>=(<>(A=43H4A=43(
izraža njihova zdravilna funkcija.
#>=( <>( HF;@( F4( <>( <A=>6>6K>( 3( A=435E;C4I( =4H3;E4E7( H>57( A794<;( Z<?54F4E7( <>( :46=>9( <(
A794<:;6( riJ676( =4H37E4( 9573>B?>( H43><J;@( <4E( <>( H43><J:>( G7=6D5>( H>57( A794<;(
re4F4AJ;=4E7( :4( 3>9:7( <A=>6;:E4E79>( <>( A=7C><>( :>H43>F:>84X( 37:( !=4:H@( P[\]b, 88),
lahko izvor pravljice :731"# 3.%(" pripišemo ruralnemu prebivalstvu, W;3>9>6 na
7K679ED@( ?E>=( E>( K;54( A=435jica zapisana, pred približno 300 leti: »P=435E;C>( 3( 3>9;:;(
izražajo kreativne fantazije ruralnega in manj izobraženega prebivalstva. Oni imajo
:46=>9( 3>5;?7( A=>F:7<J@( ?>=( <7( :4;3:;( Z:>( v literarnem pomenu) in ker delajo v
kolektivnih skupinah« (von Franz, 1993, 1), kar prinese takemu umetniškemu izrazju, kot
je pripovedovanje pravljic, =>HD5J4J( 9;<J>84( 4=I>J;A<?>84 materiala@( ?;( :;( H4<>:9>:( H(
osebnimi problemi.
8
Interpretacijo sem poskušala voditi z zavedanjem, da je ta pogojena z mojim osebnim
duševnim ustrojem, njegovo izkušnjo in strukturo ter dinamiko in tranzicijo oziroma
stopnjo/stadijem osebnostnega razvoja, v katerem se trenutno nahajam, skozi katerega
grem.
Nalogo sem razdelila na dva glavna dela: prvi, teoretski del zaobjema predstavitev
klju9:;I(A7Emov in J>7=>J<?;I(?7:C>AJ73(2D:873>(4:45;J;9:>(A<;I7578;E> ter metodološke
prijeme in principe psihoanaliti9:>( ;:terpretacije pravljic Marie-Louise von Franz. V
drugem delu poskušam usvojeno teorijo uporabiti v interpretaciji ljudske pravljice :731o
drevo.
9
2. ,-./(0123-4(5160(76(-6-/73786-(927:;/;075-
Termin 212')+)&12 psihologija, s katerim je Carl G. Jung (1875–1961) :4E=4E>(7H:49>345(
svoj pristop, v njegovi misli 7H:49DE> ^<A57B:7( ?7:C>AC;E7@( 3?5ED9:7( <( psihoanalizo in
individualno psihologijo ;:( JDF;( F=D84( A=;H4F>34:E4( :4( J>6( A7F=79ED_( Z2D:8@( P[[`@( a[;
avtorjeva poudarkaYL( Q4H37E( ;:( H49>J>? psihoanalize moramo v prvi vrsti navezati na
Sigmunda Freuda6 (1856–1939), medtem ko gre pri pojmu individualne psihologije za
teoretsko podmeno dognanj Alfreda Adlerja7 (1870–1937). Vse tri usmeritve prištevamo
med ?54<;9:>( 857K;:<?>( J>7=;E>( 7<>K:7<J;b( »Freudova 'pravoverna' (ortodoksna)
psihoanaliza tvori skupaj z Adlerjevo individualno psihologijo in Jungovo 212')+)&1"#ali
kompleksno psihologijo jedro prve generacije psihoanalitskih teorij« (Musek, 2003, 131;
avtorjevi poudareki).
)(85>F;B94( 54;?4 A7E>6(A<;I74:45;H>(:4E3>9?=4J(H4E>64(3<>(3=<J>(<7F7K:>84(A=7D9>34:E4(
FDB>3:7<J;@(F7<J;?=4J(A73>H4:>84(<(A=>A=;94:E>6@(F4(E>(:E>:(;H37=(3(6>Ficinski praksi; na
tem mestu se ravno zaradi tega pri definiciji ne bom omejevala na najožji primer in bom
raje rekla, da je v poplavi sodobnih mnogostranskih in raznolikih psiholoških naziranj
K;<J3>:7( 7K=43:434J;( F7<>W?>( ;:( JDF;( :>D<A>I>( =4H5;9:;I( A=;<J7pov k problemu ali tako
=>?79(G>:76>:D(FDB>3:7<J;@(A=;(9>6>=(<>(HF;@(F4(E>(F7ADB94:E>(3>5E43>(:4(3;F>H(BJ>3;5:;6(
A=7J;<573:;6(85>F;B9>6(K;<J3>:>84(A76>:4(ZB>(A7<>K>E(3(DA7=4K:;(A<;I7578;E;YL(
Jung (1994, 54; avtorjeva poudarka) je imel za presojo veljavnosti svoje teorije »samo
eno merilo – ali deluje«, pri 9>6>= lahko sklepamo, da je bila terapevtska praksa zanj
bistvenega pomena. Kot eno njegovih poglavitnih prispevanj :4( A7F=79ED( DA7=4K:>(
6 !=>DF( E>(DJ>6>5E;J>5E( A<;I74:45;H>@( <4E( E>( 7K5;?7345( ^J4?7(A<;I74:45;J;9:7( J>7=;E7( ?7J( JDF;( A<;I74:45;J;9:7(terapijo« (Musek, 2003, 131). V analitsko prakso je prvi uvedel tehniko prostega asociiranja, zelo zgodaj se je tudi osredinil :4( J75649>:E>( <4:E@( H4( :E>873( :4E3>9E;( F7<>W>?( A4( 3>5E4( J>7=;E4( nezavedne duševnosti, s katero je opozoril, da je velik in pomemben del duševnega delovanja prikrit, torej nezaveden. V teoriji Freudove psihoanalize velja, da temelji »osebnostno delovanje na gonskih silnicah, med katerimi je v ospredju spolni gon« (ibid., 135). Energijo spolnega gona je Freud poimenoval libido (pri Jungu je libido 7H:49>345(A<;I;9:7(>:>=8;E7@(?;(<>(?7A;9;(A=>F3<>6(:4(J;<J;I(A<;I;9:;I(A7F=79E;I@(?E>=(E>(F;:46;?4(?7:G5;?J73(naj;H=4H;J>EB4Y@(A7E67345(A4(84(E>(H>57(B;=7?7(;:(84(<?7=4E(^>:49;5(<(J>W:E7(A7(W;35E>:ED_(Z;K;FLYL(M=7J;(?7:CD(svojega delovanja je pojmu libida dodal še teorijo dveh gonov, erosa in thanatosa. Freud je definiral Ojdipov in Elektrin kompleks. Njegovo pojmovanje osebnosti je pomenilo velik preobrat v psihologiji, 679:7(A4(E>(3A5;3457(:4(6>:J45;J>J7(67F>=:>(F7K>L(!=>DF(E>(<7F>57345(H(2D:876(3(5>J;I(P[]c–1912 .7 Adler je bil med prvimi pomembnimi Freudovimi sodelavci; sodelovala sta v letih 1900-1911, razšla pa sta se, ko je Adler ustanovil šolo individualne psihologije. Med njima je vladalo nestrinjanje glede spolnega 87:4@( <4E( E>( "F5>=( H48734=E45@( F4( E>( 9573>?73( J>6>5E:;( 67J;3( <7C;45:>( :4=43>( Z+%<1$2# 0"# -"&)# in uveljavljanju). Adlerjev koncept manjvrednostnega kompleksa in z njim povezane kompenzacije se ni prijel <467( H:7J=4E( A<;I7578;E>@( 46A4?( E>( F7K;5( 3>5E437( 7K9>( DA7=4K>L( +D<>?( A=;( J>6( 7A7H4=E4@( F4( "F5>=E>3>(A<;I757B?>(?7:C>AC;E>(3>5;?7?=4J(:;<7(K;5>(D<J=>H:7(7C>:E>:>X( K;5( E>(:46=>9( ^A=3;@(?;( E>(7A7H7=;5(na vlogo <7C;45:>84(7?75E4(;:(:4(9573>?737(<7C;45:7(:4=43:4:7<J_(Z+D<>?@(a]]T@(P``YL((
10
psihologije in njene prakse vidim v tem, da je na prvo mesto postavljal duševno stanje
analitika ter njegov odno<( ;:( <J45;B9>( F7( analizand4X( ;H( <37E>84( ;H?D<J34( E>( :46=>9(
spoznal, da ima lahko ta na analizanda ravno toliko kot zdravilen tudi škodljiv vpliv. V
A=4?<;(E>(J7(A76>:;57@(F4(E>(A=;9>5(H4IJ>34J;(J=4:<G7=64C;E7(analitika oziroma »samovzgojo
3H87E;J>5E4L(R<>@(9>6D=( <>( E>(67=45(:>?F4E(A7F3=>9;(A4C;>:J@( <>(67=4(HF4E(A7F3=>9;( JDF;(
zdravnik« (ibid., 47). A:45;J;9:4( A<;I7578;E4( po Jungu torej izpostavlja vprašanje
4:45;J;?73>( >J;9:>( F=W>b( ^#4=( E>( K;54( :>?79( 6>J7F4( 6>F;Cinske terapije, zdaj postaja
metoda samovzgoje, kar obzorje sodobne psihologije neizmerno razširi. Zdravniška
F;A5764( :;( 3>9( J;<J7( :4EA76>6K:>EB>X( K;<J3>:4( E>( 9573>?734( ?4?737<J.« Potemtakem
4:45;J;9:4(A<;I7578;E4(:;(:;9(3>9(76>E>:4(:4(analitikovo ordinacijo, ampak lahko služi tudi
HF=43;6(5EDF>6@(^45;(3<4E(J;<J;6@(?;(;64E7(A=43;C7(F7(A<;I;9:>84(HF=43E4(;:(?4J>=;I(K75>H>:(
E>(?3>9E>6D(J=A5E>:E>@(?;(6D9;(3<4?>84(;H6>F(:4<_(Z;K;FL@(`\YL
Eden najpomembnejših Jungovih pristopov k analizandovemu duševnemu problemu je
analiza sanj (seveda nadgrajena na podstati Freudove teorije o uporabnosti sanj v
psihoterapiji), takoj za njo pa igra pomembno vlogo analiza analizandovih fantazij, pri
kateri je :E>873(C;5E(^<A=43;J;(A4C;>:J4(3(FDB>3:7(<J4:E>@(3(?4J>=>6(A=;9:>(>?<A>rimentirati
s svojo lastno naravo« (ibid., 57). To pomeni svobodno izražanje z vsakršno zvrstjo
umetnosti: s slikarskim upodabljanjem, plesom, kiparjenjem, dramaturgijo, prek vizualnih
45;( 4?D<J;9:;I( D6>J:;B?;I( 6>F;E>3( ipd. (od tod izhajajo teorije in prakse sodobnih
umetnostnih terapij); stvaritve teh umetniških »akcij« pa je za dovršeno ozdravitev
potrebno A7F3=>9;( A=7C><D( A=7G><;7:45:>( ;:J>=A=>J4C;E>L( .( A7H7=:;6( 7A4H734:E>6(
analizandovih duševnih procesov pri tej metodi je Jung spoznal, da gre v bistvu za proces
individuacije.
Kot meni Jung (1995, 67), psihologija »ni niti biologija niti fiziologija in tudi nobena
F=D84(H:4:7<J(:>@(J>63>9(=43:7(3>F>nje o duši«, to pa je zaradi H:494E<?7<J;(:>H43>F:>84
za nas tako težko spoznavno »kot za fizika fizikalni proces, ki ga najde v naravi. Kar se
nahaja onstran pojavnega sveta, si ne moremo niti predstavljati, saj ni take predstave, ki bi
imela izvor zunaj pojavnega sveta« (ibid., 174). S to mislijo je Jung izrazil tudi svoje
zavedanje o negotovosti lastnih hipotez, ki pa so kljub njegovemu neprestanemu dvomu
ter preverjanju relevantnosti postavljenih teorij našle pot v širši družbeni pojmovnik in
tako postale na splošno priznane kot – kakor je zapisal Eugene Pascal v svoji knjigi Živeti
z Jungom (1973, 9) – »D:;3>=H45>:@( <A=>E>65E;3( :49;:( H4( E4<:7( =4HD6>34:E>( :>( 5>(
A<;I7578;E>( 5EDF;@( J>63>9( JDF;( F=D8;I( A7F=79;E( – biblije, pravljic, /…/ svetovne
11
književnosti, življenjskih obdobij, družbenih in kulturnih pojavov ter številnih drugih
<6>=;(9573>?73ega zanimanja«.
Za lažjo predstavo o smiselnosti uporabe Jungovih dognanj K76(3(<5>F>9>6(A7FA7glavju
povzela teoretske predpostavke najpomembnejših Jungovih pojmov.
2.1. !/51867(5160;47(TEORETSKI KONCEPTI
Ker Marie-Louise von Franz v svoji A<;I74:45;J;9:;(6>J7F;(;:J>=A=>J4C;E> pravljic operira
;H?5ED9:7( <( A7E6;( 2D:873e psihoanalize in ker jo je pravzaprav zgradila na podlagi
Jungovih teoretskih predpostavk o psihološkem pomenu nesnovnega folklornega gradiva,
je nujno opisati nekatere bistvene Jungove ?7:C>AJ>L( M=;9>54( K76( <( A<;I757B?7( J>7=;E7(
tipov, ker je pomembna za sámo obravnavo pravljic in naj bi :4<A57I( F757945a :49;:(
posameznikovega pristopa k življenju. Nadalje bom opisala koncept zavestnega in
:>H43>F:>84( F>54( 9573>kove duševnosti J>=( :ED:;I( 3<>K;:X( 9>( <>( E>( 3( 94<D( 2D:873>84(
4?J;3:>84( =4H;<?734:E4( J>I( A7F=79;E( HF>57( :E>873;6( <7F7K:;?76( J7( A=>3>9( 4K<J=4?J:7(
razmišljanje, ki naj bi po njihovem mnenju prej spadalo na pod=79E;(6>J4G;H;?>(;:(6;<J;?>@
kot pa v znanstvene vode, je pojem nezavednega ter zavesti danes že splošno sprejet
koncept, ki so ga sodobne psihološke šole še nadrobneje raziskale in nadgradile. Kljub
temu se sodobnejših teorij na tem mestu ne bom dotikala, saj se moja interpretacija
pravljice 3>W>(;H?5ED9:7(:4(6>J7F7578;E7 von Franzove, ki pa v celoti izhaja iz Jungove
psihoanalize.
Pravljice se po Jungov;(J>7=;E;(3(3>9;:;(3=J;E7(okrog glavnih arhetipov, njihovih konstelacij
in procesov, ki jih sprožajo v nezavednem; v ta namen bom v nadaljevanju predstavila
arhetipe anime, animusa, sence, jaza in sebstva. Širše gledano, se zgodbe v pravljicah
formulirajo tako, da prezentirajo ali del ali pa celoto procesa individuacije – procesa
3>F:7(3>9E>(<4674?JD45;H4C;E>(7H;=764(prihajanja v stik s celoto svojega bitja, torej v stik
s sebstvom. Glede na to dejstvo se bom dotaknila tudi opisa tega pojma 3(5D9;( 2D:873e
misli.
12
V poglavju bom namenila nekaj prostora tudi pojmu simbola in njegovim vsebinskim
<A7=79;576, s katerimi se pravzaprav psihoanalitiki ukvarjajo pri interpretaciji tako
pravljic kot tudi sanj.
,4H4F:E>( K76( :4( ?=4J?7( A=>F<J43;54( 45?;6;<J;9:7( J=4F;C;E7@( ?4J>=>( ;H=79;57( E>( K;<J3>:7(
zaznamovalo Jungov opus in je postalo gnoseološko ozadje njegove analize duševnosti.
PSIHOLOŠKA TEORIJA TIPOVV svojih prvih tekstih na temo psihološke teorije tipov (1994, 63-77;) je Jung razdelil
9573>?737(?78:;J;3:7(FDB>3:7(F>5734:E>(:4(BJ;=; funkcije: mišljenje, 9D<J3734:E>@(9DJ>:E>,
intuicijo. V vsakem posamezniku se ena od teh funkcij razvije bolje od ostalih, tako da v
:E>873>6( F>5734:ED( A=>354FDE>X( ;H( J>84( ;HI4E4( J>7=;E4( BJ;=;I( =4H5;9:;I( 9573>B?;I( J;A73b(
A=>6;B5EDE79;, 9D<J3>:;@(9DJ:; ter intuitivni.
PremišljDE79;( J;Ai ljudi v <37E;I( 7F579;J34I( J>=( =azumevanju in prilagajanju pojavnosti
A7<3>94E7( 3>5;?7(A7H7=:7<J( =4H6;<5>?Db( ^#arkoli se jim zgodi, podvržejo premisleku in
presoji, ali pa to vsaj nekako D<?54F;E7( <( J>6( :49>576_( Z;K;FL, 74). Funkcija
premišljevanja nam služi za to, da pridemo do nekega sklepa ali da nekaj presodimo,
medtem ko F4E>(GD:?C;E4(9D<J3734:E4(A=>F:7<J(9D<J3>:;6(F>E43:;?76(;:(<>(5>(;HE>6764(
pusti pripraviti k (samo)refleksiji.
&4?7( 9D<J3>:;( ?7J( A=>6;B5EDE79;( J;A( ;64J4( A7( 2D:8D( <?DA:>84( ;6enovalca, to je
=4C;7:45:7<JL(/D<J3734:ED( 54I?7(A=;A;B>67(=4HD6<?7<J( 5>@(9>(84( =4H5;?DE>67(7F(7K9DJ?4(
ZH4H:434:E4Y( ;:( ;:JD;C;E>@(?;(:;<J4(9;<J7(:;9(=4C;7:45:;@( 578;9:;( ;:( =4H579>345:;( GD:?C;E;( J>=(
sta »že po svoji naravi v nasprotju z racionalnimi funkcijami«. S svojo osnovno funkcijo
zaznavanja nam pomagata, »da se zavemo, kaj se dogaja, vendar tega ne t75649;J4( 45;(
vrednotita«, ali z drugimi besedami, preprosto sta dovzetni za dogajanje, ki ga ne
<>5>?C;7:;=4J4(A7(:;?4?=B:;I(:49>5;IL(/D<J3734:E>(A=;( 9573>?D(F75794( J;<J>84(6>=;5C4@( ?;(
doživeto postavlja na primerno vrednostno lestvico; H4H:434(45;(7K9DJ>?(A76>:;(9DJ;5:>(
7H;=764( <>:H7=;9:>( A=7C><>( 45;( :>?4E@( ?4=( H4H:467( <( 9DJ;5;( Z:A=L( 7K9DJ>?( K75>9;:>YX pri
intuiciji pa gre za percepcije, »ki jih ne moremo pojasniti neposredno z zavestnimi
<>:H7=;9:;6;(;H?D<J3;_(Z;K;FL, 75). OK9DJ>?(E>(J7=>E(H43><J:4(H4H:434(<(9DJ;5;@(;:JD;C;E4(A4(
je zaznava prek nezavednih vsebin in povezav.
13
M75>8( J>I( BJ;=;I( GD:?C;E( E>( 2D:8( F7579;5( B>( F34 <A57B:4( A<;I;9:4( J;A4( 45;( F3>( A<;I;9ni
naravnanosti, ki ju je imenoval ekstraverzija in introverzija. Ekstravertiranega
A7<46>H:;?4( H4:;64( HD:4:E;( 3;F;?( A7E43:7<J;@( ;:J=73>=J;=4:>84( A4( K75E( A=;3549;( notranji
duševni svet. Vsaka od prej opisanih funkcij je torej F7579>:4( B>( H( 7Fkloni teh dveh
splošnih tipov, tako da :4<J4:>(7<>6(=4H5;9;C@(7F(?4J>=;I(pa se po navadi nobena ne kaže v
<37E;( 9;<J;( 7K5;?;L( 2D:8( E>( JD?aj postavil pomembno ugotovitev: 9>( E>( 8543:4( ;:( :4EK75E(
=4H3;J4(GD:?C;E4(A=;(9573>?D(>?<J=43>=J;=4:4@(A7J>6(E>(:>=4H3;J4(GD:?C;E4(;:trovertirana, in
obratno.
Tiste funkcije, ki pri posamezniku niso spontano v ospredju, zavestno in namerno jih pa
tudi ne uri, razvija in uporablja, ostanejo v bolj ali manj primitivnem ali infantilnem
<J4:EDL(&4?>(A7J>6(F4E>E7(7<>K;(<A>C;G;9:7(;:G>=;7=:7 H:49;5:7<Jb(>:7<J=4:<?;(A7DF4=>?(:4(
6;B5E>:ED(:4(A=;6>=(^3<>5>E(<A=>65E4(;:G>=;7=:7<J(3(9D<J3734:ED@(F;G>=>:C;=4:7(H4H:434:E>(
in intuitivnost pa si medsebojno škodita«. Inferiorne funkcije ni tako preprosto prepoznati,
vemo pa, da nas nezavedna uporaba le-te postavlja v nelagoden položaj, »saj je ne
moremo usmerjati in smo v bistvu njena žrtev« (ibid., 76). Prisilno ubadanje z nerazvito
funkcijo =43:7( J4?7( A73H=794( nevrozo pri otroku. /573>?( <37E7 nerazvito funkcijo
pogosto izrine v senco, tako da ta posta:>(;F>:J;9:4( J>6:;(<J=4:;(9573>?73>(7<>K:7<J;( ;:(
:>6457?=4J( A73H=79;( duševno krizo srednjih let; od vsakega posameznika je potem
odvisno ali je pripravljen vsebine nezavednega ozavestiti ali ne, ravno »temina, ki se
oprijema vsake osebnosti, pa pomeni vrata v nezavedno« (Jung, 1973, 57).
Kot pravi za vse svoje teoretske predpostavke, je Jung (1994, 77) tudi za teorijo štirih
psiholoških tipov zagovarjal@( F4( E>( >6A;=;9:7( A=>3>=5E;34@( <4E( :4E( K;( :46=>9( <( BJ;=;6;(
opisanimi funkcijam;( F7<>85;( F7579>:7( A7A75:ost: »Zaznava ugotavlja dana dejstva,
6;B5E>:E>( :46( 767879;@( F4( D87J73;67( :E;I73( A76>:@( 9D<J37( :46( =4H7F>:>( :E;I737(
vrednost, intuicija pa nas opozori na možnosti, ki so v njih.«
#4?7(;:(?75;?7(E>(H43><J:4(I4=67:;9:4(DA7=4K4(3<>I(BJ;=;I(GD:?C;E(Z3(?75;?7= nam osebni
A<;I7G;H;9:;(D<J=7E( J7(F7375EDE>Y(A76>6K:4( ;:(A7J=>K:4(H4(4:45;H7(4=I>J;A<?>84(gradiva,
kot sta pravljica in 6;J@( K767( 3;F>5;( ?4<:>E>( 3( A78543ED( 7( 6>J7F;( A<;I74:45;J;9:>(
interpretacije pravljic.
14
ZAVEST IN NEZAVEDNOEno najpomembnejših Jungov;I( A75E( A=7D9>34:E4( <7 pojem nezavednega ter vsebine in
procesi, ki se tam porajajo in pletejo niti našega obstoja. V tem poglavju poskušam
razložiti bistveno razliko ter medsebojno vplivanje zavestnega in nezavednega dela
9573>B?>(7<>K:7<J;L(#5Eub temu, da je koncept nezavednega širše družbeno sprejet, hkrati
pa podprt tudi s strani raziskovanj drugih znanstvenih panog (fizike, biologije), je pri
njegovem definiranju vseen7( A7J=>K:4(F7579>:4(6>=4( A=>3;F:7<J;, predvsem iz razloga,
da gre, dokler ostajamo v polju teorije, za precej abstraktne pojme, katerih bistvo in
vsebine lahko v A75:7<J;(F7D6>67(;H?5ED9:7(<(<DKE>?J;3:;6(;H?D<J376L
Komur je polje nezavednega težko razumljiv ali zelo oddaljen koncept, lahko ;B9>(3H=7?(
tudi v dejstvu, da je »tisto, kar je z4(W;35E>:E>(:>H43>F:>84(:4E3>9E>84(A76>:4@(3(H43><J;(
vrednostno na zadnjem mestu, in obratno« (Jung, 2010, 29). Temu v prid govori Jungov
(1995, 131) opis vsebin nezavednega: »V<>( J;<J7@( ?4=( 3>6@( J7F4( 7( 9>6>=( J=>:DJ:7( :>(
6;<5;6X(3<>@(9><4=(<>6(<>(H43>F45(;:(E>(HF4E(A7H4K5E>:7X(3<>@(?4=(<7(H4H:45;(67E;(9DJ;@(J7F4(
:;( 7A4H;54( 67E4( H43><JX( 3<>@( ?4=( :>:46>=:7( ;:( K=>H( A7H7=:7<J;@( JEL( :>H43>F:7( 9DJ;6@(
6;<5;6@(<>(<A76;:E46@(I79>6(;:(A79:>6X(3<>(J;<J7(A=;I7F:E>@(?4=(<>(3(6>:;(A=;A=435E4(;:(
kar bo kasneje stopilo v zavest; vse to je vsebina nezavednega.« Te vsebine »prebivajo«
na robu zavestnega in so <A7<7K:>(7H43>B94:E4(45;(A4(<7(:>?79(K;5>(H43><J:> in se lahko
JE4(JDF;(3=:>E7L(#4=4?J>=:4(H:49;5:7<J(J>84(A<;I757B?7(?76A5>6>:J4=:>84(A4=4(:4<A=7J;E(E>(
torej izmenjava 7H;=764( A=>I4E4:E>( 3<>K;:( ;H( >:>84( ^A75E4_( 3( F=D8>84@( A=;( 9>6>=( <>(
A=>I4E4E79>(3<>K;:>(J4?7(3(A=7C><D(7H43>B94:E4(?ot tudi pri prehodu v nezavedno korenito
spremenijo. Zaradi tega je pojma in njune vsebine 67879>( opisati zgolj približno in s
paradoksnimi koncepti.
Tako vidimo, da je pojem zavesti zelo relativen, saj nas napeljuje na ugotovitev, da
imamo pravzaprav dve »zavesti«: eno, v kateri dominira zavest, ter drugo, v kateri
dominira nezavedno; temu primerno pa lahko sklepamo, »da ni nikakršne vsebine zavesti,
ki ne bi bila v drugem oziru nezavedna. Verjetno tudi ni nobenega nezavednega
A<;I;9:>84@(?;(:>(K;(K;57(;<J794<:7(H43><J:7_(Z;K;FL@(PT`; avtorjev poudarek).
Nezavedno, instinktivno8 F>5734:E>( E>( 4?J;3:7( <?7H;( C>57J:7( 9573>?737( W;35E>:E>@( J4(
skriven sistem duševnega funkcioniranja pa je še p7<>K>E(79;J:7 prepoznaven pri otroku.
8 Instinkt: iz lat. instingere – gnati: »1. nagon, ustaljen, prirojen vzorec, ki se ob ustreznem dražljaju vedno A7E43;X(aL(9DJ@( <A7<7K:7<J( H4( H4H:434:E>( ;:(F7E>64:E>(FDhovnih prvin, pojavov« (Tavzes, 2002, 503). Pri 2D:8D(E>(F>5;J>3(<5>F>94b(3(G;H;9:>6(<6;<5D(<7(^;:<J;:?J;(7A=>F>5E>:;(?7J(4?C;E>(45;(3=<J>(4?C;EL(*?=4J;(A4@(?7(
15
To W>( <467( A7( <>K;( <?5;CDE>( :4(6;<>5@( F4( <>( 9573>?( :>( =7F;( ?7J( J4KD54( =4<4@( 46A4?( F4(
9573>?737(:>H43>F:7(W>(<(A=;I7F76(:4(<3>J(7H;=764(z utelešenjem vsebuje življenjske in
vedenjske vzorce, ki jih je le-ta podedoval od prednikov.
Tako kakor zavest ima torej tudi nezavedno svoje cilje in intuicijo, von Franzova (2002c,
313) pa dodaja, da »ne samo, da je nezavedno sposobno asociiranja in kombiniranja,
J>63>9( 54I?7( JDF;( sodi. Sodba nezavednega je intuitivna, vendar je v primernih
7?75;B9;:4I( A73<>6( J79:4.« Intuicija nezavednega v primerjavi z zavestjo sloni na
:>7<=>F7J79>:7<J;@( <4E( <>( 3( <37E>6( H>57( 7K<>W:>6( 7K679ju izgublja v nejasnosti
paradoksnih povezav zelo heterogenih elementov, medtem ko je zavest »intenzivna in
osr>F7J79>:4@( H494<:4( ;:(D<6>=E>:4(:4(:>A7<=>F:7(<>F4:E7<J( J>=(:4(:>A7<=>F:7(:43H79>(
in ima razen tega dostop samo do gradiva, ki ustreza posameznikovemu doživljanju v
nekaj desetletjih. R>9E;( spominski domet dosežemo umetno in se sestoji v glavnem iz
pisnega gradiva« (Jung, 1994, 144; avtorjev poudarek). Nezavedno »razen neizmernega
števila subliminalnih zaznav vsebuje tudi ogromno število zbranih dednostnih
dejavnikov« (ibid.), ki so se prek številnih rodov prednikov prenesli vse do sedanjega
trenutka in na J4(:49;:(F7579;5;(A7<46>H:>(=4H37E:>(<J7A:E>(3(F;G>=>:C;4C;E;(9573>B?>(3=<J>L
Z naslanjanjem na raziskave biološke znanosti je Jung hotel povedati, da nezavedno ne
:4<J4:>( B>5>( H( =7E<J376( 9573>?4@( 46A4?( E>( :>?4?B:7( informacijsko polje življenja,
podlaga, bistvo in izvir, nekakšen potencialni sistem duševnega delovanja, iz katerega
9=A467(3<;(5EDFE>(J>84(A54:>J4 in ki se prenaša iz roda v rod. S J>84(<J45;B94(H43><J(H4W;3;(
kot potomec nezavedne duševnosti, A=;(9>6>=(<>(<;C>=(^3<>(A=>A787<J7(;H:>3>=;(:4=43:;6
H4?7:76X(3>:F4=(A4(E7(E>(67879>(A7:73:7(D<?54F;J;(H(:E;6;(H(4<;6;5;=4:E>6(:>H43>F:;I(
3<>K;:L(/>(J4(A=7C><(3HA7FKDE467@(37F;67(A4C;>:J4(?(3:73;9:>6D(7F?=;34:ED(54<J:>(K;Ji«
(ibid., 27), tj. k procesu individuacije.
V kontekstu take teorije bi bilo zelo smiselno neprestano ohranjati budno misel, da
»skoraj polovico življenja preživimo v bolj ali manj nezavednem stanju. /…/ Zavest lahko
;6>:DE>67( F:>3:7( ?=45E><J37( 9573>B?>( A<;I>( ;:( E7( A=;6>=E467( H( :79:;6( ?=45E><J376(
nezavedne A<;I;9:>( F>E43:7<J;_, ki dogajanED( A7F( 7?=;5E>6( :79;( D<J=>H4( JDF;( 3( <37E;(
nejasnosti ter ambivalentnosti in dvomljivosti, saj združuje vidike obeh spolov, presega
94<73:7(;:(A=7<J7=<?7(76>E;J>3 ter je po izkustvu bogato za milijone let. Zdi se torej, da
se nezavedno ne zaveda lastnih vsebin in biva v stanju sanjanja: je kot »nekakšen
izvajamo instinktivno dejanje, produciramo tudi mentalne podobe, emocije itd.« (von Franz, 1980b, 51), ?4J>=;6(E>(2D:8(F7579;5(4=I>J;A<?;(;H37=L(
16
nepretrgan tok ali nemara ocean podob in vzorcev, ki se nam naplavijo v zavest v sanjah
ali v abnormalnih duševnih stanjih« (ibid., 16, 145).
#5EDK( J>6D@( F4( <67( 67879>( 3( :>?4E( K><>F4I( A73H>5;( K;<J3>:>( 3;F;?>@ pa se osnovni
A=;:C;A;( 9573>?73>84( :>H43>F:>84( ^H4=4F;( 6:7BJ34( <37E;I( 7F:7<73( :>( F4E7( 7A;<4J;(
navzlic svoji prepoznavnosti« (Jung, 1995, 76). #4F4=( I79>67( G>:76>:( :>H43>F:>84(
teoretsko zaobjeti, k njemu pristopamo razumsko, razumska sodba pa je po svoji naravi
vedno nagnjena k enopomenskosti in gre zaradi tega mimo bistvenega; kajti tisto, kar naj
K;(K;57(3(5D9;(2D:873e teorije :4EA=>E(7H:49>:7(?7J(54<J:7(:4=43;(A=;:C;A73(:>H43>F:>84,
»A=>F<J435E4(3>9A76>:<?7<J@(/…/ A75:7<J(7F:7<73@(?;(7:>678794E7(3<4?7(>:opomensko
formulacijo. Poleg tega <7(:49>5764(JDF;(A4=4F7?<:;@(J4?7(?7J(Fuh pri alkimistih, ki velja
za starca in ml23%1)&2#,!.2+)« (ibid.; avtorjev poudarek).
/>(A73H46>6 zgoraj navedena Jungova dognanja o zavesti ;:(:>H43>F:>6@(54I?7(=>9>6@(
da je zavest razvojno drugotna, ;:( J4?7( ?7J( ;64( G;H;9:7( J>57( <37E7( 4:4J76<?7(
predzgodovino, vsebuje tudi duševnost <7F7K:>84( 9573>?4( 6:787( <5>F73( 3<>I(
predhodnih razvojnih stopenj in je pravzaprav rezultat tega razvoja – ravno tako, kakor je
G;H;9:7( J>57( <7F7K:>84(957veka rezultat njegovega milijone let dolgega razvoja. Na tem
zapletenem temelju pa šele nastane <=>F;B9>(:4B>(H43><J;(45;(tisto, kar je Jung poimenoval
jaz oziroma ego: »Ta temelj je nosilec Jaza skozi celo življenje. Kjer temelj ne deluje,
nastane prazen tek in smrt. Njegovo življenje in njegova dejanskost sta vitalnega pomena«
(Jung, 2011, 344).
KOLEKTIVNO VS. OSEBNO NEZAVEDNOV prejšnjem poglavju smo razF>5;5;( 9573>?737(7<>K:7<J( :4(zavestni in nezavedni del, v
Jungovi psihologiji pa se nezavedno deli še na dva dela, in sicer na osebno ter kolektivno
nezavedno. Definicija A=43;@(F4(E>(?75>?J;3:7(:>H43>F:7(J;<J;(^F>5(A<;I>@(?;(84(579;67(7F(
7<>K:>84(:>H43>F:>84(?7J(:E>873(:>84J;3@(?>=(:>(7K<J4E4(H4I345EDE79(7<>K:>6D(;H?D<J3D(
ter zato nima zn494E4( 7<>K:>( A=idobitve. /…/ Vsebine kolektivnega nezavednega nikoli
niso bile v zavesti in zato niso nikoli postale individualne, tako da se morajo za svoj
7K<J7E( H4I345;J;( ;H?5ED9:7( F>F734:ED_( Z2D:8@( P[[d@( adY, ;H( 9><4=( <5>F;@( F4( E>( ?75>?J;3:7(
nezavedno sestavljeno iz »predeksistentnih oblik, arhetipov, ki lahko šele drugotno
A7<J4:>E7(H43><J:>(J>=(3<>K;:46(H43><J;(A7F>5;E7(E4<:7(79=J4:7(7K5;?7_(Z;K;FL@(acYL(%4I?7(
17
si jih torej predstavljamo kot nekakšne matrice, na podlagi katerih si gradimo osebne
izkušnje. So kot vzorci ali sheme, po katerih se odvija življenje: »R7E<J37@( 7F=4B94:E>@(
iskanje partnerja in dvorjenje, razmnoževanje, skrb za svoje mlade, zrela leta, starost in
<6=JL(.7(G4H>(=4H37E4@(<J4=>(?7J(9573>BJ37(;:(>:4?>(H4(3<>(5EDF;@(3>:F4=(E>(7<>K:4(;H?DB:E4(
posamezne faze individualna« (#7=49;:@(a]]`@ 2).
V nasprotju z arhetipi kolektivnega nezavednega so vsebine osebnega nezavednega
prepletene s kompleksi, ki so kot nekakšni skupki duševnih elementov, nanizani okrog
emocionalno nabitega jedra in vsebujejo osebni 64J>=;45@( ?;( ;H( =4H5;9:;I( 3H=7?73( :;( K;5(
<A=>E>J(3(H43><J:7(<5;?7(7(<>K;L('67C;7:45:7(7K9DJ5E;37( E>F=7(^E>(?7J(648:>J( ;:(35>9>(?(
<>K;(3<>K;:>(;H(3<4?F4:E>84(W;35E>:E4@(?;(;64E7(>:4?(9D<J3>:;(:4K7E_(Z;K;FLYL(&4?7(<7(J7=>E(
vsebine osebnega nezavednega vedno pridobitve individualnega življenja, v nasprotju z
vsebinami kolektivnega nezavednega, ki jih vedno že a priori d75794E7(4=I>J;A;L()4J7 je ta
del nezavednega »3<>( A=>E( ?7J( H4?5ED9>:@( 7<>K:;( <;<J>6@( J>63>9( E>( =4HA=7<J=J4( ;:(3( <3>J(
odprta objektivnost« (Jung, 1995, 58), ki :>(A=>:><>(F7?7:9:>84(F>G;:;=4:E4(J>=(E>(9573>?D(
:>34=:4@(<4E(?764E(<>(84(F7J4?:>@(^W>(E>(9573>?(J4?B>:@(F4(<>(:>(H43>F4(<46>84(<>K>L(O=>(
H4(A=>:>34=:7<J@(?;(E7(A=;6;J;3:;(9573>?@(<J7E>9(J4?7(K5;HD(te prelome, instinktivno opazi in
je predmet groze. /…/ )54I?4(84(H45;E>(345(:>H43>F:>84( ;:(A7H4K;@(?F7(E>(K;5@(J>=(A79:>(
stvari, v kat>=;I(<>(3>9(:>(A=>A7H:4L(/…/ Rituali, representations collectives, dogme /…/
so nasipi in zidovi, postavljeni pred nevarnostjo nezavednega, pred perils of the soul.«
)4J7( <>( :434F:7( 6;<5;@( F4( ?4F4=( 9573>?( <><J7A4( 3( :>H43>F:7@( A=>I4E4( 3( <J=4B5E;3( <3>J(
>87C>:J=;9:>( <DKE>?J;3:7<J;@( ?E>=( E>( ^A=>ADB9>:( 3<>6( A4<J>6( H5;I( W;345;@( ?;( F76:>3:7(
prebivajo v luknji duševnega podzemlja« (ibid., 56, 58, avtorjev poudarek).
Zakaj lahko posameznika duševni svet nezavednega tako straši, je razložljivo edino s
prepoznavanjem in ozav>B94:E>6( A=>A5>J>:;I( 3<>K;:( naši zavesti tako oddaljenega, pa
vendarle vedno prisotnega dela duševnosti. Poglejmo, kaj nam o tem govorijo arhetipske
vsebine.
ARHETIP Ker je v mojem diplomskem delu pravzaprav vsa pozornost usmerjena v arhetipsko
sA7=79;5:7<J(A=435E;C@ E>(A7J=>K:4(:4J4:9:>EB4(=4H5484(J4?7(<46>84(A7E64(arhetip kot tudi
njegovega delovanja znotraj posameznikove duševnosti in konec koncev njegovega
18
širšega F=DWK>:>84(A76>:4@(?;(84(:>;HA7FK;J:7(F75794(:E>873(7K<J7E(<46(A7(<>K;L(-H(J>84(
razloga bom arhetipu A7<3>J;54( :>?4E( 3>9( A=7<J7=4( ;:( 84( :>?75;?7( K75E( =4HF>5454( ?4?7=(
F=D8>@(9>=43:7(Arav tako pomembne pojme Jungove 4:45;J;9:>(psihologije.
V mitološkem kontekstu se arhetipi imenujejo motivi; v antropološko naravnani raziskavi
psihologije primitivnih ljudstev Luciena Levy-Bruhla (1857–1939) E;I( 7H:49DE>( pojem
representations collectives; :4( A7F=79ED( A=;6>=E45:>( =>5;8;7578;je sta jih Henri Hubert
(1872–1927) in Marcel Mauss (1872–1950) definirala kot kategorije imaginacije, medtem
ko jih je Adolf Bastian (1826–1905) 7H:49;5( H4( elementarne misli ali pramisli. Po teh
podatkih lahko vidimo, da Jungova teorija arhetipa – teorija predeksistentnih oblik –, ki jo
je primerjal s Platonovo teorijo o idejah, sploh ni njegova izmišljija, »ampak je priznana
in znana tudi na 7<J45;I(A7F=79E;I(H:4:7<J;_(Z2D:8@(P[[d@(adYL(R(:E>873;(A<;I757B?;(J>7=;E;(
E>(4=I>J;A(:>5795E;37(A73>H4:(<(A7E676(:>H43>F:>84(;:(E>(A=43H4prav neizogibni korelat
ideje njegovega kolektivnega dela@(^A=;(9>6>= A76>:;(:43H79:7<J(F7579>:;I(7K5;?(3(A<;I;@(
?;(<7(A73<7F(A=;<7J:>(;:(=4HB;=E>:>_(Z;K;FLYL(+>FJ>6(?7(<;(54;9:;(D6 duševnost v splošnem
velikokrat predstavlja kot nekaj minljivega, svojevoljnega, izhlapljivega ter enkratnega,
veljajo slednje kategorije v Jungovi teoriji samo za zavest, ne pa tudi za nezavedno:
»S467(?345;J4J;3:7(;:(:>(?34:J;J4J;3:7(F75795E;3>(D9;:?DE79>(>:7J>(:>H43>F:>84@(:46=>9(
tako imenovani arhetipi, imajo zato naravo, ki $"# $%#1%-";"&%# *#;"+"("/+$"#"*12&)+)# !"+#
0/),)&1"« (ibid., 176; avtorjev poudarek).
Lahko bi rekli, da so Bastianove elementarne misli (tudi ideje) »povsod prisotne analogne
temeljne oblike nazora, torej kot nekaj takšnega, kar danes opisujemo z arhetipi« (ibid.,
112; avtorjev poudarekY@( 3>:F4=( 9>( A=>6;<5;67( :4J4:9:>E>@( 4=I>J;A( :>( 67=>( K;J;( H875E(
elementarna misel@( 46A4?( <>( A7=4E4( JDF;( ?7J( ^>5>6>:J4=:4( A7>J;9:4( ;:( F76;B5E;E<?4(
podoba, elementarna emocija in celo elementarni vzgib ?(J;A;9:>6D(F>E4:ED« (von Franz,
1996, 8; moji poudarki). S tem arhetipski misli pridodamo B>(C>57J:7(A7F<J=D?JD=7(9DJ>:E@(
emocij, fantazij in dejanj.
Tukaj si moramo zastaviti vprašanje, ali arhetip, kot smo ga opisali zgoraj, ne spominja
679:7( na tisto, kar se v splošnem definira kot instinkt? Ko Jung (1995, 26) primerja
arhetipe z instinkti, pravi, da ti skupaj z arhetipi ustvarjajo »popolno analogijo, tako
J79:7@( F4( <>( :46( A7<J435E4( =4H578( H4( F76:>37@( ?4?7( <7( 4=I>J;A;( :>H43>F:>( 7F<5;?43>(
instinktov samih«; povedano z drugimi besedami: arhetipi predstavljajo nekakšen osnovni
vzorec instinktivnega reagiranjaL('6A;=;9:7( 54I?7(A7J=F;67@( F4( <>( 4=I>J;A;( =><( 7K:4B4E7(
19
kot instinkti, saj v oblikovanju vsebin nezavednega sodelujejo »kot tisti, ki regulirajo,
modificirajo in motivirajo« (ibid., 151).
Nadalje Jung razpravlja: »Navzlic sorodstvu z instinktom ali pa ravno zaradi njega je
4=I>J;A(F>E4:<?;(>5>6>:J(FDI4@( J7F4(FDI4@(?;(:;( ;<J73>J>:(<(9573>B?;6(=4HD676@( J>63>9(
predstavlja njegov spiritus rector. Bistvena vsebina vseh mitologij in religij ter -izmov je
4=I>J;A<?>(:4=43>L("=I>J;A(E>(FDI( ;:(:>FDI(;:(:4E3>9?=4J(E>(7F3;<:7(7F(<J45;B94(9573>?4@(
kakšen se mu bo na koncu pokazal« (ibid., 152; moj poudarek). Ker arhetipi torej ne
predstavljajo stvari samih :4( <>K;@( J>63>9( :E;Iove oblike, ki jih posamezniki potem
=4H5;9:7( DH=>67( ;:( F7E46>67@( E>( :E;Iova >?<;<J>:C4( A=>FH43><J:4@( I?=4J;( A4( F75794(
apriorno strukturno obliko instinktivnih temeljev zavesti. Kot taka apriorna struktura pa
arhetipi ne morejo biti »edini razlog, da je predstava takšna, kakršna je. Utemeljujejo le
?75>?J;3:;(F>5>W(A7E6734:E4L(#7J(54<J:7<J( ;:<J;:?J4(<7(F>5>W:;(:E>873>(F;:46;9:>(:4=43>(
;:( ;64E7(H4=4F;( J>84(A7<>K:7(>:>=8;E7@(?;(F7375EDE>(45;( JDF;( ;H<;5EDE>(F7579>:>(3>F>:E<?>(
:49;:>( 45;( ;6AD5H>@( J7( E>@( 3( F7579>:;I( 7?75;B9;:4I( ;64E7( A7<><;3:7( 45;( 7K<><;3:7( 679(
(numinoznost9!)« (Jung, 2011, 343).
Marie-Louise von Franz (1980, 60) F7579;( =4H579>?( 6>F( 4=I>J;A76( ;:( ;:<J;:?J76( H(
=4H5;?734:E>6( 6>F( G;H;9:7( ter duševno reakcijo na neki notranji impulz: »Dejansko
G;H;9:7( 7K:4B4:E>( 3 <?54FD( H( 3H7=C>6( E>( ;:<J;:?J@( <A=>65E4E79>( :7J=4:E>( =>A=>H>:J4Cije,
emocije, avdiacije, vizije pa so manifestacije arhetipa.«
Arhetip je v tem oziru podedovanI :49;:(;H=4W4:E4(>67C;E@(idej in predstav (to je predvsem
79;J:7, ?4F4=(8=>(H4(<;6K75;9:7(;H=4W4:E>@(A=;(9>6>=(<>(A=43H4A=43(54I?7(3A=4B467, kdaj
izražanje – ne glede na medij – :;( <;6K75;9:7Y@( 6>FJ>6( ?7( ;:<J;:?J( A=>F<J435E4(
podedovani :49;:( G;H;9:>( Z=>Y4?C;E>L( NK4( A7F>F734:4( :49;:4( <J4( 6>F( <>K7E( <>3>F4(
3H4E>6:7(:>5795E;37(A73>H4:4@(<(<37E7(9;<J7(;: :>A7?34=E>:7(:4=437(A4(<;5;J4(9573>?4@(^F4(
;H8734=E4(K><>F>(;:(A79:>(<J34=;@(?4J>=;I(A76>:4(<>(:>(H43>F4@( ;:(J7(3(J4?B:;(6>=;@(F4(7(
tem ni niti enkrat pomislil« (Jung, 1995, 156) – ravno tako, kakor se v biologiji
predpostavlja, da žival ne razmišlja o sv7E;I(:487:<?;I(J>W:E4I@(46A4?(E;I(<467(D=><:;9;L(
"=I>J;A( E>( 3( J>6( ?7:J>?<JD( J7=>E( A=;=7E>:4( J>W:E4( A7( 7K5;?734:ED( =4H5;9:;I( =>A=>H>:J4C;E(
enega in istega motiva ZA=;( 9>6>=( <7(6;tološke podobe in motivi le ena izmed mnogih
9 Termin numinozno (iz lat. numen – božanstvo) je izoblikoval nemški teolog in primerjalni religiolog Rudolf Otto (1869–1937). V svoji knjigi Sveto ZP[[TY@(?;( E>(A=3;9( ;HB54( 5>J4( P[Pe@( =4H5484(:D6;:7H:7(?7J;=4C;7:45:7@( ;H3>:9DJ:7( ;H?DB:E7@( F7W;3>JE>( 45;( 7K9DJE>@( ?4J>=>84( A=;64=:;( ;:( :>A7<=>F:;( 7KE>?J( <>( :4I4E4(zunaj osebe. Po Ottu je numinozno »oblika« skrivnosti (mysterium), ki ima vsebinske kvalitete grozljivega (tremendumY@( :4F679:>84( ZmajestasY@( >:>=8;9:>84@( A73<>6( F=D8>84( ;:( G4<C;:;=4E79>84( ZA=;3549:>84( ;:(794=5E;3>84X(fascinans).
20
=4H5;9;C(zavestnih reprezentacij) in je »v resnici nagonska težnja, ki je prav tako izrazita,
kot je izrazit vzgib ptic, da si gradijo gnezda, ali mravelj, da se združujejo v organizirane
kolonije« (Jung, 2002, 69–71; avtorjev poudarek).
Tukaj se nam postavlja prepotrebno vprašanje – še po<>K>E( H4( F4:4B:E;( 94<( J>=( H( :E;6(
A73>H4:7(FDI73:7(<J4:E>(9573>?4(– 85>F>(A76>6K:7<J;(7H43>B94:E4(4=I>J;A<?;I predstav.
Vendar je med arhetipskimi predstavami, ki nam jih posreduje nezavedno, ter arhetipom
samim :4( <>K;@( A7J=>K:7( F7579>:7( =4H5;?734:E>b( A=3> ^<7( :4( BJ>3;5:>( :49;:>( 34=;;=4:>(
podobe, ki nakazujejo neko na sebi nepredstavljivo temeljno formo /…/, kajti vse
arhetipsko, ki ga zazna zavest, kot kaže, predstavlja variacije iste temeljne teme« (Jung,
1995, 159; avtorjev poudarek).
Tako se zdi zelo verjetno, da dejansko bistvo arhetipa ne zmore priti v zavest: »Zmerom
se moramo zavedati, da je tisto, kar imenujemo arhetip, na sebi nespoznatno, toda ima
J4?B:>(D9;:?>@(:46=>9(4=I>J;A<?>(A=>F<J43>@(?;(7678794E7(79;J:7<J;_(Z;K;FL@ 160; avtorjev
poudarek). &>(4=I>J;A<?>( ^79;J:7<J;_( <7(A7( 2D:8D(:4E54WE>( A=>A7H:43:>(3( =>5;8;E4I@( ?;( 3(
svoji duševni dejanskosti izhajajo ravno iz arhetipov, saj skrbno tehtanje (religere)
slednjih 7A;<DE>(A=4?J;9:7(K;<J37(=>5;8;E>L(-:(?>=(<7(4=I>J;A;(<J45:7(:43H79;(J>=(D9;:?DE79;,
potrebujejo prav to – poznavanje njihovega smisla: »Skrbno tehtanje duševnih faktorjev
zato prinaša pomen vzpostavljanja ravnotežja ne samo v individuumu, ampak tudi v
družbi, saj sicer destruktivne tendence zlahka prevladajo.« 17K>=(A=;6>=(<7(=4H5;9:;(-izmi,
?;( 354F4E7( J46@( ?E>=( E>( A7<46>H:;?( ;H8DK;5( <J;?( <( <37E7( FDB>3:7( =>45:7<JE7@( ;H( 9><4=( E>(
nastalo »nezgrešljivo pomasovljenje duše«, kar »zamegljuje smisel individuuma in
kulture nasploh« (ibid., 168–169).
Pritok arhetipskih vsebin nezavednega v zavest ima karakterni potencial poživljanja
osebnosti, saj jo :4(:>?(:49;:(K784J;(J>=(8=>(J4?7(A7(7K<>8D(?7J(A7(;:J>:H;3:7<J;(9>H(3<>(
meje trenutno formuliranega jaza. Subjektivno zaznana emocionalna vrednost arhetipa tu
F75794( A76>:( :E>8ovega delovanja za vsak posamezni subjekt; delovanje se vsekakor
H49>:E4(3(našem najbolj osebnem življenju in se, v primeru, F4(:;(7H43>B9>:7@(64:;G><J;=4(
kot kompleks doživljajev, formuliranih :4(D<7F;(H:49;5>:(:49;:L(
.A7=79;5:7(K;<J37(4=I>J;A4@(?;(;H(:>H43>F:>84(A=>I4E4(3(957vekovo zavest preko podob in
simbolov@(<>(3(3<>E(<37E;(A75:7<J;(95oveka ne dotakne prej, kot se zlomijo njegova volja,
njegovo hotenje in trud po razumevanju; razum :46=>9(le zakriva ter ovira dejanski stik z
4=I>J;A<?;6(<A7=79;576L(0>5>(3(<J4:ED@( ?7( <67(F7<>85;(F:7@( <>(:46(679(7H;=764(obseg
21
zavesti stanjša, takrat pa se širi nezavedno, 9>6D= <5>F;(A73>94:(45;( ;:J>:H;3:>EB;(A=;J7?(
nezavednih vsebin v zavest.
Da se energija nekega arhetipa sploh laI?7( <A=7<J;( ;:( H49:>( ;<?4J;( A7J v zavest, je
pravzaprav velikokrat nujen vpliv zunanjih »faktorjev«. Ti faktorji naj bi bile v bistvu
J;A;9:>(W;35E>:E<?>(<;JD4C;E>@(?7J(<7(=7E<J37@(<6=J@(H45EDK5E>:7<J(;:(JDF;(J=48;9:;(F787F?;@(?7(
9573>?(<J7E;(:4(=7KD(A=7A4F4(;:(<>(E>(A=;67=4:(7F579;J;L(Duševnemu <J4:ED(9573>?4(3(J4ki
situaciji pridajo arhetipi svoj <A>C;G;9ni naboj, »kar pomeni, da dosežejo numinozne
D9;:?>@(?;(<>(;H=4W4E7(?7J(afekti« (ibid., 202; avtorjeva poudarka).
/>(<>(H43><J(;H(<J=4ID(DA;=4(spoznavanju sveta instinktov, pa je arhetip tista sila nagona ali
gloK5E>(9573>?73>(:4=4ve, ki v psihološkem smislu vodi k duhovnemu cilju: v mitološkem
E>H;?D(E>(?7J(^67=E>@(I(?4J>=>6D(J>9>E7(3<>(=>?>(A7(3;ED84<J;I(A7J>IX(E>(:48=4F4@(?;(<;(E7(
pribori junak v boju z zmajem« (ibid., 159).
Kako lahko odgovarjamo na problematiko tako kompleksnega pojma ter celo poskušamo
odgovor argumentirati z vsebino m;J<?;I( ;:( A=435E;9:;I( 8=4F;3? Arhetipi so v smislu
3<>K;:(?75>?J;3:>84(:>H43>F:>84(4=I4;9:;( ;H37=:;(J;A;@(?4J>=;6(:>(67=>67(F7579;J; 94<4(
ter kraja nastanka in lahko govorimo l>( ^7( 7K9;I( 3H7=C;I@( ?;( 7K<J4E4E7( W>( 7F( :>?F4E_(
Z2D:8@(P[[d@(`]YL(&>6D(3(A=;F(A=;94E7( JDF;( raziskave in analize starih plemenskih znanj,
6;J73(;:(A=435E;CL(R(3>9;:;(<?=;J;I(<J4=;I(H:4nj se arhetipi sicer ne pojavljajo kot vsebine
nezavednega, ampak so spremenjeni v formule, ki se prenašajo s tradicijo ustnega
;H=79;54L(&4(<J4=4(<?=;J4(H:4:E4(<7(JDF;(^:4<A57I(J;A;9>:(;H=4H(A7<=>F734:E4(;H(:>H43>F:>84(
A=;I4E4E79;I(?75>?J;3:;I(3<>K;:_(Z;K;FL@(`PY@(:4(?4J>=>84(<>(E>(A=43H4A=43(:4:4B454(%>3f-
g=DI5734( 7H:49;J>3( <;mbolnih figur primitivnega pogleda na svet z izrazom
representations collectives. Tudi pri mitu in pravljici imamo »posebno oblikovane forme,
ki so bile prenašane skoz;( F7584( 94<73:4( 7KF7KE4_, in ravno z njimi lahko razložimo
razliko med pojmom archetypus in representations collectivesb( 4=I>J;A( ^7H:49DE>( H875E(
J;<J>(A<;I;9:>(3<>K;:>@(?;(B>(:;<7(K;5>(A7F3=W>:>(:7K>:;(H43><J:;(7KF>543;@(:4(J4(:49;:(A4(
predstavljajo neko še vedno neposredno duševno danost«@( J4( A4( <>( F7( F7579>:>( 6>=>(
razlikuje od zgodovinsko nastalih in izdelanih form, ki jih vsebujejo skrita znanja. Te
G7=6>( <7( :46=>9( H43><J:7( 7KF>54:>( ;:( 3( A=;6>=E43;( H( 4=I>J;A76@( ?;( <>( A7E435E4(
neposredno npr. v sanjah ali vizijah, manj individualne, manj naivne in bolj razumljive.
»Arhetip v bistvu predstavlj4( :>H43>F:7( 3<>K;:7@( ?;( <>( 85>F>( :4( :49;:( 7H43>B94:E4( ;:(
percipiranja spreminja, in sicer v smislu ustrezne individualne zavesti, znotraj katere se
pojavlja« (ibid.).
22
Razlikovanje med representations collectives in arhetipi je napeljalo na razmišljanje o
osebnih kompleksih ter na vprašanje, ?75;?7( <>( J;( =4H5;?DE>E7( 7F( 4=I>J;A73L( .A>C;G;9:4(
>:>=8;E4(4=I>J;A73@(?;(E>(<A7<7K:4(A=>3H>J;(<DKE>?J(F7(J>(6>=>@(F4(<>(J4(:;J;(:>(H43>F4(3>9,
?4E(A79:>@(6;<5;(;:(8737=;@(E>(J4?;<J7(H:49;5:4(JDF;(H4(7<>K:>(?76A5>?<>@(3>ndar kompleksi
<(<37E;6(D9;:?734:E>6(^:;?F4=(:>(A73H=79;E7(?4E(3>9(7F(7<>K:;I(A=>F<7F?73@(4=I>J;A;(A4(
ustvarjajo mite, religije in filozofije, ki zaznamujejo celotne narode in zgodovinske dobe«
(Jung, 2002, 81). Jungova psihologija razume pojavnost osebnih kompleksov kot
?76A>:H4C;E7(H4(;H?=;35E>:4(;:(>:7<J=4:<?7(A7DF4=E>:4(<J45;B94(H43><J;@(6>FJ>6(?7(:4E(K;(
bili motivi, tematike in liki v mitih vrsta »duhovne terapije za trpljenje in tesnobe
9573>BJ34( :4<A57I( – lakote, vojne, bolezni, starost, smrt« (ibid.). Mitološki motivi so
A=43H4A=43(W>(3<>(7F(:4EH87F:>EB;I(94<73(A7=J=>J;=45;(duševne procese transformacije.
Kot vidimo, je nastanek m;J73(;:(A=435E;C(3(5D9;(2D:873e teorije pravzaprav postavljen v
sam duševni izvor: »P=;6;J;3:;( 9573>?( E>( K;5( J4?7( ;H=4H;J> subjektivnosti, da je dejansko
A7J=>K:7(:4EA=>E(F76:>34J;@(F4(<>(6;J;(:4:4B4E7(:4(A<;I;9:7L(,E>8737(<A7H:434:E>(:4=43>(
se odvija v jeziku in v zunanjem opisu nezavednih duševnih dogodkov. Ravno zaradi
:>H43>F:>84( H:494E4( J>I( F787F?73( <>( 7K( =4H548;(6;J4( F7slej ni niti pomislilo na dušo.
&4?7( <>(A49(:;(3>F>57@(F4(FDB4(3<>KDE>(3<>( J;<J>( <5;?>@( ;H(?4J>=;I( <7(:4<J45;(6;J;_(Z2D:8@(
1995, 42).
Pravljice in miti seveda niso edini medij, preko katerega lahko prepoznavamo arhetipske
3<>K;:>( 9573>?73>84( ?75>?J;3:>84( nezavednega; na vprašanje, kako lahko dokažemo
obstoj arhetipov@( 2D:8( 7F8734=E4( <( J=>6;( =4H5;9:;6;( ?4J>87=;E46;( duševnih vsebin, iz
?4J>=;I( 4=I>J;A;( D<J34=E4E7( F7579>:>( FDI73:>( G7=6>L( 14( 54I?7( =4HD6>67( 64J>=;45@( ?;(
naredi te forme vidne, moramo raziskovati sanje, aktivno imaginacijo ter blodne ideje
duševnih bolnikov, fantazije v stanjih transa in sanje iz zgodnjega otroštva. Izmed naštetih
<7(H4(2D:84(:4EK75E(<A7=79;5:>(<4:E>@(<4E(;64E7(J7(A=>F:7<J@(^F4(<7(7F(375E>(:>7F3;<:;(;:(
spontani proizvodi nezavedne psihe, s tem pa predstavljajo naravne produkte onstran
vsake zavestne namere«. Vsebine nezavednega, ki pridejo na dan z aktivno imaginacijo,
se od sanj razlikujejo v tem smislu, da gre pri prvi za tiste vrste fantazij, ki so sprožene s
p7679E7(:46>=:>(?7:centracije: »Tukaj ne gre za vprašanje svobodnih asociacij, ki jih je
!=>DF( A=;A7=7945( H4( A7J=>K>( 4:45;H>( <4:EX( 8=>( H4( 7KF>5437( G4:J4H;E>( H( 7A4H734:E>6(
nadaljnjega fantazijskega materiala, tako kot bi mu dodajali fragment na povsem naraven
:49;:_(Z;K;FL, 32). Šele v procesu asimilacije predstavnega gradiva, ki se sicer razporeja
23
povsem nezavedno in ga zaradi tega ne moremo neposredno zaznati, postanejo arhetipi
vidni in zatorej duševni.
,49;:( =4HD6>34:E4( ;:( 7K=43:43>( A7<46>H:>84( 4=I>J;A4( E>( ;H=>C:7( <DKE>?J;vna stvar.
#5EDK( J>6D@( F4( <7( 4=I>J;A;( F7579>:;( H( :><?7:9:;6( A7:435E4:E>6( J;A;9:;I( W;35E>:E<?;I(
situacij, katerih izkustvo se prenaša v duševno konstitucijo, se ne pojavljajo v istih
podobah, ampak so A=>F3<>6(:>?4?B:>( 7K5;?>( K=>H(3<>K;:>@( J7( H4F:E7( A4( 9573ek prida
sam s svojim izkustvom: »Ko se v življenju dogodi nekaj, kar se ujema z nekim
arhetipom, se bo ta aktiviral in nastopila bo prisila ponavljanja, ki bo, podobno kot
instinktivna reakcija, vztrajala nasproti razumu in volji« (Jung, 1995, 31). V procesu
izkustva arhetipov, npr. v sanjah in fantazijah, se torej lahko pojavljajo ali kot dejansko
A=;<7J:>( 7<>K:7<J;( 45;( A4( <>( 64:;G><J;=4E7( 3( <;6K75:>6( E>H;?D( J;A;9:;I( <;JD4C;E@( 6><J@(
sredstev, poti ipd., A=;( 9>6>=( <( <37E7( 54<J:7( A7KDF7( ;:( <A>C;G;9:7( >:>=8;jo na simbolen
:49;:( A7F4E4E7( <DKE>?JD( <6;<>5:7( ;:J>=A=>J4C;E7( F787F?73L( ^R( J>6( <6;<5D( F>5DE>E7( ?7J(
?76A5>?<;X(A7E435E4E7(<>(;:(;H8;:E4E7@(?7J(<>(E;6(H4I79>@(:4B>(H43><J:>(:46>:>(A4(A787<J7(
73;=4E7(45;(E;I(<A=>6;:E4E7(:4(:49;:@(?;(:4<(54I?7(<A=43;(3(:>=7F>n položaj« (Jung, 2002,
80–81). Po Jungu naj bi torej arhetipi nezavednega nikakor ne predstavljali fantazijskih
A7F7K@(46A4?(?76A5>?<:>(43J7:76:>(F>E43:;?>@(?;(?7:<J4:J:7(F75794E7(7K:4B4:E>(:4B>(
zavest;L(/>( <67(:4J4:9:>EB;@ 54I?7( =>9>67@(F4( <7(:4EH:49;5:>EB;( ;:(>6A;=;9:7( :4EE4<:>E>(
;H=4W>:;(J;<J;(4=I>J;A;@(^?;(:4EA787<J>E>(;:(:4E679:>E>(3A5;34E7(:4(E4H(7HL(84(67J;Eo« (Jung,
2010, 13). V Jungovi teoriji so to senca, anima in animus Z3>9( 7( :E;I( 3( :4<5>F:E;I(
poglavjih).
/>A=43 so zavestne predstave arhetipskiI(7K5;?(A=;(3<4?>6(A7<46>H:;?D(=4H5;9:>@(A4(8=>(3(
njihovi prvotni formi, ki je 3( <37E>6(6;=:>6@( :>A=7E;C;=4E79>6( <J4:ED( :;9( F=D8>84( ?7J(
G7=645:7( :>F75795E;34( G7=64@( H4( J4?>( ?4=4?J>=;<J;?>@( ^?;( E;I( :>( :4EF>67( <467( A=;(
4:J;A7F;I@( J>63>9( JDF;( 3( F=D8;I( J;<795>tjih, s katerimi nas povezuje samo arheologija«
Z2D:8@( P[[d@( PeTYL( "=I>J;A>( E>( A7J>6J4?>6(67879>( 7H:49;J;( ?7J( D:;3>=H45:>(67W:7<J;@(
:E;I734( =>45;H4C;E4(3(94<D( ;:(A=7<J7=D(A4( E>( 7F3;<:4(7F(?D5JD=:>84(?7:J>?<J4L(M75>8( J>84(
arhetip nikoli ne stoji sam zase in nikakor ni osamljena entiteta, ampak se povezuje z
drugimi arhetipi tako, da skupaj tvorijo nasprotja. Ta arhetipska nasprotja s svojim
medsebojnim trenE>6@( <7794:E>6( J>=( <7F>5734:E>6 porajajo ustvarjalno energijo,
odgovorno za rojevanje, pretakanje/valovanje in smrt življenja samega. Tukaj se torej
D<J34=E4E7( <J4:E4( 4G>?J73@( ?;( <7( <>3>F4( 679:7( 3>H4:4( :4( :4B>( >67C;E>L( 14( 4=I>J;A(
neprenehoma vzpostavlja univerzalni krogotok življenja-smrti-življenja, potrjuje von
24
Franzova: »Tako je arhetip promotor idej in je odgovoren tudi za emocionalne restrikcije,
ki A=>A=>9DE>E7(7FA73>F(A=>FI7F:;6(J>7=;E46_(Z37:(!=4:H@(P[\]a, 34).
Integracija teh relativno avtonomnih numinoznih vsebin ne more biti nikoli dosežena
zgolj z razumskim pristopom, tj. z razumsko interpretacijo, ampak ponavadi zahteva
d7587J=4E:7( F;45>?J;9:7( A=7C><, ki jo subjekt v okviru jungovske psihoanalize izvede s
J4?7( F;457B?7( G7=67@( F4( J4( :4J4:9:7( D<J=>H4( F>G;:;C;E;( 45?;6;<J;9:>84 pojma meditatio:
»notranji kolokvij s svojim dobrim angelom« (Jung, 1973, 5). Ta proces se ponavadi
izraža in je spremljan z bogato govorico simbolike sanj, v svojem poteku pa z mnogimi
3HA7:;(;:(A4FC;(H43H>64(9;<J7(F=464J;9:7(<J=D?JD=7L(
Ob koncu A78543E4(:4E(<>(F7J4?:>6(B>(>:>84@(67879>(:;J;(:>(J4?7(:>A76>6K:>84(3;F;?4(
predstave o obstoju kolektivnega nezavednega in njegovih vsebin, arhetipov. V vsakdanu
W;35E>:E4( <>(9573>?(3>9?=4J(3A=4B4(?46@(9>6D( ;:(H4?4EX( =4H5;9:;(7F8737=;(:4( J4(3>9:4( ;:(
povsod prisotna vprašanja so v bistvu oblike (pri-do)dajanja smisla obstoju, katere lahko
dojemamo JDF;(?7J(H87F73;:<?>(?4J>87=;E>@(?;(<?7H;(F7579>:>(E>H;?73:>(64J=;C>(F7<>84E7(
megleno davnino prvobitnih slik ali – povedano v mitološkem jeziku – primitivni svet
9DF><L( ,>( 85>F>( :4( A7;6>:ovanje ali znanstveno stroko, s <J45;B94( ?4J>=>( J4( A7E43
raziskujemo, nenazadnje spet pridemo do pojma archetypus: »Zadostuje vednost o tem,
da ne obstaja niti ena bistvena ideja ali nazor, ki ne bi posedovala zgodovinske
anteceF>:C>L(R<>(6>F(:E;6;(9;<J7(:4(?7:CD(A=;I4E4E7(;H(4=I>J;Askih praform« (Jung, 1995,
70). %78;9:4(;HA>5Eava te 6;<5;(:4E(K7(I?=4J;(JDF;(H4?5ED9>k poglavja o arhetipih: Jungova
psihologija je o teI( ^F;:46;9:;I nukleusih psihe« (von Franz, 2002c, 308X( 43J7=;9;:(
poudarekY( F78:454( J75;?7@( F4( 54I?7@( A7FA=J4( H( >6A;=;9:;6;( F7?4H;@( K=>H( H4F=W?73(
spregovori o njihovem izjemnem vplivu na posameznika oziroma na njegovo »usodo« v
C>57J;X( ?>=( :46=>9( 7K5;?DE>E7( A7<46>H:;?734( 9D<J34@( :E>873( FDI73:;( :4H7=( J>=( >J;9:7(
držo, neizbežno dolo94E7(JDF;(:E>873(7F:7<(H(F=D8;6i@(<(<J34=<J376@(45;(9>(=>9>6(F=D849>@(
do5794E7(:49;:(J>= obliko njegovega celotnega zaznavanja.
JAZ/EGOJungova psihologija pod pojmom jaza razume »tisti zapleteni dejavnik, na katerega se
:43>HDE>E7(3<>(=43:;(H43><J;_(Z2D:8@(a]P]@([Y@(H4=4F;(9><4=(<;(84(54I?7(A=>F<J435E467(?7J(
<=>F;B9>(7K679E4( H43><J;( ;:(?7J( J4?>84( <DKE>?J( 3<>I(7<>K:;I(F>E4:E@(6>F(?4J>=>( <A4F4E7(
25
tudi prilagoditveni napori. Tako je ena bistvenih lastnosti jaza individualnost, ki se skozi
9573>?737(W;35E>:E>(H4=4F;(:7J=4:E;I(;:(HD:4:E;I(F>E43:;?73(<A=>6;:E4L
Definicije jaza, ravno tako kot sebstva ali izkušnje arhetipa, teoretsko :;( 67879>
F7?7:9:7( H47KE>J;@( A=>F3<>6( H4J7@( ?>=( :4E( K;( J>6>5E;5( ^:4( F3>I( :4( 3;F>H( =4H5;9:;I(
podlagah, po eni strani na somatski in po drugi strani na 0/),)&1)« (ibid.; avtorjeva
poudarka), obe pa temeljita tako na zavestnih kot tudi na nezavednih dejavnikih oziroma
vsebinah.
1>E43:7<J( E4H4( :4E( K;( A7( >6A;=;9:;I( F7?4H;I( ;HI4E454( ;H( <7794:E4( 6>F( <764J<?;6;(
F>E43:;?;(J>=(7?75E>6@(?4<:>E>(3(=4H37ED(A4(E>(3(<7794:E>(A=;F4:(B>(:7J=4:E;(<3>JL(
Jaz je v odnosu do sebstva – ki je za subjektivno duševno zdravje velikega pomena – po
definiciji zadnjemu podrejen in se do njega »vede kot del do celote«. Tukaj naj dodam, da
:4E(K;( E4H( ;6>5(3(F76>JD(7K679E4(H43><J;(A7A75:7(<37K7F7@(?4F4=(A4(A=;F>(3(?7:G5;?J(H(
dejstvi <>K<J34@( :45>J;( :4( F7579>:>( 6>E>( ;:( 76>E>:7<J;@( ?;( <>( A7E43;E7( ?7J( 7KE>?J;3:4(
danost (ravno tako, kot se pojavijo nujnosti zunanjega okolja), »mimo katere naša
svobodna volja ne more kar tako zlepa kaj spremeniti« (ibid., 10, 11). Nemalokrat se tudi
zgodi, F4( E4H( 7K( <7794:ED( <( J4?7( 7KE>?J;3:7( F4:7<JE7( A4F>( A7F( :4FH7=( ?4J>=>84( 7F(
nezavednih dejavnikov, in takrat je njegovo prilagajanje moteno.
Vidimo torej, da je vprašanje posameznikovega duševnega razvoja v veliki meri odvisno
ravno od obnašanja ega; s prip=435E>:7<JE7(A7<5DB4J;( <A7=79;54( <>K<J34( 54I?7(>87(7<3>J5;(
celotni ustroj duševnosti ;:(E;(:4(J4(:49;:(^F7ADB94@(F4(<>(7H43><J;@(<(J>6(A4(JDF;(D=><:;9;_(
(von Franz, 2002b@(Pc`YX(3(:4<A=7J:>6(A=;6>=D(A4@(9>(>87(H4(<A7=79;54(;H(:>H43>F:>84 ni
dovzeten, ostaja prava in celovita narava posameznika zakrita v senci in teminah
nezavednega: »Videti je, da narava ega ni ustvarila zato, da bi neomejeno sledil svojim
<467375E:;6(3H8;K76@(J>63>9(F4(K;(A764845(D=><:;9;J;(J7J45;J>J7(– celovito psiho« (ibid.).
SEBSTVO/>(I79>67(8737=;J;(7(E4HD(;:(<>K<J3D@(<;(ED(67=467(:DE:7(=4C;7:45:7(A=>F<J435E4J;(?7J(F3>(
579>:;(>:J;J>J;@(I?=4J;(A4(<>(67=467(H43>F4J;(F>E<J34@(F4(E>(A7E>6(<>K<J34(Z?4?7=(JDF;(3<;(
pojmi, s katerimi poskušamo teoretsko zaobjeti definicijo obstoja duševnih resnic)
A4=4F7?<45>:@(<4E(A=>F<J435E4(J4?7(<=>F;B9e kot tudi obseg celovitosti: »Sebstvo predstavlja
<=>F;B9>@(?;(D=>E4 ;:(<A4E4(C>57J:7(FDB7(ZH43><J:7(;:(:>H43>F:7Y(:4(>:4?(:49;:@(?4?7=(E>(
26
E4H( <=>F;B9>( H43><J:>( 7<>K:7<J;L( )( F=D8;6;( K><>F46;( 54I?7( =>9>67@( F4( E>( E4H( <=>F;B9>(
subjektivne ;F>:J;J>J>@(6>FJ>6(?7(E>(<>K<J37(<=>F;B9>(objektivne identitete. Sebstvo je zato
vrhovna duševna avtoriteta, kateri je jaz podrejen« (Edinger, 2004, 12; avtorjeva
poudarka). Opredeljen kot psihološki pojem je sebstvo »združitev zavesti (moško) in
nezavednega (žensko). Predstavlja duševno celost« (Jung, 2010, 208).
Po Jungu se fe:76>:7578;E4(<>K<J34(:4(:4EH:49;5:>EB;(>6A;=;9ni :49;:(;Hraža s podobami
64:F45>( Z648;9:>84 kroga), h katerim moramo potem prišteti še vse ostale podobe, ki
A7DF4=E4E7( ?=78( <( <=>F;B9>6, pa tudi številne motive, ki nakazujejo na celovitost:
združitev nasprotij, popek sveta ali os univerzuma, kamen modrosti, sveti gral,
neokrnjenost in nepokvarljivost ter mnoge simbole 9>J3>=:7<J;. Ob tem naj povem, da
krog in okroglost v splošnem simbolizirata naravno celovitost, medtem ko štirikotna
7K5;?4( Z?;(67=F4( J4( ?=78( 7K?=7W4Y( A=>F<J435E4( D=><:;9;J>3( C>573;J7<J;( 3( H43><J;( 9573>?4L(
Vsi simboli tovrstnih oblik »so zgodovinsko overovljeni kot Božje podobe« (ibid.;
avtorjev poudarek), ;:( ?>=( <>( 3( <37E;( 67J;3;?;( :4:4B4E7( :4( <=>F;B9:;( ;H37=( W;35E>:E<?>(
energije oziroma na izvor našega bivanja, jih »najpreprosteje imenujemo Bog. Prav zato
<7(:>BJ>J>(A=>F<J43>(7(J>6@(?4=(<;(E>(9573>?(H46;<5;5(?7J(K7W4:<J37@(:4EF=487C>:>EB;(3;r za
G>:76>:757B?7(A=7D9>34:E>(<>K<J34_(Z'F;:8>=@(a]]`@(PaYL
Simboli sebstva se v obliki božjih podob (Imago Dei) ne pojavljajo le v pravljicah in
mitih, zgodovinskih spomenikih, religioznih manifestacijah ter v sanjah sodobnega
9573>?4@(46A4?(<7(tudi pome6K>:(A7679:;? pri ponovni vzpostavitvi notranjega reda »v
7KF7KE;I(A<;I;9:>(F>H7=;>:J;=4:7<J;(7H;=764(=>7=;>:J4C;E>L(#7J(94=7K:;(?=78;(7F84:E4E7(;:(
H4?5;:E4E7(4:4=I;9:>(<;5>(J>6>( ;:(A=>F<J435E4E7(45;(3HA7<J435E4E7( =>F@(?;( <A=>6;:E4(?47<(3(
kozmos« (Jung, 2010, 30). Kljub dejstvu, da je v podobah kot vplivnih izrazih izvora in
C>573;J7<J;( A7<46>H:;?4@( ?;( <>( HK;=4E7( 7?75;( J>84( <;6K754@( HF=43;5:4(679@( <>( HF;@( F4( E>(
poznavanje te kompleksne arhetipske duše privilegij redkih posameznikov, »saj izhaja iz
notranjih 7<>K:;I( ;H?DB>:E@( ?;( <7( J>W?7( ;H=>?5E;3>L(&7F4( =>45:;(7K<J7E( FDB>(A=;94( <46(A7(
sebi. /…/ Kadarkoli se pojavi med procesom psihoterapije, ima konstruktiven in
A73>H7345>:(D9;:>?« (Edinger, 2004, 397).
Sebstvo se, kot pravi von Franzova (2002b, 217), pravzaprav brez izjeme prej ali slej
A7E43;@( ?7( <>( 95ovekova pozornost obrne v njegov notranji svet, kjer skuša spoznati
samega sebe – ^:>( <( A=>65>34:E>6( <DKE>?J;3:;I(6;<5;( ;:( 9D<J>3@( J>63>9( J4?7@( F4( <5>F;(
izrazom svoje objektivne narave, na primer sanjam ali fantazijam. Tako bo ego odkril
:7J=4:E7(679@(?;(3sebuje vse možnosti za prenovo.« Vendar je v procesu prihajanja v stik
27
s sebstvom na delu tudi njegova temna stran, ki se, ravno tako, kot pri vseh drugih
poosebitvah nezavednega (senci, animusu, animi), kaže kot velika nevarnost, <J7E>94
nasproti egu: A=;6>=;( <>( 54I?7( ;:G54C;E4( E4H4@( A=;( 9>6>=( <5>F:E; povsem izgubi stik z
=>45:;6@(A=>J=84(3<>(9573>B?>(7F:7<>(;:(<A57I(A=>:>I4(F>5734J;(H(HF=43;6(:49>576(<37E>(
vloge. Ravno zaradi tega, ker je sebstvo povsem zunaj in nekako nad osebnim dometom,
se mora ego truditi še naprej nemoteno delovati, hkrati pa se ne sme poistovetiti zgolj z
F:>3:7(A7573;C7(<37E>84(7K<J7E4@(<4E(^E>(:79(J4?7(F7584(?4?7=(F4:(;:(H43><J(79;J:7(J>6>5E;(
na nezavednem, iz njega izvira in sleherno :79(<J7A;(34:EL(VhV(R>67(:46=>9@(F4(J7@(?4=(E>(
9>H( F4:( 64EI:7@( A7:79;( H=4<J>@( ;:( :4=7K>X( H4=4F;( J>84( 3>67( JDF;@( F4( A75>8( F:>3:>84(
64EI:>84( 3>F:7( 7K<J4E4( JDF;( 3>5;?7( :79;@( 9>JDF;( :>3;F:7_( Z2D:8@( a]P]@( a[YL(R( A=7C><D(
individuacije se torej pojavi neizogiben 7K9DJ>?( =4H?754(7H;=764(:4A>J7<J;b(:4(>:;(<J=4:;(
:4<(F>E<J37@(F4(<67(:434F:4(9573>B?4(K;JE4, 3>5;?7?=4J(ADB94(K=>H(<6;<54@(6>FJ>6(?7(:4<(
54I?7( 7K9DJ>?( A73>H4:7<J;( <( C>5;6( 3><75E>6( Z?;( sicer pridaja našemu obstoju smisel in
namen) odzemlji toliko, da nismo 3>9(<A7<7K:;(JDH>6<?>84(W;35E>:E4L(Q43:7(3HF=W>34:E>(
I4=67:;9:>84( 7F:7<4( 6>F( J>64( F3>64( <?=4E:7<J64( :4<( A=;A>5E>( ;:( 7KF=W;( 3( <J;?D( <(
sebstvom.
/>(7A4HDE>67(<;6K75>(<>K<J34, 3;F;67@(F4(J;(A=43H4A=43(=><:;9:7(:;I4E7(7F(:4E3;BE>84(F7(
najnižjega, se pravi iz ekstrema v ekstrem. Ob predpostavki, da arhetipska podoba vsebuje
in razvija dobro in zlo, svetlo in temno, ugodno in neugodno, moramo spregledati, da
sebstvo sámo »predstavlja complexio oppositorum, kaEJ;( :;( =><:;9:7<J;( K=>H( :4<A=7Jij«
(ibid., 207). Vendar je totaliteta celotne duševnosti I?=4J;( JDF;( <=>F;B9:;( DA=435E43>C( ;:(
usmerjevalec našega duševnega ustroja in je zatorej »videti kot nekakšen nuklearen atom.
%4I?7(K;(6D(=>?5;(JDF;(3;=@(A79>57(;:(DA=435E43>C(<4:E<?;I(A7F7K_(Z37:(!=4:H@(a]]ab, 163;
avto=;9;:(A7DF4=>?). Kot tako, pravi Jung, je sebstvo predvsem objektivni dejavnik, ki je
:4(A7F7K>:(:49;:(?4?7=(4:;64(;:(4:;6D<(3(7F:7<D(F7(<DKE>?J4(<467<J7E>:@(A=;(9>6>=(v
I;>=4=I;9:;( 5><J3;C;(stoji nad njima in potemtakem presega sizigijo,10 ki pa naj bi hkrati
predstavljala bistven element celosti in enosti.
V tem kratkem poskusu orisa karakteristik sebstva, ki jih je razkrila in jih uporablja
ED:873<?4(A<;I7578;E4@(<67(3;F>5;@(F4(E>(=43:7(7F:7<(F3>I(43J7:76:;I(<=>F;B9(FDB>3:>84(
10 Pojem sizigije (gr. syzygos – zveza, tesna povezanost) ustreza pojavu arhetipskega združevanja :4<A=7J:7<A75:;I(A7573;C@(?;(3(FDB>3:7<J;(9573>?4(<;6K75;H;=4(?76D:;?4C;E7(6>F zavestnim in nezavednim in se kot unija nasprotij združuje v Jungovem pojmu sebstva. Kot navaja Škamperle (1996, 52), Jung trdi, F4(E>(<;H;8;E4(4=I>J;A<?;(67J;3@(^4A=;7=:4(A7F7K4@(?;(;64(3(FDI73:>6(=4H37ED(9573>?4(7F(:>?F4E(>6;:>:J:7(vlogo«. V Jungovi misli torej »ideja združitve /…/ kot mitologem izraža arhetip unifikacije nasprotij in A7<J4:>(H4J7(A7F7K4(6;<J;9:>84(H>F;:E>:E4_(Z;K;FLYL(
28
življenja, ega in sebstva, bi<J3>:(H4(I4=67:;9:7( ;:(HF=437(W;35E>:E>(A7<46>H:;?4@(3(J>6(
F>E<J3D( A4( 3>=E>J:7( J;9;( 3H=7?@( F4( 84( A<;I74:45;J;?;( 3>9;:764( 7H:49DE>E7( H4( ;H=>F:7(
A=7K5>64J;9:>84@( <4E( 3( <37E>6( A=7C><D( 345734:E4( ;:( <A=>6;:E4:E4( ^679:7( <A76;:E4( :4(
9573>?73(7F:7<(F7(.J34=:;?4@(?ot ga opisuje religiozni mit. Mit lahko dejansko razumemo
?7J(<;6K75;9:;(;H=4H(7F:7<4(6>F(E4H76(;:(sebstvom« (Edinger, 2004, 13).
INDIVIDUACIJA »Tvoje vizije bodo postale jasne šele, ko boš pogledal v svoje srce. Kdor gleda navzven,
sanja; kdor gleda navznoter, se prebudi.« (C. G. Jung)
Kot navaja Edinger (2004, 218; avtorjev poudarek), je Jung 3(<=>F;B9>(<37E>(A<;I7578;E>(
A7<J43;5( A=7C><( D=><:;9;J3>( <46>84( <>K>( ?7J( A7<46>H:;?4L( &4( proces imenuje
individuacija: »Na splošno je to proces oblikovanja in preciziranja posameznikove narave.
O=>( A=>F3<>6( H4( =4H37E( A<;I757B?>84( A7<46>H:;?4@( ?;( <>( 579;( 7F( <A57B:>@( ?75>?J;3:>(
psihologije. Individuacija je zato 0."=%/# .2*'"&%(21$2, katerega cilj je razvoj
posameznikove osebnosti.«
Individuacija kot proces, in :>(?7J(D=><:;9>:(C;5E@(D<J34=E4(F;4578(6>F(<=>F;B9>6(H43><J;(–
egom – in vsebinami nezavednega ter hkrati tudi med izkušnjo notranjega in zunanjega
sveta. »Dvojni razcep – razcep med zavestjo ;:( :>H43>F:;6@( ?;( <>( H49:>( <( A7E4376(
zavedanja, ter razcep med subjektom in objektom – se zaceli, ko dosežemo stopnjo
;:F;3;FD4C;E>L( NK9DJE>( >:7J:>( <J34=:7<J;( <>( D64?:>( C>A;J3;( :4( HD:4:E7( ;:( :7Jranjo
r><:;9:7<J,« 3( 9>6>=( <>( :46( =4H?=;E>( C;5E( A=7C><4( individuacije, ki je pravzaprav
»vzpostavitev zavestnega odnosa s sebstvom« (ibid., 137, 352).
Proces individuacije po Jungu (1995, 78) ustreza naravnemu toku življenja, »v katerem
individuum postane tisto, kar je bil že od nekdaj«. Razvoj skoraj v nobenem primeru ne
A7J>?4( 854F?7X( 9573>?734( H43><J( E>( :46=>9( J;<J4@( ?;( <>( 3>Fno znova rada zoperstavlja
arhetipski instinktivni podlagi, ;H(9><4=(^;HI4E4(VhV nujnost sinteze obeh pozicij in pomeni
psihoterapijo že na primitivni stopnji, kjer se odvija v obliki obredov ozdravitve« (ibid.).
Kadar pride v procesu samorealizacije do to9?>( <A7H:4:E4@( J>6D( :>( <5>F;( 3>F:7( JDF;(
D<J=>H:7( F>E4:E>@( <4E( <A7H:4:E>( <467( A7( <>K;( B>( :>( A76>:;( 67=45:>( 679;X( 3( A=7C><D(
individuacije je torej potrebna neprestana zavestna težnja k smiselni uporabi spoznanja. Iz
tega razloga se v jungovski psihoanalizi l79DE>( 6>F( H43><J:7( ;:( :>H43>F:7(
29
individualnostjo: »Proces, po katerem dosežemo zavestno individualnost, je individuacija,
ki pripelje do spoznanja, da je posameznikovo ime zapisano v nebesih. Nezavedna
individualnost pa se izraža v nujnih gonih po ugodju, 679;( ;:(=4H:73=<J:;(7K=46K;(E4H4L(
&>( G>:76>:>( 3>9;:764( 7A;<DE>E7( K><>F>@( ?;( <>( E;I( F=W;( :>84J;3>:( A=;H37?@( ?7J( :A=L(
<>K;9:7<J(45;(<4675EDK:7<J_(Z'F;:8>=@(a]]`@(aa]–221).
To potrjuje tudi Marie-Louise von Franz (2002b, 164)@(?7(A=43;@(F4(<>(3(9573>?D(A=7C><
individuacije sicer odvija nepretrgoma in sam od sebe, vendar ga v pravem pomenu
K><>F>(^A7<46>H:;?( ;HA75:EDE>( 5>@(9>(<>(84(H43>F4@(?>=(K7(>F;:7( J4?7(3HA7<J43;5(H(:Eim
živo vez«. Ravno zaradi težnje ega k izpolnitvi svojih ciljev je ta proces tako redek in
težak, saj ne gre zgolj za sporazum med vrojeno celovitostjo subjekta ter zunanjimi
F>E43:;?;(9573>?73>84(W;35E>nja; poglavitno vlogo pri tem igra tisti glas iz nezavednega,
ki ga posameznik v primeru izkustva zazna kot neizogibno nadosebno silo. Zavestno
:49=J734:E>@( H46;<5;( ;:(:46>=>(<>(67=4E7( J7=>E(D64?:;J;(A7H7=:>6D(A7<5DB4:ED(:7J=4:E>(
J>W:E>(A7(=4<J;@(J4?=4J(A4(54I?7(A=;9:>(F>57vati ustvarjalno-dejavni vidik duševnega jedra
posameznika.
,49;:a spremembe jaza ter v osebnost jaza asimiliranih vsebin :;(67879>(F>G;:;=4J;@( <4E(
<>@(9>(<A57I(<>@(A=;(3<4?>6(A7<46>H:;?D(A7E43;(;:(;H=4W4(:4(<A>C;G;9>:(:49;:@(A=;5487E>:(
njegovemu lastnemu procesu. »Osebna izkušnja individualnosti je globok misterij in je
umsko ne moremo dojeti. Z raziskovanjem simbolnih podob, ki se nanašajo na to
izkušnjo, pa se ji vseeno lahko približamo« (Edinger, 2004, 224).
Integracijo v zavest njej dostopnih vsebin, ki predstavlja izpolnitev duševnega 9573>?4@(
naj bi doživelo relativno majhno število ljudi, saj gre za dolgotrajno dogajanje in v prvi
3=<J;( A76>:;( <7794:E>( H( :>H43>Fnimi osebnostnimi komponentami. Kljub temu je
7H43>B9>: =4H37E:;( A=7C><( 3=ID:>C( A<;I7578;E>@( 3( 9>6>=( E>( A=43H4A=43( JDF;( :E>:(
znanstveni cilj.
Po Jungovi 4:45;J;9:;( psihologiji prepoznamo postopek samorealizacije prek duševnih
dejavnikov sence, sizigije in sebstva. Tukaj gre v bistvu za dolgotrajno dogajanje,
F7579>:7( H( 7H43>B94:E>6( :>H43>Fnih osebnostnih komponent, tj. z integracijo drugih,
prej zatemnje:;I@(<>:9:;I(3;F;?73(E4H4(Z<>:C>), anime in animusa: »D7579>:7(3<>K;:7(E>(
:46=>9(67879>(;:J>8=;=4J;(5>@(9>(<67(7H43><J;5;(:E>:(F=D8;(3;F;?@(9>JDF;(84(:>(F7E46>67(
;:J>5>?JD45:7@(J>63>9(D<J=>H:7(:E>873;(9D<J3>:;(3=>F:7<J;_(Z2D:8@(a]P]@(a[Y@(A=;(9>6>=(E>(
predpogoj vsake integracije vednost, da skoraj polovico življenja preživimo v
nezavednem stanju ter pod impulzi nezavednih dejavnikov. Pojme sence, animusa in
30
anime bom podrobneje obravnavala v posameznih poglavjih, tukaj naj opozorim le na
dejstvo, da so navedeni »predmeti« integracije – ter s tem individuacije – razen v domeni
<J=7?73:>84( A7F=79E4( A<;I7578;E>( A7H:4:;( ;:( =4HD65E>:;( 5>( B>( :4( A7F=79ED( A=;6>=E45:>(
mitologije: tukaE(:4<J7A4(<>:C4(?7J(<73=4W:;(A=>F<J43:;?(^IJ7:<?>84(<3>J4(J>6>@(9;84=(5;?(
ima univerzalne poteze. Sizigija je neposredno razumljena kot psiI;9:;(67F>5(3<>I(K7WE;I(
parov. Sebstvo se naposled zaradi sv7E;I( >6A;=;9:;I( 54<J:7<J;( ;H?4HDE>( ?7J(eidos (ideja)
3<>I( 3;BE;I( A=>F<J43( 7( C>57<J;( ;:( >:7<J;@( ?;( <7( 54<J:>( H54<J;( 3<>6( 67:7J>;<J;9:;6( ;:(
67:;<J;9:;6( <;<J>676« (Jung, 2010, 31). Smisel iskanja vzporednice med znanostjo
A<;I7578;E>(J>=(6;J7578;E7(E>(3(J>6@(F4(;64E7(6;J757B?7(7K4=34:>(4K<J=4?J:>(;:(6>J4G;H;9:>(
predstave v psihologiji znanstveno definiranih pojmov lastnost, da s svojo simbolno
govorico ponovno vzpostavljajo povezavo – ali vsaj opomnijo nanjo: da se »vzpostavi
3:73;9:4( H3>H4( 6>F( J;<J;6;( A=7E;C;=4:;6;( 3<>K;:46;@( ?;( <o bile formulirane kot
6>J4G;H;9:; :4H7=;@(;:(E4H76_(Z;K;FL@(TaY@(67=4E7(K;J;(6>J4G;H;9:;(A7E6;(<A7<7K:;(>37C;=4J;(
A=37K;J:7( ;H?DB:E7@( ?4=( E>( <;6K75;?>( 7=7A4:>6D( FDID( ;B979>8a se sodobnega
posameznika pravi izziv. Naravna izkustvena podlaga, zapisana v pravljicah in mitih, se
veže na tisto, ki je zapisana v naši duševnosti in se iz duševnega dogajanja posameznika
nikoli ne izbriše. Ravno zato interpretacija pravljic.
Jung je pogosto opozarjal na duševno higieno kot pogoj za splošno zdravje tako
individuuma kot tudi kolektiva in pravzaprav vsakega individuacijskega procesa, pri
9>6>=(E>(H(:4H7=:;6;(A=;6>=;(A7?4H45@(?ako težko je vzdrževati introvertirano pozornost:
»Proces ind;3;FD4C;E>( E>(A<;I;9:;(6>E:;(G>:76>:@(?;(H4IJ>34(9;<J7(A7<>K:>(A787E>@(F4(K;(
A7<J45( H43><J>:L( +7879>( 8=>( H4( H49>J:;( F>5( A7J;( =4H37E4@( ?;( <;( 84( K7( H4F457( K7F79>(
9573>BJ37_(Z2D:8@(P[[d@(PeaYL(
SENCA>?%1=2#1%3("-1"#0.)0232#&'"(%8!)#12.2()5#/2-"#0"1"&)#1)#/enc. Zato je senca problem.«
(C. G. Jung)
Senca je prva duševna 3<>K;:4@( <( ?4J>=7( <>( <=>9467( 3( A=7C><D( ;:F;3;FD4C;E>L( M=;(
A=>A7H:434:ED@(7H43>B94:ED(J>=(;:J>8=4C;E;(54<J:;I(<>:9:;I(3;F;?73(3(H43><J(8=>(H4(J7@(^F4(
bi temne vidike osebnosti prepoznali kot re<:;9:7( 7K<J7E>9e« (Jung, 2010, 13), kar je
predvsem moralni problem, saj je tak proces izziv celotne osebnosti jaza – in ne nazadnje
31
A=43H4A=43(^:;I9>( :>( H67=>( =>45;H;=4J;( <>:C>(K=>H(H:4J:>84( 357W?4(67=45:>( 7F579:7<J;_(
(ibid.). Po definiciji je senca namre9( J;<J4( A=;?=;J4@(A7J549>:4@( A7:434F;(64:E3=>F:4( ;:( <(
krivdo obremenjena osebnost, »ki s svojimi zadnjimi tipalkami seže celo do kraljestva
naših živalskih prednikov, in tako obsega celoten zgodovinski vidik nezavednega« (ibid.,
207). V njej je vsebovano vse, kar ne sodi k zakonom in pravilom zavestnega življenja,
A=>F3<>6(A4( E7(F75794(3<4E(>:4( GD:?C;E4@(?;( <;C>=(<7F>5DE>(3(7=;>:J4C;E;( H43><J;@( ^3>:F4=(
:;?4?7=(:>(3(<6;<5D(H43><J:>(<67J=:>(:46>=>@(64=3>9(A=>E(3(<6;<5D(:>H43>F:>(J>:F>:C>@(
ki sledi neki drugi C;5EL(&7( E>( 9>J=J4@( JL( ;L(64:E3=>F:4(GD:?C;E4@(?;( E>(43J7:76:4(:4<A=7J;(
H43><J;(;:(<>(:>(67=>(3A=>9;(3(<5DWK7(H43><J:;I(:46>=_(Z2D:8@(P[[c@(aa\YL((
R( A=7C><D( 7H43>B94:E4( <>:C>( <>( A7<46>H:;?( A=;9:>( H43>F4J;( J;<J;I( <37E;I( :>3B>9:;I(
lastnosti, ki jih je prej opazil le pri drugih, najpogosteje pri istem spolu (lastnosti sence
:46=>9(3>5;?7(64:E(;=;J;=4E7(A=;(:4<A=7J:>6(<A75DYL(&4?>(54<J:7<J;(<7(:4(A=;6>=(^>87;H>6@(
duhovna lenoba, malomarnost, nestvarne fantazije, spletke, zarote, lahkomiselnost,
strahopetnost, pohlep po denarju in dobrinah« (von Franz, 2002b, 170) ipd. Ne glede na
to, v kakšni obliki se nam senca pokaže, je njena naloga, da pooseblja vse tiste lastnosti,
?;( E;I( 9573>?( A=;( F=D8;I( :4EK75E( A=>H;=4@( <( 9;6>=( ?4W>( ;:( 7A7H4=E4( :4( :4<A=7J:7( <J=4:(
lastnega ega.
#7J(3<4?(4=I>J;A(;64(JDF;(<>:C4(F7579>:7(43J7:76;E7(;:(E>(3(<?54FD(<(J>6(^7K<><;3:>(45;@(
še bolje povedano, posesivne narave« (Jung, 2010, 13). Prepoznamo jo lahko na mestih
zmanjšane prilagojenosti, ki se na zunaj kaže kot afekt, A7<5>F;9:7(pa ustvarja projekcijo
7K<><;E>(F7579>:>84(9D<J34L(#7J(3>67, sta spoznanje in priznanje dejanja projekcije tiste
vrste 67=45:;(:4A7=@(?;(A=;(9573>?D(:4EA=>E(3HKDF;(H7A>=<J435E4:E>(J>=(7FA7=L
Projekcija sence je v nasprotju z animusom ali animo istospolna, od njiju pa se razlikuje
predvsem po lažji dostopnosti, saj, kot pravi Jung, zastopa vsebine osebnega
:>H43>F:>84@(6>FJ>6(?7(3;=>(A=7E;C;=4E79;I(A7F7K(4:;6D<4(;:(4:;6>(:4EF>67(5>(857K7?7(
v kolektivnem nezavednem. Kljub temu je arhetip sence v mitologiji dobro poznan in se
H4=4F;(J>84(A7E435E4(F376@(?75;?7(<7(J>6>5E:>(3<>K;:>(<>:C>(=><:;9:7(zgolj osebne narave;
z dovoljšnj7( <467?=;J;9:7<JE7( =><( 54I?7( <A=>85>F467( J>6:>( A7J>H>( 54<J:>( :4=43>@( 9;<J7(
druga zgodba ali, kot pravi Jung, »zelo pretresljiva izkušnja pa j>@( A785>F4J;( 3( 79;(
absolutnemu zlu« (ibid., 15).
/57vekova senca je torej v Jungov;(A<;I7578;E;(A=>F<J435E>:4(?7J(3>9;:<?;(F>5>W(3;=a zla, ki
A4(A=;(:>7H43>B9>:>6 9573>?D(3>:F4=5>(:;(<><J435E>:4(H875E(;H(67=45:7(:;H?7J:;I(3H8;K73@(
64=3>9( A=>67=>( JDF;( ^C>57 vrsto dobrih lastnosti, in sicer normalne nagone, smiselne
32
odzive, resnicoljubne zaznave, ustvarjalne impulze ;:(B>(3>5;?7(3>9_(Z;K;FL@(207). Senca je
:46=>9( <( <37E;6( 3H8;K76( 394<;I( J4?7( 679:4@( F4( <>( E;( :;( 67879>( DA=>J;@( ;:( J4?=4J( E>(
potrebna posebna pozornost, da zaznamo, ali za takim notranjim pritiskom stoji senca ali
sebstvo ali pa nas oba hkrati vzpodbujata v isto smer. Na tej stopnji spoznanja sta s svojim
<A>C;G;9:;6(D9;:?734:E>6(H4(A7A49>:7( ;:( <?=;3>:9>:7( J75649>:E>( J>=( H57=4Ko samih po
sebi naravnih dejstev 7F8737=:4(4:;6D<(;:(4:;64@(?;(<J4(?7J( J4?4(J37=C4(;:(A73H=79;J>5E4(
H54L( &D?4E( :46( A7<J4:>( E4<:4( <A>C;G;9:4( :4=434( :>H43>F:>84@( 3( ?4J>=;( <>( 3<>K;:>(
medsebojno prepletajo in prelivajo druga v drugo tako, da jo von Franzova (2002b, 175)
DA=43;9>:7 7H:49;( H( 6>J4G7=7( A7?=4E;:>@( 7K5;J>( H( 6><>9;:7b tam so vse vsebine
^H46>85E>:>@(A=>5;34E7(<>(F=D84(3(F=D87@( J4?7(F4(:;<67(:;?75;(A73<>6(A=>A=;94:;(?E>(E>(
kaj, oziroma kje se neka stvar H49:>(;:(?E>(?7:94.«
Marie-Louise von Franz E>( <=>94:E>( <( <>:C7( A=;6>=E454( <( <=>94:E>6( <79573>?4X( J4?7( A=;(
prvem kot pri drugem je od nas samih odvisno, ali se bo vzpostavila sovražna ali
prijateljska vez: »V94<;I(67=467(A7AD<J;J;@(F=D8;9(3HJ=4E4J;, speJ(J=>JE;9(:DF;J;(5EDK>H>:(–
?4=( A49( :4=>?DE>( A757W4EL( .>:C4( A7<J4:>( <73=4W:4@( 9>( E7( H4:>64=E467( 45;( E>( :>(
=4HD6>67_( Z;K;FLYL( .>3>F4( :45>J;67( A=;( <=>94:ED( <( <37E7( <>:C7( :4( :>;H78;K:>( >J;9:>(
težave, ki jih otežuje predvsem domišljavost ega, saj se mu zdi nedopustno, da bi celotna
duševnost izživela nekaj na prvi pogled tako tema9:>84(;:(:>67=45:>84L(R(J4?>6(A=;6>=D(
54I?7(>87(A73H=79;(H4J;=4:E>(F=487C>:;I(W;35E>:E<?;I(<;5@(?;(K;(E;I(K;57(<;C>=(:DE:7(3?5ED9;J;(
v dejansko izkušnjo.
O5>F>(9D<J3>:>(7K4=34:7<J;(<>:C>(Ee le-ta po Jungu nagnjena k sicer jasno razpoznavnim,
vendar negativ:;6( 9D<tvom, medtem ko animus in anima zastopata pozitivne afekte,
?4J>=>(A4(E>(H4=4F;(:D6;:7H:>(;:(G4<C;:;=4E79>(:4=43>(3>:F4=5>(J>WE>(F>G;:;=4J;L(
-:J>8=4C;E4(<>:C>(:;(<5D94E:7 prva naloga v procesu individuacije, saj šele z analizo sence
in »v njej vseb734:;I(A=7C><73(54I?7(;H5DB9;67(<;H;8;E7(animus anima« (Jung, 2010, 207;
avtorjev poudarek).
ANIMA in ANIMUS»Animus je zvit lisjak, ki ve, kako s svojim repom zabrisati sledi svojih šap.« (C. G. Jung)
Animus in anima sta s skupaj s senco dva poglavitna arhetipa, okrog katerih se
najpogosteje vrtijo posamezne zgodbe pravljic. Tako kot lahko z vidika Jungove
33
A<;I7578;E>(=>9>67@(F4(=43:7(J;(F3>(:D6;:7H;J>J;(3(:4E3>9E; meri držita v rokah niti naše
usode, tudi v pravljici :4E3>9?=4J 3<>K;:<?7(F75794J4 zaplet in razvoj zgodbe. Zaradi njune
pomembnosti bom tukaj poskušala tukaj nadrobneje predstaviti, kaj pravi o njima
Jungova psihologija.
i;35E>:E>(A7<46>H:;?4(3(<A57B:>6(F75794(7F:7<(6>F(:E>873;64(A75764(FDB>@(J7=>E(6>F(
animusom in animo. Jung pravi (2010, 19)@(F4(J4(7F:7<(GD:?C;7:;=4(:4(9D<J3>:>6(:;37ED(
in je zato vedno kolektivne narave: »Afekti znižujejo raven odnosa in ga približujejo
splošni instinktivni osnovi, ki nima na seb;(:;9(;:F;3;FD45:>84(3>9.«
&>=6;:(4:;64(A7(2D:8D(7H:49DE> :>?4E(K75E(<A>C;G;9:>8a kot tisto, kar ubeseduje termin
FDB4L(":;64(H4<J7A4(:>H43>F:7(J>=(3<7(F=464J;9:7(F784E4:E>(3(:E>6L(,E>:(J>6>5E:;(3;F;?(
;64( 3<>( K;<J3>:>( 54<J:7<J;( W>:<?>84( K;JE4b( 3( 7K679ED( 67B?>( FDB>3:7<J;( 7K<J4E4( ?7J(
^;6487(64J>=>(VhV@(I9>=?>@(<><J=>(;:(5EDK;C>@(:>K>B?> boginje in htonske Baubo, povsod
navzo9>( A7F7K>( K=>H( <J4=7<J;_L( &>( A7F7K>( <7( 3( 3>9;:;( A=;6>=73 iz moške duševnosti
A=7E;C;=4:>(3(F>E4:<?7(W>:<?7@(:4E<;(K7(J7(64J;@(<><J=4(45;(5EDK;6?4L(M=7E>?C;E7(E>(67879>(
odpraviti le v A=;6>=D@(9> moški uvidi, da gre za pomemben in nepogrešljiv vidik njegove
lastne duše, ki v celoti spada k njemu: »Ona je zvestoba, /…/ ona je neobhodno potrebna
?76A>:H4C;E4(H4(J3>84:E4@(:4A7=>@(W=J3>@(?;(<>(3<>(?7:94E7(H(=4H794=4:E>6X(7:4(E>(J754WK4(
za vse življenjske bridkosti, in hkrati velika ustvarjalka iluzij« (ibid., 17); je tiste vrste
zapeljivka@( ?;( :>( 37F;( 5>( ?( =4HD6:;6( ;:( ?7=;<J:;6( 3;F;?76( W;35E>:E4@( J>63>9( JDF;( ?(
njegovim strašnim paradoksom in dvoumnostim, kjer se mora moški <7794J;(H(F37E;C46;(
dobrega in zlega, uspeha in poguK>@(DA4:E4(;:(7KDA4L(,E>:>(54<J:7<J;(<>(J7=>E(7K9DJ;E7(?7J(
:D6;:7H:>( ;:( :4( J4( :49;:( 7K5;?DE>E7( A=;( 67B?>6( ;H<J7A4E79( 4=I>J;A@( ?;( ?76A>:H;=4(
njegovo ženskost.
Ekvivalentni arhetip pri ženski je Jung poimenoval animus, ki s svojim moškim
predznakom zastopa njeno nezavedno. Beseda sama pomeni razum ali duh in ustreza
79>J73<?>6D( 5787<D@( 6>FJ>6( ?7( 4:;64@( ?7J( <67( 3;F>5;( H87=4E@( D<J=>H4( 64J>=;:<?>6D(
>=7<DL(":;6D<(H4<J7A4(3<7J7(J=4F;C;7:45:;I(6:>:E@(?;(E;I(3(F>E4:<?7<J;(A77<>K5E4(5;?(79>J4L(
Poleg tega, da je animus poosebljanje nezavednega in predstavlja tradicionalno
mentaliteto, se njegove podobe izražajo še v filozofskih in religioznih splošnih predstavah
7H;=764( 3( J;<J;( F=W;@( ?;( <>( =4H3;E>( ;H( J4?;I( A=>A=;94:EL( #7J( J4?( E>( 4:;6D<( J7=>E( JDF;(
psihopompos, dušni vodnik ali, v psihološkem jeziku, posrednik med nezavednim in
zavestjo.
34
Ravno tako kot anima se tudi animus nahaja zlasti v projekciji na drugi spol, v kateri pa
imata 7K4(:>6457?=4J(F>67:<?7(A=>679X(=4vno zaradi tega je v Jungovi psihoanalizi ena
bistvenih nalog ozavestiti podobe, vsebine in procese, ki jih ta dva komplementarna lika
sprožata in zastopata. Moški in ženska lahko torej po tej teoriji z integracijo
kompe:H;=4E79>84( A754( 3( <37E7( H43><J 679:7( 7K784J;J4( svoje tako notranje kot tudi
zunanje življenje: »Kakor anima z integracijo postane eros zavesti, postane animus logos,
in kakor prva obdari moško zavest z odnosom in povezanostjo, obogati slednji žensko
zavest s preudarnostjo, razsodnostjo in spoznanjem« (ibid.). Seveda integracija že samih
po sebi 67879:;I(A7F7K@(?;(;Hvirajo iz teh arhetipov, niti malo ni lahka; narava sama nam
A=;(J>6(:;9(?4E(:>(A76484@(?>= je, kot pravi Jung, »konzervativna in si ne dovoli kar tako
67J;J;( <37E;I( ?=7873L( ":;6D<( ;:( 4:;64( <7F;J4( 3( :4=43:7( 34=<J3>:7( 7K679E>@( ?;( <37E7(
nedotakljivost kar najtrdovratneje brani. Zato se posameznik toliko teže zave svojih
A=7E>?C;E@( A73>H4:;I( H( 4:;6D<76( ;:( 4:;67_( Z;K;FL@( a]YL( />( :>( F=D8>84, obstaja globok
F376@(?75;?7(<>(;64(9573>?(^A=43;C7_(36>B434J;(3 naravno dinamiko notranjih procesov,
9>JDF;( H( :46>:76( H43><J:>84( <A7H:4:E4X( HF;( <>@( F4( E>( A75>8( 7<J45>84, 679:4( 73;=4(
zavestnega spoznanja tudi mehko, 4(F>K>57(34=73457(J=4F;C;7:45:;I(A=>A=;94:E(;:(A=>F<J43L(
V kolikor se sproži proces integracije animusa ali anime in je deležen neprestanega
zavestnega opazovanja, je W>(3(H49>J?D A7J=>K:4(F7579>:4(A7H7=:7<J(:4(=4H5;?734:E>(6>F(
4=I>J;A76( <46;6( J>=( :E>873;6;( A7F7K46;L( M7F7K7( E>( ?7J( 3<>K;:7(:>H43>F:>84(:46=>9(
67879>(;:J>8=;=4J;@ arhetip pa kot temeljni kamen duševne celote »presega meje zavesti in
zato nikdar ne more biti predmet neposrednega zavedanja«. Po tej teoriji je sicer možno
vplive animusa in anime ozavestiti in integrirati, vendar je ob procesu 7H43>B94:E4(
potrebno vzeti v zakup dejstvo, da gre v njunem bistvu za dinamiko, ki vedno presega
6>E>( 9573>B?>( H43><J;( ;:( H4J7( ?5EDK( ;:J>8=4C;E;( :E>:;I( 3<>K;:( 7<J4E4( 43J7:76:4@( H4=4F;(
9><4=(E7(E>(A7J=>K:7(<J45:7(7A4H734J;L(,D6;:7H:>(?345;J>J>@(?;(E;I(7K9DJ;67(7K(F>5734:ED(
J>I(F3>I(G4<C;:;=4E79;I(F>E43:;?73@(<7(7KF4:>(H(3HFDBE>6(^7K9DJ5E;37<J;@(:>F7takljivosti,
<?=;3:7<J:7<J;@(6D9:>( ;:J;6:7<J;( ;:( C>57( K=>HA787E:7<J;_( Z;K;FL@(22, 28), in ravno v teh
lastnostih se izraža sorazmerna avtonomnost obeh likov.
/>A=43( <>( A7:434F;( <A=34( <=>9467( H( :>H4W>5>:7( J>=( :>F7K=7F7B57( 7K5;?7( 4:;6D<4( ;:(
anime, imata oba JDF;( <37E7( H4W>5>:7( <J=4:L(,ED:4(:D6;:7H:4( <D8><J;3:4(679( <>( 54I?7(
izkaže za zelo pozitivno, saj ti dve vsebini nezavednega v svoji arhetipski podlagi
A=>F<J435E4J4(67B?4(;:(W>:<?4(K7W4:<J34(3<>I(?=4E>3(;:(94<73@(J4(A4(:;?75;(:;<7(K;54(H875E(
>:7H:49:4@( J>63>9( <7( 3( <37E;( A7E43:7<J;( HF=DW>3454( A=>C>E( :4<A=7JDE79>( si lastnosti.
35
Nasprotje animusa in anime ni zgolj nasprotje spolov, ampak predstavlja tudi vrhovno
F37E;C7(:4<A=7J;E@(A=;(9>6>=(^ED( 578;9:7(A=7J;<573E>(:>(579DE>(F7(K=>HDA4@(J>63>9@(H4=4F;(
njune meds>K7E:>(A=;3549:7<J;@(3<>K734:>(3(J>6(:4<A=7JED@(HF=DW;J>3(:;( 5>(H875E(7K5EDK4@(
J>63>9(<J34=:4(67W:7<J_(Z2D:8@(a]P]@(a]\YL(&D?4E(8=>(H4(sizigijo, božji par, od katerega
je eden zaradi svoje narave »'logosa' <(A:>D67( ;:(:7D<76(7?4=4?J>=;H;=4:(?7J(643=;9:7(
siE79;( *>=6><@( F=D8;( A4 ima zaradi svoje narave 'erosa' H:49;5:7<J;( "G=7F;J>@( *>5>:>(
Z.>5>:>Y@(M>=H>G7:>(;:(*>?4J>L(O=>(H4(:>H43>F:>(<;5>@(g7873>(A49@(?;(E;I( E>(Favnina kot
J4?>( 9;<J7( jA=43;5:7j pojmovala« Z;K;FL@( aTYL( />( :4F45EDE>6( 3( J>E smeri, lahko glede na
versko-mitološko gradivo, ki ga Jungova psihologija uporablja za ponazoritev teh dveh
nezavednih sil, =>9>6@( F4 se, kadar ju opazujemo v njuni polni dejavnosti (in vivo),
animus pojavlja kot usoden ter slepo-<37E>8543( IDF;9( A=;( W>:<?;@( 4:;64(A4( A=;(67B?em
F>5DE>( ?7J( H4<5>A5EDE794@( A7<><;3:4( ;:( <>:J;6>:J45:4( H4A>5E;3?4L( )( H87=4E( :43>F>:;6;(
7H:4?46;( 54I?7( A=>FA7<J43;67@( F4( ;8=4J4( A76>6K:7( 35787( ^79>J4( ;:( 64J>=>( 3<>I(
:><=>9:;I( H4A5>J73( D<7F>_, s katero sta na duševni vrednostni lestvici pridobila tisti
osreF:E;(A=7<J7=@(?;(ED(>3>:JD>5:7(7H:49DE>(?7J(^3(J=48;9:>6(7K<>8D(F>5DE794(G4J45:7<J«.
"5;( 9573>?734( H43><J( J7( H4H:434( ;:( A=;H:434, niti ni pomembno, »sorazmerno stopnji
njune :>H43>F:7<J;( :46=>9( =4<J>( :ED:4( 679_( Z;K;FLYL( #4?7( 3>5;?( 3A5;3( :4( W;35E>:E>(
posameznika imata opisana komplementa zavesti, nam postane jasno, šele ko posvetimo v
J>649:>(857K;:>(:>H43>F:>84@(?E>=(<>(HF;@(F4(<7(:>:434F:7(H43;J>(A7J;(9573>?73>(D<7F>(
že zdavnaj zapisane in vnapreE(F7579>:>X(5>(:4A7=(raziskave duševnih temin nam lahko na
koncu razkrije prepoznaven vzorec njunega delovanja. Kar nam ima o teh dveh arhetipih
torej povedati zavest, predstavlja tako zelo neznaten delež njune celote, da komaj doseže
mejo zaznavnosti.
V stanju obsedenosti posameznikove zavesti animus in anima izgubita svojo svetlo plat,
<37E7( A=;3549:7<J( ;:( 794=5E;37<J( J>=( 3<>( <37E>( A7H;J;3:>( 3=5;:>( ;:( 3=>F:7J>X( 3<>( :4BJ>J7(
54I?7(3(J4?;(<;JD4C;E;(7I=4:;J4(5>@(^9>(<>(7K=:>J4(A=79(7F(<3>J4@(3(;:J=73>=J;=4:7(<J4:E>@(?E>=(
služita kot mostova v nezavedno« (Jung, 1973, 58). Obrnjena navzven (k zunanjemu
svetu) potencirano izkazujeta svojo negativno plat: anima je »muhasta, svojevoljna,
9>6>=:4@(:>7K=HF4:4(;:(9D<J3>:4@(394<;I(7KF4=734:4(H(F>67:<?;6;(:43F;I;@(:>D<6;5E>:4@(
?=DJ4(;:(K=>H7KH;=:4@(B?7F7W>5E:4@(54W:4@(E>(3549D84@ F37E:>84(7K=4H4(;:(6;<J;9:4L(":;6D<(
E>( J=64<J@( :49>5>:_( Z;K;FLY@( =4F( J>7=>J;H;=4( ;:( :4A;IDE>( K><>F>@( E>( J;<J;@( ?;( <( <37E7(
F76;:4:J:7(F=W7(F75794(H4?7:>(;:(<>(6D(HF;@(F4(E>(<A7<7K>:(=>G7=6;=4J;(C>57J>:(F=DWK>:;(
D<J=7E@( H4=4F;( 9><4=( <>( tudi zelo rad prerekaL(+7B?;( J7( <J=4I7J:7@( J>6:7( ;:( G4<C;:;=4E797(
36
A54J( 4:;6>( 7K9DJ;( ?7J( D=79;J>3( 45;( <J4:E>( :>H:7<:>84( <J=4ID@( ?;( <>( :4( HD:4E( ?4W>( ?7J(
prevara, depresija, neobvladljiv afekt in ekstaza. Kot taka lahko moškemu popolnoma
;H<><4( W;35E>:E>@( H4=4F;( 9><4=( E>( 3( <37E;(mitološki preobleki vedno prikazana z dvojnim
obrazom; sirene, gozdne vile, gracije in rusalke imajo poleg izredne lepote, s katero
H434E4E7(654F>:;9>(Z>=7J;9:4(54<J:7<J(?7J(F>5:4(?4=4?J>=;<J;?4Y@(B>(J;<J7(:>34=:7(<J=4:@(?;(J>(
654F>:;9>( 54I?7( A78DK;L( Kot pravi Jung, je imel v svoji terapevtski praksi dostikrat
možnost opazovati, kako neobvladljiva je narava anime – saj kljub vztrajni analizandovi
razumski introjekciji in ravno zaradi njenega kraljevanja izven dometa razumskega
nadzora ^9arovnica ni prenehala mešati svojih umazanih ljubezenskih in smrtnih
napitkov« (Jung, 1995, 62).
V širšem pogledu vidimo, da anima s principom življenja onstran vseh kategorij zahteva
popolno predanost življenju samemu, kar pomeni, da zahteva dobro in slabo, temno in
svetlo, jin in jang, oba protipola, tako da se krog zaokroži in se sam vase izriše Uroboros.
Kot nekaj, kar torej živi iz sebe, je anima tisti faktor, ki nas s svojo duševno spontanostjo,
impulzi in reakcijami naredi žive: »Je življenje izza zavesti, ki se ne more brez preostanka
3?5ED9;J;(34:E@(46A4?(H43><J(=43:7(:4<A=7J:7(A=>E(A=;I4E4(;H(:E>84_(Z;K;FL@(c`YL(&7(K;(54I?7(
ponazorili s procesom spreminjanja ?47<4( 3( ?7H67<X( ?47J;9:4( F>E4:<?7<J( 4:;6>@( ?;( <>(
kaže kot neobvladljiva W;35E>:E<?4( <;54@( :46=>9( 3<>KDE>( JDF;( :ekaj podobnega skritemu
znanju ali pozabljeni prastari modrosti. Tako vidimo, da A77<>K5E4( F34( :4<A=7JDE794( <;(
4<A>?J4b(679:7(;=4C;7:45:7<J(;:(?47J;9:7<J(– ?4=(A=43H4A=43(54I?7(7H:49;67(JDF;(H(K><edo
norost – na eni ter red in modrost na drugi strani. Zadnji aspekt se po Jungovem
A=>A=;94:ED(?4W>(<467(J;<J>6D@(?;(<>(H(4:;67(<A7A4F4b(^&>W43:7(F>57(767879;(3(3>F:7(
3>9E;(6>=;( JDF;( <A7H:4:E>(7( J>6@(?4?7(<>(H4(3<7(J7( <D=737( ;8=7(<(9573>ško usodo skriva
nek skrivnosten :4?5>A@( ?;( 79;J:7( D<J=>H4( A=>J>IJ4:>6D( <A7H:anju zakonov življenja.
Q43:7(<A=34(:>A=;94?734:7@(<J=4B5E;37(?47J;9:7(7Fkriva globok smisel.« S spoznavanjem
;:(7H43>B94:E>6(J>84(<6;<54(4:;64(;H8DK5E4(A=>679(<37E>84(:487:<?>84(H:494E4@(J4?7(F4(
<>(A7A5434(?47<4(A7<J7A764(=4H=>BDE>(3(579>34:E>(<6;<>5:>84(od nesmiselnega, s tem pa
nastaja nov kozmos. Anima nam torej kaže, kako je življenje hkrati neumno in
pomembno; njeno bistvo, ki ga lahko razlagamo, nam pravi, da je v vsem neredu »skriti
red, v samovolji je stalen zakon« (ibid., 68–69) in vse aktivno obsJ4E4( 5>( <( A7679E7( 4
priori vsebovanega nasprotja.
Ravno tako kakor se moškemu z integracijo anime življenje izdatneje osmisli, lahko
ženska z integracijo animusa delno ozavesti pomen svojega bivanja. V procesu
37
7H43>B94:E4(svojega 4:;6D<4(<>(W>:<?4(<=>94(H(njegovimi štirimi razvojnimi stopnjami: na
A=3;( <J7A:E;( A=>F<J435E4( A77<>K;J>3( G;H;9:>( 679;X( ;:;C;4J;3:7<J( J>=( <A7<7K:7<J( :49=J:>84(
F>5734:E4( <J4( H:49ilnosti druge stopnje; na tretji stopnji predstavlja »besedo«, ki jo
nemalokrat poosebljata profesor ali dDI73:;?X(:4H4F:E>@(:4(9etrti stopnji, pomeni smisel:
»Na tej najvišji stopnji postane (tako kot anima) posrednik religiozne izkušnje, zaradi
?4J>=>(F7K;(W;35E>:E>(:73(<6;<>5L(i>:<?;(F4E>(FDI73:7(J=F:7<J@(:>3;F:7(:7J=4:E7(679@(?; je
protiutež njene zunanjosti.« Moške lastnosti »iniciativnosti, poguma, objektivnosti in
modrosti« (von Franz, 2002b, 191) se v svoji negativnosti kažejo v tisti trdoživosti in
nepopustljivosti v (67879>(na zunaj še tako ženstveni) ženski, ki je tako trdovratno in
hladno, da nam ta del njenega notranjega sveta ostane nedostopen. Tam vladajo
:>;HA7FK;J:4( ;:( :><A7=:7( ^A=434_( A=>A=;94:E4@( <( ?4J>=;6( E>( 79>( 7KF4=;5( I9>=?;:7(
nasprotnospolno poosebitev njenega nezavednega – J4?7(?7J(:46=>9(64J;(7K5;?DE>(H:494E(
<;:73>(4:;6>@(E>(79>(J;<J;@(?;(;H=4H;J7(3A5;34(:4(I9>=;:(4:;6D<L(
V svoji negativni podobi se animus pojavlja kot demon smrti, v pravljicah in mitih kot
morilec, abstraktneje pa bi ga opisali s pojmi brezobzirnosti, surovosti ter zlih in
pritajenih trdovratnih misli. Le kadar se ženska podvrže procesu individuacije, v katerem
<>( :>;HK>W:7( <=>94( H(:45787( ;:J>8=4C;E>( J>=(7H43>B94:E4( <37E>84(4:;6D<4@( 54I?7( <A7H:4@(
kaj slednji zanjo pomeni, in takrat »ta postane neprecenljiv notranji sopotnik« (ibid.).
#7( <>( J7=>E( D?34=E467( H( 7H43>B94:E>6 nasprotnospolnih poosebitev nezavednega,
sJ7A467( :4( ^A7F=79E>( K7873_@( ?;( Ee zaradi svoje numinozne kvalitete videti kot
K=>HA787E:7(;:(:>34=:7L(.(A=>;H?DB:E7(A78D64(;:(;HH;34:E>6(67=45:;I(679;(A7<46>H:;?4(
<>( HF;( J7( F>57( 3( A=;6>=E43;( H( 7H43>B94:E>6( <>:C>( F>57( =><:;9:>84(67E<J=4@( ?;( E>( 54I?7(
?5EDK( <37E;6( F7K=;6( :46>:76(6;678=>F>( H4A>5E4:( <( ?497( ;H( =4E4( :>F75W:>84( 9573>?4L(
Kompleksi doživljajev, ki se ob delovanju anime in animusa pojavljajo na za usodo
H:49;5>:(:49;:@(<>(F4:F4:><(<;C>=(:>(?4W>E7(3>9(?7J(K7WEe podobe, ampak jih prepoznamo
A7F( 7?75;B9;:46;( :4B>84( :4EK75E( 7<>K:>84( :><A7=4HD64, lahko pa jih 7K5>9>67( JDF;( 3(
prispodobo našega najboljšega podjetja.
SIMBOLCarl G. Jung E>(<A7=79;5:;(3578; simbola pripisal izredno pomembnost ter uporabnost tudi
na p7F=79ED( H:4:7<J;( 7( 9573>?73;( FDB>3:7<J;( ;:( A=7C><;I( 3( :E>E. .;6K75( :46=>9( K;34( 3(
38
<=>F;B9D domišljijskega življenja, prek katerega nam razodeva skrivnosti nezavednega.
Vsak posameznik dnevno uporablja simbole in njihovo 8737=;C7@( A4( 9>JDF;( <>( J>84( :;J;(
najmanj ne zaveda. S tem, ko simboli oblikujejo naše življenje in nas vzpodbujajo ter
dajejo našim željam obraz in naznanjajo uspehe in poraze, se A=4?J;9:7(vežejo tudi na
številne znanstvene discipline: »zgodovino civilizacij in religij, jezikoslovje, kulturno
antropologijo, umetnostno kritiko, psihologijo, medicino, /…/ tehniko prodaje,
propagande in politike« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 5). Potemtakem bi lahko rekli, da
A=4?J;9:7(W;3;67(3(<3>JD(<;6K7573@(I?=4J;(A4(<67(J;<J;@(?;(E;I(A=7;H34E467, in zatorej svet
simbolov živi v nas.
Po Edingerju izhaja beseda simbol »iz grške besede symbolon, ki povezuje korena besed
sym ('skupaj, z') in bolon ('kar je bilo vrženo')« (Edinger, 2004, 178), medtem ko nam
Slovar tujk pove, da naj bi beseda symbolon izhajala iz besede symballein (gr. 'zložiti').
Ne glede na nekolikšno razlikovanje v razlagi izvora besede, se vse definicije – skupaj s
tisto iz Slovarja simbolov Chevalierja in Gheerbranta – nadaljujejo z razlago, da je bil
<;6K75( 3( O=9;E;( <A=34( H:46>:E>@( 64J>=;45;zirano v enem kosu na dvoje presekanega
A=>F6>J4( Z9=>A;:E>@( ?7B9?4( 5><4@( ?73;:>Y@( ki sta ju vsak>84( H4<>( <A=43;54( F34( 9573>?4(
(=764=E4@(87<J(;:(87<J;J>5E@(DA:;?(;:(F75W:;?@(F34@(?;(<J4(<>(H4(F7587(579;54, ipd.), da si ju
K7<J4(7K(A7:73:>6(<=>94:ED(A7?4H454 ;:(<>(:4(J4(:49;:(A=>A7H:454L('F;:8>=(3(J>6(<6;<5D(
razume tudi duševno delovanje simbola: »S;6K75( :4<( A=;A>5E>( ?( 64:E?4E79>6D( F>5D(
C>573;J>84( 9573>?4L( M73>W>( :4<( H( :4B7( ;H37=:7( C>573;J7<JE7L( )4C>5;( :4B>( =4HA7?>@( :4B7(
odtujenost od življenja. In ker je cel73;J;( 9573>?( 3>5;?7( 3>9( ?7J( 5>( E4H@( :4<( A73>W>( H(
nadosebnimi silami, ki so vir našega obstoja in našega pomena. To je vzrok spoštovanja
subjektivnosti in negovanja simbolnega življenja« (ibid., 179).
Pomen simbola torej stoji za izrazom, imenom, sliko ali podobo, ki nam je sicer v
3<4?F4:E>6( W;35E>:ED( A73<>6( F76494@( A4( 3>:F4=( :7<;( A75>8( 79;J:>84( J>=( D<J45E>:>84(
A76>:4( B>( F7579>:>( <A>C;G;9:>( ?7:7J4C;E>@( ?;( ?4W>E7( :4( :>?7( :>F7=>9>:7@( :>H:4no ter
prikrito vsebino. Kot splošen primer naj navedem križ ali pa kolo, ki ju poznajo ljudje po
vsem <3>JD@( <;6K75:;( A76>:( A4( ;64J4( 5>( 3( F7579>:;I( 7?75;B9;:4I( ;:( A7F( F7579>:;6;(
pogoji.
N9;J>:( ;:( :>A7<=>F>:( A76>:( <>( 3( <;6bolu razširi na neki »'nezaveden' vidik, ki ga ni
67879>(:4J4:9:7(F7579;J;( 45;( 3(C>57J;( =4H57W;J;L( M=43 tako se ne moremo nadejati, da ga
K767( ?F4E( 7A=>F>5;5;( 45;( F7?7:9:7( A7E4<:;5;_( Z2D:8@( a]]a@( aa–aTYL( &D( J=9;67( 7K(6>E>(
9573>B?>84( =4HD64@( <4E( A76>:;( <;6K754( K;34E7( J46@( ?467=( <5>F:E;( :>( <>W>L( &7( F>E<J37(
39
lahko povežemo z odgovorom na vprašanje, zakaj vse religije uporabljajo jezik simbolov
;:(A7F7KX(7:?=4E(F7<>84(=4HD64(:46=>9(<>W>(3>5;?7(<J34=;@(;:(?>=(E;I(:>(H67=>67(F=D849>(
opredeliti ali doumeti, jih konceptualiziramo oziroma prevedemo v simbolne podobe – ta
proces pa je najpogostejši =43:7(3(F76>:;(9573>kovega verovanja. To je seveda zavestna
=4K4( <;6K7573@( 9573>?( A4( A=7;H34E4( <;6K75>( JDF;( :>H43>F:7( ;:( <A7:J4:7@( A=>F3<>6( 3(
obliki sanj in z udejstvovanjem v umetnosti.
Simboli so torej kot nekakšne duševne podobe, napolnjene z arhetipskimi vsebinami, ki
povezujejo znano z neznanim, zavest z nezavednim. V tem kontekstu jih lahko razumemo
kot nekaj arhetipsko živega, kot nosilce duševne življenjske energije, »ki podpira, vodi in
motivira posameznika« (Edinger, 2004, 153). V svojem subjektivnem dinamizmu je
si6K75( 54I?7(6794:(J75;?7@(F4(7<37K4E4(;:(A=>7K5;?DE>(FDB>3:>(>:>=8;E>@(H4=4F;( 9><4=(E>(
pravzaA=43( 9573>?D( :DE:7( A7J=>K>:L(#>=( E> spontan (samo)proizvod arhetipske duše, ga
posameznik ne more ustvariti, lahko le odkrije njegov nepretrgan tok, ki naj bi se iz
:79:>84( <4:E4:E4( :4F45E>345( C>57( 3( A7A75:764(KDF:>6( <J4:ED@( ^:>( F4( K;( E4H( J7( 7A4H;5L(
.;6K75;(A=7:;C4E7(3(E4H(;:(A73H=794E7, da se z njimi istoveti ter nezavedno preoblikuje, ali
A4(?7J(A=7E>?C;E4(A=7F=>E7(3(HD:4:E>(7?75E>@(?4=(A73H=79;@(F4(<>(A7<46>H:;?(:avduši nad
zunanjimi objekti in dejavnostmi« (ibid.). Kot nekakšne afektivne sheme imajo simboli
torej m79(67K;5;H;=4:E4(C>57J:>84(FDB>3nega ustroja.
Rekli smo, da simbol kaže na nekaj neznanega in skrivnostnega, zato je v primerjavi z
znakom veliko bolj subjektivno obarvan. Saussure pravi, da so »znaki sicer v bistvu
A<;I;9:;@( 4( 3<>>:7( :;<7( 4K<J=4?C;E>_L():4?( s svojo arbitrarnostjo znotraj nekega sistema
izraža idejo, vendar se »delno vselej izmika individualni ali družbeni volji«. Ker znak
združuje koncept in podobo tega koncepta, ki sta duševni proizvod in ju povezuje
asociacijska vez, Saussure pravi (1997, 26, 28), da bi lahko tudi obrede in navade
obravnavali kot znake ter E;I(A=7D9>345;(H(3;F;?4(<>6;7578;E>.11
Za Junga simbol ni arbitraren znak, »ampak izraz, ki lahko obvelja za simbol samo takrat,
?4F4=( H67=>(7KF=W4J;( A75;345>:C7( A76>:73@(?;( <7(7K9>(F7E>65E;3;(:4(:>H43>F:;( =43:;_.
/>( J>84( A=>J7?4( :;@( ;6467(7A=43;J;( H( H:4?76@( ^?;( :48734=E4( A=>J>W:7( H( ;:J>=A=>J4J;3:7(
govorico« (Škamperle, 1996, 50). T4?7( <;6K754( A=43H4A=43( :;( 67879>( :4J4:9:7( ;:(
F7?7:9:7( F>G;:;=4J;b( ^R( :E>873;( :4=43;( E>@( F4( =4HK;E4( D<J45E>:>( 7?3;=>( ;:( F4( 3( ;<J>6(
videnju združuje skrajnosti. /…/ Simbol se predaja in beži, bolj ko se razjasnjuje, bolj se
11 Iz gr. semeion – H:4?b(<A57B:4(H:4:7<J(7(H:4?;I(7H;=764(^H:4:7<J@(?;(A=7D9DE>(W;35E>:E>(H:4?73(3(:4=79ED(družbenega življenja« (Saussure, 1997, 27). Zajemala naj bi vse znakovne sisteme.
40
skriva; /…/ simboli razodevajo, ko zastirajo, in zastirajo, ko razodevajo« (Chevalier,
Gheerbrant, 2006, 5–6; avtorjev poudarek). Vendar ne le to: poigravajo se tudi z
6>:J45:;6;( <J=D?JD=46;@( A=;( 9>6>=( <( <37E7( 9D<J3>:7<JE7( ;:( F;:46;9:7<JE7 obenem
DF>E4:E4E7(;:(=4HF;=4E7@(579DE>E7(;:(HF=DWDjejo, njihov pomen pa se odkrije ravno v tistem,
?4=(E>(=4HA7?4(45;(H3>H4(J>I(579>:;I(A7E673L
Q4HD6<?7( E>( J7=>E( A76>:( <;6K754( J>W?7@( 9>( W>( :>( :>67879>( F7E>J;@( 3>:F4=( J7( :>(
;H?5ED9DE>(:E>873>84(D9;:?734:E4@(?;(84(:4B>(:>H43>F:7(H4H:4(<467(A7(<>K;@(;:(<;C>=(»kot
;H=4H>( D:;3>=H45:;I( A<;I;9:;I( <J4:E( <J34=;_( Z2D:8@( P[[c@( aa\Y@( 3( ?4J>=;I( <>( ;H=4W4(
predzavestno vedenje. Nejasno naravo simbola, ki E>(A=43H4A=43(F7579>:4(H(:4=437(FDI4,
je Jung (1995, 42) ponazoril z mislijo, da je simbol »najboljši možni izraz za šele
zasluteno, toda še ne spoznano, nezavedno vsebino«. Razmišljanje v praizvornih podobah
je potemtakem delovanje onstran delovanja intelekta, ;:(F7?5>=(^<>(A7<46>H:;?(:>(H49:>(
zavedati simbolne dimenzije obstoja, izkuša življenjske spremembe kot simptome«
Z'F;:8>=@( a]]`@( PcaY( K=>H( A76>:4@( H4=4F;( 9><4=( :>( 67=>( D3;F>J;@( F4( 3>:F4=5>( 3<4?(
<;6AJ76(:7<;(;H37=(3(H4:E(?7;:C;F>:9:;(4=I>J;A<?;(<;JD4C;E;@(?;(I?=4J;(<5DW;(JDF;(?7J(A7F5484(
simbolnemu izrazju. Izguba pomena se v tem kontekstu lahko razume kot velika
nev4=:7<J(9573>?DX(A7:73:7(H4:;64:E>(<7F7K:>84(9573>?4(H4(:>3;F:7(F;:46;?7(3(7H4FED(
3;F:>84( 67=F4( 3( >:>6( F>5D( 3H:;?4( JDF;( ?7J( 3:73;9>:( A7<?D<( J75649>:E4( <;6K75:>84(
vidika življenja.
Karakterni lastnosti medsebojnega prežem4:E4( ;:( 3>9=4H<>W:7<J;( <;6K7573 kažeta na
težavnost razlage simbolov: interpretacija »simbolov zahteva inteligentno razmišljanje.
VhV(S>57(9573>?( ;HE>6:>84(D64( 54I?7(H4=4F;(A764:E?4:E4( ;:JD;C;E>(45;(7K9DJ?4(A7BJ>:7(
zaide. /…/ Ko se lotimo razumevanja simbolov, nimamo opravka le z njimi, temv>9(JDF;(<(
celovitim posameznikom, ki simbole proizvaja« (Jung, 2002, 94). Dimenzije, ki so v
;:J>=A=>J4C;E7(3?5ED9>:>@(J7=>E(<;6K75@(<;6K75;H;=4:7(;:(J;<J;@(<?7H;(?4J>=>84(<;6K75(A=;I4E4@(
67=467( :DE:7( :4J4:9:7( A7H:4J;( ;:( E;I( 6>F<>K7E:7( 578;9:7 Z9>JDF;( H logiko intuicije)
A73>H4J;@(J7(F>E4:E>(A4(;H?5ED9DE>(<467H4F7<J:7<J(<5DJ:E>(45;(BA>?D54C;E>L(M=>?(<;6K75:>84(
udejstvovanja v svoje6( W;35E>:ED( Z?;( 3>9;:764 A7J>?4( A=>?( DF>E<J3734:E4( 3( =4H5;9:;I(
umetnostnih zvrsteh) lahko posameznik poskuša »tisti del psihe, ki sega nazaj v
primitivno preteklost« D<?54F;J;(H(F4:4B:E7(H43><JE7@(<(J>6(A4(JDF;(^DK54W;J;(67J>9>(3A5;3>(
prve na drugo« (Jung, 1994, 61). V tem je tudi terapevtska funkcija simbola, s katero le-ta
D<A7<4K5E4(A7<46>H:;?4(H4(W;35E>:E>(;:(F4E>(^7K9DJ>?(;F>:tifikacije ali vsaj sodelovanja z
:>?4?B:7( :4F;:F;3;FD45:7( <;57( VhV@( ;H=4W4( =><:;9:7<J@( ?;( D<J=>H4( BJ>3;5:;6( A7J=>K46(
41
spoznanja, nežnosti in varnosti« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 13). Na tem mestu bi
dodala, da za razumevanje teh simbolnih slik in tokov v našem duševnem življenju ni
dovolj samo izdelovanje umetniškega gradiva, ampak E>( <5>F:E>84( A7J=>K:7( A7F3=>9;
;:J>=A=>J4C;E;@( JEL( D6<?>6D( ;:( 9D<J3>:>6D( =4HD6>34:ED, ter jih potem ustrezno umestiti,
dojeti in moralno asimilirati. Imaginarne teme, ki jih simboli izražajo, so :46=>9( lahko
D:;3>=H45:>( ;:( K=>H94<:>@( ^H4?7=>:;:E>:>( 3( D<J=7ED( 9573>B?>( F76;B5jije«, toda njihov
pomen se lahko glede na družbeno-kulturno-zgodovinski kontekst povsem razlikuje, zato
»se mora razlaga simbola navdihovati ne samo pri likD@( 64=3>9( JDF;( A=;( VhV( :E>873;(
posebni vlogi hic et nunc« (ibid., 7).
)4(A=;9DE79> diplomsko delo je nujno, da na koncu poglavja poudarim še pomembnost
razlikovanja med arhetipom in simbolom. V Jungovi misli naj bi bili arhetipi nekakšni
A=7J7J;A;( <;6K75;9nih celot, te pa se izražajo s posameznimi, H(3>5;?7( >:>=8>J<?7(679E7(
nabitimi simboli, ki lahko delujejo tudi kot posredniki med razmerji. Simbol je torej
:>?4?B>:( 64J>=;45:;( ;H=4H@( ?;( 9DJ:7( H4H:43:7( A75E>( A73>HDE>( H( ;H3;=:>EB7( ;:( J>WE>(
F75795E;37(=43:;:7 arhetipov: simbol prevaja univerzalno strukturno celico – arhetip – »v
9DJ:7(=4H3;F:;(;H=4H@(?4J>=>84(3<>K;:7(A7<46>H:;?(F7E>64(A=>F3<>6(:>H43>F:7(;:(E7(H4J7(
težko eksplicira« (Škamperle, 1996, 50). Simbol potemtakem »vsem sredobežnim silam
nagonskega psiI;H64@( :48:E>:>84( ?( J>6D@( F4( <>( =4HB;=;( 3( :>BJ>J>( 7K9DJ?>( ;:( >67C;E>@(
A7<J435E4( :4<A=7J;( <=>F7J>W:7( <;57@( <4E( 8=4F;( <=>F;B9>( =4H6>=;E@( :4( ?4J>=7( <>( :4:4B4(
3>9?=4J:7(;:(3(?4J>=;(:4EF>(<37E7(>:7J:7<J_(ZChevalier, Gheerbrant, 2006, 13). To pomeni,
da simbol v >:4?;( 6>=;( ;H3;=4( ;H( :>H43>F:>84( ?7J( JDF;( ;H( H43><J;@( H4=4F;( 9><4=( 54I?7(
<?5>A467@(F4(E>(67879>(<(A7679E7(<;6K754(7K7E>(HF=DW;J;b(:E>8734(7K5;?4(H67=>(^H4E>J;(
idejni, njegova numinoznost pa emocionalni nasprotni pol« (Jung, 2010, 140). Ker
simbolike življenja ne moremo ujeti v racio:45:>(?7:C>AJ>(H43><J;(:;9(K75E kakor življenje
<467@( E>( <;6K75;9:7( ;H=4W4:E>( 3( A=7C><D( HF=435E>:E4( H4( analizanda bistveno, saj z njim
prihaja v stik z arhetipsko podlago svoje duševne =><:;9:7<J;; v tem pogledu je
predstavljanj>( ;:( J75649>:E>( <;6K7573( 3>5;?7( K75E( D9;:?73;J7( ?7J( =4HD6<?4( =4H5484(
domnevnega vzroka njegove duševne problematike.
42
ALKIMIJA
>@4)8&)#*%-'$)1"#1"+.21$"/+#)1#*#"&)8&%(21jem boš našel skrivnostni kamen« (Kabala).
Arabska beseda al kimiya pomeni umetnost preoblikovanja. Zgodovina alkimije sega v
stari Egipt, kjer so znali pridobivati kovine iz rudnin, ponarejati drage kamne, izdelovati
umetna barvila ter iz rastlin pripravljati strupe in zdravila. Vendar so alkimijo prakticirali
tudi v Indiji in na Kitajs?>6@(3(4:J;9:;(O=9;E;(;:(=imskem imperiju. Temeljne ideje naj bi
po nekaterih teorijah nastale v Perziji, kasneje naj bi njihovo znanje prevzeli Arabci ter ga
razširili po Evropi. V srednjem veku (razcvet je doživela v obdobju od 16. do 17. stoletja)
je bila alkimija »mešanica predelovanja kovin /…/ in idej, ki so izražale religiozne in
filozofske teorije vzhodnega Sredozemlja /…/ – tako ideje grške filozofije,
:>7A54J7:;H64@( <?=;3:7<J:;I( =>5;8;E@( ?=B94:<J34@( 8:7<J;C;H64( ;:( I>=6>J;H64L("5?;6;E4( E>(
postala 'I>=6>J;9:4j(D6>J:7<J_(ZS43>:F;<I@(P[[P, 21), njen najslavnejši utemeljitelj pa je
Hermes Trismegist,12 ki mu pripisujejo tudi delo Smaragdna 0'"8&2.
Jung (2010, 135) pravi, da pravo bistvo alkimije »izvira iz sistemov gnostike, ki jih je
Hipolit pravilno oH:49;5(?7J(Z:4=43:7Y(G;57H7G<?>@(;:(J;(<7(A7(>:;(<J=4:;(<(A7679E7(?54<;9:>(
grške filozofije in po drugi <J=4:;( <( A7679E7( 8=B?>@( A=>F:E>4H;E<?>( ;:( >8;A94:<?>(
6;J7578;E>( ?7J( JDF;( ?=B94:<?>( F7864J;?>( ;:( EDF73<?>( #4K45>@( 7A4H734:>( z modernega
85>F;B94@( D<J34=Eali H>57( H4:;6;3>( A7<?D<>@( ?4?7( A=;J;( F7( 3<>7K<>84E79>84( <3>J73:>84(
nazora, v katerem sta fizika in mistika igrali enakovredni vlogi«.
Alkimista sta zanimala tako lasten duhovni napredek kot tudi kemija (skozi vso
H87F73;:7( 45?;6;E>( J>9>E7( 3HA7=>F:;C>( 6>F W;35E>:E>6( ?73;:>( ;:( 9573>?4YL( N<:73:7(
:49>57( 45?;6;E>( E>@( F4( 54I?7( 3=:>67( ?73;:7( Z;:( JDF;( 9573>?737( FDI73:7( ter duševno
stanje) v prasnov (prima materiaY@( <(9;6>=( E7( 79;<J;67(7F3>9:;I(<:73;( ;:(:><:48>L(&4?;(
snovi dodajamo želene lastnosti, dokler se doko:9:7( :>( A=>7K=4H;( 3( zlato oziroma v
kamen modrosti. Z Jungovimi termini 54I?7( =>9>67@( F4( 8=>( v alkimiji pravzaprav za
proces individuacije, kamen modrosti pa pri tem simbolizira sebstvo. Nekateri spisi
kažejo na vzporednost med kamnom modrosti in Kristusovim križanjem ter vstajenjem in
tudi po Jungovem mnenju so gnostiki razumeli F7<>8( <J7A:E>( <>K<J34( ?7J( <=>94:E>( H(
:7J=4:E;6( #=;<JD<76@( 7F=>B>:;6( 9573>?76b »Alkimija nam torej posreduje jasno
pojmovanje tega, kaj pomeni Kristus v subjektivni izkušnji in pod kakšnimi ovoji varljive
?7J( JDF;( =4H<3>J5EDE79>( :4=43>( 9573>?( F7W;35E4( :E>8737( F>E43:7( :43H79:7<J( 3( :E>:;(
transcendentalni nedoumljivosti« (ibid., 142). Kot pravi Moore, naj bi bilo po Jungovem 12 +;J;9:4(7<>K4X(W;3>5(:4E(K;(7?=78(T]]](A=L(:L(BJL
43
mnenju »poigravanje s kemikalijami@( 3=79;:7( ;:(F><J;54C;E7 poeJ;9:;( :49=J@( 3(?4J>=>6(<7(
masa, barve in druge snovne lastnosti nudile zunanjo podobo skritega procesa, ki je
vzporedno potekal v duši« (Moore, 1998, 219). Vsekakor je bila alkimija deloma duhovna
A=4?<4@( ?;( <7( E7( 45?;6;<J;( 7A=435E45;( H4( FDB7@( A=;( 9>6>=( :4j bi bilo eksperimentiranje s
kovinami <;6K75;9:4(7A>=4C;E4@(?4J>=>(D6>J:7<J(pa je »skrita v maksimi solve et coagula,
'razbij in sestavi'« (Cavendish, 1991, 22). V tej operaciji naj bi po nekaterih teorijah
7K<J4E457( F34:4E<J( =4H5;9:;I(A7<J7A?ov, ki naj bi ustrezali zodiakalnim znamenjem, spet
druge teorije pa trdijo, da je bilo teh postopkov zgolj sedem, »kot je sedem dni po božjem
stvarjenju in sedem planetov«. Vsak planet naj bi vplival na razvoj d7579>:>(H>6>5E<?>(
kovine, ki E>(K;54(=4H3=B9>:4 na lestvici od nepopolnosti proti popolnosti. »Na spodnjem
klinu je bil svinec (Saturn), sledijo mu kositer (Jupiter), železo (Mars), baker (Venera),
živo srebro (Merkur), srebro (Luna) in nazadnje zlato (Sonce)« (ibid.).
M=34(<J7A:E4(45?;6;<J;9:>84(7AD<4(E>(=4H?roj, katerega vrhunec predstavlja prima materia
oziroma nigredo 45;(9=:7(<J4:E>. »Nato se mrtva snov prerodi /…/ in postane albedo, ko se
v posodi ustvari bela J>?79;:4L( )4F:E;( A7<J7A?;( A4( D<J34=;E7 rubedo@( =F>97( J>?79;:7_(
(ibid., 23), ki ponazarja visoko stopnjo poenotenja polaritet. />( A7E6DE>67( ?75>?J;3:7(
nezavedno kot »virtualno realnost«, ki jo vsak posamezn;?( :7<;( 3( <>K;@( :4<( J4( 679:7(
asociira :4( 45?;6;<J;9:7( =4HD6>34:E>( A=37J:>( J34=;:>( 7H;=764( prime materie: »Deloma
gre za star filozofski koncept, ki <>W>(F7("=;<J7J>54(;:(7H:49DE>(<DK<J4:C7(3(A7J>:C;45:>6(
stanju, kot možnost, ki se udejanji ob pr>3H>6D(:>?>(F7579>:>(G7=6>_ (Škamperle, 1996,
50–51). Tukaj naj se navežem na pojem coniunctia, kot ga je razumel Jung; zastavek
45?;6;<J;9:>84(7AD<4(E>(namre9(poenotenje nasprotij: medtem ko gre na atomski ravni za
kemijsko spojino, gre na duševni ravni za integracijo nezavednega in zavesti oziroma v
?7:9:;( ;:<J4:C;(H4(^D?;:;J>3(=4H5;?>@(?;(=4HF34E4(<A75:7(K;JE>L( VhV("5?;6;<J;9:4(8737=;C4(
je antropomorfna in govori o sveti poroki, o ženinu in nevesti, njuna združitev pa nikakor
:;( H875E( G>:76>:45:4@( 46A4?( ?7H6;9:4( ;:( 7:J757B?4_( Z;K;FL@( dc–57). Združevanje
nasprotij (moško-žensko, svetlo-temno, spodaj-zgoraj, ogenj-37F4@( =F>9>-belo, sonce-
luna, kralj-kraljica, aktivno-pasivno, nebeško-zemeljsko) je tudi sicer najvišji poseg pri
izdelavi kamna modrih. Tudi na Smaragdni 0'"8&) (Tabula smaragdina) piše: »Kar je
nižje, je enako višjemu, in kar je višje, je enako nižjemu, zakaj iz ene stvari izhajajo vsa
9DF><4_( Z;K;F., 68). Ravno zaradi tega pa igra v alkimiji tako pomembno vlogo živo
srebro, ta gibljiva duhovna sestavina, ki ima dvojno naravo, saj je hkrati kovina in
J>?79;:4@(<(9;6>=(HF=DWDE>(:4<A=7JE4(;:(E>(H4J7(I>=64G=7F;J<?>(:4=43>L />(<>(3<4(:4<A=7JE4(
44
urejajo po J>6>5E:>6( :4<A=7JED( 6>F( 67B?;6( ;:( W>:<?;6@( 67=467( H4( >F;:7( =><:;9:7(
A=>7K=4HK7( <64J=4J;( A=>7K=4HK7( 9573>?73>( ;:F;3;FD45:7<J;@( A=;( 9>6>=( 8=>( A=43H4A=43( H4(
F7<>87( ^4Y( <=>F;B94( <3>J4( 45;( >F>:<?>84( <J4:E4X( KY( H4( ;HI7F( ;H( ?7H67<4( A7( 7<;( <3>J4( ;:(
F7<>87( :4F9573>B?;I( <J4:EL( )( F=D8>84( 85>F;B94( <;6K75;H;=4( 45?;6;E4( =4H37E( 9573>?4( ;H(
stanja, v katerem prevladuje materija, v duhovno stanje« (Chevalier, Gheerbrant, 2006,
26). Spreminjanje kovin v zlato je enako spre6;:E4:ED(9573>?4(3(9;<J>84(FDI4.
Ugotavljamo torej lahko, da se alkimija s svojim posJ7A:;6( 579>34:E>6( 7F( 6;J;9:;I(
predpostavk ni preoblikovala le 3(<467(?>6;E7@(^46A4?(F4(E>(A7<J454(:>?>(3=<J>(6;<J;9:4(
filozofija oziroma je to vedno bila«. "5?;6;<J;9:;( :4D?( E>( HF=DW>345( F3>( 3( <7F7K:;I(
znanstvenih disciplinaI( 579>:;( ^A7F=79ji narave in duha, telesnega in psihološkega«
(Škamperle, 1996, 51), ki ju je prekrival s težko =4HD65E;37( 45>87=;9:7( 8737=;C7L( Ideja
združitve oziroma coniunctia nam A7( >:;( <J=4:;( 7<3>J5EDE>( J>649:;( 6;<J>=;E( ?>6;E<?>(
spojine, po drugi strani pa »kot mitologem izraža arhetip unifikacije nasprotij in postane
zato poF7K4(6;<J;9:>84(H>F;:E>:E4(Zunio mystica)«. Jung je trdil, da ima apriorna podoba
coniunctia 3( FDI73:>6( =4H37ED( 9573>?4( W>( 7F( :>?F4E( >6;:>:J:7( 35787L( />( =4H37ED( J>(
ideje sledimo v 3H3=4J:;( <6>=;@( ^K767( 3( 45?;6;E;( :4B5;( F34( 3;=4@( ;H( ?4J>=;I( E>( 9=A454@(
?=B94:<?>84( ;:( A784:<?>84«L( #=B94:<?;( 3;=( :>F37D6:7( A77<>K5E4( :4D?( #=;<JD<4( ;:(
Cerkve, ženina in neveste, s tem da vloga Kristusa ustreza Soncu, vloga Cerkve pa Luni.
»Poganski vir je po eni strani hieros gamos Z<3>J4(A7=7?4Y@(A7(F=D8;(A4(A7=79:4(HF=DW;J>3(
iniciiranega z božanstvom« (ibid., 52–53).
Junga sta ob odkritju alkimije prevzela predvsem o<=>F:E4(8:7<J;9:4(?7:C>AJ4@(JEL(^;H3;=:4(
FD45;<J;9:4( ?7:<J;JDC;E4( =>45:7<J;@( ?;( H67=>( =4H6>roma enostavno pojasniti obstoj zla v
:4=43;( ;:(:><?54FE4(3(A<;I;9:;I(>:J;J>J4I@( Jer proces samospoznanja« (ibid., 49). Jasno je
:46=>9@(F4(E>(J4?7(H4(8:7<J;?>(?7J(H4(45?;6;<J>(FDB>3:7<J(7K<J4E454(?7J(3;=(<A7H:4:E4. Kot
;H=4H( <A57B:>( 9573>?73>( :4=43:4:7<J; oziroma kolektivnega nezavednega se je tudi
45?;6;<J;9:4(J=4F;C;E4(H4J>?454(?(DA7=4K;(6;J757B?>(<;6K75;?>b(^"5?;6;<J;9:4(;:J>=A=>J4C;E4(
DA7=4K5E4(<37E(E>H;?(?7J(?5ED9(H4(7FA;=4:E>(<?=;J>84(A76>:4(A=;A73>F?@(5>8>:F(;:(6;J73@(3(
katerih razkriva dramo nenehnih duševnih preobrazb in usodo stvarjenja« (Chevalier,
Gheerbrant, 2006, 26–27). Jezik in logika sta torej za alkimijo nekaj popolnoma
<;6K75;9:>84, ;:( 9>( I79>67( =4HD6>J;@( ?4E( A76>:;( 45?;6;<J;9:;( :4D?@(67=467( 3<>?4?7=(
upoštevati »mitološki svet prednje AziE>@( ?;( E>( 7<:734( ?=B94:<J34« (Jung, 2010, 139).
Q43:7(;H(<;6K75;9:>(8737=;C>(45?;6;<J;9:;I(J>?<J73(E>(2D:8(9=A45(3;=>(H4(=4H5487(duševnih
kompleksov in navzkrižij predvsem pa sanj svojih analizandov.
45
3. MARIE-LOUISE VON FRANZ IN NJENO DELO S PRAVLJICAMI
#7J(2D:8734(D9>:?4(;:(?4<:>E>(<7F>54vka je Marie-Louise von Franz (1915–1998) znana
predvsem po svojem delu s sinhroniciteto,13 sanjami, alkimijo in pravljicami. Z Jungom je
kot asistentka sodelovala skoraj trideset let, od njegovega 59. leta starosti pa vse do
njegove smrti. Leta 1948 je skupaj z njim ustanovila Inštitut C. G. Junga v Zürichu, po
J>6(5>JD(A4(E>(;:J>:H;3:7(A=>F43454(:4(=4H5;9:;I(D:;3>=H4I(A7(<vetu (predvsem v Evropi in
ZDA) ter tako postala poznana kot starešina jungovskih psihoanalitikov. )4( A=;9DE79>(
diplomsko delo je K;<J3>:>84( A76>:4( :E>:7( =4H;<?734:E>( :4( A7F=79ED( 4:45;H>( ;:(
;:J>=A=>J4C;E>( A=435E;C@( ?;( 84( E>( ?7J( J>6>5E;J4( A=7D9>345?4( G75?57=:>84( 8=4F;34( H( 3;F;?4(
znanosti o duševnosti nadaljevala po Jungovih nastavkih.
3.1. PRAVLJICA 4(-6-/73786<=(9;0/<>1(MARIE-LOUISE VON FRANZ
S prebiranjem von Franzove, predvsem intenzivne ;:J>=A=>J4C;E>( A=435E;9:>84( J>?<J4( J>=(
3<4?>84( A7<46>H:>84( <;6K754@( ;H( ?4J>=>84( A7<?DB4( <( <?=K:;6( A=>7K=494:E>6( J>=(
46A5;G;?4C;E7( ;H5DB9;J;(A76>:@(:46(A7<J4:>( E4sno, da se pravljice ne prenašajo iz roda v
=7F(?4=(J4?7@(;H(9;<J>84(3><>5E4(45;(A7J=>K>(A7(H4A75:E>34:ED(A=7<J>84(94<4@(;:(F4(JDF;(:;<7(
zgolj potencialni izrodek neke ideje, ?4?7( A=>8:4J;( F75894<L( Mravljice prenašajo s seboj
857K5E;( A76>:( ;:( :46>:b( 9>( E;6 A=;<5DI:>67@( :4<( D9;E7@( 9>( <>( A=>AD<J;67( :E;I73;6( :4(
videz preprostim vzorcem, nas zdravijo, ;:(9>(E;6(:46>:;67(A7H7=:7<J(4:45;J;9:>84(D64@(
jih razumemo.
2D:8( <46( E>( A73>F45@( F4( <7( 4=I>J;A<?4( <A7=79;54( A=435E;C( J4?7( 679:4@( F4( ^9>( :>?F7(
interpretira pravlj;C7( J>6>5E;J7( ;:( :4J4:9:7@( <;( 67=4( A7J>6( 3H>J;( :4Emanj teden dni
A79;J?4_( Z37:( !=4:H@( a]]aa, 11). Zakaj je interpretirati pravljice tako težko? Von
13 M7E>6( <;:I=7:;C;J>J>( ^H4H:46DE>( j<6;<>5:7( :4?5ED9E>j( HD:4:E;I( ;:( :7J=4:E;I( F787F?73@( ?;( <46;( A7( <>K;(:;<7(3H=79:7(A73>H4:;L(M7DF4=>? je na besedi 'smiseln'« (von Franz, 2002, 213). Jolande Jacobi (2002, 293) A73>@(F4(<57:;(A=;:C;A(<;:I=7:;C;J>J>(^:4(A7<J43?;(7(:7J=4:E>6(:>H43>F:>6(3>F>:ED@(?;(A73>W>(:>?;(G;H;9:;(F787F>?(<(A<;I;9:;6(<J4:E>6@(J4?7(F4(F7K;(F787F>?@(?;(<>(HF;(j:4?5ED9>:j(7H;=764(j?7;:C;F>:9>:j@(3(=><:;C;(A<;I;9:;(A76>:_L(Q4H57W;J;(84(E>(67879>(<467(<(A<;I;9:7(=>54J;3:7<JE7(94<4@(A=7<J7=4(;:(3H=79:7<J;L(
46
Franzova na to vprašanje odgovarja s trditvijo, da pravljice vsebinsko nikoli ne podajajo
osebnega gradiva, ki bi nam bilo 54I?7( 3( A7679( A=;( A=>67B94:ED( F7579>:;I( duševnih
funkcij, na katerih pravljice pravzaprav bazirajo. P=43;(:46=>9@(F4(<7(3H7=C;(3(A=435E;C4I(
tako abstraktni, da se zdi, kot bi nam bilo za analizo celotnega duševnega ustroja dano
»zgolj okostje psihe, s katerega sta bila meso in koža odstranjena« (ibid.).
R(5D9;( 2D:873e psihologije torej vsebine, teme, motivi in simboli v pravljicah zadevajo
:>?4E( 7K9>(9573>B?>84@(?4=(K;( 3(A<;I757B?>6( E>H;?D(A76>:;57@( F4(A=435E;C>( J>6>5E;E7(:4(
strukturnih prvinah kolektivnega nezavednega, torej na arhetipih. Arhetipi, ki se v
pravljici pojavijo, torej ne zadevajo nekih osebnih nevroz, na katere bi lahko prilepili
ED:4?4( ;:( :E>873>( :4578>( 45;( :><=>9>@( 9>( K;( A=435E;C7( ;:J>=A=>J;=45;( <( A>=<7:45;<J;9:>84(
vidika; arI>J;A<?>(3<>K;:>(<7(JD?4E(9;<J>(4K<J=4?C;E>(?75>?Jivnih in zaradi tega nezavednih
izkustev, ki »izražajo težave in neprijetnosti, F4:>(9573>?D(A7(:4=43:;(A7J;_(Z37:(!=4:H@(
1996, viii), njihovo D9;:?734:E> pa je v tem pogledu tudi zdravilno.
/>( J7=>E predpostavimo, da so pravljice arhetipsko-fantazijski material, neizogibno
podpremo predlog von Franzove (1999, 64), da naj »na take zgodbe gledamo kot na sanje
A7<46>H:;?4@(A=;(9>6>=(:4E( <>(3A=4B467@(?4J>=7(H43><J:7( <;JD4C;E7(?76A>:H;=4E7L(&>F4E(
:46( E>( :46=>9( jasno, da take zgodbe kompenzirajo zavestno držo, staliB9>( F7579>:>(
družbe.« Zdi se torej, da so pravljice nekakšen zemljevid, na katerem so izrisane
D:;3>=H45:>(9573>Bke poti, ki vodijo posameznika – ;:(A7<5>F;9:7(C>57J:7(9573>BJ37(– do
njegove lastne izp75:;J3>@( F7( C>57<J;( ;:( C>:J=4L(,4( ?=;W;B9;I( J>84( H>65E>3;F4( <>( A7E43;E7(
J;<J;( 4=I>J;A;@( ?;( F4E>E7( 9573>?D( ^3HA7FKDE4E79( ;:( A7W;35E4E79( W;35E>:E<?;( 3H7=@( ?;(
nezavedno spominja na vse pozitivne življenjske možnosti« (ibid., 63).
Po pregledu mnogih interpret4C;E( A=435E;C( 54I?7( =>9>6@( F4( J4( A7W;35E4E79( >G>?J( 394<;I(
D9;:?DE>(C>57(?7J(K;<J3>:4(?4=4?J>=;<J;?4(A=435E;C>@(H4=4F;(9><4=(84(:;(J>W?7(A=>A7H:4J;(;:(
84(F7579;J;(H4(3>9;:<?;(delež <?DA:>84(;6>:7345C4(Z:4(A=3;(A785>F(67879>(H>57(=4H5;9:;IY(
pravljic z vseh k7:C>3(<3>J4L(&4(A7W;35E4E79(>G>?J(:46=>9(?7=>:;:;(3(F7579>:;I(4=I>J;A<?;I(
temah in strukturah, za katere Marie-Louise von Franz pravi, da izvirajo iz
najuniverzalnejših <DK<J=4J73(9573>B?>(duševnosti: pravljice bi lahko »poimenovali sanje
9573>BJ34@( ;H3;=4E79e iz najglobljih plasti nezavednega«X( 3( J>6( ?7:J>?<JD( E>( 67879>(
A=435E;C;(F7579;J;(35787(^<6>=:;C>(ethosa nezavednega, tj. smernice narave same« (ibid.,
76X(43J7=;9;:a poudarka). Vidimo torej, da personificirani arhetipski liki ali podobe, ki so
v94<;I( v A=435E;C;( =4HA7=>E>:;( :4( :>?( =4HD6D(A=>C>E( :>578;9>:( :49;:@( ?4W>E7( H:49;5:7<J;(
kolektivnega nezavednega, predstavljene v spontanem toku nam nevidnih (vendar z
47
intuicijo zaznavno-prepoznavnih) naravnih procesov in peripetij: »Pravljice in miti
reprezentirajo instinktivne procese v duševnosti, ki imajo splošno veljavo« (von Franz,
1980b, 8).
Kako težko je razumeti, da se pravljica tako vsebinsko kot pomensko ne nanaša na
;:F;3;FD45:>84(9573>?4(J>= njegovo osebno izkustvo, ampak da se veže na kolektivni del v
njegovi duševnosti, je potrdila tudi von Franzova (ibid., 14), saj pravi, da je ta teorija tudi
H4:E7(F7587(94<4(A=>F<Javljala veliko težavo – vse dokler ni »A=;B54(F7(H4?5ED9?4@(F4(67=4(
obstajati splošna instinktivna podlaga za razvoj ega in da potemtakem lahko domnevamo,
F4(7K<J4E4(A=;=7E>:4(J>:F>:C4(9573>B?>(duševnosti, ki jo imenujemo faktor za razvoj ega
;:( H4( ?4J>=7( <>( HF;@( F4( E>( >:4( 7F( J;A;9:;I( H:49;5:7<J;( 9573>B?>84( K;JE4_L( M7( 2D:8D( E>( J4(
faktor arhetip sebstva, pravljice pa, kot pravi von Franzova (1996, 114), so narejene tako,
»da ultimativno krožijo okrog simbola Sebstva ali pa so 'urejene' po njem«.
S študijem ;:( A=7D9>34:E>m folklornega gradiva je dr. Marie-Louise von Franz razvila
tudi psihološko teorijo nastanka pravljic, s katero je hkrati odgovorila na vprašanje, zakaj
;:( :4( ?4?B>:( :49;:( <>( v pravljici ohranja ter prenaša zgolj tisto gradivo, ki zadeva
;H?5ED9:7( ?75>?J;3:7( :>H43>F:7L( R7:( !=4:Hova H48734=E4( F3>( =4H5;9:;(67W:7<J;( ;H37=4(
pravljic: nekatere nastanejo pri posameznikih, ki doživijo parapsihološko ali vizionarsko
;H?DB:E7@( J7=>E( :>?7( 3;F>:E>@( I( ?4J>=>6D( <>( A7J>6( :>A=><J4:7( 3=494E7L( .37E7( ;H?DB:E7(
ponavadi predstavijo skupnosti, v kateri živijo: z mimiko, plesom, igro in
pripovedovanjem jo podajo družbi, da se kot zgodba individualnega izkustva razširi med
5EDF;(J>=(<;(<(J>6(A=;F7K;(?75>?J;3:;(H:494EL(1=D8;(:49;:@(?; ga navaja von Franzova, izvira
iz A7<46>H:;?73>( J>W:E>( ?( ;H=4W4:ED( <37E>( K784J>( ;:( W;3>( F76;B5E;E>L(/>( E>( A7<46>H:;?(
7KF4=E>:(H(679:7(F76;B5E;E7@(I?=4J;(A4(:;64(A7J=>be po pisanju, se lahko zgodi, da prelije
svojo imaginacijo v pripovedovanje zgodb. Take zgodbe »izvirajo iz tako imenovane
4?J;3:>(;648;:4C;E>(F7579>:;I(A7<46>H:;?73(3(A7AD54C;E;(5EDF;_(Z37:(!=4:H@(P[[e@(PdYL(
Tukaj se je potrebno vprašati, kako lahko individualne izkušnje, sanje, videnja ali
imaginacije 7K5;?DE>E7(H87FK7@(:E>:>(67J;3>(;:(J>64J;?>(:4(J4?B>:(:49;:@(F4(A=>F<J435E4E7
;H?5ED9:7 J;<J;( F>5( 9573>?73>84( :>H43>F:>84@( ?;( A=;A4F4( ?olektivnemu polju. Vsaka
zgodba mora – 9>(<>(I79>(7I=4:;J;(<?7H;(6:78> generacije pripovedovalcev – vsebovati
:>?4E@(?4=(<>(J79:7(A=;5>84(duševnosti širšega kolektiva. S pripovedovanjem se v zgodbi
7ADB94@(H43=494(;:(A7A=435E4(3<4?(J4?(3H7=>C@(H4(?4J>=>84(A=;A73>F7345>C(<A7:J4:7(9DJ;@(
da se ne prilega arhetipskemu vzorcu kolektivne duševnosti. Kako se to zgodi? Tukaj
stopi na delo formacija spomina: 3(9573>B?>6( <A76;:D( <>( :46=>9(najdlje zadrži nekaj,
48
?4=( ;64( 6794:( 9D<J3>:;( A7J>:C;45L( -:( ?>=( ^<>( A=435E;C4@( ?;( ;H=4W4( ?75>?J;3:>( <J=D?JD=>@(
F7J;?4(857K5E;I(>67C;E@(7<J4:>(F5E>(94<a v posameznikovem spominu« (ibid., 16). Tako je
pravzaprav z vsemi informacijami: tiste, ki govorijo o strukturi, skupni celotnemu
9573>BJ3D@( ;:( F4E>E7( <6;<>5( B;=B>6D( 7K9;:<J3D, se dlje obdržijo v spominu posameznika
?4?7=(A4(J;<J>@(?;(<>(J;9>E7(H875E(F7579>:;I(7<>K:;I(;H?D<J>3@(:>3=7H(;:(?76A5>?<73L(&4?>(
se zadržujejo le v krogih ljudi, ki nezavedno prepoznajo iste vzorce in komplekse v sebi.
Drugo varovalo, ki ohranja pravljico zvesto kolektivnemu, je »kolektivni proces
neprestanega preverjanja« (ibid.) A=435E;9:>(G7=6>b(F7<J;?=4J(<>(A=;A73>F7345CD(H87F;@(F4(
:>H43>F:7( <A=>6>:;( J7?( F787F?73( 45;( A7H4K;( ;:( ;HAD<J;( F7579>:7( G;8D=7( 3( A=435E;C;@( ;:(
J4?=4J(A7<5DB45C;(=>48;=4E7(H(:>7F7K=434:E>6@(<4E(E>(3(9573>?D(A=;<7J:7(679:7(:48:E>:E>(?(
ohranjanju forme take, ?7J(E>L(0>(A7<>K>E(7K9DJ5E;3;(<7(A=;(J>6(7J=7C;L
,4(7A;<4:4(F34(:49;:4(<>(J7=>E(64:;G><J;=4(J=4E:7<J(4=I>J;A4@(ki »bi ga lahko imenovali tudi
'naravno stalnico' 9573>B?>( duševnosti_( Z;K;FL@( PeY@( ;:( =43:7( H4=4F;( J>84@( ?>=( A=435E;9:4(
forma vsebuje tendenco samoponavljanja, so pravljice eden najboljših virov za
A=7D9>34:E>(?75>?J;3:>84(:>H43>F:>84L((
Odnos von Franzove F7(A=435E;C>(<>(7F=4W4(3(<5>F>9;(6;<5;b »Pravljice so igra narave. So
tako polne pomena ali pa toliko brezsmiselne, kot je narava, ko jo opazujemo ali ko jo ne«
(ibid., 19). Podobno kot procesi v nezavednem ali procesi v vidni naravi, ki se odvijajo
brez prestanka, :>(85>F>(:4(:4B7(A7H7=:7<J(;:(7<=>F7J79>:7<J(45;(;8:7=4:C7@(JDF;(A=435E;C>(
še naprej neprenehoma živijo svoj univerzalni simbolni jezik, ki za svoj obstoj ne
potrebuje našega zavestnega sodelovanja.
3.2. INTERPRETACIJA PRAVLJICE, (PRI)POVEDKE ALI MITA?
)4( A<;I74:45;J;9:7( =4K7 Marie-Louise von Franz svetuje interpretacijo pravljic, in ne
(pri)povedk ali mitov. Poglejmo, zakaj tako.
/>A=43(;64(A73>F?4(:4E3>9?=4J(;<J>(?4=akteristike kot pravljica, pa so med njima nekatere
bistvene razlike: v po3>F?;(<J4(94<(;:(?=4E(3>9;:764 J79:7(F7579>:4@(ED:4?;( ;:(ED:4?;:E>(
imajo imena, prisotni so lik;( FDI73( ;:(A=;?4H:;@( 3>9?=4J( :>?784(:>?4E( straši. Junak je v
povedki 7A;<4:(<( J;A;9:;6;(9573>B?;6;( =>4?C;E46;@(:43>F>:;( <7(:E>873;(7K9DJ?;@(?7J(:A=L(
49
/.=%# -7# $%# -"&1"# 4)'"5# !"# $%# 0"+.!2'# 12# (.2+2 ali pa tresel se je od strahu, ko ga je
0"'$74)'2# !2&2L( R( A=435E;C;( :;( J4?7X( A=435E;9:;( ED:4?;( :;64E7( ;mena, pri njih niti ne
A=>A7H:467( 9573>B?;I( ?4=4?J>=;<J;?@( <4E( :;64E7( :>?>84( :7J=4:E>84( duševnega življenja:
»N>(A78734=E4E7(<>(<46;(<(<4K7@(:>(F376;E7@(:;<7(:>87J73;(;:(:;64E7(9573>B?;I(=>4?C;E_(
(von Franz, 1980b@( [YL(+7B?>84( ED:4?4( F75794( A78D6@( ?;( 84( :;koli ne izgubi, in zato
bojuje svoj boj, 3<>( F7?5>=( :>( A=>6484( <73=4W:;?4X( A=435E;9:4( ED:4?;:E4( =43:7( J4?7(
vztraja, sicer v trpljenju brez boja, pa vendar do cilja. Junakova naravnanost se v pravljici
nikoli ne spremeni, medtem ko je v mitih to precej pogost pojav. »Junak v pravljici je
abstraktna figura ;:( :;J;( 6457( 9573>B?4L( 2>( 45;( A7A75:764( 9=:( 45;( A7A75:764( K>5( <(
stereotipiziranimi reakcijami. /…/ Je popolnoma shematski« (von Franz, 1996, 17;
43J7=;9;:( A7DF4=>?) in je pravzaprav bolj kot karkoli drugega arhetipska slika ali
A=>F<J434@(A=>?(?4J>=>(<>(3(H87FK;(<=>9DE>67(<(A4=4A<;I757B?;6;(G>:76>:;L
)4?4E(6>F(A=435E;C46;(;:(A73>F?46;(:4<J4:>(J4(F7579>:4(=4H5;?4U(.A>J(;6467(7A=43;J;(H(
nastankom oziroma izvorom folklornega gradivaL( R94<;I( <>( 3( 9573>?73>6( W;35jenju
A=;A>J;(:>?4E(648;9:>84@(:>?4E@(?4=( ;64(679:7(6;J757B?7(:7J7(;:(E>( <?7=4E(?7J(G4:J4H;E4(
(na tem mestu von Franzova omenja problem sinhronicitetnih fenomenov, katerega pojem
bi lahko vezali tudi na arhetipsko konstelirane situacije v pravljicah – teoretsko ne obstaja
niti ena pravljica brez sinhronicitetno obarvanega dogodka ali situacije). Takrat obstaja
velika možnost, da bo ta dogodek toliko zaposlil domišljijo ljudi, da bodo ti s
prenašanjem zgodbe od ust do ust na osnovno formo pripovedi zmeraj znova pripenjali še
druge dogodke ali nianse, ki pa se v resnici niso zgodili: »Rekla bi torej, da lokalna saga
/…/ K4H;=4(:4( ;H?DB:E;( =><:;9:>84(F787F?4@(?;(<>( E>(3=J>5( ;:( =4HB;=;5(3(H87FK7@(?4J>=7(<7(
A7J>6( A=;A73>F7345;( B>( F7587( 94<4_( Z;K;FLYL( &4?7( :4E( K;( torej po teoriji von Franzove
nastale povedke, medtem ko se glede razlikovanja le-teh s pravljicami A<;I74:45;J;94=?4(
A787<J7(7K=494(:4(D87J73;J3>(+4k4(%lJI;E4(ZLüthi, 1976, 1986 in 1987). Švicarski literat
je o pravljicah razpravljal, preden je von Franzova =4H3;54( A<;I74:45;J;9:7( 6>J7F7
interpretacije, vendar ga s svojimi naknadnimi ugotovitvami podpira: »Lüthijeva trditev je
potemtakem verjetno pravilna: pravljice so abstrakcija. So abstrakcija lokalnih povedk,
<?=9>:>( ;:( <?=;<J45;H;=4:>( 3( J4?7( G7=67@( ?; <;( E7( E>( H4=4F;( 3>9E>84( D84E4:E4( 5EDF>6( 54WE>(
H4A76:;J;@(H4=4F;(9><4=(<>(A7J>6(54I?7(A7F4E4(:4A=>E« (von Franz, 1996, 20).
/>(J7=>E(A73H46>6(:49;:(=4H5;?734:E4(med povedko in pravljico po von Franzovii, se zdi,
da zgodba postane povedka tedaj, ko se ukor>:;:;(3(F7579>:(?=4E(;:(94<X(9>( J4?4(H87FK4(
50
prereže svoje korenine in zavandra po svetu, prevzame abstraktnejšo formo ter se oblikuje
v pravljico.
V G75?57=:>6( ;H=79;5D( ;64(6;J( 9;<J7( <37E7(35787b(^M=7D9>34:E>(6;J4( E>(?7J(A=7D9>34:E>(
celotnega telesa nekega naroda« (von Franz, 1980b@(PTY@(6>FJ>6(?7(K;(K;57(A=7D9>34:E>(
A=435E;C>( K75E( A7F7K:7( A=7D9>34:ED( 7?7<JE4( J>84( :4=7F4@( <4E( ?4W>( :4( K;<J3>:>( 9573>B?>(
H:49;5:7<J;(3(F7<J;(K75E(E4<:;(;:(9;<J;(7K5;?;L(+;J(<>(J7=>E(7F(A=435E;C>(=4H5;?DE> 3(F7579>:;I(
kulturnih pridatkih ali, 9>(I79>J>, okraskih, s katerimi nam kaže H:494E družbe, v kateri je
nastal in se ohranil. V A=435E;9:;( G7=6;( J>84(:>(:4EF>67L(&4( =4H5;?4( ;64(<A>J( 7A=43;J;( H(
nastankom obeh folklornih tipov: »Veliki miti lahko propadejo s civilizacijo, kateri so
pripadali, ohranijo pa se poglavitni mitološki motivi v obliki pravljice, ki potem lahko
migrira ali pa ostane v isti deželi« (von Franz, 1996, 26).
Lahko bi torej rekli, da je mit dosti bližje kolektivni zavesti, saj so arhetipski elementi v
njem veza:;(:4(I;<J7=;9:7( J>=(?D5JD=:7(7H4FE>(F7579>:>84(:4=7F4( ;:(H4=4F;( J>84( ;H=4W>:;(
K75E( G7=645:7L( #4F4=( <7( 4=I>J;A;( A73>H4:;( H( =>5;8;7H:7( J=4F;C;E7( ;:( ;H=4W>:;( 3( A7>J;9:;(
G7=6;@( B>( ^A7<>K>E( ?4W>E7( :4( A=7K5>6>( J>84( :4=7F4( 3( F7579>:>6( ?D5JD=:>6( 7KF7KED@(
izgubijo A4(H:494E( <A57B:>84(9573>BJ34_, ki ga sicer zaradi vsebnosti prvin kolektivnega
nezavednega dobro opisujejo pravljice. Ravno iz tega razloga so za psih74:45;J;9:7(
interpretacijo pomembnejše in uporabnejše A=435E;9:>( G7=6>@( ^<4E( DA7F4K5E4E7( splošne
&'"(%8!e temelje« (ibid., 27X(43J7=;9;:(A7DF4=>?YL(+>J4G7=;9:7(=>9>:7@ so pravljice valovi
3(7C>4:D(9573>BJ34, ki se dvigajo, da bi postali mit ali povedka, potem pa vedno znova
tonejo in se spreminjajo nazaj v pravljico. &>6D( 3( A=;F( 8737=;( JDF;( 6;8=4C;E<?;( H:494j
A=435E;C>@(?;(:>(K;(K;5(67879@(<A57I(A4(:>(J4?7(A787<J@(9>(A=435E;C4(:>(K;(F7673454(;H3>:(
domene kulturnih in rasnih razlik: »Jezik pravljic je internacionalni jezik celotnega
9573>BJ34« (ibid., 28) – vseh starosti in vseh kultur.
3?@?(8<=1(763<.9<3IRATI PRAVLJICE?
,>6457(A>F487873(Z?>=(<>(A=435E;C>(3>9;:764(B>(3>F:7(K>=>E7(;:(A=;A7vedujejo otrokom)
?7J( JDF;( A=435E;94=E>3( ;:( F=D8;h pripovedovalcev pravi, da je treba pravljici in njenemu
<A7=79;5D(AD<J;J;@(F4(:4EF>ta 54<J:7(A7J(D9;:?734:E4(:4(:4B>(:>H43>F:7L(Q>9>:7(E>(JDF;@(F4(
51
pravljice niti nima smisla interpretirati, secirati, grebsti po njen;( :7J=4:E7<J;( ;:( 35>9;(
analogij (predvsem ne med 7J=7?;Y@( ?>=( K;( <>( ;H8DK;54( :E>:4( 679( F>5734:E4( ;:( K; se
=4H3=>F:7J;5( :E>:( D9;:>?b( ^#dor posluša pravljico in j>(6:>:E4@( F4(K;(67=45( <( A7679E7(
<;6K75:>84(J75649>:E4(=4H?5>:;J;(<?=;J;(<6;<>5@(J4(E>(:4(<54K;(A7J;L(.6;<>5(A=435E;C>(E>@(F4(E7(
doživljamo na podlagi lastnega duševnega konflikta, da jo z zavzetostjo preigramo in
pridemo skoz:E7(3(;H9=A:;I(dnevnih sanjah« (Scherf, 1981, 17).
Arhetipi v pravljici naj bi torej dovolj zgovorno govorili sami zase, z interpretacijo naj bi
9573>?( <467( 8=7K7( A7<>845( 3( :4=43>:( J7?( ?76D:;?4C;E>( 6>F( 4=I>J;A76( 3( A=435E;C;( ;:(
arhetipsko konstelacijo v nezavednem delu duševnosti bralca/poslušalca. Racionalno
A7<>84:E>(3(A=435E;9:7(H43><J(:4E(K;(J4?7(=4H3=>F:7J;57(;:(7<;=764B;57(:E>:>(D9;:?>@(?;(:4E(
bi se v polnosti pretakali le s spontanim sledenjem njenemu toku ter sprejemanjem njenih
;6AD5H73@(<(?4J>=;6;(3HKDE4(=>4?C;E>(3(9573>?73>6(:ezavednem.
Delno se s to trditvijo strinjam, saj z nedovršenim pristopom vse prelahko zaidemo v
<A>?D54C;E<?>( 37F>X( H4( A=43;5:7@( ;H9=A:7( ;:( J>6>5E;J7( ;:J>=A=>J4C;E7( E>( :46=>9( A7J=>K:7
veliko predznanja o primerjalni mitologiji, simbolih in njihovih pomenih, zgodovini
kulture, iz katere pravljica izhaja, in seveda neizbežno tudi znanje in zavedanje o
duševnih procesih ter o delovanju zavestnega in nezavednega dela naše duševnosti. Brez
potrebnega znanja lahko interpretacija pravljice vpliva na bralca/poslušalca slabše, kakor
9>( <5>F:E;( A=435E;C7( <467( K>=>( 45;( A7<5DB4L( R( :4<A=7J:>6( A=;6>=D( A4@( 9>( E>( ;:J>=A=>J(
3:4A=>E( F7K=7( A7F?734:( 3( A7J=>K:;( A=7G><;E;@( 54I?7( A=43;5:4( ;:J>=A=>J4C;E4( D9;:?DE>( B>(
mnogo bolj zdravilno kot zgolj poslušanje ali branje pravljice. U9;:?DE>(:4(;<J>6(:;37ED(
in z isto intenziteto kakor pravilna interpretacija sanj.
#7J( <4:E>( E>( JDF;( A=435E;9:7( 8=4F;37( H>57( 7K9DJ5E;34( <J34=: na eni strani je sposobno
izrednega prilagajanja okoliB9;:46( ;:( 5EDF>6 in je v tem pogledu nadvse fleksibilna
mehk4(<:73@(?;(<>(E>(<A7<7K:4(D5>9;(:4(3<4?@(B>(J4?7(=4HK=HF4:(=>5;>G(9573>?73>(FDB>X(J46(
ji lahko pomaga – :4(A7J;(<467D=><:;9>34:E4(45;(67=F4(3(J=>:DJ?;I(H5764@(?7(E7(A7W;3;(<(
svojim arhetipskim energetskim nabojem, kadar duša ;H=4K;(W>(3<>(<37E>(679;L(&D?4E se
A7?4W>( :E>:4( ?=I?7<J@( <4E( <>( <><DE>( 3( A=4I@( 9>( E>( <( 9573>B?7( 8=7K7<JE7( H43=:E>:4( ?7J(
izmišljija. Na drugi strani pa je pravljica neverjetno trdna, konstantna v svoji formi, ne
A=;5484E4( <>( :>( F=DWK>:>6D( =>W;6D( :;J;( 9573>B?>6D( =4HD6D@( JDF;( :>( A=>:><>( 67ralnih
sodb. Tukaj razumska logika nima prostora, ker pravljica živi iz nezavedneg4@( 9;84=(
kraljestva 9573>B?;(=4HD6(:>(ZHY67=>(:4FH7=734J;L(-:(H4=4F;(J>(F37E:7<J;@(:E>:>(;:I>=>:J:>(
52
ambivalentnosti, je v pristopu k njej potrebna posebna pozornost, ki naj jo odlikujejo
<>:H;K;5:7<J@(9DE>9:7<J@(D6;=E>:7<J(J>=(:4J4:9:7<JL((
Tudi von Franzova A73>@( F4( ED:873<?>( A<;I74:45;J;?>( F7<J;?=4J( F75>J;( 79;J>?@( F4( 6;J(
dovolj nazorno govori sam zase in »da je treba zgolj pojasniti, 7( 9>6(6;J( 8737=;@( A=;(
9>6>=( A<;I757B?4( ;:terpretacija ni potrebna; da psihološka interpretacija pomeni zgolj
pripisovanje mitu :>?4E@( 9><4=( J46( <A57I ni; in da je mit z vsemi svojimi detajli in
amplifikacijami dovolj jasen sam po sebi«. Jung je temu deloma v prid govoril tudi glede
interpretacije sanj: »Sanja je sama sebi najboljša razlaga. /…/ Interpretacija sanje ni nikoli
tako dobra kot sanja sama. Sanja je najboljši možni izraz notranjih dejstev.« Da je v tem
nekaj resnice, prizna tudi Marie-Louise von Franz: »Interpretacija je zatemnitev prvotne
svetlobe, ki sije v mitu samem« (von Franz, 1996, 37), vendar takoj zatem poda tehtne
razloge v prid interpretaciji in oriše škodo primera, ko pomenljiva sanja z visokim
A7J>:C;4576( A7679;( <4:E43CD@( :;( ;:J>=Aretirana: »Takrat je sanjavec kot nekdo, ki ima
ogromno hranilnico polno denarja, pa ne ve zanjo, ali kakor nekdo, ki je izgubil varnostni
?5ED9(J>(I=4:;5:;C>(45;(A4(F>A7H;J:7(BJ>3;5?7_(Z;K;FL@(T\YL(
Drugi pomenljivi =4H578( H4( A7857K5E>:7( A<;I74:45;J;9:7( ;:J>=A=>J4C;E7( tako sanj kot
pravljic je po von Franzovi dejstvo, da zmore posameznik interpretirati samo v mejah
svoje zavestne zaznave: »P=>6;B5EDE79;( J;A( K7( :4( A=;6>=( ;H35>?>5( <467( :>?4?B:7(
filozofsko misel, za katero vidi, da je v sanji, s tem pa bo spregledal emocionalno
<A7=79;57(45;(9DJ:7(<;JDacijo« (ibid.) Potemtakem je tu dobrodošel nekdo drug, da predlaga
A785>F( H( F=D849:>84@( K75E( 7KE>?J;3:>84( <J45;B94( ;:( <( J>6( A76484( <4:E43CD( 7H43><J;Ji
vidike nezavednega dela njegove duševnosti@( ?;(6D( E;I( <4:E4( <A7=794( ;:( ?467=( A=>E( :;(
imel ne vpogleda in ne dostopa: »K4=( A79:>67( ?7J( ;:J>=A=>Ji sanj je, da preprosto
okrepimo zdravilno funkcijo sanje /…V@(J4?7(F4(E>(679:>EB4(3(<37E;(7K:435E4E79;(?345;J>J;_(
(von Franz, 1997, 19).
Tako kot mnogim laikom@( ?;( <>(67879>( A7<?DB4E7( :4( A7F=79ED( A<;I7578;E>(gibati brez
potrebnega izkustva ter teoretske podlage, ki bi bila izpeljana iz izkustva (in ne narobe),
se je tudi meni A7E43;54( 6;<>5@( F4( E>( J>:F>:C4( 6:78;I@( A=>F3<>6( J>7=>J;9:;I(
A<;I74:45;J;?73@(A7<?DB4J;(:4(A=;6>=;I(;:J>=A=>J4C;E>(F7579>:;I(5;J>=4=:;I(F>5(45;(Aoezije in
– nenazadnje tudi pravljic in mitov – utemeljiti svoje domnevne hipoteze ter s tem
F7?4H4J;(<37E(A=43L(R(H49>J?D(K=4:E4 knjig von Franzove@(?;(<7(3>9;:4(J=4:<?=;AC;E>(:E>:;I(
predav4:E@(<>6(F7K;54(A=43(J4(7K9DJ>?b zdelo se mi je, da poleg tega, da 679:7(;F>45;H;=4(
modrost pravljic, tudi sama poskuša in se :4(3<7(679( trudi zvesti dol79>:>(I;A7J>H>( ;:(
53
pojme Jungove psihoanalize na A=435E;9:;( J>?<JL( +7E7( F76:>37 je na nekem mestu
potrdila tudi sama: »V>6@(F4(J7(A79:>6, /…/ in vem, da so naše interpretacije relativne in
:;<7(4K<75DJ:7(=><:;9:>L(/…/ Dobro se zavedam, da je to samo naš mit« (von Franz, 1996,
45). Ravno njena samorefleksij4( J>=( H43>F4:E>( 7(A79>JED pa sta ohranila – 9>(:>(C>57(še
bolj okrepila – moje zanimanje in raziskovanje ter voljo za nadaljnjo raziskavo tovrstne
tematike.
Zakaj se torej jungovski psihoanalitiki še naprej zanimajo za pravljice, zakaj vztrajajo v
svojih interpretacijah, kljub temu F4(<>(H43>F4E7@(F4(K7F7(67879>(W>(9>H(:>?4E(5>J(A=>B5>@(
ker bodo zastarele in neuporabne? »D=L( 2D:8( E>( :>?79( rekel, da so pravljice najboljše
gradivo za študij kompa=4J;3:>(4:4J76;E>(9573>B?>(FDB>3:7<J;« (ibid., 15), ali, :4J4:9:>E>,
kolekt;3:7(:>H43>F:>84(F>54(3(:E>Eb(^/>(HF=DW;B dvesto ali tristo pravljic, dobiš nekaj kot
intuitivni zemljevid strukture kolektivnega nezavednega ter morebitnih procesov v njem«
(von Franz, 1997, 21). Obstaja pa še drugo vodilo, zaradi katerega se psihologija zanima
za prav5E;C>X( A=435E;C4( J>( :46=>9( H48=4K;, ;:( ?4F4=( J>( H4=><( F=W;@( J>( :>( ;HAD<J;( 3>9b(
»Interpretiramo iz istega razloga, kot se pripoveduje pravljice in mite: ker ima to
A7W;35E4E79( >G>?J( ;:( A7F4E4( H4F7375EDE797( =>4?C;E7( J>=(A7<46>H:;?4( A76;=E4( H( :E>873;6(
nezavednim instinktivnim substratom, ravno tako kot je vedno delovalo pripovedovanje
pravljic« (von Franz, 1996, 15).
M<;I74:45;J;9:4( ;:J>=A=>J4C;E4( E>( J7=>E(:49;:, kako psihoanalitik pove zgodbo: »Še vedno
imamo isto potrebo in hrepenimo po obnovi, prenovi, ki prihaja iz razumevanja
arhetipskih podob« (ibid.). Res je, da neinterpretirana pravljica komunicira prek nevidnih
niti z nezavednim, kar ima – kot sem povedala zgoraj – JDF;(HF=43;5:;(D9;:>?@(3>:F4=(J4?4(
ostane nedosegljiva zavesti: A=435E;C>( <7( :46=>9( ^A7F7K>( A=7C><73( ?75>?J;3:>84(
nezavednega, kadar jih zavest ne razume« (von Franz, 1997, 144; avt7=;9;:(A7DF4=>?).
,4E(A73>F4:7(H47?=7W;6(<(A=>A=7<J7(6;<5;E7(4:7:;6:>84(4G=;B?>84(A=435E;94=E4b(^)87FK>(
<7(?7J(3>J>=L(,7@(3>J>=(A4(E>(HF=43;5:4(679(FDI4_(Z;K;FL@(a]YL
54
3.4. STRUKTURA PRAVLJIC
V tem poglavju bo na kratko orisana struktura pravljic, kot jo definira Marie-Louise von
Franz, ki pravi, da naj bi pravljica imela štiri dramske prvine: ekspozicijo, postavitev
oseb, +A"A%BC'D problema in zgodbo oziroma peripetijo. Vsaka od teh prvin oziroma
kategorij ;64( <37E>( <A>C;G;9:>( H:49;5:7<J;@ prepoznava:E>( J>=(F75794:E>( 5>-teh pa je prvi
korak pri interpretaciji pravljice.
Ekspozicija A7:434F;( A73>( 94<( ;:( ?=4E( D37F:>84( F784E4:E4@( ?;( <J4( 3>F:7( >3;F>:J:4@(
3>:F4=(I?=4J;(K=>H94<:4(;:(K=>HA=7<J7=<?4L(#54<;9>:(D37F(A.%3#32(1)-)#&2/)#… ima širom
po svetu veliko A7>J;9:;I( 34=;4C;Eb( Na drugem koncu sveta je za devetimi gorami in
vodami …; Davno tega, ko so želje še kaj zalegle …; Tega je že dolgo, ko je v deveti deželi
…; B)'"#$%#(#&2/75#!"#/"#4";"()#8%#,"3)')#0"#*%-'$)#-%3#'$73-)#…; C%#4)'"#1%!"&5#2')#1)#4)'"#
…; Onstran gora, onstran voda …; D#1%!)#(2/)#/"#1%!"&#<)(%')#…; E%!"&5#32(1"#+%;2#…
ipd. Vse te variacije nakazujej7(:4(K=>H94<:7(3>9:7<J(45;(A7(+;=C>4D Eliadeu (1907–1986;
1992) illud tempus, kar bi v psihološkem jeziku pomenilo kraljestvo kolektivnega
nezavednega.
Ko v uvodni del vstopijo osebe@(<>(:434F:7(J79:7(A73>, kdo je ta oseba, poda pa se tudi
BJ>3;57(7<>K@(J4?7(F4(E;I(54I?7(>3;F>:J;=467(W>(3(H49>J?D(H87FK>L(R7:(!=4:Hova posebej
<3>JDE>( BJ>JE>( 7<>K( J4?7( :4( H49>J?D( ?7J( :4( ?7:CD( H87FK>L( 0J>3;57( <>( 54I?o spremeni v
<=>F;:;( H87FK>@( :4( H49>J?D( ;:( ?7:CD( A4( E>( :4E3>9?=4J( ;<J7@( 3>:F4=( :;( :DE:7@( F4( 3( ;<J;(
postavitvi, saj lahko neka moška figura zamenja žensko ali obratno. V nadaljevanju bomo
videli, da je temu potrebno posvetiti posebno pozornost.
Kot tretja kategorija nastopi +A"A%BC'D problema. To je npr. bolan kralj, ki ne ve,
kateremu sinu bi zapustil kralj><J37X( H494=4:4( ?=45E;9:4@( ?;( E> noben snubec ne uspe
7<37E;J;X(<;=7J4@(?;(7<J4:>(K=>H(646>(;:(79>J4(J>=(K=>H(<J=>I>(:4F(85437X(H54J4(E4K75?4@(?;(
izginjajo z drevesa; zmaj, ki je požrl že vse mladenke v deželi, ostala je le še mlada
?=45E;9:4( ;AFL( M=7K5>6( E>( 3>F:7( F7579>:( W>( :4( H49>J?D( H87FK>@( ?>=( <>( ;H( :E>84( =4H3;E>(
zgodba sama in H87FK>(A=43H4A=43(F=D849> niti ne bi bilo.
/>J=J4( ?4J>87=;E4( E>( peripetija z vsemi svojimi zapleti, vzponi in padci, z vrhom ter
nadaljnjimi preobrati v junakovi usodi, ki jo z4?5ED9;( =4HA5>J( 45;( lysis. Beseda lysis ima
sicer širok pomen ;:(:>(7H:49DE>(H875E(=4HA5>J4(H87FK>@(46A4?(JDF;(:E>:7(F>?76A7H;C;E7,
konec razvoja, dezintegracijo: Aristotel (2005, 115) je pod besedo »razplet« razumel vse
55
dogajanje od trenutka A=>7K=4J4(ED:4?73>(D<7F>@(?;(<>(:48:>(3(<=>97(45;(:><=>97@(F7(?7:C4(
zgodbe.
M=435E;C4(;64(54I?7(3>9(peripetij, možna pa je tudi samo ena. Peripetije so bodisi kratke in
intenzivne 45;( A4( <>( =4H35>9>E7( 9>H( 3>9( <J=4:;L( #4F4=( ;6467( 3( A=435E;C;( <467( >:7(
peripetijo, ta vsebuje samo en vrhunec napetosti – 7F579;5:7(J79?7 v zgodbi, iz katere se
zgodba nadalje razplete ali v tragedijo s katastrofalnim koncem ali pa se z4?5ED9;(H lepim
dogodkom. Najpogostejši primer A=435E;9:>(H87FK>(E>@(F4(E>(:E>:4(peripetija razdeljena na
J=;( F>5>@( ^?4J>=;6( <5>F;( 9>J=J;( ?7J( razpletL( />J=J;( F>5( 37F;( 3( :737( F;6>:H;E7@( ?;( :;(
primerljiva s prejšnjimi tremi« (von Franz, 1996, 90).
V zgodbi imamo lahko negativen a5;(A7H;J;3>:(?7:9:;(=>HD5J4J(7H;=764 razplet, so pa tudi
primeri pravljic, ko je razplet ;HADB9>:( – v nekaterih zgodbah ta kar nekako izpuhti,
^A=7A4F>@(?4?7=(F4(K;(A=435E;94=(?4=(:4>:?=4J(;H8DK;5(H4:;64:E>(;:(H4<A45_(Z;K;FL@(`]YL(((
Razplet ;64(54I?7(JDF;(F34(H4?5ED9?4@(^:>?4E@(9><4=(3(5>8>:F4I(45;(6;J;I(:>(:4EF>Bb(<=>9>:(
konec, ki mu sledi negativen komentar pripovedovalca zgodbe« (ibid.). V konkretnem
primeru to izgleda tako, da pripovedovalec npr. pove, da se je tudi sam udeležil poroke na
dvorcu, vendar ga je kuharica napodila z metlo, ko jo je prosil za malo hrane, ali pa so ga
8=7K7( :4A7F;5;( <( A7E>F;:>@( ?7( E>( A=7<;5( H4( 3=9( A;34L( &73=<J:>( G7=6D54cije na koncu
pravljice Marie-Louise von Franz imenuje rite de sortie, torej nekakšen obredni
H4?5ED9>?@( ?;( E>( <><J435E>:( J4?7@( F4( A7<5DB45C4( 3=:>( ;H( A=435E;9:>84( <3>J4( 3( =>45:7<Jb(
»Konec zgodbe mora biti torej poudarjen z 'J4@( J7(E>(A=435E;9:;(<3>J@(46Aak mi živimo v
grenki realnosti'. /…/ M=>?57A;J;(67=467(;H(A=435E;9:>84(<3>J4(3(=>45:7<t« (ibid., 41). Ob
J4?>6( H4?5ED9?D( H87FK>( <>( 9573>?( 7<37K7F;@( 7F?57A;( 7F( :>9><4@( ?4=( 84( E>( 3( A=435E;C;(
globoko ganilo, miselno se premakne nazaj v vsakdanji svet, v zavestno realnost, brez da
bi ga ta premik bolel.
S prepoznavanjem strukture pravljice si ustvarimo nekaj reda v gradivD@( ?;( 84( I79>67(
interpretirati. Nadaljnji korak pa je že interpretacija prvega simbola, ki nastopi v pravljici.
56
3.5. =<3;>;/;E!7(!;.-!7(927:;-6-/73786<(INTERPRETACIJE PRAVLJIC PO VON FRANZOVI
M7J>6( ?7( <67( F7579;5;( <J=D?JDro pravljice, prešteli osebe in evidentirali število obeh
spolov, preidemo h konkretni interpretaciji simbolov ter arhetipskih slik.
$<J43;67(<>(W>(?4=(J4?7E(:4(H49>J?D@(A=;(<;6K75;?;(BJ>3;54(7<>K@(?;(:4<J7A4E7(3(D37F:>6(
delu pravljice. Vsako število v pravljici ima svoj namen in pomen, ki ju je seveda
potrebno upoštevati.
Nadalje vzamemo prvi simbol ter ga amplificiramo, tj. obširneje razložimo njegov pomen:
»Poiskati moramo vse paralelne motive, ki jih lahko najdemo« (von Franz, 1996, 42), in
ko se nam zdi, da jih imamo dovolj – von Franzova pri tem komentira: »Ko jih boste našli
A=;K5;W:7( F34( J;<79@( <>( 54I?7( D<J43;J>_( –, se lotimo primerjave gradiva. Preden karkoli
definiramo, moramo videti, ?E>@(?4?7@(:4(?4?B>:(:49;:@(3(?4?B:;(?7:<J>54C;E;(;: kolikokrat
se motiv pojavlja v F=D8;I(A=435E;C4I@(;H(9><4=(A7J>6(=4HK>=>67(A73A=>9:o postavitev in
pomen motiva: »Šele takrat ima naša interpretacija relativno varno podlago« (ibid., 43;
43J7=;9;:( A7DF4=>?YL( &4?B>:( A=;<J7A( :46( 7678794( K75EB>( A7H:434:E>( ?76A4=4J;3:>(
4:4J76;E>(<;6K754(;:(:46(A76484(=4HD6>J;(:E>873>(<A>C;G;?>(3(=4H5;9:;I(A=435E;C4IL(
Amplifikacija simbola in prepoznavanje njego3>( A73A=>9:>( <J=D?JD=>( <J4( :DE:4 tudi za
upoštevanje morebitnih izjem, saj se nam lahko zgodi, da kakšnega simbola ter
A7<5>F;9:o celotne pravljice ne bomo razumeli, in takrat se moramo vprašati: »No, kako
se pa to ujema z zgodbo?« (von Franz, 1997, 12) ter poiskati razlago v paralelnih motivih.
R94<;I(:45>J;67(:4(A=;6>=@(?7(:;J;(<(B;=7?7(46A5;G;?4C;E7(F7579>:>84(<;6K754(:>(:4EF>67
primerne razlage, da bi se lepo prilegala naši zgodbi; takrat amplifikacija motiva ni
F7375E@( 46A4?(67=467(A7;<?4J;(A4=45>5:>(H87FK>@( ^?>=(:4( J4(:49;:(:>(K767(:4B5;( H875E(
amplifikacij posameznih motivov, ampak tudi amplifikacije zaporedja motivov. Paralelne
H87FK>(:46( A787<J7(A7?4W>E7( 37F;5:7(:;J@( ?;( E>( :;(67879>( :4EJ;( :4( :7K>:( F=D8(:49;:_(
(ibid.).
Zgodi se celo, da pravljice ne razumemo niti s široko amplifikacijo niti s komparacijo
zgodb paralelnih pravljic; takrat, svetuje von Franzova (1996, 28), se obrnemo k mitom in
jih upoštevamo kot paralelne zgodbe, saj nam lahko mitsko gradivo, ki je bližje
zavestnemu delu duševnosti, pogosto poda idejo o pomenu nerazumljene pravljice: »Ne
;H?5ED9DEJ>( 6;J73@( ?>=( E;I( 54I?7( DA7=4K;J>( ?7J( most, kadar ne razumete gradiva neke
57
A=435E;C>X( 394<;I( E>( :46=>9( A=435E;C4( <J=4B:7( 7F64?:E>:4( 7F( posameznikovega
kolektivno-zavestnega sveta.«
Ko torej pri prvem simbolu zberemo zadovoljivo kolekcijo paralelnih motivov, ali po
potrebi tudi paralelnih zgodb, preidemo k naslednjemu simbolu in po tem principu
nadaljujemo skozi celotno zgodbo.
R<>>:7( A4( 46A5;G;?4C;E4( 67J;34( :;( F7375E( H4( ?7=>?J:7( A<;I74:45;J;9:7( =4H5487( :>?>84(
simbola: naslednji korak je konstrukcija konteksta, se pravi postavitev motiva ali simbola
v kontekst pravljice. "=I>J;A(<>(54I?7(<?7H;(H87FK7(JDF;(<A=>6;:E4(;:(J4?7(F7K;34(=4H5;9:>(
A76>:>X( ?7( J7=>E( ;B9>67( A4=45>5:>( 67J;3>( :>?>84( <;6K754@( E>( F7K=7@( F4( 7KF=W;67( ;:(
DA7BJ>3467(3<>(:;4:<>@(?;(<67(E;I(:4B5;@(9>JDF;(<7(<;(?7:J=4F;?J7=:>(45;(67879>(C>57(J4?7(
=4H5;9:>@(F4(E;6(:>(:4EF>67(<?DA:>(J79?>L(/>(3H46>67(:A=L(<;6K75(6;B;(3(A=435E;C;(;:(A=;(
amplifikaciji vidimo, da se nekatere razlage simbola miši ujemajo z našo mišjo, druge pa
:>@( <>( :4( J>E( J79?;( D<J43;67( ;:( A=>A=7<J7( <A=43;67( v žep tudi vse tiste aspekte
proD9>34:>84 simbola, ki jih v tem trenutku ne potrebujemo. Tako jih shranimo za
kasneje in zapišemo pod opombe, saj se bo v nadaljevanju pravljice 67879>(izkazalo, da
E>(A=;B57(F7(F=D849:>(?7:<J>54C;E>@(<(katero se bolje ujema »prihranjeni« aspekt simbola.
Zadnji korak v interpretiranju pravljice je »prevajanje amplificirane zgodbe v jezik
psihologije«L( NK<J4E4( :46=>9( :>34=nost, da ostanemo v naA75( 6;<J;9:>6( ;H=4W4:ED@(
A=>3H>J;( 7F( 679;( ;:J>=A=>J;=4:>84( <;6K754@( ?4=( E>( H4( A<;I74:45;J;9:7( ;:J>=A=>J4C;E7(
popolnoma nekorektno. Ta zadnja naloga, za katero von Franzova pravi, da je bistveni
korak interpretacije, je za laika najtežja. Kljub temu da je interpretacija pravljic neke vrste
umetnost ali, kot pravi Marie-Louise von Franz, obrt, ki jo je možno usvojiti s prakso, ji
brez predznanja psihologije in psihoanalize ne pridemo do živega. Pomenu pravljice se
približamo – »ali bolje, ga zalezujemo, ker je res kakor zalezovanje izmik4E79>84( <>(
jelena« (ibid., 15, 37, 44) – samo s prakso, katere dejanskega poteka in navodil se ni
67879>(A=>FI7F:7(:4D9;J;@( 3>ndar so kljub temu 6>J7F757B?>( <6>=:;C>(A<;I74:45;J;9:>(
interpretacije von Franzove zelo uporabne, glede na relativno revnost podajanja
kakršnihkoli drugih smernic celo nujne. Zavedati pa <>( E>( J=>K4@( F4( E>( 3( ?7:9:;( G4Hi
interpretacija zares odvisna edinole in samo od interpreta samega.
Za zadovoljivo interpretacijo moramo pravljici in njeni interpretaciji nakloniti celega
sebe; z zgodbo in njenimi liki se moramo hkrati spojiti in jih držati na distanci, da lahko
orišemo njihov A76>:( H( 7KE>?J;3:>84( <J45;B94L( #7( <e nam zdi, da smo interpretirano
gradivo že zadovoljivo modernizirali v psihološko formo, si moramo glede interpretacije
58
3<>>:7(A7<J43;J;(3A=4B4:E>@(?;(:4E(K7(:4B(?=;J>=;Eb(^2>(H4F7375EDE794@(<>(<?54F4(H(64:7(J>=(
drugi6;(5EDF6;U(.>(67E>(<4:E>(<J=;:E4E7U_(Z;K;FL@(`dYL(/>(<7(7F8737=;(A=;J=F;5:;@(A7J>6(E>(
interpretacija opravljena v mejah zmogljivosti interpreta, kar pomeni, da je v odnosu do
njegove osebne narave interpretiral zadovoljivo »ter tako dosegel svoje limite« (ibid.). Za
:>?784( F=D8>84( K;( K;57( :E>8737( F>57( 67=F4( A7573;94=<?7@( 3>:F4=( A=;( J>6( :>( <6>67(
pozabiti, da je treba interpretirano gradivo A=>K43;J;@( ;:(9>(K;(A7E>F5;(A=>3>9@(A=>K43:>84(
procesa ter asimilacije ne bi zmogli. To pomeni, da se pri interpretaciji ne smemo
prenagliti ter precenjevati svojih sposobnosti.
V primeru, da interpretova duševnost ne odgovori pritrdilno, mora slednji spet na delo ter
A7;<?4J;(;HADB9>:4(6><J4 in odgovoriti na spregledana vprašanja.
Na tem mestu je treba omeniti še problem interpretacije glede na psihološki tip oziroma
glede na glavno psihološko funkcijo posameznika. Po Jungovi teoriji štirih psiholoških
GD:?C;E@( ?;( <>6( E7( 7A;<454( 3( F=D8>6( A78543ED@( <>( A=>354FDE794( GD:?C;E4( 3( A7<46>H:;?D(
razvije v prvi polovici življenja in služi kolektivni adaptaciji. Problem nastane, ko
zaznavamo svet, svoje življenje in aktivno participacijo v njem ;H?5ED9:7( <?7H;( 79;( >:>(
GD:?C;E>@(A=;(9>6>=(F=D8>(J=;(H4A7<J435E467. Kadar je zavest interpreta konstelirana na tak
:49;:@( ;:J>=A=>J4C;E4( A=435Eice ni relevantna: »Zgodba je pravilno interpretirana samo
J4?=4J@( ?7( E7( ?75;?7=( E>( 5>(67879>( H47?=7W;67(H( 3<>6;( BJ;=;6;( GD:?C;E46;_( Z37:( !=4:H@(
P[[e@( PTYL(.( GD:?C;E7( 7K9DJ>:E4( 45;( H4H:434:E4( E>( A7J=>K:7(A=7D9;J;( <J=D?JD=7(H87FK>X( H(
3;F;?4(9D<J3734:E4(67=4mo zaznati, ?4?7(E>(H87FK4(3A5;3454(:4(:4<(;:(?4?B:4(9D<J34(:46
je prebudila; upoštevati je potrebno tudi znanstveno interpretacijo ter zbrati objektivno
preverljiva dejstva; in seveda je dobrodošla tudi intuicija, s katero lahko zaznamo celotno
strukturo pravljice ter izberemo pravo amplifikacijo.
Na tem mestu H4?5ED9DE>6(J>7=>J<?;(F>5(F;A576>L(R(:4F45E>34:ED(<5>F; poskus A=4?J;9:>84(
A=;?4H4(A<;I74:45;J;9:>(;:J>=A=>J4C;E> pravljice.
59
4. INTERPRETACIJA LJUDSKE PRAVLJICE !udno drevo
PO METODI MARIE-LOUISE VON FRANZ
Ljudsko pravljico :731"#3.%(" :7<;6(3(<37E>6(<A76;:D(W>(?4=(:>?4E(94<4@(JE4(A4(<>(6;(E>(
nemara usidrala ravno zaradi svojega posebnega 9DF:7-9DF>W:>84( F=>3><4L(Ko sem se
7F579;54@( F4( K76( 3( 7?3;=D( F;A576<?>( :4578>( A7<?DB454( ?( <3>JD( Aravljic pristopiti v
F=D849:;@(4:45;J;9:;@ 5D9;, pa se je :731"#3.%(" skrilo in dobršno leto sva se iskala, preden
sva se našla ter se nato poskušala DF7649;J;( B>( <?7H;( A=;H67( ED:873<?>( A<;I74:45;H>.
-HK;=4(A=435E;C>(E>(:46=>9(>F>:(?5ED9:;I(?7=4?73(3(6>J7F;(A<;I74:45;J;9:>( ;:J>=A=>J4C;E>@(
saj se mora pravljica interpret4(F7J4?:;J;(3(J4?>6(<6;<5D@(?7J(<>(F7J4?:>(A=435E;94=E4@(?7(
brska po kupu pravljic, da bi povedal »pravo« zgodbo. ,4( J4( :49;:( K7( ;:J>=A=>J lažje
H49DJ;5( Hgodbo kot živo entiteto in bo zaradi tega z manj napora dojel njen ritem ter
<A7=79;57L V mojem primeru so se F=D8>( A=435E;9:>( ?4:F;F4J?> kljub svojim nadvse
zanimivim vsebinam D64?:;5>(A=>F(9DF>W:7<JE7(:731%;2#3.%(%/2 in mu s tem napravile
Z94<J:7Y(6><J7(3(A=;9DE79; diplomi.
M=435E;C4(E>(K;54(A=3;9(zapisana in izdana leta 1896 v zbirki Narodne pripovedke v Soških
planinah, III. zvezek, ki jh je zbral in zapisal Josip Kenda (1859–1929), folklorist in
D9;J>5j, rojen na Temljinah v Baški grapi. V svojem rodnem kraju je slišal in zapisal tudi
pravljico :udno drevo, ki ostaja v prepisih novejših pravlji9:;I(HK;=? nespremenjena, v
Aarne-Thompsonovi klasifikaciji14 pa spada pod šifro 302.
Kakšne so bile takrat družbeno-gospodarske razmere v krajih, kjer se je pravljica
pripovedovala? M79:7 je bilo prisotno k=B94:<J37(in verovanje živo še toliko, da je poleg
?6>9?>84( F>54@( A7J=>K:>84( H4( A=>W;3>JE>@( 3( A75:;( 6>=;( F7579457( W;35E>:E<?>( A=4?<>L(
Geografski teren je hribovit, površine, ki so na voljo za obdelovanje zemlje, pa strme in
J>W?7( F7<J7A:>L( M=>F( 3>9( ?7J( >:;m stoletje6( <7( <>( 5EDFE>( J7F( A=>W;35E45;( 3>9;:764 s
kmetijstvom in živinorejo, živeli so od tistega, kar so zredili in pridelali doma. Jasno je,
da so bili v popolni odvisnosti od narave, vremenskih razmer ter letine. Dnevni ritem je
K;5( 76>E>:( :4( ?6>9?7-h;B:4( 7A=43;54@( 5>( 6457?F7( <;( E>( H678>5( A=;37B9;J;( B754:E>( ^3(
dolini«. Trdo delo v težkih življenjskih razmerah je nemara :49;:@(?;(<;(84(F4:><(5>(<J>W?4(
14 Aarne-&I76A<7:( ?54<;G;?4C;E<?;( <;<J>6( J;A73( A=435E;C( 85>F>( :4( A=435E;9:>( 67J;3>L( M=3;( 84( E>( =4H3;5( ;:(publiciral (Verzeichnis der Märchentypen, 1910) finski folklorist Antti Aarne (1867–1925), 1928. leta pa ga je prevedel in razširil ameriški folklorist Stith Thompson (1885–1976); izšel je v publikaciji Motif-Index of Folk-Literature. Thompson je leta 1961 izoblikoval številski sistem AT, ki se uporablja še danes.
60
predstavljamo, vendar je za korektnejšo interpretacijo pravljice razmišljanje o njem
potrebno, da nam nekoliko približa obrise morebitne duševne drže JD( W;3>9>84(
posameznika in kolektiva.
Znano je, da se je proti koncu srednjega veka (13.–15. stol., v zadnji fazi germanizacije) v
Baško grapo naselilo :>?4E( :>6B?7( 8737=>9>84( A=>K;345<J34@( ?;( E>( 3<>?4?7=( A=;:eslo s
seboj tudi del svojih življenjskih, verovanjskih in drugih socialnih praks. :731"#3.%(" se
je v taki obliki, kot jo poznamo danes, formiralo krepko po tej ?757:;45;H4C;E;@( 9> po
Jungov;(J>7=;E;(A<;I74:45;J;9:>(;:J>=A=>J4C;E>(A=435E;C predpostavimo, da forma ter vsebina
neke pravljice ne vzdržita 3>5;?7(3>9( ?7J( T]]( 45;( `]]( 5>J( ;:( <>(A7( J>6( 7KF7KED H49:>ta
A794<;( <A=>6;:E4J;( J>= razvijati. Šmitek (2004, 58) navaja, da naj bi take pravljice po
mnenju Vilmosa Dioszegija izvirale »;H( 64FW4=<?;I( B464:;<J;9nih obredov. Po Lindi
Degh so prav Madžari prinesli v Evropo, zlasti svojim sosedom, uraloaltajsko koncepcijo
o svetovnem drevesu, ki se v demitologizirani obliki pojavlja kot pravljica. Ta sklep naj bi
temeljil tudi na analizi 70 madžarskih in tujih pravljic o svetovnem drevesu (AT 468).«
Po teoriji zgoraj omenjene 64FW4=<?>( >J:7578;:E>( :4E( K;( <>( A=435E;C>( :46=>9( A7E435E45>(
<A7=4F;9:7( 3( 64FW4=<?>6@( D?=4E;:<?>6@( <5734B?>6@( =76D:<?>6@( =76<?>6@( <=K<?>6@(
bosanskem, hrvaškem, slovenskem, avstrijskem in nemškem G75?57=:>6(;H=79;5DL(Šmitek
po sklepanED(;H(54<J:;I(A=7D9>34:E(nadalje komentira, da ima svetovno drevo »nedvomno
A76>6K:7(6><J7(3(>3=4H;E<?>6(B464:;H6DL(R>:F4=(<>(7K(J>6@(?4=(3>67(7(B464:;<J;9:;I(
prvinah in o pomenu drevesa pri Indoevropcih, od Indijcev, Irancev in Grkov do
Rimljanov, Germanov Z<?4:F;:43<?7( 6;J;9:7( F=>37( Yiggdrasil se dotika neba) in
.5734:73@(A49(:>(67=>67(<J=;:E4J;(H(>?<?5DH;3:7(64FW4=<?;6(A7=>?576(J4?šnih predstav«
(ibid.).
Teoriji Deghove in Dioszegija navkljub in v prid arhetipski podstati kolektivnega
nezavednega torej govori dejstvo, da se motivika visokega drevesa ali drevesa sveta
pojavlja tudi v kulturah nam geografsko precej oddaljenih ljudstev: v naborku pravljic iz
dežel z vseh koncev sveta najdemo veliko J4?;I@( ?;( 8737=;E7( 7( 9DF:>6@( 9DF>W:>6@(
:><?7:9:7(3;<7?>6(F=>3><D(45;( F=>3><D( <(9DF:7-9DF>W:;6;( <4F>W;L(R( J7( ;<J7( <?DA;:7(K;(
54I?7( <7F;5>( JDF;( A=435E;C>@( ?;( H4( 7<=>F:E;( 5;?( A7<J435E4E7( ?4?B:7( F=D87( J4?7( 9DF:7( 45;(
9DF>W:7(=4<J5;:7@(:A=L(G;W75@(A7<>K:7(=7W7(45;(8=6L R(5D9;(4:J=7A757B?;I(A=7D9>34:E(:4E(K;(
take rastline simbolizirale drevo sveta, ki sama po sebi sugerira misel na os sveta, axis
mundi. Ko sem brskala po zbirkah pravljic, <>6(:4B54(<5>F>9> :731%-7 drevesu sorodne
pravljice: avstrijsko :73%<1"#3.%(" (Haiding, 1987, 77–80), nemško Princesa na drevesu
61
(Die Prinzessin auf dem Baum; AT 317, 468; Ulrich, 1891), madžarsko :73%<1"#3.%("#
(Der Wunderbaum; AT 317; Haltrich, 1882), koroškoslovenski Zlata hruška (+;59;:<?;@(
1997, 108–116) in Na drevesu brez imena Z#439;9@(P[c\@(\–13), srbsko Drevo sredi sveta
(Drvo nasred svijeta; g7B?73;m-Stulli, 1961, 27–32), rusko A%+%')1&%!#)1#&73%<1)#-')1&%!
(Štefan, 2002, 9–17), transilvansko F.%("5# /%;2$"&%# 3"# 1%42 (Kovacs, 1991, 193–202),
ter Dekle, ki je splezalo v nebo (The Girl Who Climbed To the Sky; Brown, 1979, 39–42)
severnoameriških staroselcev (Arapaho).
Kljub istemu osrednjemu liku visokega drevesa in motivu na tem drevesu živ>9;I(H4?5>J;I(
deklic (ali princes) ter junakovi nalogi, da jih reši, se navedene pravljice v podrobnostih
med seboj precej razlikujejo, zato so za interpretacijo uporabne le v smislu amplifikacije
nekaterih posameznih simbolov.
Ljudska pravljica :731"# 3.%(" E>( ?54<;9:4( 9DF>W:4( A=435E;C4@( ?4J>=>( <J=D?JD=4( E>( E4<:7(
F75795E;34@( H4=4F;( 9><4=( <>6( K=>H( 3>9E;I( J>W43( <ledila metodološkim korakom
interpretacije.
Poglejmo torej, 7(9>6(8737=;(5EDF<?4(A=435E;C4(:731"#3.%(" ;H(A<;I74:45;J;9:>84(H7=:>84(
kota.
4.1. !udno drevo15
E%!"&# $%# <)(%'# !.2'$5# !)# $%# )-%'# (# /("$%-# !.2'$%/+(7# +2!"# ()/"!"# 3.%("5# 32# (.,2# 1)# 4)'"#
videti. Kralj pa bi rad vedel, kako je drevo visoko in kakšen sad rodi. Zato je dal po vsem
!.2'$%/+(7#12*121)+)#+"'%G#>63".#0.)3%#12#(.,#3.%(%/2#)1#0.)1%/%#/235#3"4)#!.2'$%("#,&%.#*2#
ženo in še kraljestvo po kraljevi smrti.« Mnogo ljudi je prišlo, da bi poizkusi')#/("$"#/.%&"5#
2')#1)!"-7.#/%#1)#0"/.%&)'"5#02#/%#$),#$%#-1";"#0"1%/.%&)'"5#!%.#/"#*#3.%(%/2#023')#)1#
se ubili.
A2#/%#120"+)#+73)#;"/0"35#)*#32'$1),#!.2$%(#3"-25#32#4)#0")*!7/)'#/("$"#/.%&"H#6"#;.%#/!"*)#
(%')!#;"*35#*2;'%32#02/+).$2#)1#;2#(0.2825#&%#gre po pravi poti. Na pastirjevih nogah pa
*202*)#1%!"#<%'%*1"#120.2("5#!)# $%#4)'2#!.%-0'$%-#0"3"412H#D0.282#;25#*2!2$# +"#('2&)#/#
/%4"$H#A2/+).#-7#0"(%5#32#.24)# +"5#32#,)+."#/0'%*2#12#3.%("# )1#/%# .%8)5#&%#4)#0.)8'2#*(%.H#
15 Bolhar, 1989, 78–83.
62
I%0"#"4'%&%1)#;"/0"3#;2#0"0."/)5#32 bi menjala obleko in one železne kremplje. Pastir se
-7#$%#/0"&%+!2#/-%$2'5#!%.#-7#1)!2!".#1)#8'"#(#;'2("5#!2!"#4)#-";%'#;"/0"3#-%1$2+)#/("$"#
lepo obleko za raztrgano pastirsko. Ko pa vidi, da misli gospod resno, menjata obleko; za
12-%&%!#-7#32#;"/0"3#8% lepo darilo v denarju.
6"#0.)3%#;"/0"3#(#4')<1$%#-%/+"5#/%#0.%"4'%&%J#/2-"#<%'%*1%#!.%-0'$%#"43.<)H#A"+%-#/+"0)#
h kralju, se mu ponižno prikloni in pove svojo željo. Kralj mu dovoli, da sme tudi on
poizkusiti plezati na drevo. S seboj je vzel poleg tistih železnih krempljev še za sedem dni
<)(%<2H#D/%#;2#$%#;'%32'"#)1#"4&73"(2'"5#!"#$%#+2!"#/0.%+1"#0'%*2'H#K.)#31)#)1#+.)#1"&)#$%#<%#
0'%*2'#/2-"#12(*;".5#02#1)+)#%1%#(%$%#8%#1)#()3%'H#L%'%#&%+.+)#321#*202*)#1%!"#;.7&"#()/"!"#
na drevesu, do nje pa dospe sedmi 321H#K"32#+"#1)#4)'"#(%$%($%5#+%-(%&#;.23H#6"#0.)0'%*2#
do gradu, potrka na železna vrata. Kmalu zasliši v gradu korake. Prekrasna deklica mu
0.)3%# "30.%+5# 0"(24)# ;2# (# ;.235# 0%'$%# (# 3(".21"5# !)# $%# 4)'2# /# /2-)-# &)/+)-# /.%4."-#
okrašena, in ga pogosti z jedjo )1#0)$2&"H#D#+%-#;.237#/"#<)(%'%#+.)#*2!'%+%#3%!')=%H#:%*#1"&#
$%#"/+2'#0.)#1$),5#!2$+)#/%3%-#31)#)1#/%3%-#1"&)#1)#1)&#/02'H#
F.7;"# $7+."# ;2# 3%!')=%# *473%# )1#-7# 12.%3%# 3"4%.# *2$+.!H# A"# *2$+.!7#-7# .%&%# 12$'%082#
3%!')=2G#>:%#,"&%8#0.)+)#12#(.,#+%;2#3.%(%/25#0rideš še v dva gradova. Do prvega gradu
boš plezal štirinajst dni in v tem gradu najdeš šest deklic. One ti povedo, kako se moraš
32'$%#.2(12+)H#K7#)-28#!"8&%!#!.7,2H#6232.#4"8#'2&%15#<%$%1#2')#+.73%15#;2#/2-"#"4')*1)#)1#
1%#4"8#&7+)'#1%#;'237#1%#<%$%#)1#1% utrujenosti.«
F%/%+#31)# $%# 0'%*2'#1"&# )1#3215# 2#1)#1)&%/2.# 8%# *202*)'H#M12$/+)# 321# /%#-7# $%# 8%'%# 1%!2$#
*24'%8&2'"#(#()82()J#8+).)12$/+)#321#02#0"+.!2#12#(.2+2#;.2375#!)#$%#4)'#)*#&)/+%;2#*'2+2H#K7#
ga deklice prav tako prijazno sprejmejo kakor one v prvem ;.2375#;2#0";"/+%5#0.%1"&%#)1#
mu reko: »Še v en grad prideš. Do tja boš potreboval tri tedne. Tam stanuje devet deklic
in one ti povedo, kako se ti je treba ravnati, da prideš na vrh drevesa.« Dajo mu tudi
kruha, ki ga je bilo treba samo oblizniti, pa nis)#&7+)'#1%#;'237#1%#<%$%#)1#1%#7+.7$%1"/+)H#
Ko dospe v tretji grad, ki je bil iz samih dragih kamnov in prelepih biserov, ga prav
0.)$2*1"#/0.%$-%$"5#0";"/+%#)1#0.%1"&%H#K7#$%#4)'"#3%(%+#3%!')=5#%12#02#$%#)-%'2#*'2+%#'2/%H#
Ta mu pove, da bo moral plezati še cel mesec, da dospe na vrh drevesa. Potem pa še
pristavi: »Tam je pet zlatih sadežev: trije na desni in dva na levi. One tri na desni strani
-".28#/#+%-)#8!2.$2-)#"3/+.)&)H#N".$%#02#12-5#&%#"3/+.)<%8#+)/+%#12#'%()#/+.21)G#-%#(#(/%,#
treh gradovih smo pogu4'$%1%5#!%.#12/#)-2#(.2;#(#"4'2/+)H#F.%("#4)#+2!"#-"&1"#0"+.%/%'5#
32#4)#/%#*#;.23"()#(.%3#0";.%*1)'%H#6"#02#/("$%#3%'"#3"4."#!"1&285#/%#(.1)#12#*%-'$"H#K2-#
+%#0.)&2!7$%#-1";"8+%()'12#-1"<)=25#.23"(%3125#!2$#0.)1%/%8#)1#!2$#0"(%8H#K)#02#1%#/-%8#
63
nikomur pove32+)5#!2$#/)#()3%'# )1#/')82'J#+73)#/2-%-7#!.2'$7#-".28#(/%#*2-"'&2+)H#F.7;"#
$7+."5# !"# 0.)3%8# 12# *%-'$"5# 12/# 0.)&2!7$# 12# ;'2(1)# =%/+)5# !)# 0%'$%# 0"'%;# -%/+2H# O%# /%#
pripeljemo na vozu iz samih demantov z zlatimi konji. Naš voz se pomika hitreje kakor
ptice po3#1%4"-H#:%# /%#;2# /2-"#3"+2!1%85# 4"-"#.%8%1%J# &%# /%#;2#02#1%#3"+2!1%85# 12/#
popelje vrag v tak grad, ki nima ne oken in ne vrat.«
6"#/%#$%#(.1)'#12#*%-'$"5#;2#$%#+2-#0.)&2!"(2'2#-1"<)=2#'$73)H#D/%#$%#4)'"#.23"(%31", kaj
je videl in delal tako dolgo na dreve/7H#P#1)+)#/2-%-7#!.2'$7#1)#,"+%'#1)&%/2.#0"(%32+)#1)+)#
0"!2*2+)#/23%<%(H#F.7;"#$7+."#(/+21%5#8%#0.%3%1#*2*".)#3215#)1#;.%#0.)&2!"(2+#("*H#6"#<%#
sonce prisine, zagleda v daljavi majhno meglico, ki se vedno bliže vali. Kmalu spozna
0.)&2!"(21)#("*#)1#(#1%!2j trenutkih je že zdrdral mimo njega, da se ga ni mogel dotakniti.
?+.2812#"47021"/+#/%#;2#0"'"+)H#@3#/2-%#<2'"/+)#)1#0"+.+"/+)#1)#(%3%'5#!2$#4)#*2&%'H#6"#/%#$%#
malo potolažil, je stopil do kralja in mu vse povedal. Pokazal in dal mu je tudi tri zlate
sadeže in rekel, da gre po svetu iskat grad brez oken in vrat.
Že cela dva meseca blodi po svetu, a o gradu brez oken in vrat ni ne duha ne sluha.
Proti koncu tretjega meseca je v temnem gozdu zašel ter iskal prave poti, a je ni mogel
najti. Proti jutru se j%#12#-2$,1%-#,.)4&!7#1%!2$# *2/(%+)'"H#B.%*#"4"+2('$21$2#/%#120"+)#
tja. Pa kam pride? Tu je stala že na0"'#0"3.+2#!"&2H#K"#$%#4)'#I71)1#3"-H#A";7-1"#0"+.!2#
na trhla vrata. Zarjaveli zapah zaškriplje in vrata se odpro. Za korak se umakne, ko mu
0";'%32#(#"&) <%12#*#;".%&"#+.%/!"H#B)'2#$%#/+2.2#!"+#/(%+5#(%')!2#!"+#,.2/+5#&.12#!"+#"<;ano
0"'%1"5#"&)#$%#)-%'2#(%')!% kakor tolarji Marije Terezije, lase ko žima in suha je bila kot
!"/+H#K2#/+2.!2#$%#4)'2#I71)12#-2+)H#C%*1"#;2#$%#0";'%32'2#)1#(0.282'25#!2$#)8&%#+"d. On ji
je povedal, da je zgrešil pot, medtem ko je iskal grad brez oken in vrat. Prosil jo je tudi,
2')#"12#-".32#(%5#!$%#4)#4)'#+2!#;.23H#@12#02#-7#"3;"(".)G#>Q%#+"')!"#)1#+"')!"#+)/"&#'%+#$%#
0.%+%!'"5# "3!2.# 1)/%-# 4)'2# /2-"# 7."# 32'%&# "3# ,)8%H# 62!"# 12$# 4i vedela za tak grad?
N"+"("#02#(%#*21$#-"$2#,&)#I7125#!)#"4,"3)#(/2!#321#(%/#/(%+H#@12#02#+%#1%#/-%#3"4)+)#+7J#
raztrgala bi te na drobne kosce, ko bi te našla tu. Pobegni, ker se kmalu vrne domov!«
E%/.%&1)!# $"# $%#0.2(#-)'"#0."/)'5#12$#;2#/!.)$%#(#!2!8%1#kot in naj ona vpraša po gradu
brez oken in vrat, da mu potem pove, ko gre Luna zdoma. Starka se ga usmili in skrije pod
/+"01)=%H#6"#0.)3%#1$%12#,&)#I712#3"-"(5#$"#$%#+2!"$#0.)&%'2#/0.28%(2+)5#2')#-".32#1)-2#
&'"(%!2#(#,)8)H#O2+)#$%#+2$)'25#!"#02#$%#0.)&%'a Luna razsajati, ji je mati vse povedala in jo
0."/)'25#12$#/%#1%/.%&1)!2#7/-)')#)1#12$#-7#0"(%#*2#+2!#;.235#!)#1)-2#1%#"!%1#1%#(.2+5#&%#
(%# *21$H#6"# /%# $%# 1%/.%&1)!# 0"!2*2'# )*0"3# /+"01)=5# /%# ;2# $%# I712#7/-)')'2# )1#-7# .%!'2G#
»Rada bi ti povedala, ko bi vedela; vedi pa, da jaz nisem še nikoli obsvetila vse zemlje.
64
R2+"#$%#-";"&%5#32#$%#;.235#!)#1)-2#1%#"!%1#1%#(.2+5#!$%#(#!2!81)#078&2()5#!)#$%#-"$%#"!"#
8%# 1)# ()3%'"H# O"$# 4.2+# ?"1=%# 4"# -".32# (%3%'H# @1# "4/)$%# (%&# /(%+2# !2!".# $2*H# A"$3)# !#
njemu!«
Dolgo je hodil po gozdu5#!$%.#$%#4)'#?"1&%(#;.23H#6"#;2#12$3%5#/+"0)#(21$H#F"-2#$%#4)'2#
/2-"# ?"1&%(2# -2+)5# !)# 02# $%# 4)'2# 8%#mnogo starejša in strašnejša od Lunine matere.
E20"/'%3# ;2# +73)# "12# 0.)!.)$%H# 6"# 0.)3%# *(%&%.# ?"1=%# 3"-"(5# /%# 0.)&1%# +";"+)+)# )1#
razsajati, ker je -2+)#/!.)'2#&'"(%!2#(#,)8)H#6"#1%/.%&1)!#+"#/')8)5#/%#/2-#0.)!2<%#12#321#)1#
0."/)#?"1=%#+2!"#-)'"5#32#/%#;2#!"1&1"#'%#7/-)')H#?"1=%#-7#.%&%G#>K73)#$2*#1%#(%-#*2#+2!#
;.235#!)#1)-2#1%#"!%1#1%#(.2+5#!2$+)#$2*#1)/%-#1)!"')#"4/)$2'"#(/%,#!"+"(#12#*%-'$)H#O";"&%
$%# +".%$5# 32# $%# +2!# ;.23# (# .%/1)=)# !$%# 12# *%-'$)H# :%# $%5# 4"# ;"+"("# (%3%'# *21$# D%+%.5# !)#
pretakne vse luknjice. Pojdi njega vprašat!«
Tri tedne je iskal Vetrov dom. Ko ga najde, stopi vanj, )1# 12# /.%&"# 3"4)# 3"-2# .2(1"#
glavarja vetrov. Potoži mu svojo nesre&"#)1#;2#0."/)5#12$#-7#0"-2;2H#D%+%.#;2#$%#-).1"#
0"/'782'H#6"#$%#;"/0"3#(/%#0"(%32'5#(*2-%#;'2(2.#(%+."(#0)8&2'!"#)1#*2<()<;2#121$o tako
-"&1"5#32#/"#;2#/')82')#(/)#(%+."()#/(%+2H#S)+."#/"#0.)3.(%')#3"-"(5#02#1),&%#1)#(%3%'#*2#
grad, ki nima ne oken in ne vrat. Le enega od vseh vetrov še ni bilo, ker ga je bolela noga
in je imel najdaljšo pot. Šele uro pozneje je ta prikrevsal in povedal tudi o gradu brez
"!%1#)1#(.2+H#F2#4)#/%#;'2(2.#0.%0.)&2'5#&%#;.23#.%/#1)-2#1%#"!%1#)1#1%#(.2+5#;.%#=%'"#/2-#
pogledat. Hod)'# $%#/2-"#&%+.+#7.%H#6%.#/%#-7#$%#1%/.%&1)!# /-)')'5# $%#7!2*2'#12.%3)+)#*21$#
(%')!"#/!.)1$"5#(#!2+%."#;2#$%#/0.2()'5#32#;2#$%#0"1%/%'#+$25#!%.#&'"(%!2#/2-%;2#1)#-";%'#
1%/+)H#F"#;.237#4)#02#&'"(%!#,"3)'#(%&# '%+H#6"# $%#4)'2# /!.)1$2#12.%$%125# $%#*'%*%'#;"/0"3
(21$"#)1#;'2(2.#(%+."(#$"#$%#"31%/%'#+%.#0"'"<)'#0.%3#;.23H#R32$#$%#(%+%.#*2&%'#0.%;'%3"(2+)5#
ali bi mogel zaslediti pot vanj. Le vrh gradu je bila majhna luknjica. Skozi to luknjico se
je zrinil Veter v grad in tako silovito razsajal po njem, da se je šibilo zidovje. V gradu sta
4)'2#0"'%;#"/%-12$/+),#3%!'%+#8%#(.2;#)1#1$%;"(2#-2+)H#D%+%.#$%#*;.24)'#(.2;2#/#+2!"#-"&$"5#
da ga je potisnil skozi tisto malo luknjico na vrhu in v zraku je vsega zmlel, da še prahu ni
4)'"# (%&#"#1$%-H#D/%#3%!')=%5# .2*%1#R'2+"'2/!%5#/"#4)'%#-.+(%H#R'2+"'2/!2# $%#4)'2#12-.%&#
obsojena, da bo umorjena zadnja in bo morala gledati, kako bodo druge umirale, ker se
je najbolj pregrešila. Zdajci zgrabi Veter še vragovo mater in jo strese tako silovito, da so
ji pokale vse kosti. Nato jo je vprašal, kako so bile deklice umorjene. Starka se je seveda
izgovarjala, da tega ne ve, ker jih je moril sam njen sin. Veter pa ji je zažugal, da jo prav
+2!"#*-%'$%#!2!".#(.2;25#&%#+%;2#1%#0"(%H#6"1&1"#$%#/+2.!2#0"(%32'25#!%.#/%#$%#42'25#32#4)#
je Vet%.# 1%# 7+%;1)'# *-'%+)# !2!".# /)12H# A"(%32+)#-7# $%#-".2'2# +73)5# !2!"# $),# $%#-";"&%#
65
"<)()+)H#D#"-2.)#()/)#12-.%!."0)'1)=25#/#!2+%."#12$#$),#0"8!."0), in deklice takoj ožive.
Veter vzame škropilnico, poškropi eno od deklic in ta oživi. Potem je zgrabil starko, jo
+.%8&)'#/!"*)#'7!1$"#12#(.,75#32#/%#$%#8%#4"'$#0"(%&2'2#!"+#0.()&5#)1#$"#*-'%'#!2!".#(.2;2H#
Po vrsti je oživil vse deklice in ozdravil tudi Zlatolasko, ki je bila že napol mrtva.
Polagoma je znosil vse v skrinjo, grad pa porušil.
Vse deklice z gospo3"-#(.%3#$%#D%+%.#/.%&1"#0.%1%/%'#0.%3#!.2'$%("#02'2&"H#K"32#;"/0"3#
/%#1)#0"."&)'#/#!.2'$%("#,&%.$"5#+%-(%&#*#R'2+"'2/!"5#/#!2+%."#$%#<)(%'#8%#3"';"#3"';"#/.%&1"#
in zadovoljno.
4.2. STRUKTURA !"#$(*+&#'()(,+
Kot smo videli v poglavju o metodologiji interpretacije, lahko prepoznamo v zgodbi
pravljice štiri dramske prvine oziroma kategorije. V pravljici :731"# 3.%(" se kažejo v
<5>F>9;(=4HA7=>F;J3;:
Ekspozicija se tako kot 3(3>9;:; 9DF>W:;I(pravljic tudi v :731%- drevesu H49:>(H(eno od
6:78;I(=4H5;9;C tip;9:> H49>J:>(A=435E;9:> povedi E%!"&#$%#<)(%'#!.2'$#T ter s tem vpelje
K=45C4( 45;( A7<5DB45C4( 3( K=>H94<:7<J( ;:( K=>HA=7<J7=<?7<J( A=435E;9:>84( <3>J4@( ki v
A<;I74:45;J;9:;( F76>:;( <( J7( ?54<;9:7 ?4=4?J>=;<J;?7( 7H:49DE>( 7K679E>( ?75>?J;3:ega
nezavednega. Ekspozicija obravnavane pravljice je torej postavljena v neki kraj in neki
94< ali, ?7J(=>9>:7@(3(7K679E>(?75>?J;3:7-nezavednih globin.
Postavitev oseb E>( 3( H49>J?D obravnavane pravljice dokaj A=>A=7<J4( ;:( A=>C>E( J;A;9:4:
naveden je kralj, 76>:E>:4( E>( ?=45E>34( I9;L )4( ?54<;9:7( ?7nfiguracijo družine manjka
kraljica, ki s svojo odsotnostjo dolo94 H49>J:7( duševno situacijo@( :46=>9 pomanjkanje
ženskega, nematerialnega vidika življenja, kar že takoj evocira misel, da se bo problem
zgodbe 3=J>5(7?=78(;<?4:E4(;:(7H43>B94:Ea anime. .(A=435E;9:>84(A785>F4 je dejanska srž
A=7K5>64J;?>(3(3;<7?>6(F=>3><D@(?;(6D(:7K>:(:>(3;F;(3=I4( ;:(:;I9> ne ve, kaj raste na
njem, kralj pa obljubi tistemu, ki bo priplezal na njegov vrh in prinesel z njega sad, svojo
I9>=(H4(W>:7(J>=(3<7(?=45E><Jvo po njegovi smrti. Skozi interpretacijo bomo videli, kako se
A=7K5>64J;?4(H87FK>(3(A=435E;9:>6(<6;<5D(<?54F4(<(A=7K5>676@(?7J(<67(84(7A=>F>5;5;(3(
A<;I74:45;J;9:;I(J>=6;:;IL((
66
Naslednja kategorija je peripetija pravljice. Kot vemo, ima pravljica lahko samo eno
F7587(H87FK7@(3(3>9;:;(A=;6>=73 pa jih lahko :4BJ>E>67(3>9L(,4EK75E(?54<;9>:(A=;6>=(je,
da je pravljica razdeljena na tri peripetije (npr. ko dobi junak tri naloge, katere mora
7A=43;J;@( F4( <;(A=;F7K;(?=45E;9:7(H4(W>:7Y@( ?4J>=;6(<5>F;( 9>J=J;( F>5(?7J razplet. V primeru
:7dnega drevesa je celotna zgodba razdeljena na dve glavni peripetiji, znotraj katerih
lahko prepoznamo še po tri manjše. Prva 3>9E4(peripetija <>(H49:>(H( ;<J7(>?<A7H;C;E7@(?;(
H49>:E4(JDF;(C>57J:7(H87FK7(Z?=45E(<(9DF:;6(F=>3><76(3(<37E>m kraljestvu), nadaljuje se z
junakovim plezanjem na vrh drevesa, v katerega E>(3?5ED9>:7(7F?=;JE>(3<>I(treh gradov ter
<=>94:E>( H osemnajstimi deklicami (tri peripetije) J>=( A=>;F>( 3( 9>J=J7( 64:EB7( peripetijo
oziroma razplet, ko junak doseže vrh drevesa in se poskuša dotakniti diamantnega voza z
zakletimi deklicami ter zlato konjsko vprego. Ta prva H87FK4(<>(?7:94 nekje na mestu, ko
654F>:;9D(Hbeži diamantni voz z deklicami, ne da bi se ga D<A>5(F7J4?:;J;@(H4=4F;(9><4=(<>(
potem pravzaprav vzpostavi nuja nadaljevanja pravljice v drugo zgodbo, v kateri junak
=>BDE>(?7:9:7(<;JD4C;E7(A=3>(H87FK> (zaklete deklice so pristale pogubljene v gradu brez
oken in vrat). Hkrati je ta del v pravljici ekspozicija druge zgodbe, ki se odvija z
654F>:;9>3;6( iskanjem gradu breH(7?>:( ;:( 3=4J@( A=;( 9>6>=( <>( H87F;E7( <=>94:E4( H(%D:7@(
Soncem in Vetrom, ki vsaka zase zaokrožajo krajšo peripetijo. Razplet druge zgodbe je
celotno dogajanje v gradu brez oken in vrat, kjer sta pomembna lika predvsem vrag in
njegova mati. Pozitiven izid zgodbe se na koncu dezintegrira v razplet celotne pravljice,
?;(<A>J(HF=DW;(7K>(3>9E;(H87FK;(3(>:(<46(H4?5ED9>?(– v poroko zlatolase deklice in junaka.
Vsaka od peripetij ima svoj vrh, kjer se zgodi kulminacija napetosti: prva zgodba ima vrh
skoraj v istem trenutku, ko se zgodita tudi njen razplet in prehod v drugo zgodbo, to je ob
jutranji H4=E;@(?7(K;(<>(67=45(654F>:;9(F7J4?:;J;(37H4@(A4(6D(J7(:>(D<A>L(&4?=4J(E>(:4A>J7<J(
A=3>( H87FK>( :4E3>9E4@( I?=4J;( A4( W>( :>?75;?7( A7ADB94@( <4E( <>( H87FK4( :4( J>6( 6><JD(
preobra94(3(>?<A7H;C;E7(F=D8>84(F>54L(Druga zgodba doživi svoj vrhunec z dogajanjem v
gradu brez oken in vrat, ko veter ves razjarjen razbija po gradu ter ubije najprej vraga,
A7J>6(B>(3=48737(64J>=(;:(J4?7(<A>5E>(H87FK7(F7(=4H=>B;J3>(;:(:4H4F:E>(3(H4?5ED9:;(F>5L
Razplet zgodbe :731%;2# 3.%(%/2 E>( ?54<;9>:( A=;6>= H4?5ED9?4 9DF>W:;I( A=435E;Cb( ?7(
prinese Veter vse skupaj – reB>:>( F>?5;C>( ;:( 654F>:;94( – A=>F( ?=45E>37( A45497, se
zlat754<?4( ;:(654F>:;9( A7=79;J4@( A7J>6( A4( B>( F7587( F7587( <=>9:7( W;3;J4L Izid zgodbe je
torej pozitiven.
67
V celoti gledano ima pravljica :731"#3.%(" svoj A7:435E4E79;(<>(C;?5;9:;(=;J>6b 7K>(3>9E;(
peripetiji ali oba glavna dela pravljice imata triadni ritem, ki ga 7K( H49>J?D( F75794(
ekspozicija, ob koncu pa se »prevrneta_(3(9>J=J7(;:(<(J>6(9;<J7(F=D849:7(F;6>:H;E7L(Jung
pravi, da »ena triada vedno predpostavlja drugo, ravno tako kot visoko predpostavlja
nizko, svetloba temo, dobro zlo« (Jung, 1973, 113). Ritem, ki sam sebe žene naprej,
deluje ravno tako, kot se sama po sebi kotali krogla. Ta dva trikotnika, dve triadi, sta v
nekem pogledu združena v dve 9>J3>=:7<J;, kateri v celoti zaobjema njun seštevek, torej
število osem. Ker zaseda število štiri (in tudi njegovi 3>9?=4J:;?;Y(3(2D:873i psihologiji
pomembno mesto, bom njegovo <;6K75;9:7 povednost za ponazoritev simbolike strukture
A=;9DE79>(A=435E;C>(JD?4E(:>?75;?7(7<3>J5;54L
R(A7E673:>6(H4?54F:;?D(9573>B?>(;648;:4C;E>(E>(H>57(3>5;?7(>5ementov, ki se združujejo
v skupine po štiri: »Obstajajo štiri strani neba, štirje vetrovi, štirje stebri sveta, štiri lunine
6>:>@( BJ;=E>( 5>J:;( 94<;@( BJ;=E>( >5>6>:J;@( BJ;=E>( J>6A>=46>:J;@( BJ;=;( =>?>( A4=4F;W4@( BJ;=;( 9=?>(
K7WE>84(;6>:4@(BJ;=;(9=?>(A=3>84(9573>?4(Z"F46Y@(BJ;=E>(?=4?;(?=;W4@(BJ;=E>(>34:8>5;<J;(;JFL«
(Chevalier, Gheerbrant, 2006, 607). Tako je simbol tega števila 67879>( A=;6>=E4J;( <(
celostnostjo in univerzalnostjo, s totalnostjo ustvarjenega in razodetega. Ker je število štiri
ženskega spola in :7<;( ?4=4?J>=;<J;?7( 3<>7K<>84E79>84( J>=( 3<>A=;9DE79>84@( 7H:49DE>( 3><(
zemeljski svet. V odnosu do števila pet se kaže kot znamenje ^A7J>:C;45:7<J;@(?;(94?4(:4(
izpeljavo manifestacije«. )4( 45?;6;<J>( E>( K;54( 9>J3>=:7<J( J>6>5E:;( 4?<;76( 3( ^iskanju
kamna modrosti« in ravno iz alk;6;<J;9:>84 ;H=79;54(E> 2D:8(9=A45 vire za potrditev svoje
teorije o štirih temeljnih funkcijah zavesti – 9>J3>=:7<J(E>(:46=>9(^zanj arhetipski temelj
&'"(%8!%#0/),%, se pravi +"+2'1"/+#*2(%/+1),#)1#1%*2(%31),#0/),)&1),#0."=%/"(« (ibid., 608–
609; avtorjeva poudarekaYL(Q43:7(3(J>7=;E;(BJ;=;I(A<;I;9:;I(GD:?C;E(A4(:4EF>67(=4H5487(H4(
F=D849:7( :4=437( 9>J=te stopnje v pravljici: 9>J=J>84( >5>6>:J4( :;( :;?75;(67879>( A73<>6(
F7?7:9:7( ;:J>8=;=4J;@( 54I?7( <>( 6D( poskušamo približati ter ohraniti konstantno
komunikacijsko vez, ne moremo pa ga posedovati. Iz tega razloga je korak s tri na štiri, iz
J=7E:7<J;(3(9>J3>=:ost, velikokrat izredno težaven.
)87FK4( 7K=43:434:>( A=435E;C>( E>( H( F3>64( 9>J3>=:7( <J=D?JDriranima deloma zaobjeta v
simboliko števila osem. 0J>3;57( 7<>6( E>( A73<7F( BJ>3;57( ?7H6;9:>84( =43:7J>WE4L( ^N<6;(
dan /…/ je simbol vstajenja, transfiguracije, napoved v>9:>( A=;I7F:7<J;b( H4E>64( :>( 5>(
#=;<JD<737(3<J4E>:E>@(64=3>9(JDF;(9573>?737_(Zibid., 422). Ker je korak s sedem na osem
<467(F;G>=>:C;4C;E4(A=7K5>64(A=>I7F4(;H(J=7E:7<J;(3(9>J3>=:7<J@(nosi število osem pomen
sebstva, »aspekta totalnosti; stopa izven procesa >375DC;E>(3(3>9:7(<J4J;9:7(<J4:E>_(Z37:(
68
!=4:H@(P[[T@(PT`Y@(A=;(9>6>=(;64(A7(>:;(<J=4:;(A76>:(F37E:>(9>J3>=:7<J;, po drugi pa se
:4:4B4(:4(?7:9:;(>?3;5;K=;D6@(»ki ga doseže posameznik skozi proces duševnega razvoja«
(von Franz, 1999, 183). Dejstvo, da mate64J;?;( 7H:49DE>E7( :><?7:9:7<J( H( H:46>:E>6(
5>W>9>(7<6;C>, ni zanemarljivega pomena.
Jungov termin 9>J3>=:7<J; v principu torej kaže na možnost razširitve zavesti in njenega
A=78=><;3:>84( =4H37E4@( ?;( <>( A7=4E4( ;H( 3>9:7( A=;<7J:>( ;:( F>5DE79>( :7J=4:E>( F;:46;?>(
sebstva. Ravno o tem govori junakovo popotovanje v pravljici :731"#3.%(", ko poskuša z
obuditvijo anime pokazati, kako pomembno je za I4=67:;9:7( F>5734:E>( J7J45:7<J;
kolektivne duševnosti reintegrirati v zavest predhodno A7J549>:> 45;( ?4?7( F=D849>(
odstranjene vsebine.
V naslednjem poglavju sledi podrobnejša interpretacija posameznih simbolov in arhetipov
v pravljici.
4.3. INTERPRETACIJA ARHETIPOV V PRAVLJICI !"#$%&#'()%
KRALJ in KRALJICA
Prvi izmed simbolov v pravljici je simbol kralja. Iz konteksta ekspozicije lahko
=4HK>=>67@(F4(?=45E(A=>K;34(:4( <37E>6(F37=D(<?DA4E(<(I9>=?7@( <;:73(:;64@(?=45E;C4(A4(<(
svojo odsotnostjo že takoj nakaže na bistveno duševno problematiko pravljice: medtem,
ko je kot 8543:;(3;F:;(A=7K5>6(:43>F>:(A=7K5>6(9DF:>84(F=>3><4@(?4Jeremu noben ne vidi
3=I4( ;:( :;I9>( :>( 3>@( ?4E( :4( :E>6( =4<J>@( <>( pravzaprav v ozadju vrti vsa zgodba okoli
iskanja in osvoboditve anime iz kolektivnega nezavednega.
.A57B:4(<;6K75;?4(?=45E4(;HI4E4(;H(:E>873>(<=>F;B9:>(A7<J43;J3>(3(?=45E><J37(J>=(iz njegove
družbene vloge, ki jo je imel skozi stoletja in jo ima še danes. Kot regulator, uvajalec
A=43;C>( ;:( 6;=D@( =43:7J>WE4( J>=( <?54F:7<J;( <3>J4@( <>( >:49;( H( 7<E7( <veta, »analogno s
<=>F;B9:7 in uravnavalno kraljevsko vlogo pa A=;6>=E4(.I4K><J4=;(9573>B?;(6;?=7?7zmos s
?=45E><J376@(?4J>=>84(<=C>(E>(?=45EL(/>(FDB4(3(:E>6(:>(67=>(;H34E4J;(A=43;C>@(se duh zlomi,
telo pa je D:;9>:7« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 262). R<4?=B:4(<A=>6>6K4@(?;( <>(J;9>(
?=45E4( ;:( :E>873>84( A=><J754@( F7K;( ?7H6;9>:( A76>:@( 3( <6;<5D@( F4( <>( <J4ri red ob
69
?4?=B:;?75;(<A=>6>6K;(H:4EF>(3(:>34=:7<J;(A=>F(?47<76@(A=;(9>6>=(<>(H(:4<J7A76(:73>84(
vladarja – kralja – znova vzpostavi izvorno naravno ravnovesje univerzuma. »Kralj velja
tudi za projekcijo višjega jaza, ideal, ki ga je treba udejanjiti. V tem A=;6>=D(:;64( 3>9(
H87F73;:<?>84(;:(?7H6;9:>84(A76>:4X(A7<J4:>(>J;9:4(;:(A<;I757B?4(3=>F:7J4L(/…/ V tem
<6;<5D(E>(?=45E(H(ED:4?76@(<3>J:;?76@(79>J76(;:(67F=>C>6(4=I>J;A(9573>B?>(A7A75:7<J;(;:(
mobilizira vso duhovno energijo, da se udejanji. Vendar se ta podoba lahko izpridi v
podobo tirana, izraz nenadzorovanega pohlepa po oblasti ali sili« (ibid., 263).
V Knjigi simbolov (Ronnberg, Martin, 2010) je ob simboliki kralja simultano zapisana
tudi simbolika kraljice, saj šele jedro njune združitve ponazarja simboliko celote stvarstva
– združitveni princip ženskega in moškega aspekta pojavnosti. Kralj in kraljica skupaj
»reflektirata, kar je suverenega znotraj duševnosti posameznika ali družbe, principe in
A=>A=;94:E4@(?;(;64E7(3>5;?7(679L(&7@(F4(<7(J;(A=;ncipi delno pod domeno zavesti in delno
nezavednega, se reflektira v dvoumni naravi kralja in kraljice« (ibid., 470), saj sta
9573>B?;( K;JE;, vendar približana bogovom. Kralja in kraljico se je vedno dojemalo kot
648;9ni vir rodovitnosti in blaginje; kralj na eni strani je identificiran zlasti z vitalnostjo,
<>?<D45:7( 679E7( ;:( =>F76@ kraljica na drugi pa H( 4J=;KDJ;( 5EDK>9>( 64J>=>@( 3?5ED9:7( s
9D<J3>:;6;( 3=>F:7J46;( ;:( 3=5;:46;, ki inspirirajo kraljestvo in posameznika ?( 3>5;9;:;L(
»To, da bodo te sile neizogibno ove:>5>@( F4(K7F7(354F4=E;( ;:(354F4E79;(A=;:C;A;(7<J4=>5;@(
zboleli in umrli, vzpodbuja mitsko fantazijo k razgalitvi in prenovi vladavine.« Alkimija
je sprejela te motive zato, da bi izrazila svojo intuicijo o duševni prenovi ter pokazala,
»kako se dominantni dušev:;(G4?J7=E;@(?;(:>(H67=>E7(3>9(:4F45E:E>(4Faptacije, podvržejo
fatalnosti 'starega kralja' v obliki potopitve, sežiga in dekompozicije snovi, iz katere se
pojavi nov kralj« (ibid.). Fascinira predvsem prepoznanje, da kralj in kraljica ohranjata
izgublE>:;(<J;?(H(:>9;6(?=45E>3<?;6@(H(:>9;6(3>9E;6 od že znane sfere jaza v nas samih,
kar evocira misel na sebstvo, ?7J(84(F>G;:;=4(J>7=;E4(2D:873>(4:45;J;9:>(A<;I7578;E>. Tako v
45?;6;E;(?7J(3(6;J757B?;(;:(A=435E;9:;(6otiviki naj bi :46=>9(kralj predstavljal dominantno
naravnanost kolektivne zavesti, kar z religiozno-psihološkega vidika pravzaprav pomeni
»centralno religiozno reprezentacijo Boga« (von Franz, 1990, 167), vemo pa, da so
karakteristike neke družbe 3(:4E3>9E;(6>=;(7F3;<:>(=43:7(7F(:E>:> ideje o bogu. Figura in
A7<J43;J3>(?=45E4(3(A=435E;C4I(J>=(6;J;I(;64E7(J7=>E(J4?>(H:49;5:7<J;@(?;(:4?4HDE>E7(:4(J7@(F4(
bi ga lahko obravnavali kot simbol sebstva, saj je le-to po definiciji Jungove psihologije
^<=>F;B9>( <467regulacijskega sistema duševnosti, od katerega je odvisno blagostanje
posameznika« (von Franz, 1996, 52).
70
M=435E;C4( <>@( 9>( E>( A7<J435E>:4( 3( ?54<;9:;( <J=D?JD=;@( vedno H49:>( H( :>?;6( A=7K5>676L(
Kadar se problem vrti okrog figure kralja, je ta ponavadi star in potrebuje naslednika, kjer
se potem zgodba odvrti z iskanje6(W>:;:4( H4( :E>8737(I9>=( ali pa z izbiranjem, kdo od
sinov bo podedoval njegovo kraljestvo; lahko pa živi v njegovem kraljestvu kakšna
nevarna pošast (zmaj), 67879>( <>( 3(87=;( <?=;34( H4?54F( 45;( A4( =4<>( K5;HD(:E>873>(A4549>(
9DF:7(F=>37L Kakršenkoli problem že E>(A7<J435E>:@(3;F;67@(F4(<>(3<4?4(H87FK4(H49:>(H(
:>?;6( :>I4=67:;9:;6( <J4:E>6@( ?4J>=>84( I4=67:;E4( <>( 67=4( 7K:73;J;( <?7H;( nek
kompenzatorski proces: da bi se vloga kralja prenovila, mora biti ta po navadi najprej
transformiran v svojo htonsko naravo, kar v psihološkem jeziku pomeni, da mora vsaka
F76;:4:C4(?75>?J;3:>( H43><J;@( ^3<4?4( <=>F;B9:4(A7F7K4(.>K<J34@( ?;( F76;:;=4( 3(?D5JD=:;(
A7<J43;J3;@(7F(94<4(F7(94<4(A4<J;(:4H4E(3(:>H43>F:7(;:(<>(J46(A=>:73;J;_((von Franz, 1990,
45). Prenovljena podoba sebstva se nemalokrat pojavi kot figura novega vladarja. V tem
pogledu moramo vzeti v ozir, da medtem ko »stari kralj predstavlja izrabljen ali zastarel
zavestni kolektivni sistem, mladi kralj ponavadi predstavlja nov simbol Sebstva« (von
Franz, 1980b, 83–84). #4?7=(I;J=7(<>(:46=>9( izkristalizira nov simbol sebstva, ostane v
starem kolektivnem sistemu samo še centralna reprezentacija tankega roba prave vloge
<J4=>84( <;6K754@( ?;( E>( 3(7=;8;:45D( A=>F<J435E45( =><:;9:7(:7J=4:E>( ;H?D<J37b »Ostane zgolj
intelektualen ali verovanjski sistem« (ibid.), skupaj z izrabljenimi ritualnimi navadami.
Vse to predstavlja figura starega kralja, ki se kot zastopnik starega sistema vedno upira
sprejetju novega reda in uporabi vse svoje dušev:>(679;(J>=(H3;J>(:4?4:>@(F4(K;(se ubranil
svoji lastni prenovi.
Na dejstvo, da je zavest:;( ?75>?J;3:;( <;<J>6( :4( :>?;( J79?;( 7KJ;945( J>=( 7?46>:>5( 3(
K=>HA76>:<?7(=;JD45:7(:434F7@(?4W>(JDF;(A=435E;9:;(67J;3@(3(?4J>=>6(<>(67=4(?=45E>34(<;54(
<779;J;(<(<;546;(H54. V takem primeru »lahko pride prenova samo skozi diskusijo z drugim
principom – <( IDF;9>6( 45;( A=;:C;A76( H54(–, <( 9>6>=?75;@( ?4=( E>( K;57( F7<5>E( ;H?5ED9>:7_
(von Franz, 1993, 36). V pravljici :731"#3.%(" <>(H(3=4876(:46><J7(?=45E4(<7794(8543:;(
ED:4?@( =4H3;E4E79;(<>( 5;K;F7(nove figure sebstva, ki naj bi kralja nadomestil@( A=;(9>6>=(E>(
potrebno vzeti v ozir dejstvo, da stari kralj reprezentira zgolj delni aspekt simbola sebstva,
:46=>9(J;<J>84@(?;(E>(=>54J;3:7(F7K=7(=4HD65E>:(;:(D<J45E>:(3(A>=C>AC;E;(?75>?J;3:>(H43><J;L
/>( A=>FA7<J43;67@( Fa je bila dominantna kolektivna naravnanost :>?79( B>( K5;HD( ;H3;=D
življenja, se pravi blizu spontanega duševnega toka nezavednega, se ta kolektivna
dominanca s staranjem oddaljuje od :E>84( ;:( A794<;( A7<J7A764( ;H8DK5E4 stik z viri
nezavednega; tako »postane predstavnik obrabljenega vodilnega kolektivnega sistema«
71
(von Franz, 2002a, 85). Sebstvo samo pa, »ravno tako ko vsi ostali arhetipi, ni samo
<J4J;9:7(E>F=7(duševnosti, ampak tudi samoprenovitveno« (Franz, 1980, 84)@(H4=4F;(9><4=(
54I?7(=>9>67@(»da je simbol Sebstva posebej izpostavljen vsesplošni problematiki potrebe
po neprestani prenovi« (von Franz, 1996, 54) svoje naravnanosti, percepcije in odnosov,
saj mu še posebej grozi možnost postati mrtva formula – »sistem in doktrina, izpraznjena
svojega pomena, ;:(A7J>6J4?>6(9;<J4(HD:4:E4(G7=64L(R(J>6(<6;<5D(torej <J4=4E79;(<>(?=45E(
predstavlja postarano dominantno vsebino kolektivne zavesti in zaznamuje vse že
izrabljene A75;J;9:>(;:(=>5;8;7H:>(F7?J=;:>(F=DWK>:>(<?DA;:>_(Z;K;FL). Taka reprezentacija
sebstva pa »vedno tvega izražanje totalitete Sebstva za ta ali oni aspekt« (von Franz,
1993, 91).
V kakšni situaciji pride do tega, da nek kolektivni sistem zastari oziroma da sebstvo
postane togo v svoji dejavnosti in zastane v svojem neprestanem razvoju ter samoobnovi?
R(A=;6>=D(H4I7F:>(F=DWK>@(?;(E>(F7579>:4(H(F7?J=;:7(?=B94:<?>(=>5;8;E>@(3(?4J>=;(E>(<>3>F4(
kolektivna dominantna naravnanost izrazito moške narave, je ženski vidik življenja in
pojavnosti (anima) tisti, ki ohranja stik ter odpira vrata in prenaša vsebine iz sfere
kolektivnega nezavednega v zavest. Odsotnost tega vidika ali morebitno zapostavljanje in
A7J549;Jev kvalitet anime pomeni odsotnost erosa ter pomena njegovih kvalitet za neko
skupnost. Elementi ženskosti – emocije, 7K9DJ?;@( ;=4C;7:45:7( F>5734:je – F75794E7(
predvsem kvaliteto ali nivo družbenih relacij, ki oblikujejo slog življenja družbe. Vse to
predstavlja simbol kraljice; ;:( 9>( ?=45E;C4( 64:E?4@( 9>( E>( 3( H87FK;( A=435E;C>( 7F<7J:4@(
pomeni, da je aspekt, ki ga predstavlja, »izgubljen, kralj pa je potemtakem sterilen. /…/
Glede na to lahko sklepamo, da se zgodba vrti okrog problema dominantne kolektivne
naravnanosti, v kateri je bil princip Erosa – odnosa do nezavednega, do iracionalnega,
ženskega – izgubljen. To se mora nanašati na situacijo, kjer je kolektivna zavest postala
toga in je odrevenela v doktrine in obrazce« (von Franz, 1996, 54–55). V taki kolektivni
naravnanosti se je moški vidik zavesti A=>679:7(A7>:7J;5( <( <3>J57K7(FDI4( ;:( E>( H4:;?45(
emocionalno plat, se pravi animo. Zaradi tega se je kolektivna reprezentacija anime
regresivno združila, stopila z imagom velike matere, ki ga v pravljici :731"# 3.%("
predstavlja že samo drevo, potem gradovi z zakletimi deklicami ter nazadnje ultimativna
stopnja regresije oziroma potl49;J3>(– grad brez oken in vrat z vragovo materjo, ki prebiva
v njem. ":;64(<>(67=4(7<37K7F;J;@(?4=(<>(54I?7(A=;6>=;(<467(<(A7679E7(4?C;E>(<>K<J34@(
ki – 3( A=435E;9:>6( K><>F;B9D( – A7B5E>( :4( A7679( A7J>:C;45:>84( ?4:F;Fata, da bi zavzel
novo mesto vladarja.
72
VRAGSeveda se mora ml4F>:;9(3(<37E;( 3578;(7F=>B;J>5E4( H4?5>J;I(F>?5;C( ZA77<>Kljenih vidikov
A7J549>:>(4:;6>Y <7794J;(z mnogimi neprilikami, ki mu jih nastavlja vrag – personificirani
skupek vseh tistih zaviralnih, togih, zastarelih in temnih vidikov kralja, ki so pripeljali
dominantno kolektivno naravnanost v sam konec slepe ulice. V tem pogledu vrag v
pravljici :731"#3.%(" predstavlja skoncentrirano izrojenost, ki se pripeti družbi, kadar je
:E>:(=4H37E(:>I4=67:;9>:@(>:7<J=4:<?7(:4=43:4:L(,>84J;3:;(9573>B?;(3;F;?;(;:(H57@(?;(?ot
A=>W>94(649?4(A=>K;34(3(:>H43>F:>6(3<4?>84(957veka ter postane izredno nevarno, kadar
<;( 3( H43>JED( ;:( A7FA7=;( ?75>?J;34( A7;B9>( A7J( H4( :4A4F@( <7( 3( H43><J;( F>F;94(
zah7F:7?=B94:<?>( J=4F;C;E>( :>8;=4:; do take mere, da so v celoti sprojicirani v zlobno
htons?7( K;JE>( 3( A7F7K;( IDF;94L( Kolektivna zavest sama po sebi ne zmore zaznavati
IDF;9>3<?;I( ?4=4?J>=;<J;?( <37jega nezavednega delovanja, zato je potrebna neka nova,
spontana, doslej nepoznana sila, ki prihaja iz daljnih krajev in je nevede sposobna
<779>:E4( <( IDF;9>6L( &7( E>( J;<J;( <4673H8;K( <>K<J34@( ?;( A7B5E>( <;8:45( H4( A=>:737(
dosedanjega stanja in naravnanosti ter tako prebudi sile ega, da se aktivirajo in ukrepajo.
L>( <( A7679E7 spontanih sil sebstva, ki jih jaz zaznava z intuicijo, bo posameznik (in
A7<5>F;9:7 kolektiv) sposoben pogledati zlu – IDF;9D(– 3(79;L(V prid tej trditvi govori tudi
von Franzova, ko pravi, da »hDF;9(A7<>FDE> simbol celostnosti, proti kateremu je princip
enostransko razvite zavesti b=>H(679;_( Z37:(!=4:H@( P[[[@( [eYL(#7( <>( K7EDE>67( H( H5>6;
silami našega nezavednega, je torej potreben celosten pristop, uporabiti moramo združene
sile naše narave, tako moške kot ženske in seveda tako razumski premislek kot intuitivno
ravnanje.
KoJ( <=>F;B9>( :79;( <J7E;( IDF;9 nasproti bogu@( A=;( 9>6>=( ^simbolizira vse tiste sile, ki
3H:>6;=E4E7@( 6=49;E7( 45;( <54K;E7( H43><J( J>=( E7( A7J;<?4E7( :4H4E( 3( :>F7579>:7( ;:(
ambivalentno. /…/ +;J( IDF;94( E>( K5;HD( 6;J73( H64E4@( ?49>@( 9D34=E4( A=484( ZA7B4<J;Y( ;:(
simbolike zaprtosti in osi ustavljanja. Prestopiti os ustavljanja pomeni biti preklet ali svet,
W=J>3(IDF;94(45;( ;H375E>:>C(K784L(Gre za padec ali vzpon« (Chevalier, Gheerbrant, 2006,
176; moja poudarka). *DF;9@(?7J(84(A7H:4(H4I7F:7?=B94:<?4(J=4F;C;E4, je torej simbol zla
;:( H57K>L( .( <37E7( W;345<?7( 7K5;?7( <;6K75;9:7( ;H=4W4( A4dec duha in kot padli angel s
pristriženimi krili predstavlja sintezo vseh razdiralnih sil osebnosti: »B;<J37( IDF;9>3>(
3578>( E>@( F4( <A=43;(9573>?4(7K(K7WE7(6;57<J( ;:(84(A7F=>F;( <>K;« (ibid.). M7F(IDF;9>3;6;(
<;546;( I79>( 9573>?( H4( ?4?=B:7?75;( C>:7( H4F7<J;J;( strastem, kar se kaže kot zmeda,
razdraženost in šibkost; v takem duševnem stanju namesto urejenih sil vladajo nered,
73
=4H?75(J>=(=4HADB9>:7<J – J4?7(:4(G;H;9:>6(?7J(JDF;(:4(67=45:>6(;:(6>J4G;H;9:>6(:;37ED.
Vendar je, kot pravita Chevalier in Gheerbrant (ibid., 177)@(B>(^<46(*DF;9(3>F:7(A7F=>E>:(
splošnemu zakonu PraviC>( 7HL( M=43;9:7<J;_, saj so sile, ki si jih podreja in katerih
nadzornik ter upravljavec je, neizogibno potrebne za ravnotežje narave: »Edinole Lucifer,
prinašalec svetlobe, je lahko postal princ teme« (ibid.). ,4(:>?(<?=;3:7<J>:(:49;:(E>(J7=>E(
vrag »v svoji najhujši destruktivnosti povezan z zakoni življenja« (von Franz, 1993, 189).
R<4?F7( <>( 3( <37E>6( W;35E>:ED( <=>9DE>( H( H4IJ>346;( =4H:;I( <J=4<J; ter svojih negativnih
principov; v tem kontekstu so arhetipske sile IDF;9a na duševnem nivoju simbol
suženjstva, »?;(94?4(J;<J>84@(?;(E>(<5>A7(A7F=>E>:(:487:76@(7K>:>6(A4(A7DF4=E4jo temeljni
A76>:(5;K;F4@(K=>H(?4J>=>84(:;(9573>B?>84(=4HC3>J4« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 176).
#F7=(I79>(A=><>9;( <37E(A4F>c v »pekel«, 67=4(F;:46;9:7(D?=7J;J;( J>(<J=4B:>( <;5>. *DF;9(
lahko predstavlja tudi vodnika duš v podzemlje – torej v globine nezavednega, v grad brez
7?>:(;:(3=4J@(?E>=(<>(E>(9573>?(A=;67=4:(<779;J;(H(7<>K:;6;(;:V45;(?75>?J;3:;6;(duševnimi
vidiki in kompleksi.
Edini :49;:@(F4(8=>6o skozi življenje kolikor se da zavestno in da znamo prepoznavati zlo
okrog nas in 3( F=D8;I( 5EDF>I@( E>( <7794:E> z zlom v samem sebi, v globinah svojega
nezavednega. Takrat nosi vrag arhetipske ?4=4?J>=;<J;?>(<>:C>@(?;(J;9;(:>?Ee v nezavednem
naše duševnosti, ali pa E>(7K5>9>:(3(F><J=D?J;3:>( 4<A>?J>(4:;6D<4(45;( 4:;6>@(?;( E;I(:4B4(
zavest še ni osvetlila ;:(<7(?=;3;(H4(=4H<4E4:E>(J>6:;I@(IDF;9evskih sil v našem življenju ter
A73H=794E7( D:;9>:E>, bolezen, spletkarjenje, pohlep, zapeljevanje ipd., torej vse, kar v
<37E;( IDF;9>3<?7( :>H43>F:;( G7=6;( H43=494( <3>J57K7( H43><J;L Ta plat je v naši zahodni
?D5JD=;(H4=4F;(679:>(A=;<7J:7<J;(?=B94:<?>(F7864J;?>(skoraj A73<>6(A7J549>:4L(M=435E;C>(
imajo v tem kontekstu funkcijo kompenzatorja prevladujo9>( ?75>?J;3:> zavestne
naravnanosti.
!.-/5786-Po vsem povedanem je torej =4HD65E;37@( F4( ;64( =43:7( IDF;9( H( 3so svojo simboliko v
oblasti tiste prenovitvene vidike življenja, ki jih poraja ženski aspekt pojavnosti. Prenovo
kraljestva in ponovno vzpostavitev harmonije lahko prinese le nova mlada princesa, ki pa
<>( 67=4( :4EA=>E( 7<37K7F;J;( <A7:( IDF;9>3;I( ?=>6A5E>3L( Pravljica :731"# 3.%(" prenese
35787(:73>(A=;:C><>(<(?=45E>3>(I9>=>(:4(H54J754<7(F>?5;C7. Ta izbira sugerira misel, da je
74
kolektivni zavestni vidik ženskega principa v primežu ostarelega kralja ter zato tudi sam
A=><J4=( ;:( A=>3>9( 7?7=>5@ da bi bil sposoben samoprenove; J;<J4( A=434( 679( W>:<?>84
prerojevalskega principa pa medtem leži A7J549>:4( globoko v sferi kolektivnega
nezavednega, zapisana ujetništvu. Tako kot kralj na svojem dvoru, predstavlja tudi
:E>8734(I9>=( 5>( J;<J;( :;37(arhetipa anime, ki je prepoznaven kolektivu, vendar je zaradi
svoje dolge rabe opustošen W;35E>:E<?>( 679;@( A7J=>K:> simbolu, da bi izražal svoje
F;:46;9:7(prvobitno bistvo. P=435E;C4( J7=>E(<A7=794@(F4(E>(Ara34(679(4:;6> odstranjena,
A7H4K5E>:4( ;:(A7J549>:4L(#=45E;9:4 na kraljevem dvoru predstavlja le še pasivno podobo
anime, ki stoji tam kakor mrtva ikona, da lahko kolektiv projicira vanjo svojo mrtvo
projekcijo.
V podobnem smislu je v Slovarju simbolov razložena simbolika ?=45E;9:>(v razmerju s
skoraj univerzalnim mitom starega kralja: »Stari kralj je spomin sveta, kolektivna
A7FH43><J@( J;<J;@( ?;( E>( HK=45( 3<>( 4=I>J;A>( ;H( F758>( 9573>B?>( H87F73;:>« (Chevalier,
Gheerbrant, 2006, 264)L( ,E>8734( I9;( E>( 3>5;?7?=4J( JDF; njegova ujetnica: »Predstavlja
individualno podzavest, ki se brez lastne izkušnje ne more prebiti iz kolektivne
A7FH43><J;@(<37E>84(79>J4@(?;( E7(J>W;(<(<37E7(A=>J>?57<JE7.« Toda junak ali aktivni princip
zavesti reši k=45E;9:7 J>W?>(A=;<;5>X(3(H46>:7(H4( J7(6D(?=45E;9:4(A=;:><>(F>59>?(<A76;:4(
<3>J4@( ;:( :4( A7F548;( J>84( 54I?7( =4<J>( D<?54E>:7( F>5734:E>( ?=45E>3;94( ;:( ?=45E;9:>@( »ki
simbolizira zvezo kolektivne podzavesti (starega kralja), individualne podzavesti (kraljeve
I9>=>Y(;:(H43><J;(Z?=45E>3;94Y_(Zibid).
JUNAK,4E3>9( A75>6;?>( <>( 85>F> pomembne simbolne vloge junaka v pravljici vrti okrog
F75794:E4, ali ta predstavlja sebstvo ali ego/jaz. Beebe (2008, 7; avtorjev poudarek) pravi,
da je heroj za Junga simbol razvijajo9>84(<>(5;K;F4(>84@(A=;(9>6>=(2D:8(<(A7E676(5;K;F4(
»ne misli zgolj želje/hrepenenja ali duševne energije, ampak tudi duševni
namen/cilj/smoter. Zanj mitski heroj izraža hrepenenje ega, da bi nadomestil svojo
odvisnost od nezavednega s samoupravljanjem – cilj, ki zahteva ambivalenten boj z
materjo, ki simbolizira nezavedno.« />( ED:4?( 3( A=435E;C;( J7=>E( A=>F<J435E4( J;<Ji vidik
arhetipa sebstva, ki je odgovoren za izgradnjo kompleksa ega in njegovo kontinuiteto ter
:4F8=4F:E7@( A7J>6( ED:4?( 3( A=;9DE79i pravljici s plezanjem na drevo ne ponazarja zgolj
75
<7794:E4(<(<>:C7(ZIDF;9>6Y(;:(4:;67@(46A4?(A=43H4A=43(8=4F;(kolektivni jaz; predstavlja
torej model ega, ki deluje v skladu s totalnostjo kolektivne duševnosti in je v harmoniji s
sebstvom. Predpostavka, da nosi sebstvo v sebi potencial spontanega vzgiba (seme,
pripravljeno za klitje) za izgradnjo in/ali prenovo kompleksa ega, potemtakem drži, in
drži tudi, da ga podpira v njegovem razvoju in nadgradnji. Ego torej v nekem pogledu
ponazarja tisto, ?4=(<>K<J37(I79>@(F4(se zgodi, torej je odsev sebstva samega ali vsaj ene
:E>873;I(F;6>:H;E@( A=;( 9>6>= ponazarja ali inkarnira njegove zdravilne lastnosti in tako
postane restavrator zdravih zavestnih razmer: ^/>(A=7D9DE>J>(<;6K75;H>6 kompleksa ega
in sebstva, boste videli, da ima ego iste strukture in je v veliki meri zrcalna slika temu
<=>F;B9D_ (von Franz, 1996, 60). V primeru, da se je ego neke družbene skupine oddaljil
od svojega instinktivnega, osnovnega vzorca totalitete, je heroj v pravljici tista arhetipska
figura, ki ga povrne nazaj v zdravo, normalno funkcioniranje, oziroma »predstavlja tak
model ega, ki funkcionira v skladu s Sebstvom« (ibid., 62). Tako vidimo, da pravlji9:;(45;(
mitski junak ne predstavlja preprosto samo ega, ampak arhetipsko silo, ki gradi kompleks
ega in s katero se posameznik, da bi A=>64845( F7579>:>( J>W43>@( :;?4?7=( :>( <6>(
neposredno identificirati; <>K<J37(?7J(<467=>8D54C;E<?7(<=>F;B9>(:46=>9(3HA7FKDF;(=4H37E(
>84( <?7H;( F7579>:>( >67C;7:45:>( ;:( JDF;( F=D8>( A=7C><>( J>=( F>5DE>( 3( 9573>?D( ?7J( sila
F7579>nega razpoloženja ali, K75E>( =>9>:7, psiho-G;H;9:>84( <J4:E4. V takem stanju preti
duševna nevarnost, da sebstvo asimilira ego, gre preko njega, ga prekrije, saj je ta sila,
tako kot heroj, ^4K:7=645:4@(K7W4:<?4@(7:<J=4:(9573>B?;I(6>E4_(Z37:(!=4:H@(P[[e@(Pc4).
/>( A4( 9573>?( J7( <;57( D:739;( H4( K7E( H( =4H:;6;( J>W4346; ;:( 9> njegov ego »pravilno«
izpolnjuje svojo vlogo ter nalogo, vse bolj asimilira <>K<J37( J>=( <94<oma skozi proces
individuacije postane nova podoba <>K<J34@( 45;( F=D849>( =>9>:7b( ^.ebstvo se vedno bolj
J=4:<G7=6;=4( H:7J=4E( <>K>@( A7J>6( A4( ?7:9:7( H43H46>( :737( A7F7K7_( (von Franz, 1999,
190). R( 5D9;( A73>F4:>84( 54I?7( J7=>E( =>9>67@( F4( <>( ED:4?( 3( A=435E;C;( <A=34( 3>F> kot
globoko nezaveF:7( K;JE>@( ?7J(6><>9:;?@( <5>A>C ali nekF7@( ?;( ;64( H43>H4:>(79;L()49>J:4(
narava junaka v pravljici ali mitu je narava »neprebujenca, ki se še ne zaveda samega sebe
in še ni integriral svoje prihodnosti, svoje razširjene osebnosti, svoje 'celovitosti'« (Jung,
2008, 168–169). Q43:7( H4=4F;( <37E>( H49>J:>( ;:G4:J;5:7<J;( Eunak na svoji poti velikokrat
misli, da je že F7375E(^6794:_@(F4(K7(<46 premagal nevarnost, ki mu grozi, ali težavo, ki
ga ovira; zaradi te naivnosti zgodba junaka velikokrat namerno zaplete v situacijo, iz
?4J>=>(<>(:>(67=>(=>B;J;(K=>H(HD:4:E>(A7679;L(&4(A7679(pride ponavadi v podobi živali ali
modrega starca, starke. V pravljici :731"# 3.%(" to nalogo izpolnjujejo Luna, Sonce in
76
Veter. 1>E<J37@(F4(ED:4?(<(A7679E7(4=I4;9:;I(4=I>J;A<?;I(<;5(A=>648DE>(73;=>(;:(D<A>B:7(
nadaljuje svojo pot, kaže na takšno naravnanost ega, ki deluje v skladu s sebstvom; ravno
zaradi tega ima junak vlogo (od)rešitelja, nekoga, ki reši nastalo situacijo ali pa najde
zaklad, ki ga prej :;( K;57( 67879>( :4EJ;. Junak zmore F7<>9;( cilj tudi zaradi svojega
naivnega sledenja nekemu nevidnemu klicu, zaradi katerega je primoran brez kolebanja,
brez ustavljanja vztrajati vse do konca, dokler ne opravi svoje naloge, in to ne glede na
zunanje razmere ter pogoje: »Taka naravnanost kaže na nenavadno enost osebnosti. /…/
Ampak simbol heroja ima to enovitost elan vitala, gotovost, da mora biti naloga
opravljena – 9>JDF;( 3<;( 7<J45;( D6=>E7@( B>( 3>F:7( 67=4( K;J;( :4=>E>:4L( &D( E>( 7K9DJ>?(
poklicanosti, poslušnost ultimativni notranji avtoriteti« (von Franz, 1999, 89) – sebstvu.
&D?4E( J;9;(JDF;( =4H578@(F4(<>(A7<5DB45>C(A=4vljice velikokrat identificira z junakom, saj ta
predstavlja vodilno, odrešilno podobo 7H;=764(:49;:@(?4?7(A=;A>5E4J;(;:F;3;FD45:;(>87(<A>J(
v stik s svojo instinktivno podlago – 7:(E>(:46=>9(;F>45(H43><J:>(:4=43:4:7<J;L
/>(A785>F467(C>57J:7(ED:4?737(A7J(3(pravljici :731"#3.%(", bi jo lahko na kratko opisali
tudi kot pot k višjemu zavedanju prek integracije anime. Podobno, kot junak pri plezanju
:4(3=I(3(:>K7(<>84E79>84(F=>3><4 <=>9DE> gradove in zaklete deklice v njem, v pravljici
Princesa na drevesu mlad svinjski pastir v samem vrhu velikanskega svetovnega drevesa
odkrije svojo animo v ujetništvu. Junakovo vzpenjanje na drevo torej »simbolizira vzpon
zavesti, dvigajo9(<>(;H(<?7=4E(K><J;45:;I(7K679ij do visoke veje s širokim razgledom, ki je
edina prava podoba razširitve horizonta zavesti. Ko moška zavest enkrat doseže to višino,
<>(<=>94(;H(79;(3(79;(<(<37E7(W>:<?7 dvojnico, animo. Ona je personifikacija nezavednega.«
Toda ko junak enkrat <=>94 princeso, spozna neprijetno dejstvo, da je ta, ki predstavlja
nj>8737(:7J=4:E7(^M=;:C><7(1DB7@(DE>J4( ;:(H4?5>J4( ;:(:;(:;9(K75E(<37K7F:4(?4?7=(AJ;C4(3(
zlati kletki« (Jung, 1973, 117). Zgoraj, v svetlobi duha dosežen nivo zavesti torej ne
A=;:4B4( 3>9:>( 354F43;:> na »superzavednem« prestolu visoko nad zemljo – ravno
nasprotno, JD( <>( B>5>( A=;9>:E4( <A7H:434:E>@( ^DF7649>34:E>_( 4:;6>@( H4=4F;( 9><4=( <>( E>(
potrebno spustiti nazaj na zemljo in celo v njene globine, v temo pod površjem, kjer
F76DE>E7(3<;(H64E;(;:(?49>@(94?4E79(:4(ED:4?4@(F4(84(A7W=>E7 ali pa da on opravi z njimi.
Na vrhu svetovnega drevesa se to=>E( B>5>( H49:>( J>W43:;( F>5( A7J;@( ?;( :4( C;5ED( A=;:4B4(
7F=>BDE797(7<37K7F;J>3(4:;6>L V tem oziru junak simbolizira tisti nepoznani strukturni
4<A>?J( 9573>B?>( duševnosti, ki je lasten vsakemu in predstavlja vzorec, po katerem se
skozi življenje oziroma proces individuacije oblikuje ego vsakega posameznika.
77
Omenila sem že junakovo vzpenjanje na drevo, kateremu ni videti vrha; v nadaljevanju
K76(A7F=7K:>E>( =4H95>:;54 bogato govorico simbola drevesa in vzpenjanja nanj, vendar
naj se pred tem nekoliko ustavim še pri liku pastirja, ki v obravnavan;(A=435E;C;(<(?DA9;E7(
železnih »krempljev« pravzaprav gospodu iz daljnih krajev 767879;, da spleza na tako
;6>:734:7(9DF:7(drevo.
PASTIRZ delom, ki ga opravlja pastir, simbolizira neprestano bedenje, budnost: prebujen je in
vidi. V okviru verske simbolike :764F<?;I( W;3;:7=>EC>3( A=>F<J435E4( A4<J;=( H4B9;J7@(
povezano z znanjem: ^R7F;( 9=>F7@( K>F;( :4F( :E7( ;:( E7( 34=DE>L( VhV(R>@( ?4J>=4( I=4:4( E>(
dobra za živali, ki zanje skrbi. Je opazovalec neba, sonca, lune, zvezd; ve, kakšno bo
3=>6>L( Q4H579;( 854<73>( ;:( BD6>@( <5;B;( K5;W4E79>84( <>( 375?4( 45;( K5>E4:E>( 73C>L( )4=4F;(
=4H5;9:;I( F75W:7<J;( <>( HF;( ?7J( 67F=>C@( 9;84=( F>E43:7<J( E>( :46>:E>:4( ?7:J>6A54C;E;( ;:(
notranjemu videnju« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 436). V svojem delovanju pastir
uporablja predvsem intuicijo ter eksperimentalno modrost, kar sugerira misel, da ta lik
pravzaprav ponazarja duševno daljnovidnost, ki morda edina ve pravo pot za preživetje in
rast.
Naj kot zanimivost, ki pri razlagi simbolike pastirja ne nazadnje ni brez vrednosti, povem,
F4( ?7( A=7D9DE>67( 8=4F;37( 7 arhetipu dobrega pastirja, vidimo, da ga ne pozna samo
?=B94:<?7( ;H=79;57, ampak je bil seveda H:4:( W>( A784:<?;6( A=>F:;?76( A=>?( ;H=79;54( 7(
Kersniku. Kersnika nekatere lastnosti povezujejo z Yimom, lastnik76(F7K=;I(9=>F. »Yima
je A=>F<J435E45(jF7K=>84(A4<J;=E4j(VhVL(.;6K75;9:4(35784(jF7K=>84(A4<J;=E4j je bila znana tudi
g4K;57:C>6(;:(2DF76L(#7J(A4<J;=E4(9=>F(;:(EDF7vskega ljudstva nastopata Mojzes in Jezus
/…/. Lik 'dobrega pastirja'@( 7KF4:>84( <( 9=>F7( 45;( H( E48:E>6( :4( =46>:;I@( E>( A=>3H>5a
H87F:E>?=B94:<?4(D6>J:7<J_ (Šmitek, 2004, 159), južni Slovani pa so kot past;=E4(739E>(
9=>F>(A7H:45;(2D=;E4.
Pastir v pravljici :731"#3.%(" ponazarja vlogo vodnika duš s tem, da proda gospodu iz
daljnih krajev železne »kremplje« in mu s tem 767879;(A5>H4:E>(:4(3;<7?7(F=>37L(
78
DREVO#7( A=7D9DE>67( <;6K75;?7( F=>3><4, vidimo, da je ta ena izmed najbogatejših, najbolj
razširjenih in najbolj kompleksnih tem v simboliki@( H4=4F;( 9><4=( bi lahko že sama
:4A75:;54(>:7(C>57(?:E;87L(#7J(:>A=><J4:7(=4H3;E4E79>(<>(W;35E>:E>@(?;(<>(F3;84(A=7J;(:>KD@(
drevo »>37C;=4( 3<7( <;6K75;?7( :43A;9:7<J;. /…/ Po drugi strani lahko tudi simbolizira
C;?5;9:;( H:494E( ?7H6;9:>84( =4H37E4b( <6=J( ;:( A=>A7=7F« (Chevalier, Gheerbrant, 2006,
117), ki ga evocira zlasti listnato drevo, s tem ko se vsako pomlad znova prekrije z
listjem, jeseni pa ga odloži. Že na prvi pogled nam pride na misel asociacija, da drevo
povezuje ali združuje tri ravni bivanja, tri ravni kozmosa: korenine kraljujejo v
A7FH>65ED@(7F(?7F>=(9=A4E7(JDF;(I=4:7@(F>K57(;:(<A7F:E>(3>E>(<>(;F>:J;G;C;=4E7(H(H>65E;:;6(
površjem, se pravi z vsem, kar biva v zemeljski atmosferi, krošnja z vrhom pa seveda
ponazarja višave, svetlobo neba in duha, nebesa. S tem združuje drevo »vse elemente:
voda kroži s sokovi, zemlja se zaradi korenin povezuje z drevesnim telesom, zrak hrani
listje, ogenj švigne iz trenja lesa. /…/ Drevo na splošno velja za simbol razmerij med
zemljo in nebom, kajti njegove korenine segajo v tla, njegove veje pa se dvigajo v nebo.
V tem smislu je osrednjega H:494E4@( J4?7(F4( E>(drevo sveta simbol za os sveta« (ibid.;
avtorjevi poudarki).
Mircea Eliade (1996, II, 238; avtorjevi poudarki) pripisuje simbolizmu drevesa sveta
pojem odrešenja, ki povzema »in dopolnjuje pojme nenehnega prenavljanja in
!"*-)&1%;2 prerojevanja, vesoljne plodnosti in 0"/(%&%1"/+), absolutne realnosti in
navsezadnje nesmrtnosti«. V simbolizmu drevesa sveta torej lahko vidimo skrivnost
?7H6;9:>( <4?=45:7<J;@( ?;( H47KE>64( ;F>E7( ?7H67<4( ?7J( W;3>84( 7=8anizma v nenehnem
A>=;7F;9:>6( 7K:435E4:EDL &7F4( 9>( J7( 7<=>F:E>( F=>37( A7?=;va sfero celotnega življenja,
neizogibno napeljuje na poimenovanje drevo življenja. Po drevesu se vzpenja tisti, ki gre
iz teme v svetlobo (šamanski prehodi), in po drevesu se iz neba navzdol razodevajo božje
<;5>(Z4:4578;E4(H(H87F:E>?=B94:<?7(;?7:78=4G;E7(5;<J4<J>84(?=;W4YL(^Drevo življenja je sprva
67879>(;6>J;(H4(A7F7K7(*2&%+1%;2 androgina. Toda v fenomenalnem svetu je deblo, ki se
F3;84(3(:>K7@(<;6K75(<;5>(;:(79;J:7(solarne 679;@(<>3>F4(MI455D<@(4=I>J;A<?4(A7F7K4(79>J4L(
Medtem ko votlo drevo ali drevo z gostim listjem, v katerem gnezdijo ptice in ki redno
rojeva sadove, evocira arhetipsko lunarno podobo plodne matere /…/. Ali pa se obe
polarnosti seštejeta« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 120; poudarki avtorjev), kar pri Jungu
pripelje do androginalne oziroma hermafroditske razlage simbola.
79
Kot individualna bitja so drevesa pogosto simbol osebnosti, ki s svojo razgradnjo na tri
dele opozarja na celoto, ki nedvomno vsebuje tudi žive vsebine nezavednega dela
duševnostiL( />( 84( H47?=7W;67( 3( C>57J7@( K;( C>57( 54I?7( =>?5;@( F4( E>( :>?4?B>:( A=7J7J;A(
sebstva ter »simbol izvora/vira in cilja procesa individuacije« (Jung, 2008, 168), ali
A73>F4:7( F=D849>@ F=>37( E>( 3( 5D9;( A<;I74:45;H> »zunanje in vidno znamenje realizacije
sebstva« (ibid., 170), notranje rasti ter »naravnega procesa /…/ dozorevanja in
transformacije v duševnosti« (von Franz, 1993, 99), ki se pripravi v sferi nezavednega in
postopoma vstopa v nezavedno.
Plezanje na drevo, kot sem že nakazala, potemtakem asociira na tako imenovano
<A;=;JD45:7(AD<J7573B9;:7(B>(:>A=>KDE>:>84(;:(F>E4:<?7(<5>A>84(9573>B?>84(K;JE4 oziroma
njegove zavesti. Simbol, kot ga razlaga Jungova psihologija, izhaja iz 45?;6;<J;9:> razlage
drevesa spoznanja v raju. Ta?7( 3( ?=B94:<?>6( 6;JD( ?4?7=( 3( A=435E;C4I( <( J>64J;?7(
svetovnega drevesa je pravzap=43( IDF;9( 45;( :>?4( H54( <;54( J;<J4@( ?;( 3Hpodbudi in napelje
junaka k spoznanju; prevedeno v psihološki jezik pomeni, da se mora junak na poti k
realizaciji svoje celovitosti neiH78;K:7(<=>94J;(JDF;(H(H5>6;(<;546;@(F=D849>(:>(K7(A=;B>5(F7(
spoznanja. Kar v komparativni mitologiji in religiologiji ponazarjata vzpenjanje na drevo
J>=(67=>K;J:7(<=>94:E>(H(K7W4:<?;6;(<;54mi, ki prebivajo tam zgoraj, v okviru psihoanalize
pomeni ravno prihajati v stik z notranjim procesom individuacije ter notranje duševne
rasti. V simbolu drevesa kot nekakšnega duhovnega preporoda najdemo torej tudi tisto
materinsko kvaliteto, ki reprezentira »princip matere in izvor življenja« (von Franz, 1990,
54). KoJ( H=>5( <4F>W@( ?;( A4F>( H( F=>3><4@( JDF;( ^A5>H4:E>( :4( F=>37( J>=( <ADB94:E>( :4H4E( F75(
kaže na proces duševnega preporoda« (von Franz, 1993, 150).
Vendar mora imeti ta sadež prostor, kjer se lahko H49:>(=4H3;E4J;X ravno majhna semena
dreves nam kažejo možnost, k4?7(54I?7(:4B>(<?=;J7(;:(B>(:>=4H3;J7(:7J=4:E>(K;<J37(A794<;(
A=7F=>( 3( <3>J@( 7<=>F;B9>:7( 3( <37E>6( 43J7:76:7( K;34E79>6( K;<J3D@( 7?=78( ?4J>=>84( <>(
naknadno razvijejo procesi metabolizma, razmnoževanja, minljivosti in samoprenove, ki
vsi skupaj simbolizirajo življenje samo. »Alkimisti so pod simbolom drevesa videli
združitev nasprotij /…/. V zgodovini simbolov je drevo opisano kot :49;:(W;35E>:E4 sam
po sebi, rast v tisto@( ?4=( E>( 3>9:7 in se ne spreminja; kar vzklije/izvira iz združitev
:4<A=7J;E( ;:(<(<37E7(3>9:o A=;<7J:7<JE7(7678794(obstoj tej uniji« (Jung, 1973, 43–44). V
smislu osrednjega simbola alk;6;<J;9:>84 opusa je drevo torej tisti lik, tisto živo bitje, ki v
<37E>6(=4H37ED(<5>F;(;H?5ED9:7(<37E;6(:7J=4:E;6(H4?7:76(;:(J4?7(7<J4E4(H:7J=4E svojega
bistva »vedno zeleno« in ^3>9:7(654Fo«X( F=>37( :46=>9( <467(po sebi vsebuje kozmos
80
vseh »duševnih <G>=(?=>A9;J3>@(?=>4J;3:7<J;(;:(;:;C;4C;E>(J=4:<C>:F;=4:E4(A=7<J7=4(;:(94<4_(
(Ronnberg, Martin, 2010, 130). Alkimisti seveda niso pozabili, da ima simbol vedno
dvojno naravo – tako tudi drevo, ki s prebujanjem novega življenja kaže na nove
možnosti, hkrati evocira trpljenje, neizogibno pripisano procesom notranjega razvoja in
rasti, »ki vse ponazarjajo spiritualno razsvetljenje, integracijo mnogih raznolikih sil
življenja ter oplajanje imaginacije, ki je esencialna simbolnemu procesu« (ibid.). /DF73;J4(
simetrija krone drevesnega vrha pri tem ponazarja združitev nasprotij (pet zlatih sadežev
:4(3=ID(9udnega drevesa).
VZPENJANJEKot smo videli, vzpon ali plezanje po drevesu nakazuje na razširitev zavesti, na
;:J>8=4C;E7(F7579>:;I(3<>K;:(;H(:>H43>F:>84(3(H43><J@(?4=(A73H=79;(B;=B;(H43><J:;(pogled in
delovanje, percepcijo. Sámo vzpenjanje pa ima tudi druge konotacije: srednjeveško
?=B94:<?7( ;H=79;57@( ?;( E>( 3( <37E;( ;?7:78=4G;ji zapustilo kar nekaj predstavitev
3HA>:E4E79>84( <> 9573>?4@( E>( :>84J;3:7( ;:( 6=49:7( A54J( <;6K754( A73>H73457( H( :79:;6;(
3HA7:;(94=73:;C@(94=73:;?73(J>=(7K<>F>:C>3(– J7=>E(<(IDF;9>6L(.37E(A76>:(A=;(3HA>:E4:ED(
ima tudi raven dvignjenosti v prostoru, ki »ustreza stopnji notranjega življenja toliko,
?75;?7=( FDI( J=4:<C>:F;=4( 64J>=;45:>( 7?75;B9;:e obstoja« (Chevalier, Gheerbrant, 2006,
689). Pri vzpenjanju junaka na drevo J4( H4F:E;( A76>:(7E494( B>( BJ>3;57( F:;@( ?;( E;I( ED:4?(
porabi, da pripleza do vsake posamezne postaje v svojem dvigovanju, saj v psihološkem
smislu »dan simbolizira etapo v duhovnem vzponu« (ibid., 95). Junak sicer ne preneha
A5>H4J;(:;J;(A7:79;@(?4=(?4W>(:4(:E>8737(<ADB94:E>(3(857K;:>(:>H43>F:>84@(9;84=(A7F7K4(E>(
:79@(3(?4J>=;(<>(:>H43>F:7(^7<37K7F;_.
ŠTEVILA"6A4?( 9>( 7<J4:>67( A=;( <;6K75;?;( BJ>3;5@( ?4J>=;I( :D6>=757B?;( A76>:( E>( H4( A<;I757B?7(
4:45;H7( A=435E;9:>84( 8=4F;34( 3>5;?>84( A76>:4@(67=467( DA7BJ>34J;( BJ>3;57( F:;@( ?;( E;I( E>(
gospod iz daljnih krajev porabil, da je priplezal do posameznega gradu in nazadnje na vrh
9DF:>84( F=>3><4L( #7J( A=43;(Marie-Louise von Franz (1997, 130), so števila »kvalitete
božanske energije, skozi katere se ta energija manifestira v svetu«. Splošno numerološko
81
pravilo je, da imajo mnogokratniki nekega števila enak pomen kot osnovno število,
»vendar lahko poudarjajo ali krepijo ta pomen ali pa ga obarvajo s posebnim odtenkom, ki
ga je treba poiskati v vsakem primeru posebej« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 606).
Ker je v obravnavani pravljici kar nekaj simbolike povezane s številom tri (trije gradovi
na drevesu@(BJ>3;57(F>?5;C(<>(<J7A:EDE>(H(3<4?;6(3>9?=4J:;?76(BJ>3;54(J=;@(J=;E>(<4F>W;@(?;(jih
junak odreže z vrha drevesa, trije »vodniki« v drugem delu pravljice), naj se kar takoj
ustavim pri njegovi simboliki in simboliki njegov;I(3>9?=4J:;?73.
V numerologiji je število tri prvo liho število (ena ni pravo število, ker je edinstveno,
enkratno, in ga zatorej ne moremo smatrati za števno enotoY@( H4=4F;( 9><4=( E>( 3( 3>9;:;(
;H=79;5 temeljno število. »Izraža razumski ali duhovni red v B78D@(?7H67<D(45;(9573>?DL(
Združuje troedinost živega bitja ali pa je rezultat povezave 1 in 2, v tem primeru produkt
Združitve Neba in Zemlje« (ibid., 631; poudarek avtorjevYL( R( ?=B94:<?>6( ;H=79;5D( E>
število tri popolnost božje enosti: »troedini bog« je en bog v treh osebah. TDF;( 94<( E>(
trojen: preteklost, sedanjost, prihodnost. S tem ko število tri premaga rivalnost prvih dveh,
tako da ju združi, »izraža skrivnost preseganja, sinteze, združitve, povezave, rešitve«
(ibid., 633). &=;(E>( J7=>E(F;:46;9:4(;H3=B>345:4(>:>=8;E4@(?;(;HA75:EDE>(:49>57(:4A=>F?4(;:(
se povzema v treh fazah eksistence: rojstvu, rasti in smrti.
V simbolizmu števil so vsa neparna (liha) števila moška števila, parna (soda) pa ženska.
Tri je torej prvo neparno moško število, kar še poudari njegovo F;:46;9:7<J@(H4J7=>E(54I?7
simboliko števila tri povežemo z gibanjem in potemtakem <( 94<76@(?>=(brez gibanja ni
94<4: »Tri ima opraviti z gibanjem in s 94<76@( 3( 3>9;:; z neizprosnim unilateralnim
gibanjem življenja« (von Franz, 1996, 89–90). Proc><( =4H37E4( ;:( :4A=>F?4( 3( 94<D( ;64(
3>F:7(:>?(<37E(<67J>=@(?;(A=;A>5E>(F7(F7579>:>84(<A7H:4:E4@(H4J7(E>(J=>JE;(JDF;(^&;<J;@(?;(E>(
bil spoznan« (von Franz 1999, 206). /> apliciramo simboliko števila tri na psihološki
pomen obravnavane pravljice, vidimo, da se dinamizem tega števila odraža kot
stopnjevanje, ki ponazarja »<;57( H( 3<>( K75E( :4=4B94E79;6( J7?76 energije« (von Franz,
2002a, 53): vsak od treh 8=4F73(:4(F=>3><D(E>(5>AB;(;:(3<4?(;64(3>9E7(3=>F:7<J@ v vsakem
ži3;( 3>9( F>?5;C Z:E;I737( BJ>3;57( E>( 3>9?=4J:;?( števila tri), ki so vedno lepšeL( &4( 79;J:4(
trojnost, ki je v pravljicah tako pogosta, stopnjuje napetost zgodbe, hkrati pa kaže na nek
razvoj, v psihološkem smislu na notranjo rast in postopno integracijo nezavednih vsebin v
zavest.
R( F=D8>6( 8=4FD( <=>94( EDnak šest deklic. Poglejmo, ?4E( ;64( A73>F4J;( A=3;( 3>9?=4J:;?(
BJ>3;54(J=;L(R(BJ>3;5D(B><J(E>(HF=DW>:4(F37E:4(J=7E:7<J@(H4=4F;(9><4=(<>(J7(BJ>3;57(:48;K4(J4?7(
82
k dobremu kot k slabemu, saj pomeni šele potencialno popolnost. Pravzaprav je šest
število »preizkušnje med dobrim in zlom« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 598), vendar
vsekakor predstavlja možnost klitja navzgor, torej duhovnega klitja. V antiki je bilo
BJ>3;57( B><J( A7<3>9>:7(R>:>=;( Z"G=7F;J;Y@( K78;:E;( J>5><:>( 5EDK>H:;L(R(K;K5;E<?>6(A76>:D(
ponazarja imperfekcijo ;:(8=>I@(A=>F3<>6(3(<6;<5D(9573>ka, ki ga še vedno vodi »strast in
se ne zaveda svoje božanskosti« (Desrosiers, 1998). V primerjavi s številom devet slednja
nima takšne negativne konotaciE>@( <4E( ;H=4W4(3>9E7(C>573;J7<J oziroma je, kot pravi Rene
Allendy, »celovito število popolne analize«. Preden se neki ciklus obrne v novega (število
deset), mora H4?5ED9;J;( <37E>( A=;H4F>34:E>@( H4J7( 8737=;( BJ>3;57( F>3>J o koncu plodnega
;<?4:E4(J>=(<>(3(<37E;(6:7W;:;(A7:73:7(3=494(?(>F:;:;(;:(<(J>6(A7:4H4=E4(A=>I7F(na novo
raven: »D>3>J( ?7J( H4F:E>( BJ>3;57( ;HA=;94:>84( <3>J4( 7FA;=4( G4H7( A=>7K=4HKL( -H=4W4(?7:>C(
ciklusa, dopolnitev poteka, sklenitev kroga« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 106–107). Kot
kvadratna trojka je v srednjeveškem simbolizmu »povezano s Svetim Duhom, najbolj
F;:46;9:7( 64:;G><J4C;E7( &=7E;C>L( NH:49DE>( J7=>E( F;:46;?7( .3>J>84( 1DI4_ (von Franz,
1997, 130). Poleg vseh navedenih lastnosti so številu devet v antiki pripisali karakteristiko
lunarnega in htonskega, saj je igralo pomembno vlogo v obredih žrtvovanja Demetri,
boginji zemlje, ter Hadu, bogu podzemlja in vladarju mrtvih.
Število vseh zakletih deklic (osemnajst) je dvakratnik števila devet in morda kaže na
3>5;?7( BJ>3;57( 9573>B?;I( =7F73@( ?;( <7( D<J34=E45;( A54<J;( 3( ?75>?J;3:>6( :>H43>F:>6@( A7F(
katere so potisnili animo. Rodov je toliko, da je anima že skoraj popolnoma pozabljena.
Naslednje število, ki je po frekventnosti pojavljanja takoj za številom tri (in njegovimi
3>9?=4J:;?;Y, je število sedem – J;A;9:7( A=435E;9:7( BJ>3;57L( Pojavlja se predvsem v
kontekstu junakovega plezanja na drevo: prvi grad doseže sedmi dan, do drugega gradu
potrebuje štirinajst dni, do tretjega enaindvajset in do vrha drevesa ponovnih
osemindvajset dni. Skupni seštevek vseh dni junakovega vzpenjanja je 70, torej
desetkratnik števila sedem (število deset podobno kot sedem A7:4H4=E4(H4?5ED9>?(:>?>84(
C;?54( ;:( H49>J>?( :73>84@( ^3>:F4=( :4( 3;BE>6( :;37ju zavedanja« (Carr, 2003)), ki je, kot
vidimo, prisotno skozi celoten prvi del ali prvi ciklus pravljice :731"# 3.%(" in s
seštevkom sa67(7E494(<37E(A76>:(J>=(<A7=79;5:7<JL Njegova simbolika je izredno bogate
narave; poglejmo, 7(9>6(:46(8737=;L
Tako kakor dan simbolizira etapo v duhovnem razvoju, simbolizira sedem dni sedem
nebes, skozi katera mora duša: »Z =4H5;9:;6;(K7WE;6;(stvaritvami in zaporedjem dnevov
83
eksperimentira stvarjenje svojega jaza.« Število sedem z vso svojo simboliko govori o
:>?>6(A7A75:>6(C;?5D<D@(7(F;:46;9:;(A7A75:7<J;L(^Vsaka lunina mena traja sedem dni in
štiri obdobja lunarnega cikla sklepajo krog« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 95, 533); ravno
v tem krogu je simbolika osemindvajsetih dni, ki jih junak :731%;2# 3.%(%/2# porabi v
9>J=J;(>tapi svojega plezanja, v kateri pripleza na vrh drevesa, do zlatih sadežev. Zanimivo
je tudi, da je vsota prvih sedmih številk (od ena do sedem) ravno osemindvajset.
Govorimo lahko torej o ne?4?B:;(C>57J:7<J;(94<4(;:(A=7<J7=4@(?;(<>(7F=4W4(3(H4?5ED9>:>6(
C;?5D@(A7(?4J>=>6(3<>?4?7=(54I?7(A=;94?DE>67(:73(C;?>5@(:73(H49>J>?b(^s>F>6(7H:49DE>(
smisel spremembe po izpolnjenem ciklu in pozitivni obnovi« (ibid.)@( A=;(9>6>=( ;H(:E>:>(
karakteristike ni izvzeta tesnoba, saj gre vendarle za prehod iz znanega v neznano. V
A=435E;C;( <>( A7( A=3>6( H4?5ED9>:>6( C;?5D, se pravi po junakovi uspešni osvojitvi vrha
drevesa pokaže, da je za nadaljnji razvoj zgodbe potreben nov ciklus, junakovo potovanje
v neznano, kateremu daje povod in smisel ravno prvi cikel. Tako je z notranjim razvojem
9573>B?>(FDB>3:7<J;, ki neprenehoma prehaja iz enega ciklusa v drugega, skupek ciklusov
pa ponazarja proces individuacije. Dveh ciklusov A=;9DE79> pravljice seveda ne gre jemati
kot ponazoritev celotnega procesa individuacije; J4?4( <5;?4( K;( K;54( A=>3>9(A7<A57B>:4( ;:(
:>:4J4:9:4, <4E(A7<J4E4( ;H(=4H37E4(H87FK>(K75E(45;(64:E(>3;F>:J:7@(F4(A=435E;C4(7H:49DE>
tisti del procesa individuacije, ki je prepoznaven v integraciji anime.
Kot smo rekli, A=;:4B4(BJ>3;57(<>F>6(<(A7:4H4=E4:E>6(C;?5;9:>84(=4H37E4 preoblikovanje,
ki ima zaradi seštevka principov J=7E:7<J;( J>=(9>J3>=:7<J;(<37E7(54<J:7(:7J=4:E7(F;:46;?7@(
<;57@( 679( lastne energije: kot unija moškega (tri) in ženskega (štiri) principa je sedem
znamenje »A75:>84( <3>J4@( F7?7:94:>84( <J34=E>:E4@( =4<J;( :4=43>L( 2>( JDF;( ;H=4H( M7A75:>(
besede in s tem prvobitne enotnosti«. Število sedem je simbol totalnosti, »vendar
totalnosti v gibanju ali totalnega dinamizma« (ibid., 536), je celotni univerzum v gibanju,
A7:4H4=E4E79(F;:46;?7 arhetipske energije sebstva, ?;(9=A4(679( ;H( <>K>( ;: ki samo sebe
poganja. Mavrica ima sedem barv in oktava ima sedem tonov, oboje pa kaže na
uravnavalno lastnost njegovih vibracij. R(45?;6;<J;9:;(J=4F;C;E;(A7H:467(<>F>6(A54:>J73@(
katerim pripada sedem kovin. Zanimiva je tudi misel raziskovalcev simbolike, da ta
številka v pravljicah izraža »Sedem stanj materije, Sedem stopenj zavesti, Sedem etap
razvojab(PL()43><J(7(G;H;9:>6(J>5><Db(W>5E>@(?;(<7(A7J>B>:>(:4(>5>6>:J4=>:(;:(<D=73(:49;:L(
2. Zavest o emociji: nagonom se pridružujeta 9D<J37( ;:(F76;B5E;E4L( TL()43><J(7( =4HD6Db(
subjekt ureja, razporeja, umuje. 4. Zavest o intuiciji: zaznavajo se razmerja z nezavednim.
5. Zavest o duhovno<J;b( 579>34:E>( 7F( 64J>=;45:>84( W;35E>:E4L( cL( )43><J( 7( 375E;b( H:4:E>(
84
A=>I4E4(3(F>E4:E>L(eL()43><J(7(W;35E>:EDb(37F;(3<7(F>E43:7<J@(D<6>=E>:7(3(3>9:7(W;35E>:E>(
in odrešenje« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 536).
Z vidika numerologije je bilo število sedem vedno smatrano za število evolucije, saj je v
zgodovini simbolizma, kot pravi von Franzova (1980, 235), neprenehoma prisotna ideja,
^F4(;64(<>F>6(7A=43;J;(<(A=7C><76(A794<:>(>375DC;E>(3(94<D_, na kar seveda kaže sama
notranja tenzija te številke, v primeru pravljice :731"# 3.%(" A4( :E>:4( <J7A:EDE794(
dinamika.
GRAD
/> A7( 5;:;E;(A=435E;9:>(H87FK>(stopamo dalje, je naslednji simbol, <(?4J>=;6(<>(<=>9467,
simbol gradu. Na prvi pogled je grad s svojo samotno odmaknjenostjo ter nedostopnostjo
– tako v pravljici kot v resnici – A=;<A7F7K4( J=F:>84( ;:( 34=:>84( H4J79;B94L( 2>( <;6K75(
H4B9;J>@( 3>:F4=( E>( J;<J7@( ?4=( E>( H4A=J7( 3( :E>6, »videti oddaljeno in tako nedostopno kot
zaželeno. Zato sodi grad med simbole transcendence« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 161).
Ta transcendenca je <464(<>K;(B9;JL(#F7=(A=>K;34(3(:E>6, sicer vlada, a njegovo vladanje
E>(3;F>J;(4?J;3:7(A=>F3<>6(:4(6>J4G;H;9:>6(:;37ED@(:4(:;37ED(FDI73:>84, ;:(H4J7(67879>(
daje na zunaj vtis pasivnega. Z:494E<?7<J( :E>873>( <;6K75:>( 8737=;C> je prepoznati v
misterioz:;(<J=D?JD=;@(?;(A=>K;34(3(<46>6(<=>F;B9D(9573>B?>84(K;JE4@(kjer B9;J;(:4B>(K;<J37(
in ne dovoli, da bi bila ta suverena enotnost, najvišja vrednota in spoštovano moralno
:49>57, kdaj napadena ali kritizirana. Po Jungovi teoriji je grad simbol ženskega aspekta,
ponazarjal naj bi »6;<J;9:7( ;H?DB:E7( H( FDB7« (von Franz, 1980b, 73Y@( A=;( 9>6>=( A4( je
»notranji grad«16 iz zlata in srebra znamenita podoba »:4E857K5E>84(<=>F;B94(duševnosti, ki
ga imenujemo Sebstvo« (ibid.). Z mitološkega zornega kota – in ravno tako v alkimiji – je
grad torej simbol anime ali velike matere, neosebnega ženskega principa; ker pa je to
»materija«, ki jo H8=4F;( 9573>B?4( =7?4@( je še posebej povezana ^H( :49;:76( 7F:7<4(
duševnosti F7( J>( <=>F;B9:>( 3<>K;:>« (von Franz, 1999, 189). Njegov specifi9>:( 4<A>?J(
materinskosti ali boginje matere je pogosto ponazorjen s formo mandale, v obliki katere je
zgrajen, »in ima potemtakem opraviti s prinašanjem ideje totalitete v zemeljsko realnost,
16 V tem kontekstu se pojem notranjega gradu :4:4B4( :4( <>F>6( K;345;B9( FDB>@( ?7J( E;I( E>( 3( <37E;( ?:E;8;(7A;<454(C>=?3>:4(D9;J>5E;C4(<3>J4(&>=>H;E4("3;5<?4(ZPdPd–1582). Knjigo z istoimenskim naslovom – Notranjigrad (1577) – E>(H8=4F;54(:4(A7F7K;(<37E>(FDB>b(^+;<5;67(<;@(F4(E>(FDB4(8=4F(;H(F;464:J4(45;(:4E9;<J>EB>84(?=;<J454X(3(:E>6(E>(6:787(A=7<J7=73@(?4?7=(E>(6:787(K;345;B9(JDF;(3(:>K><;I_(Z<3L(&>=>H;E4("3L@(a]]T@(PeYL(
85
kar je vsekakor naloga ženskega principa« (von Franz, 1995, 52). R(J>E(5D9;(K;(8=4F(54I?7(
<64J=45;(H4(A7F7K7@(?;(I?=4J;(A7:4H4=E4(;:(<A79>:E4(:D6;:7H:7L
V pravljicah se pogosto pojavlja motiv v grad zaprte zaklete princese, ki pa kaže na
7K<>F>:7<J( 9573>B?>( duševnosti s totaliteto, tj. sebstvom, in A76>:;( :>D=><:;9>:( ter
izkrivljen odnos ega do arhetipa sebstva. #F4E(<>(3(9573>?D(?7:<J>5;=4(J4?4(<;JD4C;E4U(R7:(
Franzova pravi, da je taka postavitev možna takrat, ko s>(9573>?(45;( ?75>?J;3(:>(H43>F4(
pomena in 3=>F:7<J;(4:;6>@(H4=4F;(9><4=( 54I?7( J4(A7<J4:>(^3=4WE4(45;(A4(<e identificira s
celotnim nezavednim ter podobo boga« (von Franz, 1980b, 73). Preklete deklice v
8=4F73;I(:4(9DF:>6(F=>3><D(:4(:>?(:49;: A7:4H4=E4E7(W;35E>:E>(3(A>?5D@(<4E(<7(D=79>:>(;:(
<( J>6( 3H>J>( ;H( W;35E>:E4L(R( A<;I757B?;I( J>=6;:;I( K;( <J4:E>( D=79>:7<J;( lahko primerjali s
stanjem osebe, v »kateri je bilo funkcioniranje neke struktur:>( >:J;J>J>( 9573>?73>(
duševnosti poškodovano in ni 3>9(<A7<7K:7 normalno delovati« (ibid., 17). V splošnem bi
torej lahko rekli, da stanje prekletosti 45;( D=79>:osti ponazarja poškodbo ali zlorabo
F7579>:>( GD:?C;E>( 3( 9573>?73;(duševnosti ter posl>F;9:7( A=;H4F>J7<J( C>57J:>( FDB>3:7<J;@(
saj živijo vsi duševni kompleksi v medsebojno prepleteni socialni mreži, ki jo združuje
<=>F;B9:4( J7J45;J4=:7<J duševnostiL( 17( A7B?7FK( 3( 9573>B?;( duševnosti pride zaradi tako
imenovanega zlonamernega delovanja kompleksov v zavesti.
Prvi grad: železna vrata in srebrna dvorana
V pravljici :731"#3.%(" imamo štiri gradove – tri na drevesu in zadnjega, ki je brez oken
in vrat. Prvi grad, katerega doseže junak v sedmem dnevu svojega vzpenjanja na drevo,
ima železna vrata ter srebrno dvorano, v njem pa živijo tri zaklete deklice. Kljub temu, da
<>( HF;( <;6K75;?4( ?73;:@( ;H( ?4J>=;I( <7( 8=4F73;( :4=>E>:;@( F>J4E5:4@( E;6( A=;F4E4( H:494E<?>(
lastnosti, ki nam pomagajo =4HD6>J;(<A7=79;5:7<J(F784E4:E4(:4(F=>3><DL
Kovine so vedno asociirale na planete: medtem ko je srebro povezano z Luno ter zlato s
Soncem (dvema glavnima kovinama), je železo povezano z Marsom in zaradi tega z
istoimenskim bogom vojne, torej ima opraviti s konfliktom. »V alk;6;<J;9:;I spisih se
nanaša na umrljivo, propaF4E79>( J>57@( ?>=( W>5>H7( H>57( I;J=7( H4=E43;_ (von Franz, 2002a,
eTYL(Q>9>67(J7=>E(54I?7@(F4(W>5>H7(A7:4H4=E4(6;:5E;vo plat naše narave, ki se hitro kvari
in spreminja. Vendar je njegova simbolna govorica – tako kot govorica vsakega drugega
simbola – ambivalentna: v :>?4J>=;I( ;H=79;5;I( :4E( K;( železo npr. varovalo pred slabimi
vplivi, drugje pa je »satansko orodje vojne in smrti« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 716);
J7( H4F:E>( 8737=;( 7( IJ7:;9:7<J; njegovega izvora, o trdi sili, »ki je 6=49:4@( :>9;<J4@(
86
F;4K75;9:4_(Z;K;FL@(717). />(<;6K75;?7(W>5>H4(A73>W>67(< simboliko vrat, ki na duševnem
nivoju predstavljajo »osnovo med notranjim in zunanjim svetom, med spanjem in
budnostjo« (Ronnberg, Martin, 2010, 558), bi lahko junakov prehod skozi železna vrata
A=3>84(8=4FD(4:45;J;9:7(7A=>F>5;5;(?7J(A=>D<6>=;J>3(A7H7=:7<J;(A7<46>H:;?73>(H43><J;(7F(
minljive zunanje pojavnosti lastne biti k notranjemu svetu, ki se odpira v onstranstvo, v
skrivnost in kaže na pot k =4H7F>JEDL(M=3;(8=4F(:4(9Ddnem drevesu je torej kraj prehoda, tu
junak stopi v neznano, torej v nezavedno: »Stopiti skozi vrata pomeni spremeniti raven,
7?75E>@( <=>F;B9>( W;35E>:E4« (Chevalier, Gheebrant, 2006, 680), in ker prostor prehoda
7678794 prehajanje snovi iz obeh smeri, ponazarjajo vrata tako posameznikovo iskanje
višje resnice onstran tega prehoda kakor spuB94:E>(^:>K>B?;I_(<;5(:4(H>65E7, H4=4F;(9><4=(
jih lahko imenujemo »komunikacija skritega orodja« (ibid.).
Skozi železna vrata pride junak v srebrno dvorano, kjer ga deklice pogostijo. Stopnjevanje
3=>F:7<J:>84( ;:( <;6K75;9:>84( A76>:4( ?73;:( 3( A=435E;C;( :7<;( 3<>?4?7=( ?7:7J4C;E7(
postopne notranje dušev:>(=4<J;X(<=>K=7(7<J4E4(B>(:4(<J7A:E;(6;:5E;3>(G;H;9:>(A7E43:7<J;(J>=(
<(J>6(6;:5E;3>84(J>=(;5DH7=;9nega pomena materialnega, vendar prehod skozi železna vrata
gradu nakazuje na nadaljnje vzpenjanje v pomenu širjenja zavesti ter integracije vsebin iz
nezavednega. Kot smo rekli, je srebro v prvi vrsti povezano z Luno, torej s principom
ženskega, ki je vod:7( ;:( 6=H57( :49>57L( Q43:7( J4?7( ?7J( W>5>H7( <7F;( JDF;( <=>K=7( 6>F(
D:;95E;3>(?73;:>@(<4E(I;J=7(A79=:;(;:(84(E>@(9>(I79>67@(F4(7<J4:>(9;<J7@(A7J=>Kno neprestano
9;<J;J;@( ^H4J7=>E( =>A=>H>:J;=4( :>?4E, kar se stalno spreminja, kot luna, ki vedno znova
A79=:;_(Z37: Franz, 1990, 41).
Kot pravi von Franzova, imajo »srebro, zlato in diamanti v splošnem velikanske pozitivne
implikacije« (von Franz, 1997, 56), vendar ne smemo pozabiti, da so deklice, ki bivajo v
gradovih, zaklete, torej gre za nekakšno prezgodnjo dehumanizacijo ženskega vidika
življenja: deklice so bile zaprte, še »preden je bil razpon njihovega življenja izpolnjen«
(ibid., 57). V svoji ambivalentni simboliki torej vsak posamezni grad, ki je okrašen z
D<J=>H:7( <J7A:EDE79;6;(<>(?73;:46;(7H;=764(F=48;6;(?46ni, simbolizira velik pomen in
vrednost duševnih struktur ženske narave, ki pa ostajajo zaprte in skoraj nedostopne v
globinah nezavednega. Te sicer žive vsebine so lahko odrešene samo s pravilnim
zavestnim prisostvovanjem procesu individuacije.
87
Drugi, zlati grad
Štirinajsti dan (dvakratnik števila sedem) junak doseže zlati grad. ^)54J7@(?;(E>(A7(;H=79;5D(
najdragocenejša med kovinami, je popolna kovina« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 702).
Ker ponazarja pozitivne vrline in vrednote, ima zlato ognjeni i:(<7:9:;(H:494E(J>=(E>(JDF;(
sicer povezano s pozitivnimi aspekti sonca. Za »odsev nebeške svetlobe« se velikokrat
smatra A7H549>:7(7H4FE>(K;H4:J;:<?;I(;?7:@(<;C>=(A4(E>(A7H549>:a 3>9;:4(Budovih podob,
ravno tako kot tudi 75J4=E;(?=B94:<?;h cerkva ter njihovi ornamenti in figure. V alkimiji
H54J7( A7<A>BDE>( 45;( ?7:9DE>( :4=43:7( J=4:<6DJ4C;E7@( J=4:<G7=64C;E7@( ?;( E>( H4( 45?;6;<J>(
7F=>B>:E>@( 6;<J;9:;( C;5EL( 17( H54J4( <>( J>W?7( F7?7A5E>67@( <4E( 5>W;( 857K7?7( A7F( 6:78;6;
plastmi zemlje in drugih kovin, in ravno ta htonska lastnost »ilustrira zelo razširjeno
verovanje, da je zlato, draga kovina par excellence, najintimnejša skrivnost zemlje«
(ibid.). V tem pogledu E>( :79:4( GD:?C;E4( H54J4@( ?;( <;6K75;H;=4( >H7J>=;9:7( <A7H:4:E>@(
povezana z neumrljivostjo, nespremenljivostjo te=(3>9:;6(J=4E4:E>6b(^2>(3>9:7@(K7W4:<?7(
in najbolj dragoceno« (von Franz, 1996, 83).
Z zlatom in dragimi kamni ter biseri razsvetljeni grad v pravljici :731"#3.%("#simbolizira
zavest kot 87=>9o željo, ki je že v procesu samoD=><:;9>34:E4L
Tretji grad: iz dragih kamnov in prelepih biserov
2D:4?( E>( <( <37E;6( 3HA>:E4:E>6( :4( F=>37( J7=>E( :4( A7J;( ?( :>9>6D( 3;BE>6D@( ?( :4E9;<J>EB;(
svetlobi, k samorealizaciji, ki pomeni delovanje v popolni harmoniji s sebstvom. Tretji in
<( J>6( H4F:E;( 8=4F( :4( 9DF:>6( F=>3><D( je zgrajen iz samih dragih kamnov in prelepih
biserov, zato simbolizira najvišje vrednote. Junak ga doseže v enaindvajsetem dnevu
svojega vzpenjanja: trikratnost sedmice se kaže kot »F;:46;9:;(:4A7=(;:F;3;FD45:7<J;@(?;(
se oblikuje v boju nasprotij in zajema vedno novo pot razvojnih ciklov« (Chevalier,
Gheerbrant, 2006, 137), ki ne samo da 7678794E7(3>9E7(<37K7F7@(46A4?(H4IJ>34E7(JDF;(
3>F:7( 3>9E7( 7F8737=:7<J( H4( F>E4:E4@( ?;( se ob tem sprožajo. Edino z odgovornim
udejstvovanjem v življenju dosežemo modrost, ki s svojimi enaindvajsetimi atributi
evocira popolnost.
Kot smo predpostavili, so gradovi v primeru obravnavane pravljice simbol ženskega
vidika sebstva, torej so dragi kamni, biseri ter zlato in srebro simboli vrednot,
karakteristik in kvalitet, ki jih ženski aspekt lahko doprinese tako posamezniku kot
?75>?J;3D@(9>(E>(A=43;5:7(;:J>8=;=4:L(&7(F>E<J37(A7DF4=E4(JDF;(<A57B:4(<;6K75;?4(?46:73:
»K46:;(<7(<;6K75(<>K<J34X(A=>F<J435E4E7(<?=;3:7<J(3>9:7<J;(;:(>F;:<J3>:7<J;(J>=(<?=;3:7<J(
88
><>:C>( 9573>?73>84(W;35E>:E4_ (von Franz, 1993, 169), ki pa ne more biti popolno brez
upoštevanja njegovega ženskega vidika. Kamen je v alk;6;<J;9:>6 simbolizmu sinonim
za notranjo duševno podobo boga v vsej njegovi celoti, za »odrešeniško figuro 9573>?4-
boga, ki je pogosto opisan kot« najpopolnejše bitje (von Franz, 1995, 108). Za doseg tega
<=>F;B9nega bitja moramo po alk;6;<J;9:>6 principu vse življenje potrpežljivo delati z vso
svojo »ljubeznijo in predanostjo, da bi transformirali svojo najslabšo vrednost – svoje
mrtve, ignorantske ali n4A49:>( 4<A>?J>( – 3( A=43>( ?46:>@(67F=>( ;:( 3>9:>_ (Ronnberg,
Martin, 2010, 106). Dragi kamni torej še potencirajo simbolno vrednost kamna in
ponazarjajo najvišje 9573>?73>(duševne vrednote, njegovo :4E9;<J>EB7(:46>=7@(9;<J7<J( ;:(
iskrenost srca, prodornost uma, vse F>5DE79>(3(<?54F:;(I4=67:;E;L(&4?7(54I?7(JDF;(ED:4?73(
vzpon in prihod do tretjega gradu iz samih dragih kamnov ter prelepih biserov
interpretiramo kot simbol »spremembe motnega v prozorno, v duhovnem smislu pa teme
v svetlobo, nepopolnosti v popolnost« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 223–224).
Zdi se, da je tematika pravljice :731"# 3.%(" =><( 7K4=34:4( 3( <A7=794:E>( A76>:4(
integracije anime ter njenih kvalitet za posameznika in kolektiv, saj vsak naslednji simbol
E494 njeno pomenljivost. Morda ravno simbolika biserov kaže na kulminacijo pozitivnih
54<J:7<J;(W>:<?>84(4<A>?J4(<>K<J34X(K;<>=(E>(:46=>9(K;<J3>:i simbol ženske ustvarjalnosti
in ne glede na to, kako si razlagamo njegov nastanek, predstavlja 5D:4=:7(:49>57@(<>3>F4(
povezano z vodo. Zanimivost simboli9:>( =4H548>( K;<>=4( E>@( F4( <>( skoraj ni spreminjala
<?7H;( 94<( ;:( A=7<J7=@( 46A4?( E> vedno in A73<7F( <A7=79454( HF=43;5:7( 679( J>( =>F?>(
dragocenosti: »Biser je v Indiji zdravilo za vse: krvavitve, zlatenico, norost, zastrupitev,
79><:>( K75>H:;@( E>J;?7( ;JFL( '3ropska medicina ga uporablja pri zdravljenju melanholije,
K7WE4<J;@( :7=7<J;( h( R( 8=7K( A757W>:;( K;<>=( 7K:73;( 6=5;94@( ?4EJ;( 3?5ED9;( 84( 3( ?7H6;9:;(
=;J>6@( ?;( E>( <46( A7( <>K;( C;?5;9>:@( A=;( 9>6>=( A7( 5D:;:;I( 6>:4I( A=>FA7<J435E4( =7E<J37@(
življenje, smrt, preporod. Moderna hindujska terapija uporablja biserni prah za krepitev
679;( ;:( A73>94:E>( <A75:>84( :487:4« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 60). Do v školjki
skritega bisera pridemo le s trudom, tako kot nam resnica in spoznanje ne padeta z neba.
Dejstvo, da je nastal v blatni vodi ali v robati školjki, »simbolizira sublimacijo instinktov,
poduhovljenje materije, preoblikovanje elementov, sijajni konec razvoja« (ibid., 61) in
:7<;(H4J7(35787(6;<J;9:>84(<=>F;B94@(?;(<>(<46(3(<>K;(H(54<J:7(J=4:<6DJ4C;E7(A=>7K=4W4(;H(
:;9>37sti, blata, umazanije in minljive snovi 3( <;E797( A7A75:7<J :>9><4( :>6;:5E;3>84@(
F7?7:94:>84L(,E>8734(4=I>J;A<?4( A7F7K4( J7=>E(>37C;=4(:>?4E(9;<J>84@(vendar skritega in
potopljenega v globinah. V najzgodnejših alkimisti9:;I spisih je biser »zaradi svojega
89
misterioznega izvora v ostrigini školjki sinonim kamna modrosti« (von Franz, 1990, 171),
kar je vsekakor vzpodbudilo projekcijo zamisli, da lahko »znotraj svojega minljivega
telesa in telesn>(>?<;<J>:C>(;H579467(J4?šno nekvarljivo substanco, kot je telo, ki je vstalo
od mrtvih, corpus glorifications, neumrljivo telo« (ibid.). Tako navajata tudi Ronnberg in
Martin (2010, 184), ko opozarjata na pomen bisera v smislu »'samospoznanja', ki
ponovno združi spozabljeno dušo z njenim božanskim izvorom«. Že v zgodnjem
A>=H;E<?>6( 6;<J;C;H6D( E>( K;<>=( <;6K75;H;=45( :4E857K5E>( <=>F;B9>( 9573>?73>( :4=43>@ ki
>37C;=4(;F>E7(<>6>:4(J=A5E>:E4(3(A=7C><D(?D56;:;=4:E4(=4H5;9:;I(A54<J;(W;35E>:E4@(F4(K;(<?7H;(
94<(=4H7F>5>(<37E(A76>:@(<37E7(K;<>=:7(<DK<J4:C7L(R<4(:43>F>:4(<;6K75;?4(3>9(kot jasno
kaže, da govorimo tukaj o arhetipu sebstva, vendar ne toliko v njegovi celoti kakor
<A>C;G;9:7( 7( :E>873>6( W>:<?em aspektu, ki ga mora junak obravnavane pravljice kot
protagonist kolektiva integrirati v zavest.
ZLATOLASA DEKLICAZlatolasa deklica živi skupaj z 7<6;6;( F>?5>J;( 3( :4E3;BE>( 5>W>9>6@ tretjem gradu na
9DF:>6(F=>3><DL(2>(?5ED9:;(>5>6>:J(3(3>H:;(3>=;8; zgodbe, saj je ona tista, ki dá junaku
škarje skupaj z navodili, kaj mora storiti, da reši zaklete deklice. Bistveno vlogo igra tudi
v za?5ED9:>6( F>5D( A=435E;C>@( ?7( <>@( :46><J7( ?=45E;9:>@( A7=79;( H( ^87<A7F76( ;H( F45E:;I(
krajev«.
%4<E>( 3( A75ED( <;6K75;H64( A75>8( :>?4J>=;I( FDI73:;I( 3=5;:( 45;( F7579>:;I( 679;( 9573>?4(
A7:4H4=E4E7(JDF;(<>F>W(FDB>@(H4=4F;(9><4=(E;6(A=;A;<DE>67(<>F>W(^;H37=4(648;9:>(679i ali
mane« (von Franz, 1996, 179). />(A=>FA7<J43;67@(F4( ;64E7(9573>?73>(6;<5;( :>3>=E>J:7(
3>5;?7(679(;:(>:>=8;E7@(54I?7(=>9>67@(F4(54<E>(A=>F<J435E4E7(JDF;(9573>?73>(6;<5;(;:(»vse
tiste intuitivne prebliske, ki se pojavljajo od nikoder in hitijo po kanalih, ki jih ne moremo
opazovati. /…/ Lasje so intuicija. Lasje so obilje zaznav, uvidov, misli, zamer, podob,
fantazij« (Bly, 2004, 62). Vendar vsekakor ne gre z875E( H4( H43><J:>( 6;<5;X( 3>5;9;:4
pomena simbolike las asocii=4( :4( F>E<J37@( F4( 54I?7( 9573>?( 394<;I( na svojo okolico in
soljudi veliko bolj vpliva z nezavednimi domnevami, kakor pa z zavestnimi mislimi, zato
moram tej simboliki tukaj pripisati pomen »neprostovoljnih, nezavednih misli in fantazij.
/…/ To je razlog – <A;=;JD45:4(679(:4B;I(:>H43>F:;I(6;<5;(– zaradi katerega so lasje tako
pomembni« (von Franz, 2002a, 18). Nazoren A=;6>=(<;6K75;9:>84(A76>:4(54<(3(A=435E;C;(
90
A7:4H4=E4(H87FK4(7(+7J73;59;C;, ki ujeta v stolpu s svojimi dolgimi zlatimi lasmi uteleša
težak položaj obsedene in enkapsulirane duše, v kateri je, dokler ni osvobojena, »zlat
A7J>:C;45( H4( A=437( Z<;6K75;9:7Y( ;648;:4C;E7( :4F76>B9>:( H( ;F>45;H;=4:;6@( ;5DH7=:;6(
G4:J4H;=4:E>6@( H4=4F;( 9><4=( H4<4:E4:4( ;:( ;H75;=4:4( 7<>K:7<J( ;H8DK;( <A7<7K:7<J(
ukoreninjanja v realnosti« (Ronnberg, Martin, 2010, 346) ter kreativnega izražanja in
udejstvovanja v družbi in svetu.
/>(54<E>(3(<A57B:>6 simbolizirajo vrline, zavestne in nezavedne misli ter fantazije, potem
zlati lasje ponazarjajo ali opozarjajo na posebno vrlino: v mitih in pravljicah so zlati lasje
sinonim z4(^:>?4E(F=487C>:>84@(67879:>84(45;( <3>J>84_(ZGitter, 1984, 936). Ker pa po
nekaterih navedkih lasje lahko predstavljajo tudi spolno energijo (Bly, 2004, 59), naj bi
simbolna govorica zlatih las vsebovala medsebojno prepletena pojma bogastva ter ženske
seksualnosti.
Kaj naj bi torej simbolizirala ujeta in zakleta deklica z zlatimi las6;( :4( J>6( 9DF:>6(
visokem, A=>F3;F764(<3>J73:>6(F=>3><D@(:4(<=>F;B9:;(7<;( <3>J4U($E>J4(3(8=4F( ;H(F=48;I(
kamnov in biserov asociira na svetlobo sonca, »ki je sama sebe ujela v oblast teme«
(Jung, 1973, 114). Zgodba v tem delu spominja na prepovedani sadež z drevesa v raju,
zlatolaska pa v tem pogledu na Evo, ki je, kot jo imenuje Jung v svoji interpretaciji
pravljice Princesa na drevesu, »neke vrste anima mundi« (ibid.).
81><F67 KRUH
Še preden zlatolasa deklica podari junaku škarje, ?;(<7(:4(A=3;(A785>F(A73<>6(:>9DF>W>:
predmet, pa zaklete deklice prvih dveh gradov A76484E7(654F>:;9D(<(?7<76(9DF>W:>84(
kruha, ki ti, samo da ga oblizneš, prežene žejo, lakoto in utrujenost.
Kruh je <>3>F4( <;6K75( K;<J3>:>( I=4:>L( M7H:467( A=>8737=@( ?;( A=43;@( F4( 9573>?( :>( W;3;(
samo od kruha, vendar je res, da se kruh imenuje tudi njegova duhovna hrana: »Kruh se
/…/ tradicionalno nanaša na dejavno življenje« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 292). Med
ljudstvi, ki živijo v neposredni povezanosti z naravo, od katere so tudi v celoti odvisni, je
54?7J4( :4E3>9E;( A=7K5>6( ;:( 85>F>( :4( J7( ;64( I=4:4( ?345;J>J7( K7W4:<?>84L( #=DI( ?7J(
esencialno prehrambno sestavino v smislu njene dejanske in božanske življenjske vsebine
asociiramo s tisto notranjo dušev:7(<;57(3(9573>?D@(?;(E>(<464(<>K;(3(3HA7FKDF7(;:(A7679@(
s J;<J7( ?345;J>J7( D:;3>=HD64@( ?;( <>( 3( A=435E;C4I( A7E435E4( 3( =4H5;9:;I( A7F7K4I( A7679;( ;:(
A7679:;?73L(R(=>45:>6(W;35E>:ED(E>(J7(J;<J4(<;54@(?;(<(A7679E7(<4:E@(4?J;3:>(;maginacije ali
91
drugih – :4E3>9?=4J( D6>J:;B?;I( – medijev producira take vsebine, F4( <7( J>( H( F7579>:7(
mero sodelovanja ega, tj. H43><J:>84( J=DF4( J>=( A7H7=:7<J;@( 9573>?D( 3( 3>5;?7( A7679L( 0>(
A7<>K>E( <>( J4( ZA7Y679(;H?4W>( H4(F>E43:7(3( J=>:DJ?D(K57?4F>@( <>(A=43;(:a tistih mestih v
A=7C><D(<467=4H37E4(;:(<467=>45;H4C;E>@(?7(:>(3>67(3>9, kako in kam naprej.
Za interpretacijo pravljice :731"# 3.%(" je pomemben tudi podatek, da junaku kos
9DF>W:>84( ?=DI4(A7F4=;E7(F>?5;C>X( 3<>?4?7=( J7( >37C;=4(6;<>5@( F4( 8=>( H4( J4?7(A7679@( ?;(
;HI4E4( ;H( W>:<?>84( 4<A>?J4@( J7=>E( 8=>( H4( :>?7( W>:<?7( ;:JD;J;3:7( 679( 45;( 679(
<467=>8>:>=4C;E>(4:;6>@(?;(E>(<?=;J4(3(9DF>W:;(GD:?C;E;(?=DI4L
ŠKARJEKaj pravi zgodovina simbolizma o škarjah? V grški mitologiji so škarje atribut Atropos,
najstarejše izmed treh boginj usode – neizogibne, neizbežne. S svojimi škarjami
posamezniku prereže W;35E>:E<?7(:;J( ;:(6D( <( J>6(F7579;( :49;:(<6=J;L(O5>F>(:4( J7( B?4=E>(
torej reflektirajo »najtemnejše skrivnosti prvobitne ženske« (Ronnberg, Martin, 2010,
528), enako pa so tudi emblem Kali, »I;:FDE<?>( K78;:E>( 94<4@(64J>=;E> in destrukcije«
(ibid.). Ne glede na to, kako in kdaj so škarje uporabljene, njihov namen kaže na
J=4:<G7=64C;E7( J>=( I?=4J;( :4( 7<37K7F;J>3( :>9><4( 45;( :4( <A7<7K:7<J( H43><J;@( F4( ^=4H=>W>_(
nekaj do jedra: oblikuje, artikulira in osvobodi v pravo podobo.
Kot emblem ženskega principa v rokah moškega junaka škarje v pravljici :731"#3.%("
kažejo na to, kako anima oziroma ženski aspekt sebstva pomaga lastnemu osvobajanju s
tem, da posreduje neko svojo sposobnost 7H;=764(?345;J>J7(=4H3;E4E79>6D(<>(?76A5>?<D(
ega; ta ima nalogo popolnoma integrirati animo ter jo s tem osvoboditi ujetosti na drevesu
sveta.
VRH DREVESA S PETIMI ZLATIMI SADEŽI/>(A785>F467(3=I(F=>3><4(3(:E>873;(C>57J;, 3;F;67@(F4(<>(HF=DW>:;(:49>5;( 5eve in desne
strani vrha, torej preplet ali seštevek vsebin, ponazorjenih s številoma dva in tri,
manifestirata v simboliki števila pet. Kot vsota prvega lihega in prvega sodega števila s
simultano vlogo sredine prvih devetih števil je število pet »znamenje združitve, zveze,
0"."&1"# število /…/X( E>( JDF;( BJ>3;57( <=>F;B94@( <?54F:7<J;( ;:( =43:7J>WE4L( &7=>E( E>( BJ>3;57
92
hierogamij, poroka nebeškega (tri) in zemeljskega (dvaY( :49>54( H>65E>« (Chevalier,
Gheerbrant, 2006, 448; poudarek avtorjev). Po Allendyju, je število pet znamenje
manifestiranega življenja, materialne in objektivne eksistence, ki zaradi lihosti ne izraža
<J4:E4@(J>63>9(F>E4:E>L(M=43(<(J>6(3;F;?76(<>(<J=;:E4(37:(!=4:Hova (1999, 205), ko pravi,
da je število pet »povezano z naravnimi, posameznimi ute5>B>:;6;( K;JE;( 94<73:7-
prostorskega kontinuuma«, kar kaže :4( 64:;G><J4C;E7( 9573>?4( ?7J( <DK<J=4Ja, na polje
akcije, v katerem se združujejo štirje elementi oziroma kvalitete, ki predstavljajo šele
abstraktno ravnovesje v smislu stanja, za svojo akcijo pa potrebujejo peti element. V tem
pogledu je simbol števila pet natura naturata17 – že kreirana narava. Število pet je bilo
tudi Merkurjevo število in potemtakem »pripada sferi htonske matere in njenega sina,
hkrati pa ima kot quinta essentia pomen enega, ki veže štiri v enotnost« (ibid.).
+:784( =4H5;9:4( ;H=79;54( <;( A=;( ;648;:4C;E;( 3=I4( <3>J73:>84( F=evesa (in podobno je s
svetovno goro) zamišljajo, da ta žari od zlatih sadežev. N4E3>9?=4J( <7( J7( H54J4( E4K75?4@(
katerih kotaljenje z drevesa »pomeni predstopnjo sklenitve zakona med božjim ženinom
in nevesto. Takšna jabolka ponazarjajo tudi plodnost, ki jo zagotavlja nebesna svatba«
(Šmitek, 2004, 58). R(<573>:<?>6(;H=79;5D(<7(J4(H54J4(E4K75?4(#>=<:;?734(54<J@(D?=4<J;(A4(
mu jih skuša htonski demon (vrag), vendar neuspešno. Težko dostopni in ljubosumno
branjeni sadeži <7( <;:7:;6( :>9><4@( ?4=( E> izjemno, dragoceno in nesmrtno, in s tem
pravzaprav simbolizirajo nesmrtnost ali pomladitev, ki pa je dostopna le redkim
izbrancem.
V grški mitologiji pripadajo zlata jabolka iz Hesperidinega vrta Ateni, deviški boginji
modrosti. Razumevanje A76>:4(;:(679;(H54J>84(<4F>W4(< svetovnega drevesa ali drevesa
življenja »odklepa vrata višjemu razumevanju principov duhovnega sveta in pripravlja na
pot reintegracije z Božanskim Izvirom« (Kantzer). V psiholoških terminih bi zlat sadež s
takega drevesa pomeni5( J;<J7( 7A54E4E797( ?76A7:>:J7( :4( A7J;( A7<46>H:;?73>(
samorealizacije, ki njegovemu ?=>4J;3:>6D(FDID(767879;( J>=(A76484@(da pride v stik s
sebstvom, torej da integrira mnoge vidike, kvalitete, vrline in druge bistvene
karakteristike celostnosti svojega bitja.
)4:;6;37( E>@( F4( 3( <;6K75;H6D( ?7H6;9:>84( F=>3><4 ali svetovne osi 3>9?=4J( nastopata
dvojnost ali trojnost: »D34( ?7H6;9:4( J7?734@( ?;( <A=>65E4J4( 7<=>F:E7( 7<( ;:( A=>F<J435E4J4(
17 Natura naturata (lat.Y(7H:49DE>(W>(D<J34=E>:7(:4=437(– ^<3>J@(D<J34=E>:(H(3<>6;(A=;A4F4E79;6;(54<J:7<J6;(W;3>(;:(:>W;3>(:4=43>_(Z&43H><@(a]]a@(eedY@(<(9;6>=(7A;<DE>(^A4<;3:7<J(K784_L(,4<A=7J:7(natura naturansgovori o »stvariteljski naravi, ustvarjalnem principu sveta« (ibid.) oziroma o naravi v njenem aktivnem 4<A>?JDL(NK4(A7E64(:4E3>9?=4J(A73>HDE>67(<(G;57H7G;E7(g4=DCI4(.A;:7H>(ZPcTa–1677).
93
polarnosti, dva ekstrema in dve hemisferi, ki pa se vendarle povezujeta v eno samo
celoto« (Šmitek, 2004, 81). Tako je tud;(:4(3=ID(9DF:>84(F=>3><4(7K=43:434:>(A=435E;C>:
dva zlata sadeža rasteta na levi, trije na desni, oba pola oziroma obe strani pa se
povezujeta v celoto, ki je zlata krona na vrhu tega visokega drevesa. Primeri pa se, da
mora junak nujno odrezati tiste tri na desni, saj bi v nasprotnem primeru 3=48(J4?7(679:7(
<J=><>5( J7( 67879:7( F=>37@( F4( K;( <>( H4?5>J>( F>?5;C>( H( 8=4F73;( 3=>F( A78=>H:;5e in se za
vedno pogubile. Zakaj mora junak odrezati ravno tiste tri zlate sadeže, ki rastejo na desni
<J=4:;( 3=I4( 9DF:>84( F=>3><4U( M785>E67, ali nam lahko simbolni pomen te postavitve
pojasni junakovo nalogo.
Biblija pravi, da bodo ob poslednji sodbi »izvoljeni na desni in prekleti na levi; levo je
smer pekla, desno je smer raja« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 104). Leva stran naj bi bila
K75E(W>:<?4(;:(:79:4@(H4J7=>E(A7(;H=79;5D(?=B94:<?>84(<=>F:E>84(3>?4(<4J4:<?4@(6>FJ>6(?7(
je desna moška, dnevna in zatorej božja. »V zah7F:>6( ?=B94:<?>6( ;H=79;5D( E>( F><:7(
aktivno, levo pa pasivno. Tako desno pomeni prihodnost, levo pa preteklost, na katero
9573>?(:;64(3A5;34« (ibid.). Na desni se izraža modrost razuma, ki se izvršuje v naporu,
5>34(A4(?7J(A=;:C;A(A79;J?4(F75794(=4H6;B5EDE79>(W;35E>:E>( ;:(67F=7<J@(?;(<>(D=><:;9DE>(3(
6;=D(;:(J;B;:;L(&4(:4<A=7JDE794(<;(A754(?4W>J4(J7=>E(:4(67B?;(;:(W>:<?;(A=;:C;A(W;35E>:E4@(:4(
4:;6D<(;:(4:;67@(?;(<>(HF=DWDE>J4(3(3>9:7(<J7E>9>6(;:(3(:>K7(<>84E79>6(F=evesu sveta,
drevesu življenja. Tudi števili tri in dva potrjujeta zgornjo domnevo, saj tri uteleša moški
A=;:C;A(F;:46;?>(;:(679;@(F34(A4(46K;345>:C7(W>:<?>84(:49>54b(število dva je »lahko tako
klica ustvarjalnega razvoja kot katastrofalne involucije«, ali A73>F4:7(F=D849>@ 7H:49DE>(
doseženo ravnotežje ali pa latentno grožnjo. Število dva pravzaprav simbolizira tisti
dualizem, »:4( ?4J>=>6( A79;34( 3<4?4( F;45>?J;?4@( 3<4?7( A=;H4F>34:E>@( 3<4?( K7E@( 3<4?7(
gibanje, vsak napredek« (ibid., 126). V J>E( 5D9;( E>( število dva gonilo diferenciranega
razvoja ali napredka, torej je »87:;5:7( :49>57( :4(A7J;( ;:F;3;FD45;H4C;E>« (ibid.). Nekako
podobno pravi von Franzova (1990, 32), da :46=>9( dvojnost pomeni dotikanje praga
zavesti, ampak v še vedno nekoliko dvoumnem, nejasnem stanju, ko zavest še ne zaznava
jasno, ker je d>5:7(B>(3>F:7(A76>B4:4(<(?7:J;:D;J>J7(:>H43>F:>(<J=4:;(F7579>:>(3<>K;:>L
V terminih Jungove psihoanalize bi torej =>H(F><:;I(<4F>W>3(54I?7(7H:49;5;(?7J(=>z tistega,
kar pomensko stoji na mestu moškosti in razumskega principa, funkcije, ki vlada
kolektivni zavesti. Na tej ravni je torej treba prekiniti kontinuiteto prevlade razuma in
potencirane A4J=;4=I45:7<J;@( 7F<J=4:;J;( E>( J=>K4( :ED:7( A=>679( ;:( <( J>6( D<J3ariti prostor
ženskemu principu, ki za svoj preboj v kolektivno zavest vendarle potrebuje esenco
94
drevesa življenja. Skupaj s kraljem morajo torej trije zlati sadeži zapustiti prestol ter
prepustiti dominanco novi, prenovljeni vsebini, ki združuje nasprotnospolna principa v
enotnost (projekcija tega duševnega A=7C><4( E>( :4B54( 6><J7( 3( 5EDF<?>6( ;H=79;5D( 7(
kotaljenju zlatih jabolk z dreves, ?;(<>6(84(76>:;54(3(H49>J?D poglavja).
+:7W;C4@( ?;( 94?4( ED:4?4@( F4( K7( A=;:><>5( :73;C>( H( 3=I4( 9DF:>84( F=>3><4@( A=>F<J435E4(
pasivno kolektivno zavest nediferenciranih posameznikov, saj se posameznik v množici
identificira z nezavedno identiteto kolektiva. Kolektivna duševnost E>@( 9>( 54I?7( J4?7(
=>9>6o, na nižjem nivoju kot duševnost posameznika; pod okriljem množice :;(:46=>9(
:;I9>(;HA7<J435E>:@ H4J7(:>(9DJ;(:;J;(7F8737=:7<J; niti strahu. Junak pa je tisti, ki je že na
poti samorealizacije, je že delno diferenciran, in se mora zato, da se ne bi spet stopil s
kolektivno duševnostjo@( 7K34=734J;(6:7W;C>L(&7(<J7=;( J4?7@( F4(:>(A73>(:;9><4=( 7( <37E;I(
F7W;3>JE;I(:4(9DF:>6(F=>3><DL(
V nadaljevanju zgodbe, potem ko se s tremi zlatimi sadeži že spusti z visokega drevesa
:4H4E(:4(H>65E7(6>F(5EDF;@(94?4(ED:4?4(B>(>:4(J>W?4(:45784b(3(=4:>6(EDJ=D(7K(H7=;(<>(67=4(
dotakniti diamantnega voza z zakletimi deklicami in zlato konjsko vpregoL(/>(6D(J7(:>(
uspe, bo vrag vse skupaj odpeljal v tak grad, ki nima ne oken ne vrat. Naslednje jutro
ED:4?(=><(94?4 na voz, ki pa se premika hitreje kot vse ptice pod nebom, tako da še preden
se dodobra ove, voz že izgine za obzorjem. Naloge torej ne opravi in deklice so skupaj z
vragom ter vragovo materjo že zaprte v gradu brez oken in vrat. Junak pove kralju vse,
?4=(E>(F7W;3>5(:4(F=>3><D@(A73>(6D(JDF;(7(F;464:J:>6(37HD(J>=(9DF:>6(8=4FD@(preda mu
J=;(H54J>(<4F>W>(J>=(<>(7FA=43;(:4(A7J@(F4(A7;B9>(8=4F(K=>H(7?>:(;:(3=4JL(((
DIAMANTNI VOZKakšen pomen ;64(3(A=435E;9:i zgodbi :731%;2#3.%(%/2 voz, ki vozi zaklete deklice in je
izdelan iz samih diamantov, premika pa se hitreje kot ptice pod nebom? V Indiji voz
povezujejo s soncem, ta simbol pogosto uporabljajo v budizmu, hindujski in platonski
pomen simbola voza pa sta približana pomenu arhetipa jaza: »Voz obstaja le z vsemi deli
<?DA4EX( 9>( <>( :4( F>5>( 85>F4( 579>:7@( 37H4( :;( 3>9X( J7=>E( E>( 37H( J4?7( ?7J( >87( 5>(
konvencionalna oznaka« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 673). R<>(=>5;8;E>(4:J;9:>84(<3>J4(
poznajo nekakšen nebeški voz, 3( ?4J>=>84( <7( K;54( 394<;I( 3A=>W>:4( :4F:4=43:4(6;J;9:4(
bitja, kasneje pa so jih ponekod zamenjali konji. Takšen voz je ljudem prinašal obilo
95
dobrega ali pa tudi vse slabo. Predvsem »nebeški voz oblakov in groma ni poznal ovir,
vozil je hitro in svobodno, vsepovsod«@( <( 9;6>=( je ponazarjal muhavost duha, ki ga je
vodil: »Bolj kot jupitrsko je poudarjal D=4:<?7(G4H7(?7H6;9:>84( ;:(FDI73:>84(=4H37E4«
(ibid.). V pravljicah voz velikokrat ohranja idejo@(F4(J4?7(<=>94(?7J(:><=>94(A4F>J4(H(:>K4@(
vendar je to precej :>A7857K5E>:4(;:J>=A=>J4C;E4@(:46=>9 9>(A=>F<J435E4(37H:;?(H43><J@(?;(
bdi nad usmeritvijo vprege, je voz simbolna manifestacija vseh sil nezavednega. S tem
A785>F76(K;(<>(DE>6454(<;6K75;?4(37H4(3(3>F<?>6(;H=79;5D@(?;(A=43;@(F4(E>(J4(»vozilo duše
na preizkušnji«. V 2D:873;(A<;I74:45;J;9:;(J>7=;E; <7(J4?7(<J4=4(?7J(:734(37H;54(<;6K75;9:4(
A7F7K4(E4H4@(<4E( <( <37E7( GD:?C;E7(A=>6;?4:E4(;:(A=>34W4:E4(7H:49DE>E7( =4H5;9:>(=4H37E:>(
probleme v procesu individuac;E>@( A=;( 9>6>=( <7( <( <4:E46; in emocijami, »ki jih
A73H=79ajo, /…/ v funkciji situacije in gibanja jaza po poti personalizacije« (ibid., 674,
poudarek avtorjev).
Voz v interpretirani pravljici je prav poseben, izdelan E>( :46=>9( ;H( <46;I( F;464:J73L
1;464:J( E>( A7(G;H;9:;(?4=4?J>=;<J;?;( J=F@(A=7H7=>:( ;:( <;E79L(,E>8ov blesk mu daje pomen
A7A75:7<J;@( 9>A=43( :>( 3>5E4( 3>F:7( <467( H4( F7K=7F>E:>84L( "5?;6;E4( 84( A73ezuje z
:><6=J:7<JE7(;:(84(:4(J4(:49;:(– tako kot biser – >:49;(<(?46:76(67F=7<J;@(?;(A4(E>(<;6K75(
C;5E4( ;:( :>9><4( F7A75:E>:>84@( F7?7:9:>84L( M75>8( J>84@( F4( E>( diamant <;:7:;6( H4( 9;<J7(
naravo, predstavlja JDF;(87=;B9>(<;E4E:>84(W4=9>:E4( ;:( je zaradi tega povezan s simboliko
<=>F;B94@(C>:J=4b(^Platon trdi, da je Os sveta iz diamanta« (Chevalier, Gheerbrant, 2006,
110). Skozi zgodovino simbolike je dobil diamant naziv kamen sprave, saj naj bi
združeval »nedolžnost, modrost in vero«, pa tudi sicer je simbol »splošne suverenosti,
:>A7?34=5E;37<J;@( 4K<75DJ:>( =><:;9:7<Ji« (ibid.). Z diamantom lahko režemo celó steklo,
zato je razumljivo, da so bili stari alkimisti že od vs>84( H49>J?4(679:7( G4<C;:;=4:;( :4F(
:E>873;6( <;E79;6( W4=76( ;:( 4K<75DJ:7( J=F7J7. V J;<J>6( 94<D tudi ni bilo na razpolago
nobenega takšnega orodja, s katerim bi lahko diamant razrezali ali prelomiliL( %78;9:4(
posledica je, da so v podobo diamanta projicirali za6;<>5(^:>D6=5E;3>84(E>F=4(3(9573>?D@(
ki ga ne more preobraziti nobena sprememba našega minljivega snovnega obstoja« (von
Franz, 1990, 133). In ponovno smo pri arhetipu sebstva, toda pri katerem njegovih
vidikov? Kot simbol popolnosti kaže diamant na sebstvo kot celoto, na že dosežen cilj
procesa individuacije: »Je simbol Sebstva v smislu :>?>(:>D:;95E;3>(<:73;_( in prvobitne
enosti, celosti@(J7J45:7<J;@(^3(?4J>=;(<J4(HF=DW>:;(;:<J;:?J;3:7(;:(W;345<?7(87:;57(9573>?4(J>=(
njegova spiritualnost« (ibid., 134, 144YL(/>(5judske zgodbe trdijo, da ima diamant mlade –
»gre za davni izvor modrosti, ki nastaja iz same sebe« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 110)
96
–, potemtakem lahko iz njegove simbolne govorice razberemo pomen do?7:9:>(
realizacije, ki zaradi svoje absolutne vsevsebovanosti oplaja sama sebe. Z drugimi
K><>F46;( K;( 54I?7( =>?5;@( F4( 8=>( 3( <;6K75:;( <A7=79;5:7<J;( F;464:J4( H4( tisto notranje
izkustvo, v katerem ^A7<J4:>(.>K<J37(4K<75DJ:7( =><:;9:7( ;:(:;9(3>9( <A=>6>:5E;37 ter se
tudi po trenutku 3HI;9>:E4 :>(67=>(3>9(;H8ubiti« (von Franz, 1990, 211).
ZLATI KONJIO5>F>( :4( J7@( F4( 35>9>jo voz zlati konji, posvetimo v naslednjem koraku interpretacije
nekaj mesta simbolu konja.
Konj je s svojo kompleksno simboliko eden izmed najtežje razložljivih živalskih
simbolov. Po dokaj razširjenem verovanju je arhetipski konj v spominu mnogih ljudstev
najprej pripadnik htonskega sveta@(E>(<;:(:79;(;:(<?=;3:7<J;@(?;(F;3E4(A7(F=7K73ED(H>65E>(45;(
v globinah morja (številna božanstva, katerih atribut je konj, so tesno povezana z vodo).
Zaradi teh lastnosti je ?7:E( 3( A<;I74:45;J;9:;( J>7=;E; velikokrat »simbol podzavestnega
A<;I;9:>84( W;35E>:E4 ali :>9573>B?>( A<;I>, arhetip, ki je blizu arhetipa Matere spomina
sveta 45;( 94<4@( ?4EJ;( A73>H4:( E>( H( velikimi naravnimi urami ali silovitostmi poželenja«
(Chevalier, Gheerbrant, 2006, 241; moja poudarka). Vendar konj ne ostaja za vedno v
<G>=4I(<37E>84(J>6:>84(;H37=4@(7F(?7F>=(A=;:4B4(<6=J@(46A4?(H4AD<J;(:79(J>=(<>(F3;8:>(3(
F:>3:7(<3>J57K7@(3(A75:7(<3>J57K7(:>K4L(/>(E>(K;5(A=>E( 5D:4=>:@(A7<J4:>(<>F4E(<7:9>:, in
tak predstavlja :4FH7=734:;@( D?=79>:;@( <DK5;6;:4=ni nagon – po etiki najplemenitejšo
9573>?737( A=;F7K;J>3L Ambivalenca tega arhetipa nikoli ne postavi 3( F7?7:9:7(
>:7A76>:<?7<J@( H4J7=>E( ?5EDK( 3>5;94<J:;( A=>7K5>?;( :>K>B?>( :4=43>( 7<J4E4( J;<J;( J>6:;,
neukrotljivi in zlohotni vidik konja še vedno nekje v globinah našega nezavednega,
94?4E79( :4( 3<4?7( A=;57W:7<J@( F4( ;H3>F>( <37E( A>?5>:<?;( F;=( – F;=( :4B;I( :>7H43>B9>:;I(
duševnih kompleksov. Vendar ima konj še eno lastnost: v temi je jasnoviden in igra zaradi
tega vlogo psihopomposa. Kot personifikacija instinktov konj s svojimi spontanimi
kreativno-instinktivnimi reakcijami 7<3>J5EDE>(9573>?73(=4HD6 in ga s tem vodi po pravi
poti. V tem pogledu arhetipski konj simbolizira silo, in sicer »koristno vodilno si57@( 9>(
vemo, kako ravnati z njo« (von Franz, 2002a, 33). Slednje je tudi vzrok, da so v starih
civilizacijah pokopavali konje ob njihove lastnike: H4DA45;(<7(:46=>9@(F4(K7(:4( J4(:49;:(
duša varno vodena po pravi poti onstranskosti. R( KDF;<J;9:;I( ;:( ;:F;E<?;h tekstih ter
97
^J>?<J;I( A54J7:;<J;9:>( O=9;E>( <7( ?7:E;( A=>F3<>6( <;6K75( 9DJ73@( 3A=>W>:;I( 3( 37H( FDI4@(
35>9>E7(84( <>6( J>=( JE4@( 9>( E;I( :>(37F;(24H@( ?;( E>(gospodar voza« (Chevalier, Gheerbrant,
2006, 246; poudarka avtorjev). V tem kontekstu se v mnogih mitih in pravljicah pojavijo
vsi krilati konji ter analogije med konjem in pti9>6X JDF;(3(A=;9DE79; pravljici izvemo, da
gre ta voz hitreje kot ptice pod nebom, za kar so zaslužni zlati konji in kar lahko
apliciramo na idejo, da je konj v »uranskem pomenu zaradi svoje živahnosti epifanija
vetra« (ibid.). Ravno Vetrovni konj je tisti, ki »naj bi se spreletaval in pasel po vejah
svetovnega drevesa« (Kropej, 2008, 160), kot to npr. A79:>(NF;:73( ?7:E v nordijskem
;H=79;5D@(?;(5>J;(– kadar ni privezan k svetovnemu drevesu Yggdrasil – brez peruti, vendar
še vedno hitreje od nevihtnega vetra.
#7:E(E>(J7=>E(>F>:(;H6>F(J>6>5E:;I(4=I>J;A73@(?;(<7(<>(3J;<:;5;(3(<A76;:(9573>BJ34b(:E>8734(
simbolika je univerzalna, saj se razteza od spodnjega do zgornjega kozmosa, torej od
najgloblE;I( A54<J;( :>H43>F:>84( F>54( 9573>B?>( duševnosti do najvišjega nivoja zavesti.
,4<A=7JE4(A73>HDE>(3(:>:>I:7(64:;G><J4C;E7@(<4E(54I?7J:7(A=>I4E4(;H(:79;(3(F4:@(;H(<6=J;(3(
W;35E>:E>@( <( 9;6>=(A7:4H4=E4(64:;G><J4C;E7( ZW;35E>:E>Y( <467L( ^+7879>( 84(3( <;6K75;9:>6(
bestiariju vseh ljudste3(A=>?4B4(>:4(<464(W;345b(?494« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 247).
R( A<;I74:45;J;9:;( J>=6;:7578;E;( ?7:E( A=>F<J435E4( ^A7A75:764( :>H43>F:7( <A7:J4:7(
življenjsko silo, pristno instinktivno reakcijo« (von Franz, 1995, 302), ki se kaže kot
5;K;F7( ><>:C;45:>( W;35E>:E<?>( >:>=8;E>@( A=>K;34E79>( 3( :4E857K5E;I( ;:<J;:?J;3:;I( A54<J>I(
A7<46>H:;?73>( 7<>K:7<J;L( ^.467( 9>( <>( A7A75:764( A=>F467( ;:<J;:?J;3:>6D(
nezavednemu« (ibid., 51) naše duševnosti, nas bo ta obdarila in obogatila z 7A54E4E797(
vodo iz izvira življenja. Arhetipska sila ?7:E4( <>(3(<37E;(648;9:;(A7E43:7<J;(64:;G><J;=4(
3>F:7(F=D849>(;:(E>(J4?7(?7J(duševni ustroj vsakega posameznika vedno znova edinstvena
– ;H3;=4(:46=>9(^;H(<A7:J4:7(W;3>9>(J>6>5E:>(:4=43>(duševnosti« (ibid., 293).
Konj je torej ena najvidnejših in :4E79;J:>EB;I( <;6K75:;I( G7=6@( ?;( A7:4H4=E4E7( 37F;5:7(
instinktivno naravo, energijo, ki podpira zavestni jaz, brez da bi ta to sploh zaznal. Je tista
energija, ki usmerja tok našega življenja, nam daE>(9DJ;J;@(F4(<67(W;3;(;:(F>Eavni, ter vpliva
:4(:4B4(F>E4:E4(<(A7679E7(:>H43>F:>(67J;34C;E>b(E>(J;<J;(^J7?(W;35E>:E4@(?;(84(:>(?=>;=467(
<46;@(46A4?(:4(?4J>=>6(E>HF;67(J4?7(=>?79(3(;:(<?7H;(W;35E>:E>_(Z;K;FL@(T]eYL
Dejstvo, da so konji v pravljici :731"# 3.%(" zlati, obarva arhetipsko instinktivno silo
:4B>84(:>H43>F:>84(3(J4?7(?4=4?J>=;<J;?7@(?;(E;(F75794(D<6>=E>:7<J(navzgor, proti zavesti,
in nakazuje na skorajšnjo integracijo potencialov, ki jih ta sila ponuja. Da ta sila v
diamantni k79;E; prevaža osemnajst zakletih deklic, kaže na simbol libida instinktivne
98
:4=43>(4:;6>@(A7J549>:>(3(J>6;:>(;:(857K;:>(:>H43>F:>84@(?;(E;I(3(A7F7K;(IDF;94(:4FH;=4(
:>7H43>B9>:(?76A5>?<(4:;6D<4(3(?75>?J;3:;(zavesti.
Dotik voza bi po premisleku vse napisane simbolike arhetipa konja pomenil
transcendiranje libidinalne instinktivne sile. Ker junaku to ne uspe, vrag vseh osemnajst
deklic zapre v grad brez oken in vrat. &D?4E(<>(H49:>(:4A7=:4(ED:4?734(A7J(;<?4:E4(8=4FD(
brez oken in vrat. Junak sprva ne ve, kam bi se obrnil in v kateri smeri K;(H49>5(;<?4J;, in
tako ves zgubljen blodi po svetu cele tri mesece (tri lunine cikle = 84), nakar zaide v
temnem gozdu.
GOZDMnoga spiritualna in duševna potovanja (znan primer je Dantejeva Božanska komedija) se
H49:>E7( H( 3<J7A76( 3( J>6>:( 87HF( duševne divjine. Gozdovi v pravljicah in mitih so
3>9?=4J(H494=4:;@(<J34=;(;:(K;JE4(<>(v njih pojavljajo, takoj nato pa spet izginjajo, nikjer ni
nobene prave poti in venomer preži možnost, da se lahko zgodi karkoli. Zaradi vseh teh
lastnosti dajejo gozdovi 7K9DJ>?( nekakšne misteriozn>( :>A=>F;=:7<J;@( :>9><4@( 9>6D=( :>(
moremo priti do dna. »Gozd je prostor osamljenosti, zapletov, zdravljenja, nazadovanja,
vzvišenosti, obstrukcije, spontane rasti in kontinuiranega propadanja« (Ronnberg, Martin,
2010, 118). Vse, kar je v nas prvobitnega, primarnega – naša najgloblja in najbolj skrita
narava – je simbolizirano s podobo primarnega nekultiviranega gozda.
Skrivnostnost »deviškega gozda« 7678794( W;35E>:ED@( F4( <>(64:;G><J;=4(3( 3<>I(67879;I(
7K5;?4IL(,;9(9DF:>84(J7=>E@(F4(E>(3>9(?7J(A=43;(izraz za nosilca projekcije ideje o divjini
:>H43>F:>84(F>54(9573>?73>(duševnostiL(O7HF( E>(:46=>9( tudi strašen, ;:(9><4( <>(9573>?
boji bolj ?7J( 54<J:;I( J>6;:@( ?E>=( E>( 3>:F4=5>( 3<>( 67879>@( kjer ni stalnih poti in kjer
A=>K;34E7(8=7H:>(A7B4<J;@(=4HK7E:;?;@(94=73:;C>( in te mimogrede lahko požre volk: »Jung
A=43;@(F4(<J=4I(A=>F(87HF76(A=43(J4?7(?7J(A4:;9:;(<J=4I(A73H=794(K7E4H>:(A=>F(7F?=;JE>6(
podzavestnega« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 161). Podobno kot globoka voda in morje,
v katerih J>6;:>(9573>?737(7?7(:>(67=>(A=7F=>J;@(E>(87HF(J7=>E(HK;=45;B9>(^:>A7H:4:>84(;:(
6;<J>=;7H:>84L( 2>( H:49;5>:( <;:7:;6( H4( :>H43>F:7« (Jung, 2008, 168). Prvinski gozd, v
katerem se prepredajo grmovja, drevesa, trni, praproti in razni rastlinski zajedavci, s svojo
divjo naravo spominja na nekakšen divji notranji prostor najbolj nekonvencionalnega
notranjega življenja. Deviški gozd torej ponazarja »tisti del duševnosti, ki še ni prišel pod
99
vpliv katere od ko5>?J;3:;I(9573>?73;I(4?J;3:7<J;_((von Franz, 1993, 97). Namenoma se
umakniti v tak gozd bi ne pomenilo samo zavestno sprejeti osamljenost, ampak tudi
»umik od kakršnegakoli impulza narediti nekaj, kar se zdi, da življenje od nekoga
zahteva« (ibid.). R>8>J4C;E4(:46=>9(<;6K75;H;=4(<A7:J4:7(W;35E>:E>(;:(3(<6;<5D(:>A=><J4:>(
C;?5;9:>(=>8>:>=4C;E>(A7:DE4(C>5E>:E>@(HF=435E>:E>L(/>(9573>?(:4(HD:4E(:>(67=>(3>9(W;3>J;(
:4(7K;94E:;(=43:;@(?;(E7(H4IJ>34(?7:<>:H(7F:7<73(:>?>(F=DWK>(;:(<>(H4=4F;(J>84(H:4EF>(:4(
6=J3;(J79?;@(?E>=(E>(:E>8737(W;35E>:E>(H=>FDC;=4:7(:4(4K<75DJ:;(:;9@(<>(E>(<6;<>5:7@(J4?7(?7J(
pravi A=435E;C4@(3(3<>E(A75:7<J;(7K=:;J;(?(:4=43;b(J46(54I?7(9573>?(<A7H:4(<37E7(:4E857K5E7(
in najskrivnostnejšo naravo ter pride ponov:7( 3( <J;?( H( 3>F:7( W;3>9;6, a A7J549>:;6(
spontanim tokom življenja v svojem notranjem jedru. Taka regresija je zdravilne narave
in ravno prostor našega notranjega jedra s svojo transformacijsko silo, ki ga simbolizira
87HF@(E>(?=4E@(^?E>=(<>(A=;9:>E7(<J34=;(A=>7K=494J;(;:(A7:73:7(=4<J;_(Z;K;FLYL(O7HF(E>(J7=>E(
<;:7:;6(H4(:>?4?B:7(A<;I7<764J<?7(A54<J(3(9573>?D@(?;( E>( ^3(:>A7<=>F:7(W;vem stiku s
duševnimi procesi telesa« (von Franz, 1997, 64). R43:7(J4?7(?7J(87HF(9=A4(I=4:7(H4(<37E(
obstoj tudi iz anorganske materije, potrebuje 9573>?737 snovno telo neprestan stik s
A7W;35E4E797(W;35E>:E<?7(<;57(3(857K;:4I(:>H43>F:;I(A54<J;(duševnosti, s sebstvom.
Junak obravnavane pravljice se torej na poti iskanja gradu brez oken in vrat izgubi v
J>6:>6( 87HFDL( M=435E;C4( I79>( <( J>6( 7A7H7=;J;( :4( F7579>:( :>;H78;K>:( <J4F;E(
individuacijskega procesa, na osamitev – J4( :46=>9( 3>F:7( >37C;=4( =4H5;9:>( <;5>( :4=43e,
tako dobre kot nevarne in zle. Kdor se oddalji od kolektiva, <>(:>;HK>W:7(<=>94(<(J4?B:;6;(
silami. Kot vemo, 3( A=435E;C4I( 3( J4?;I( <;JD4C;E4I( ;:J>=3>:;=4E7( =4H5;9:e manifestacije
»božanske sile« ter pomagajo junaku naprej po njegovi poti, kar kaže na dejstvo, da lahko
3( ?=;J;9:;I( J=>:DJ?;I( W;35E>:E4( A7648a samo globoka notranja, J4?7( =>?79( =>5;8;7H:4(
izkušnja. Prvo tako junakovo doživetje je <=>94:E>(H(%D:7(;:(:E>:7(64J>=E7.
LUNAJunak zagleda ?797( B>5>( A=7J;( ?7:CD( J=>JE>84( 6><>C4( K57F>:E( A7( <3>JD( Z=>8>neracija,
J=4:<G7=64C;E4( E>(F7587(J=4E4E79(A=7C><). Ko se približa in mu vrata odpre W>:4(H(87=>97(
J=><?7@(<J4=4(?7J(<3>J@(3>5;?4(?7J(I=4<J@(9=:4(?7J(7W84:7(A75>:7@(H(796;(?4?7=(J754=E;(+4=;E>(
Terezije, z lasmi kot žima in suha kot kost, spozna, da je prišel na Lunin dom in da mu je
odprla sama Lunina mati.
100
%D:4(;:(%D:;:4(64J;(W;3;J4(3(=>3:;(5><>:;(?79;L(#794(3(<;6K75:>6(<3>JD(;8=4(»iniciacijsko
35787( A=484@( 9>H( ?4J>=>84( <>( <J7A;( 3( F=D8( <3>J_( ZSI>valier, Gheerbrant, 2006, 235),
poglejmo pa, 7(9>6(87vori simbolika lune.
%D:4(E>(3(3>9;:; ;H=79;5 ženskega spola, seveda vedno povezana s prvobitnimi vodami (je
vzrok njihove manifestacije), je boginja narave ter duh plodnosti. Njena simbolika se
3>F:7( ;H=4W4( 3(A73>H43;( <( <;6K75;?7( <7:C4@( <4E( E>( JDF;(3( =><:;9:7<J;(679:7(A73>H4:4( <(
<7:C>6@(F4(:>(=>9>67(7F3;<:4 od njega, ker je vidna le v odsevu njegove svetlobe. />(E>(
sonce logos, je luna eros: sta kraljevski par nebeškega oboda, in vendar, tako kot je v
moškem prisotna lunarna anima, tako prebiva v ženski <7:9:;(4nimus, oba pa imata zelo
3>5;?@( 9>( :>( :4E3>9E;( 3A5;3( :4( A7<46>H:;?737( H43><JL( Luna v tem kontekstu v moški
duševnosti predstavlja personifikacijo ženskega aspekta, »medtem ko za žensko pooseblja
njeno vegetativno življenjsko bazo, njeno instinktivno življenje« (von Franz, 1980a, 149–
150).
':4( ;H6>F( :E>:;I( J>6>5E:;I( H:49;5:7<J;( E>@( F4( A=>I4E4( <?7H;( =4H5;9:>( G4H>( ;:( <A=>6;:E4(
obliko, »zato je simbol preoblikovanja (transformacije) in rasti /…/, bioloških ritmov«
(Chevalier, Gheerbrant, 2006, 328). Je nadzorniC4( 3<>I( ?7H6;9:;I( =43:;@( A7F=>E>:;I(
H4?7:76( C;?5;9:>84( =4H37E4L( .( <37E7( :><?7:9:7( A>=;7F;9:7<JE7( E>( <;6K75(6;:>34E79>84(
94<4@ kakor tudi posrednega, diskurzivnega in postopnega spoznanja, »spoznanja z
odsevom@(<>(A=43;(J>7=>J;9:>84(<A7H:4:E4@(?;(je konceptualno in nacionalno«. Zelo važno
vlogo ima v astrologiji, kjer simbolizira pas;3:7@(3>:F4=( A57F:7( :49>57( ZA73H=794 dež),
»:79@(35487@(A7FH43><J@(F76;B5E;E7@(A<;I;H>6@(<4:E>@(<A=>E>65E;37<J@(W>:<?7(;:(3<>@(?4=(E>(
nestanovitno, prehodno in podrejeno vplivom« (ibid., 329–330; poudarek avtorjev). Luna
je tako kot sonce ?7H6;9>:(<;6K75(3(3<>I(94<;I(;:(3;=(:>BJ>J;I(6;J73@(5>8>:F(;:(?D5J73@ v
katerih boginje prevzemajo njeno podobo. V mitologijah ter pravljicah 7K=43:434(;:(94<J;(
»K7W4:<J37( W>:<?>( ;:( 7A54E4E797( 679( W;35E>:E4@( ;:?4=:;=4:7( 3( K7W4:<J3;I( =4<J5;:<?>( ;:(
W;345<?>( A57F:7<J;@( HF=DW>:>( 3( 94B9>:E>( 3>5;?>( 64J>=>( Z+4J>=( 648:4Y«. Lunarna cona
osebnosti je tisti del prvobitnega, ki dremlje v nas in se aktivira, oživi v sanjah, fantaziji,
pri umetniškem ustvarjanju ter v nagonskih reakcijah@(A=;(9>6>=(B>(3>F:7(7K5;?DE>(:4B7(
857K7?7(7K9DJ5E;37<Jb(^G=>(H4(7K9DJ5E;37<J(;:J;6:>84(K;JE4@(A=>ADB9>:>84(J;I>6D(794=4:ED(
svojega tajnega vrta, neotipljive duševne pesmi, pobeglega v paradiž svojega otroštva,
zaprtega v svojem F76D@( <?=9>:>84( 3( <A4:CD( W;35E>:E4( – 45;( A4( A=>ADB9>:>84( A;E4:7<J;(
nagona, predanega transu življenjskega drhtenja, ki odnaša njegovo muhasto, potepuško,
K7>6<?7@(H4:><>:E4B?7@(I;6>=;9:7(FDB7(JE4@(?467=(A49(:4:><>(h« (ibid., 331).
101
Lunina <A>C;G;9:4( ?73;:4( je srebro, ki potemni kakor mesec na nebu in predstavlja
nevesto zlata ter se mora sama v sebi preobraziti, preden postane zlato. Ker luna ne sveti
iz sebe kakor sonce, simbolizira manj skoncentrirano, manj intenzivno, »primitivno, bolj
razpršeno – nejasno zavedanje« (von Franz, 1996, 183). R54F4( <A=>6;:E4E79;( <>(
pojavnosti in minljivemu aspektu sveta@( E>( A7<7F4( <6=J;@( ^7F8737=:4( H4( 3<>( =4<J79>( ;:(
A7E>64E79>( G>:76>:>( :4( H>65E;b( H4( =4<J( =4<J5;:( ;:( H4( :E;I737( 3>:>:E>@( H4( W>:<?7(
menstruacijo, za plimo in oseko, za porajanje in ponovno umiranje« (von Franz, 1980a,
149–150). Da simbolizira animo v njenem izvornem stanju ter tudi vsa ženska bitja na
splošno, govori njena mitološka konotacija: nezanesljiva narava ter zlobnost in temni
strup, ki ga vsebuje. Ravno ta?B:4(E>(:46=>9(;H37=:4(4:;64@(F>3;B?7(H57K:4@(;H6DH5E;34(;:(
:>F7J4?5E;34@( <A785>F5E;34@( A7E>64E794( ;:( <A>J( A7=4E4E794@( :;?75;( dojemljiva moškemu
razumu.
91E8-4-Ko se junak sporazume z Luno, se ta pomiri ter pove, da gradu brez oken in vrat še ni
videla@( 4( F4(67879>(A4( =><( E>( ?E>( 3(?4?;( ADB943;@( ?;( E>( :E>:7(7?7( B> ni videlo. />A=43(
posredno, nosi tukaj <;6K75;?4(ADB943>(F7579>:7(<A7=79;5:7<Jb(tako kot gozd ali jezero je
JDF;(ADB9434(<;:7:;6(H4(:>H43>F:7L Pod njeno jalovo razsežnostjo se skriva rodovitnost,
kjer je, kot pravi Sveto A;<67@(J=>K4(;<?4J;(=><:;9:7<J@(?4=(K;(3(duševni realnosti pomenilo,
F4(<7(^<?=;J;(3;=;(3;J45:7<J;(3(ADB943<?;I(A=7<J7=;I(FDB>_((Ronnberg, Martin, 2010, 116).
MDB9434(E>(H4J7 prispodoba samote in kot taka ugoden kraj za razodetja: v tem pa je vsa
simbolika transformacije, purifikacije, spiritualne žeje in ponovnega rojstva, odrešitve,
iniciacije. Razumljivo je torej, zakaj je Luna nakaže na idejo možnosti, da je grad brez
oken in vrat kje v ADB943;L(
SONCEKo se junak napoti naA=>E@( 8=>(A7(:437F;5;I(%D:>(?(:E>:>6D(K=4JD(.7:CDL(.7:9>3(8=4F(
:4EF>(3(87HFD(;:(JDF;(JD(E>(F764(5>(.7:9>34(64J;@(?;(E>(B>(<J4=>EB4(;:(<J=4B:>EB4(7F(%D:;:>(
matere. Tako kot Lunina m4J;( 84( JDF;( .7:9>34( skrije ter pomaga pomiriti razjarjeno
Sonce, ko to pride F7673(;:(3(<37E;(I;B;(H437I4(9573>?4. Sonce ima v tej pravljici tako kot
102
Luna vlogo vodnika, psihopomposa, F>5DE>(?7J(K7WE;(<>5@(A7679:;?(3(J=>:DJ?D@(?7(<>(A7J(
ustavi in junak ne ve ne naprej ne nazaj.
Simbolika sonca je izredno multivalentna ter protislovna: lahko je vir svetlobe, toplote in
življenja – H4=4F;( 9><4=( E>( pri številnih ljudstvih manifestacija božanstva (uranska
epifanija) – lahko pa tudi sežiga in ubija: »Sonce opravlja ambivalentno funkcijo
morilskega psihopompa in iniciacijskega hierofanta« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 559).
.(<37E7(F:>3:7(;:(5>J:7(C;?5;9:7<JE7(<;6K75;H;=4(:>A=><J4:7(A=>=7E>34:E>(J>=(:><6=J:7<J, s
<37E7(3>9:7(A=;<7J:7<JE7(:4(:>KD(pa E>(<;:7:;6(79><4(3>5;?>(64J>=>@(?;(:>A=><J4:7(KF;(:4F(
vso pestro pojavnostjo sveta ter je pravzaprav »:4J4:9>:( 34=DI univerzalnega reda«
(Ronnberg, Martin, 2010, 22). Ker se v mitološkem pojmovniku nahaja J4?7(3(<=>F;B9D(
:>K4( ?7J( 3( <=>F;B9D galaksije, predstavlja vidik drevesa sveta ali drevesa življenja ter
ponazarja srce, ki je ravno tako 3(<=>F;B9D(K;JE4b( JD?4E(^gre za duhovno sonce, ki /…/ se
imenuje tudi srce sveta ali oko sveta« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 559; poudarki
avtorjev) in v tem smislu simbolizira =4HD6<?7(<A7H:4:E>(7H;=764(?7H6;9:;(=4HD6L((
V primerjavi z luno, ki je yin, je sonc>(f4:8@( J7=>E( 4?J;3:7(:49>57@( ;ntuitivno, takojšnje
spoznanje. »Potemtakem sonce in luna ustrezata duhu in duši (spiritusu in animi), kakor
tudi njunima sedežema, srcu in možganom. Gre za bit in snov, esenco in substanco,
obliko in materijo.« Sonce j>(<;6K75(67B?>84(<A754@(43J7=;J>J>@(79>J4(;:(^J;<J>84(A7F=79E4(
A<;I;H64@( ?;( E>( A7<J435E>:7( H( 79>J73;6( 3A5;376( ;:( 35787( D=E>:E4@( D9>:E4@( 3H84E4:E4@(
zavesti, discipline, morale« (ibid., 560–561). Nebesno telo dneva torej predstavlja obraz
subliminarnega življenja, osebnosti na najvišjih duševnih sintezah, na ravni
A=;3HF;8:E>:;I( 4<A;=4C;E( ;:(:4E679:>EB>( ;:F;3;FD45;H4C;E>(– 45;( A4(9573>?737(7B4K:7<J( ;:(
F>5;=;E( 679;L( R( A=3>6( 7K=4HD( A=>F<J435E4( ;H37=( H43><J;( H:7J=4E( :>H43>F:>84( ;:( J4?7(
»reprezentira aktivni duševni faktor, ki lahko kreira zelo široko zavest« (von Franz, 1996,
183).
)4( 45?;6;<J>( <7( <7:9:;( W4=?;( J=4:<G>=( ^W;35E>:E<?>84( A7J>:C;454( C>lovitosti, ki prebiva v
vsakem posamezniku« ZQ7::K>=8@(+4=J;:@(a]P]@(aaY@(3>:F4=(<7@(9>(5>J;67(A=>K5;HD(J>6D(
velikemu nebesnemu telesu, sposobni zažgati naša krila in nam na ta krut :49;:( <A>J(
povrniti prizemljenost. %4I?7( K;( JDF;( =>?5;@( F4( <7:9:;( W4=?;( A=>F<J435E4E7( 7<3>J5;J>3(
nekaterih naših duševnih vsebin, ki <7(K;5>(A=>E(A7J549>:> v nezavednem, zdaj pa je prišel
94<@ da jih oseba ;:J>8=;=4( 3( H43><JL( /e pride do prezgodnjega ali prisilnega prehoda
nezavednih vsebin v zavest, <>( 54I?7(F787F;@(F4( J4?(A7<J7A>?(7W8>(9573>?737(7<>K:7<J@
A7B?7FDE>(F7579>:>(duševne funkcije ali rani katerega od aspektov – tako kot <7:9:;(W4=?i
103
sežgejo krila. Morda sta tako Sonce kot Luna v obravnavani pravljici ravno zaradi
preseganja 9573>B?;I meja tako nevarna in srdito razjarjena ob bližini 9573>?4X(
identificirati se s takimi neugasljivimi arhetipskimi energijami je skrajno izzivanje
destrukcije in smrti. Iz primerne distance pa je sonce sinonim za dnevni vidik duševnosti,
tako kot je kralj – A=>F<J43:;?( <7:9>3>84( A=;:C;A4( :4( H>65E;( – 43J7=;J>J4( F7579>:;I(
zavestnih principov. />( J7=>E( ?=45E( A=>F<J435E4(F76;:4:C7(?75>?J;3:>( H43><J;@( ^A7J>6( E>
sonce njen arhetip« (von Franz, 1993, 102), se pravi princip moške podstati kolektivne
zavesti, tisti nepoznani duševni G4?J7=@(?;(E;(7678794(?=>4C;E7L(2>(J;<J4(F:>3:4(5D9@(3(?4J>=;(
<>( ?7A467( 3<4( 9573>B?4( K;JE4( ;:( A=;( J>6( :>( A=>A7H:467@ da gre zgolj za domeno
kolektivne zavesti – H4=4F;(:E>:>(679:>(<3>J57K>(:;<67(<A7<7K:;(3;F>J;, »kako majhna je
naša individualna zavest« (von Franz, 1980a, 144). Sonce je torej aspekt zavesti, je
fenomen, delno povezan z egom, delno pa odprt nezavednemu ter potemtakem povezan s
sebstvom. Ko deluje na zavestni ravni, je aktiven udeleženec kolektivne ravni zavesti in
?7J( J4?( A7:4H4=E4( :>?( H4A=J@( H4?5ED9>:( <;<J>6( – »je enostranski in potemtakem
destruktiven« (ibid., 155).
Soncu je pripisano zlato, zato je v enem svojih mnogoterih vidikov simbol resnice, ki jo
9573>?(F7<>W>(<(<A7<7K:7<JE7(<467HF=435E>:E4(;:(samoprenove skozi potopitev v lunarna
duševna A79DJE4(Z:A=L(<?7H;(depresijo in žalost): je »duševna življenjska sila, libido, ki se
simbolizira v soncu« (Jung, 2008, 2). Zato tudi v pravljici :731"#3.%(" kot dušni vodnik
najprej nastopi Luna in šele za njo Sonce.
NF( 3<>I( <7:9>3;I( H:49;5:7<J;@( ?;( 7=;<DE>E7( :E>8737 totaliteto, pa je, kot pravi Jung, še
vedno najpomembnejša »njegova pogosta raba v smislu podobe Boga, ne samo v
po84:<?;I(94<;I@(46A4?(JDF;(3(?=B94:<J3D_(Z;K;FL@(PP\YL("5?;6;<J;@(:4(A=;6>=@(<7(s svojim
simbolom sonca vzpostavljali intimno povezavo med bogom in egom. In ker je sonce v
kolektivni zavestni predstavi tisti element, ki prin4B4( 5D9@( <3>J57K7@( =4<J( ;:( A7J>6Jakem
A76484( J>=( 3HA7FKDE4( :4( A7J;( 7<>K:>( =4<J;( ;:( <467=>45;H4C;E>@( A7J>6( E>( 54I?7( <7:9>34(
mati tisti arhetip, ki je sinonim za Veliko Mater. %D:;:4(;:(.7:9>34(64J;(<J4(<;6K75a lune
in sonca v prvobitni podobi, v primarnem pomenu, ki kot potencial arhetipske podlage še
nedotaknjen prebiva v globinah nezavednega. Šele v <J;?D( <( 9573>?76@( H( :E>8737(
zavestjo, ošabnostjo, precenitvijo, pretiranim pogumom, se pokaže v svojem
destruktivnem aspektu, ki ga simbolizirata I9;(%D:4(;:(<;:(.7:C>L(
V pravljici tudi Sonce nima pravega odgovora za junaka, saj kljub svoji pronicljivosti in
3>9:;(9DE>9:7<J;(:>(A7H:4 takega kraja na svetu, koder bi stal grad brez oken in vrat, zato
104
ga napoti k Vetru – ta bi že moral vedeti za tak grad, saj vendar pretakne vse luknjice.
Junak iB9>(R>J=73(F76(Jri tedneL(.=>97(;64@(?>=(naposled najde doma samega poglavarja
vetrov.
VETERV Svetem pismu in Koranu so vetrovi božji glasniki, tudi v hindujski simboliki je veter
?7H6;9:;( F;I@( A7<=>F:;?( 6>F( :>K76( ;:( H>65E7@( J7=>E( 354F4=( 36><:>84( <DKJ;5nega
7K679E4L Vendar veter ni samo simbol diha oziroma duha, saj je lahko, kot vidimo v
pravljici :731"#3.%(" in kakor vemo iz realnosti, tudi zelo nasilen in destruktiven. Kljub
temu ima v ;H=79;5D( <J4=>( M>=H;E>( ;: v islamu funkcijo »podpornika sveta ter uravnalca
?7H6;9:;I(;:(:=43:;I(=43:7J>W;E« (Chevalier, Gherrbrant, 2006, 654). Vetrovi so torej kot
:>?4?B:7(7=7FE>(K7WE;I(679;@( <o »64:;G><J4C;E4(K7WE>84@( ?;(I79>( <A7=79;J;(<37E4(&7/+(2,
od najnežnejše miline do najsrditejše jeze« (ibid., 655). Predvsem v vzhodnih verskih
;H=79;5;I(E>(H:4:7@(F4(<>(54I?7(K7W4:<J37(A=;?4W>(<(A=;E>J:;6(54I:;6(BD6>:E>6(3>J=;94(45;(
pa z divjim viharjem: »Vse kaže, da edinole Vzhodnjaki lahko razumejo pomen praznega
A=7<J7=4(Z?E>=(A;I4(3>J>=Y@(?;(E>(H4:E>(A4=4F7?<45:7(67879>:(<;mbol energije« (ibid., 655).
V psihološki terminologiji lahko za simboliko vetra v vsej njegovi nepredvidljivosti
uporabimo pojem nezavedne duševne J>:F>:C>@(394<;I(?764E(H4H:43:>@(<A>J(F=D8;9(KD=:7(
=4H8=4E4B?>( J>=( D:;9DE79>@ vendar tiste, ki se v toku življenja pojavi kot zadnja instanca
A7679;@(9>JDF;(E>(3>F:7(A=;<7J:4. Tako kot je v obravnavani pravljici Veter zadnji od treh
psihopomposov na junakovi poti.
V vlogi vodnika duše (kot tak nastopa tudi v slovenski ljudski pravljici Prijazna in
neprijazna deklica (ATU18 480)) je Veter podoben velikemu duhu ali modremu starcu –
edino on 3>@(A4(9>A=43(A7<=>F:7, kje je grad brez oken in vrat. Dejstvo, da veter ni samo
eden, ampak ima mnogo sinov oziroma varovancev, nakazuje na idejo spiritualne
kvalitete nezavednega, ki rojeva fantazije ter aktivira posameznikovo imaginacijo:
A7<46>H:;?(J4?=4J(AD<J;@(F4(6D(^6;<5;(34:F=4E7@(<5>F>9(;:<A;=4C;E;@(?;(3=>(;H(:>H43>F:>84_(
Z37:(!=4:H@(P[[c@(e]YL(R(J4?>6(<J4:ED(E>(9573>?(A7F(9D<J3>:;6(A=;6>W>6(FDI4L(g><>F4(
18 Hans-Jörg Uther (1944–Y@( A7H:4345>C( G75?57=:;I( J=4F;C;E( ;:( 5;J>=4JD=>( J>=( A=7G><7=( I;<J7=;9:;I( ;:(komparativnih študij, je leta 2004 izdal v nekaterih delih popravljeno in dopolnjeno verzijo klasifikacijskega sistema AT v publikaciji The Types of International Folktales: A Classification and Bibliography. Kratica "&$(7H:49DE>(BJ>3;59:7(?54<;G;?4C;E7(J;A73(A=435E;C("4=:>-Thompson-Uther.
105
inspiracija (navdih) :46=>9( A=;I4E4( ;H( 54J;:<?>( K><>F>( spirare in pomeni dihati, kar
pomeni, da simbolika vetra ne nakazuje toliko na fenomen koncentrirane zavesti kot pa na
stanje ganjenosti zaradi neke nezavedne vsebine ali religiozne izkušnje: »Veter prihaja iz
nezav>F:>84(;:(3(F7579>:;I(<;JD4C;E4I(54I?7(7K94<:7(C>57(3H:>6;=;(<3>J57K7(H43><J;_((von
Franz, 1997, 92). Kot arhetipska vsebina veter evocira neko avtonomno, divjo silo v
duševnosti 9573>?4@( ?;( E>( A73<>6(:>7F3;<:4(7F(:E>873;I( H43><J:;I(D?4H73( ;:(:4FH7=73L(
Ko takole raznaša in stresa semena transformacije in rasti, se kaže ?7J( ^G45;9>:@(
<A>=64J;9>:@(7A57E>345en in konceptualen« (Ronnberg, Martin, 2010, 60) in se manifestira
v navalu atrakcije, tj. tiste vezne niti, ki združuje in oplaja združeno.
Vrnimo se nazaj v tok zgodbe obravnavane pravljice. Kot tretji od psihopomposov se
poglavar vetrov za razliko od Lune in Sonca ne razjezi toliko na junaka; mirno ga posluša,
F4( A73>( <37E>( F7( ?7:C4@( A7J>6( A4( 3H46>( J4?7( A;B945?7@( F4( ?7( :4:E7( H4A;<?4@( J4?7E(
pripihajo k njemu vsi vetrovi sveta. Zanese se, da bo eden izmed njih gotovo vedel za tak
grad, ki nima ne oken ne vrat. Ko ?7:9:7(z zamudo prikrevsa domov še zadnji veter, ta
pove, kje stoji tak grad. Da bi se gl434=( A=>A=;945( 7( =><:;9:7<J;( ;:G7=64C;E>@( ?4=( <46(
preveri, ali drži. Najde grad, vendar je J4( J4?7(F45>9@(F4(K;(9573>?(sam hodil tja 3>9(5>J@(
zato se glavar vetrov usmili junaka, izdela zanj veliko skrinjo, ga spravil vanjo ter ga
ponese do gradu. Zanimiva pripomba v pravljici je@(F4(3>J>=(<46>84(9573>?4(:>(K;(6ogel
nesti.
97E8-/!-R(6;J;I( E>( A;B945?4(:4E3>9?=4J( A73>H4:4( H( K7873;( ;:( FDI73;(:4=43>@( saj se zdi, da med
igranjem s svojimi vznemirlE;3;6;( H37?;( <ADB94( F;I( K7873( ?( A7<5DB45CD, v katerem sta
?7:9:o(st) in brezmejno(st) HF=DW>:4( 3( >:7b( A;B945( ^;H=4W4( >5ementarno, skrivnostno
esenco narave, nekaj nevidnega, prodornega, kar je hkrati povsod in nikjer« (Ronnberg,
Martin, 2010, 664). .(J4?7(?4=4?J>=;<J;?7(E>(<;6K75;?4(A;B945;(H>57(K5;HD(<;6K75;?;(><>:C>(
vetra. &4( F;I( K7873@( ?;( A=;I4E4( <?7H;( 9;<J;( H37?(A;B945kinih tonov, je nekaj, kar obstaja
579>:7( 7F( H43><J;@( E>( ^A4=4F7?<45:7( 3;J45:7( ;:( A=>>?<;<J>:J:7_( Z;K;FL@( cccY, pa vendar
zahteva združitev 9573>?4(H(:E>8737 dušo. Ko duša predano odgovori temu klicu, je kot bi
106
<>(A=>=7F;54(J>=(HF=DW;54(H(3>9:;6(F=D8;6(Ztj. sebstvom), ki je sicer vedno prisoten, vendar
84(:;(67879>(:;?75;(A73<>6(;:J>8=;=4J;L(
SKRINJAV skrinjo se navadno polaga materialno ali duhovno bogastvo, nek zaklad, »zato je skrinja
A7FA7=:;?( K7WE>( :43H79:7<J;_( (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 547). V pravljicah
predstavljajo skrinje, sodi, zabojniki, tudi ladje ali barke in drugi I>=6>J;9:7( H4A=Ji
predmeti, neko tra:H;C;E7@( 3( ?4J>=;( E>( ED:4?( ;H75;=4:( J>=( 7K34=734:( F7579>:;I( :>A=;5;?(
(nevarnosti, da se potopi, da strmoglavi, da ga ujame kakšna pošast ipd.). Takšno stanje
junaka lahko primerjamo z duševnim stanjem nevroz, »?;(<>(3(<6;<5D(H4B9;J>(:48;K4E7(?(
izolaciji posameznika« (von Franz, 1996, 121YL( .J4:E>( :>3=7J;9:>( 7<46;J3>( E>( 54I?7(
A76>6K:4@( 9>( W>( :>( ?5ED9:4( ;:?DK4C;E<?4( G4H4( 3(A=7C><D( ;:F;3;FD4C;E>, ki se izkaže za
A7H;J;3:7( J4?=4J@( ?7( B9;J;( =4<J( :73;I(67W:7<J;( W;35E>:E4L(R( J4?>6( A=;6>=D( E>( J7( Ježko in
nevarno duševno stanje del poti k =><:;9nejši in jasneje oblikovani zavesti osebnosti.
Ko je skrinja izdelana, glavar vetrov vanjo zapre junaka ter ga ponese h gradu brez oken
in vrat. Temu motivu, ki predstavlja v pravljicah neko obliko A7679;@( K;( 54I?7( =>?5;(
»648;9:; let«. Von Franzova (ibid., 177) pravi, da slednji simbolizira »situacijo, ko je
bolje odleteti iz nezavednega, kot pa ga poskušati pre6484J;_@( <4E( <>( <( J>6( I>=7;9:;6(
dejanjem izognemo obsesiji katere od nezavednih vsebin ali kompleksov.
GRAD BREZ OKEN IN VRAT)4( 46A5;G;?4C;E7( J>84( 67J;34( E>( K;57( A7J=>K:7( :>?75;?7( 3>9( K=<?4:E4( A7( A=435E;9:>6(
gradivu, ki pa se je izkazalo za dokaj neplodno. Edina pravljica, v kateri sem zasledila
grad brez oken in vrat (kateremu je bil pridan naziv Pusti grad), je ljudska pravljica
Trdoglav in Marjetica@(?;(E7(E>(H4A;<45(!=4:(+;59;:<?;(Z+;59;:<?;@(P[e[@(``–51). Grad je v
tej pravljici pod oblastjo Trdoglava, povodnega moža, in ima namesto luknjice v svojem
vrhu visoko in ozko lino.
Grad brez oken in vrat je nekakšen inkubacijski prostor, ki snovni materiji onem78794(
prehod tako od zunaj v notranjost kakor obratno. Kar je notri snovnega, je ujeto, za
odreš;J>3( A4( E>( A7J=>K>:( :>?>( 3=<J>( 9DF>W@( :4F:4=43:4( A7679L( .A=34( A7H;J;3:;( 4<A>?J(
107
simbolike gradu se torej kasneje v zgodbi pretvori v težko premagljivo oviro, v podobo
H4A7=4@(3(<37E(:>84J;3:;@(<>:9:;(4<A>?JL(&4?(8=4F(E>(A7F7K4(A>?54, »J=F:7(F7579>:>(D<7F>@
ki ne more upati ne na vrnitev ne na spremembo« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 162) in
potemtakem simb75;H;=4( :>?7( 857K7?7( A7J549>:7( J>= težko dostopno nezavedno
?76A7:>:J7( 3( 9573>?73;( duševnosti. V oblasti j7( ;64( <?=4E:;( IJ7:;9:;( A=;:C;A( R>5;?>(
Matere – vragova mati, strašna mati, prinašalka smrti, najdestruktivnejši princip življenja
(konji drvijo regresivno iz neba v podzemlje, torej iz svojega svetlega aspekta v
prinašalca smrtiY@( ?;( A=;9:>(D=><:;9>34J;( <37E>(nevarne namere, kadar jo posameznik ali
družba zanikata in s tem potisneta iz sfere zavesti, kjer v svojem groznem aspektu
un;9>345?>(;H34E4(<37E7(7K<><;E7L(/>(E>(:46=>9(zavestno ravnanje ali zavestna kolektivna
dominanca obsedena z animusom, je nezavedno obsedeno z animo, ;:( 9e so »sanje,
spomini, fantazije ter kompleksi in potenciali sanjavca okno v duševni K=>H94<:;(
realnosti« (Ronnberg, Martin, 2010, 564), potem ponazarja grad brez oken in vrat
obsesiven nadzor nad vsemi impulzi, fantazijo, kompleksi, nad vsakršnim izvorom
esencialne bivanjske energije. Zdravi prehodi iz nezavednega v zavest so zamašeni,
zazidani, ni jih, tako kot ni v gradu ne oken ne vrat. Obstaja le majhna možnost, mala
luknjica vrh gradu, skozi katero pa ne more preiti nobena stvar v snovni obliki, pomaga
lahko le nekaj v obliki duha.
LUKNJICA VRH GRADUKo:9:7(A=;<A> veter skupaj s skrinjo in junakom v njej k dolgo iskanemu gradu; tukaj se
pojavi vprašanje, kako priti v njegovo notranjost@( 9>(A4(:;64(:>(7?>:(:>(3=4JU Veter je
seveda iznajdljiv, poleg tega ima posebno lastnost, da se lahko pretakne celo skozi tako
tanko luknjico, kot je luknjica najmanjšega šivankinega ušesa, zato pretakne vse kote in
37845>(J>84(9DF:>ga gradu in nazadnje le najde majhno luknjico na njegovem vrhu, skozi
katero se zrine v grad.
Ni težko predvideti, da taka luknjica (v svodu, šotoru, kupoli) ponazarja odprtino, skozi
katero gre os sveta. Seveda simbolizira tudi prehod v neznano, preko katerega se
notranjost odpira navzven, zunanjost pa v tisto drugo znotraj. Tako ima luknja dvojni
pomen: »Povezana je s simboli plodnosti na biološki ravni in spiritualizacije na psihološki
108
ravni« (Chevalier, Gheerbrant, 2006, 328). R(<A57B:>6(K;(E7(54I?7(F7579;5;(H4(<;6K75(A7J;(
do naravnega rojstva.
Nekoliko kasneje v pravljici, ko veter zagrabi najprej vraga, za njim pa še vragovo mater
J>=( ED( J=>B9;(<?7H;(J7(5D?:E7@( <>(6454( 5D?:E;C4(=4HB;=;(3(3>9E7@( J4?7(3>5;?7@(F4( 54I?7(3>J>=(
skoznjo ponese veliko skrinjo in v njej vse odrešene deklice. Razširitev luknjice vrh gradu
lahko prevedemo v proces spiritualnega širjenja duše, skozi katerega je »dosegla snov
nezavednih duševnih dimenzij« (Ronnberg, Martin, 2010, 564) ter s tem prišla do
samospoznanja, do skorajšnje integracije, samorealizacije, do stika s sebstvom.
VRAGOVA MATIM76>6K>:( <;6K75;9:;( 5;?@( <( ?4J>=;6 s>( ED:4?( <779;(A7<=>F:7(A=>? Vetra, je v tem delu
A=435E;C>( 3<>?4?7=( 3=48L( .;6K75;9:7( A73>F:7<J( 3=484( <>6( =4H95>:;54( W>( 3( H49>J?D(
;:J>=A=>J4C;E>@( JD?4E( A4( K76( =>?54( A4=(K><>F( 7( B>(679:>EB;( 4=I>J;A<?;( A7F7K;@( 7( 3=4873;(
materi.
NK(G;8D=;(IDF;94(3(G75?57=:;I(;H=79;5;I(A787<J7(:4<J7A4(B>(W>:<?4(G;8D=4@(?;(A7:434F;(W;3;(
H(:E;6L(^Q4H>:(3(F7864J<?>6(A785>FD(IDF;9(:>(W;3;(3(C>5;K4JD_(Z37:(!=4:H@(P[[d@(TPeY@(
46A4?(;64(7K(<>K;(I9>=?7 (pogost motiv v pravljicah protestantskih dežel, saj v zavestni
predstavnosti protestantskega kolektiva manjka ženski princip v celoti; projicirajo ga v
podobo IDF;9>3>(I9>=?>Y ali pa svojo staro mamo, babico (pogostejši element v pravljicah
katoliških dežel, ker ta predstavlja le temni vidik ženskega aspekta, ki je bil potisnjen iz
kolektivne zavesti). V primeru A=;9DE79e pravljice nastopa namesto slednjih dveh vragova
mati, ki jo lahko interpretiramo kot vragovo staro mamo.
*DF;9>34( F=DW;C4( E>( A787<J7( F7K=7I7J:>( :4=43>( ;:( A=43H4A=43( A76484( ED:4?D@( F4( <>(
DK=4:;(IDF;9>3<?>84(A=;6>W4L(R(A=4vljici :731"#3.%(" je vragova mati naklonjena junaku
le pod prisilo in v strahu: ko ji V>J>=(H48=7H;@(F4(E7(K7(J=>B9;5(<?7H;(5D?:E7(3=I(8=4FD, kot je
malo prej njenega sina, mD( ;HF4(:49;:, s katerim lahko obudi umorjene deklice; ?7:9:4(
odrešitev zakletih deklic torej pride H(:E>:7(A7679E7. V d=D8;I(A=435E;C4I(IDF;9>34 stara
64J;( 3>9?=4J( K=4:;( ED:4?;:E>( A=>F( :E;I73;6;( ^A7FH>6:;6;_( 67W6;( ;:( <( J>6( 7H:49DE>(
enega pomembnih vidikov Velike Matere. Ta motiv »moramo interpretirati kot
kompenzacijo patriarhalnega principa, ki je prisoten v naši kulturni zavesti« (von Franz,
109
1999, 97–98), saj je najpogostejši v tistih mitologijah, kjer je boj proti prvobitni materi še
vedno v ospredju.
Kompleksna simbolika vraga in vragove matere se neizogibno dotika zavestne kulturno-
religiozne naravnanosti kolektiva. Kot vemo, se zaradi tega, ker je zavest zahodnega
9573>?4( ;Hrazito moška in aktivna, njegovo nezavedno kaže v ženskih potezah in
H:49;5:7<J;IL( +>FJ>6( ?7( ?=;<JE4:( ;B9>( =>B;J>3( J>84( :>I4=67:;9:>84( duševnega stanja v
združitvi s svetlo platjo Boga, manifestirano v Kristusu, pravljica v kompenzatorskem
smislu nakazuje na vstopanje v peklenske globine, »to je v temno polovico božanstva«
(ibid., 102)@(<(?4J>=7(<>(67=4(<779;J;(>87. &4(A=7K5>6(3H46>(A=435E;C4(^IDF;9>37_(=><:7@(
saj sta dobro in zlo predstavljena kot prvotni brezpogojni princip.
V tradiciji ?=B94:<?>(6;<5; E>( =4HA7=>F;J>3( J7=>E(<5>F>94b( :4(A73=BED(354F4(67B?;(A=;:C;A(
boga, H87=:E4( <3>J4( J=7E;C4( 79>ta, sina in svetega duha, ki jo v podzemnem svetu (tj. v
nezavednem) ?76A>:H;=4E7(IDF;9@(:E>8734(64J;(45;(<J4=4(64J; in :E>8734(I9; – torej trije
zlobni vidiki (von Franz, 2002a, 71). Taki postavitvi 67879>(botruje ideja, ki jo je podprl
tudi Jung: izvorno ali prvinsko stanje nezavednega je po njegovem matriarhalno, je mater
natura. Mnoge podobe boginje matere v =4H5;9:;I( ;H=79;5ih so »v tesni asociaciji z
zadnjim ultimativnim principom zla in destruktivnosti, ki leži na dnu prepada v vsakem
9573>B?>6(K;JED_(Z37:(!=4:H@(P[[T@(P\cYL
Kako je sploh prišlo do tega, da se je v kolektivni zavestni predstavi zahodne kulture
7I=4:;54(<467(<3>J54(A7F7K4(K784@(:>?4(:>F7<>85E;34(<A;=;JD45:4(9;<J7<J@(<?7:C>:J=;=4:4(3(
idejo o svetem duhu kot moškemu aspektu in brezmadežni devici Mariji kot ženskem
aspektu te svetlobe? Jung opozarja, da s>( HF;@( ?7J(K;( =4H37E( 9DJ:>( GD:?C;je v zahodnem
9573>?D(A73H=79;5 moralno razdvojitev božanskega na dva dela. Medtem ko so na Vzhodu
bogovi (na primer boginja Kali) nemoteno ohranili svojo originalno paradoksalno moralo,
je Madona, kot predstavnica Zahoda, »popolnoma izgubila senco, ki ji je zadržno sledila
še v srednjeveških alegorijah. Potisnjena je bila v splošno imaginacijo pekla, kjer sedaj
vodi nepomembno eksisJ>:C7( 3( 3578;( IDF;9>3>( <J4=>( 64J>=e« (Jung, 1973, 37). S
?=B94:<?7(H43><JE7 <>(E>(J7=>E(A794<i uveljavila pomanjkljiva percepcija ženskega principa
kot celote, saj se je skozi njen zgodovinski razvoj izpostavljala zgolj pozitivna, svetla
stran anime, medtem ko <>(E>(D:;9>345?7, bojevnico in prinašalko smrti potiskalo globoko
v nezavedno – tako globoko, da ni nikjer v kolektivni zavesti ostala niti ena sama figura
ali prispodoba, ki bi predstavljala IJ7:<?>(54<J:7<J;(W>:<?>84L(N(J>6(A=;94(JDF;(F>E<J37@(F4(
:46( E>( 5;?( IDF;9>3>( 64J>=>( B>( 3( tistih redkih pravljicah, ki ga vsebujejo, precej tuj,
110
nepoznan in nerazumljiv. V pravljici :731"#3.%(" se je šele z razkritjem tega temnega in
8=7H:>84(5;?4(F7?7:9:7(7H43><J;5(;:(;:J>8=;=45(A=>=7E>345<?;(A=;:C;A anime, ujet v podobo
zlatolase deklice.
Motiviko vraga in njegove babice najdemo v 9>B?;(A=435E;C;(Three Doves (AT 402) ter v
Grimmovih pravljicah Vrag s tremi zlatimi lasmi (AT 461 in 930) in Vrag (v nekaterih
izdajah so ga poimenovali zmaj) in njegova babica (AT 812).
Vsekakor se poslušalec ali bralec pravljice :731"#3.%(" ol4EBDE79>(7FF4I:>@(?7(;H3>@(F4(
VeJ>=(A7?7:94 tako vraga kot vragovo mater, ozdravi zlatolasko, umorjenim deklicam pa
povrne življenje. Da bi pomagal spraviti nastali kaos v nov red, nazadnje zapre vse
deklice z junakom vred v veliko skrinjo, poruši grad brez oken in vrat, ter ponese skrinjo
v kra5E>37(A45497L Tam so vsi skupaj kmalu slavijo poroko zlatolase deklice in gospoda iz
daljnih krajev. Poroka, ki je tako pogost motiv pravljic v ;H=79;5ih zahodnih kultur, je eden
?5ED9:;I(;:(K;<J3>:;I(<;6K7573(7K=43:434:>(A=435E;C>L Ampak pojdimo po vrsti in najprej
poglejmo, 7(9>6(:46(8737=;(<;6K75(A4549>L
9-/-8-Marie-Louise von Franz (1980, 73) ;:J>=A=>J;=4( A45497( :4( >:4?( :49;:( kot grad, le da
nekoliko bolj poudari :E>:>( ^4:;64_( ?4=4?J>=;<J;?>L( M4549>( <7( A787<J7( H8=4E>:>( A7(
zakonih orientacije, <>(A=43;(A7(;F>E;(?7H6;9:>84(=>F4@(?4J>=>6D(A45494(<;C>=(JDF;(A=;A4F4L(
Ponazarja torej skladnost, »in sicer materialno, individualno ter socialno« (Chevalier,
Gheerbrant, 2006, 430). Podobno kot grad stoji JDF;(A45494(v <=>F;B9D(D:;3>=HD64(in ga
hkrati ponazarja@(A=;(9>6>=(HF=DWDE>(J=;(=43:;(– podzemno, zemeljsko in nebesno, katere bi
H(4:45;J;9:>84(<J45;B9a poimenovali nezavedno, zavest in nadzavedno. Seveda je povsem
smiselno, da se poroka zgodi v prostoru s takšno simbolno konotacijo.
POROKAPoroka sodi med obrede sakralizacije življenja, saj simbolizira njegov božji izvor, »v
katerem so združitve moškega in ženske le prehodni sprejemniki, instrumenti in kanali«
(Chevalier, Gheerbrant, 2006, 469–470). Je tudi institucija, obdana z avreolo kulta, ki
111
vodi v transmisijo življenja. Poroka ni samo simbol združitve moškega in ženske, ampak
tudi duše z bogom, »Kristusa s svojo Cerkvijo, Boga s svojim Ljudstvom« (ibid., 469), v
Jungov;(A<;I7578;E;(A4(A76>:;(<;:7:;6(H4(<A=437(6>F(:>H43>F:;6(?7J(W>:<?;6(:49>576(
(animao) ;:(FDI76(7H;=764(H43><JE7(?7J(67B?;6(:49>576(Zanimusom). Njuna združitev
ali sprava je ena bistvenih integracijskih stopenj v procesu individuacije.
2D:8( E>( H4( <;6K75:7( :49>57( A7=7?>( 3>9?=4J( DA7=4K5E45( J>=6;:( sizigija ali coniunctio
oppositorum. Motiv sizigije izraža dejstvo, da je moški element vedno v paru z ženskim
in obratno. Tudi psihološka definicija pojma coniunctio oppositorum opisuje
^HF=DW>34:E>(:4<A=7J:;I(679;_ (von Franz, 1980a, 251).
Tuzemeljski konotaciji poroke se pridružuje eden izmed temeljnih simbolov v skoraj vseh
3>=<?;I( ;H=79;5;I@( <;6K75(hierogamije (gr. hieros gamos) ali svete ZI;6;9:>Y poroke. Ta
podobno kakor sizigija in konjunkcija <;6K75;H;=4( HF=DW;J>3( :4<A=7J:;I( :49>5@( 3>:F4=( 3(
sferi božanskega.
Poroka, kot jo pojmuje jungovska psihologija, je »potrebna zavoljo individuacije« (von
Franz, 1996, 81)b(?7(<>(9573>k zaljubi, s projekcijo svojega animusa (pri ženski) ali anime
(pri moškem) projicira v nasprotni spol del svoje duševne energije@(I?=4J;(A4(<>(7:(A79DJ;
njemu/njej pr;3549:>84L( ^&7( F>5DE>( ?7J( ADB9;C4L( VhV( M7<46>H:;?( 67=4( J7=>E umakniti
svojo projekcijo« (von Franz, 1980b, 71), jo ponotranjiti in vzpostaviti introvertiran stik z
njo (se pravi s svojim notranjim likom animusa ali anime)L(,4(J4(:49;:(<>(J7=>E(3HA7<J43;
ha=67:;9>: 9573>B?;(7F:7<(;: ravno v tem je vsa simbolika poroke – kjer sta :46=>9(dva
G4?J7=E4(I4=67:;9:7(A73>H4:4@(J46(E>(^F7<>W>:7(<J4:E>(ravnovesja in popolnosti« (ibid.,
153). Trdno duševn7(=43:73><E>(<;C>=(3(F7579>:;(6>=;(7E494(A7<46>H:;?737(<>:H;K;5:7st,
vendar :>( 7F:><>( 7<>K:7<J;@( J>63>9( – nasprotno – pomaga k razvoju in rasti tako
imenovanega instinkta resnice – ^=><:;C>(K=>H(A76;<5>?73_(Z;K;FL@(PeTYL(#7(9573>?(F>5DE>(
3( <J4:ED( A7A75:>84( =43:73><E4@( 3( <J4:ED( <A=43>( <37E;I( :4<A=7JDE79;I( <;( A7573@( F7K;( tok
njegovega življenja smisel – ravno v smislu A4(E>(=><:;C4@(?;(3>E>(;H(3>9:7(A=;<7J:>84b(H4(
3>=DE79>84( ?=;<JE4:4( ;H( g784@( H4( 6;<J;?4( ;H( 3<>A=>W>64E79>( <;5>( D:;3>=HD64@( H4(
psihoanalitika iz sebstva. )F=DW;J>3(:4<A=7JDE79;I(<;(<;5@(A7573(45;(F37E;C( J4?7(:e pomeni
H875E( HF=DW;J3>( ^H43><J;( H( :>H43>F:;6@( 9573>?73>84(<3>J4( <( <3>J76(:4=43>@(67B?>84( ;:(
ženskega nasprotja« (von Franz, 1997, 108), 46A4?(3HA7<J435E4(3(9573>?D(ZJ>=(A7<5>F;9:7(
v univerzumu – ker kaj je pred projekcijo?) sposobnost jasne zaznave, kaj E>(=><:;9:7(;:(
kaj lažnivo ter škodljivo. Ravno iz izvira take84(I4=67:;9:>84(<J4:E4(<> poraja ljubezen,
112
J4(A4(A=;:4B4(;:(7678794(=7E<J37(:73>84(W;35E>:E4@(67W:7<J(:73>(=4<J;L(":;64(;:(4:;6D<(
<J4(HF=DW>:4@(DA=43;9>:7(E;64(E>(54I?7(;H=79>:4(?=7:4(354F4:E4L(
113
5. SKLEP, ALI KAJ NAM JE POVEDALA PRAVLJICA?
>I$73/+("# 1)# 0.%-2;21"# 3"!'%.# 1)/"# /.=2# 1$%;"(),# <%1# 12# +'%,H# K2!.2+# $%# !"1&21"5# 1%#
;'%3%#12#+"5#!2!"#0";7-1)#/"#1$%;"()#("$2!)#2')#!2!"#-"&1"#$%#1$),"("#"."<$%H« (pregovor
ameriških staroselcev: Dakota)
Ne glede na vsa v uvodu zastavljena raziskovalna vprašanja, se je potrebno najprej
H43>F4J;@( F4(3(?7:9:>6(:>(67=>67(:;?75;( <>9;(A=>?7(<;6K75:;I(A7dob, ki jih proizvaja
nezavedno: »Kljub vsem našim interpretacijam /…/ bodo zgodbe, ki smo jih p=7D9;5;@
vedno znova spor7945>( J>=( svoja razsvetljenska sp7=79;54 ohranjale zase« (von Franz,
1990, 217). Kot smo spoznali z interpretacijo, pravljica v podobi izmuzljive žive entitete
:>( A7F4E4( :>?>( ?7:9:>( =>B;J3>@( 46A4?( <467( ?4W>( :4( J7, »kakšen tok ubira libido v
?75>?J;3:;( 9573>B?;( A<;I;_( (von Franz, 2002a, 50). V življenju je rešitev vedno
;:F;3;FD45:>(:4=43>@(A=435E;C4(A4(E>(5>(^3H7=>C@(?;(54I?7(H875E(;5D<J=;=4(45;(7<3>J5;(F7579>:>(
zakone delovanja psihe« (ibid.), ki kažejo v smeri popolnega cilja. Za realizacijo svoje
totalitete morata tako posameznik kot kolektiv nujno integrirati tudi svoj ženski, zemeljski
4<A>?JX( J4( E>( :46=>9( =><:;9:;( :7<;5>C( A=7C><4b( ravno o iskanju, asimilaciji in integraciji
tega aspekta pa govori interpretirana ljudska pravljica.
/>(A73H46>6(A<;I757B?;(A76>:(A7<46>H:;I(F>573(A=435E;C>(:731"#3.%("@(54I?7(=>9>6@(
da njena ek<A7H;C;E4( 3( 4:45;J;9:>6( <6;<5D( oriše zakrnelo, ostarelo stanje kolektivne
zavesti; v taki zavesti pa vendarle obstaja, prebiva neka taka prvina (drevo), preko katere
je to stanje 67879>( A=>:73;J;( ;:( =>adaptirati oziroma vanjo asimilirati vsebine iz
nezavednega, ki bi jo dopolnile tako, da bi I4=67:;9:7(zaokrožale celotno duševnost. V
našem primeru se ?7J(64:E?4E794(3<>K;:4(?4W>(?76A7:>:Ja anime in razberemo lahko, da
je bila ta A7J549>:4(857K7?7(3(?75>?J;3:7(:>H43>F:7L(
Junakova dejanska naloga, ki je v pravljici izražena posredno, je rešiti zaklete deklice in
jih – v prvem ciklu pravljice – pripeljati iz višjega sveta nazaj v sfero zemeljskega, kamor
kot personifikacije anime spadajo. Višina :46=>9(asociira na domovanje duha, na razvoj
razumskih misli, prvotno domovanje univerzalnega arhetipa ženske pa je v sferah
zemeljskega in htonskega. Anima v pravljici :731"# 3.%(" je torej v primežu
IDF;9>3<?>84(aspekta animusa, ki drži animo visoko nad zemljo, torej visoko nad njenimi
H>6>5E<?;6;(6796;, J>=( E;( 7:>678794(A=;H>65E;J>3( ;: materializacijo. Junak kot princip
ega, ki se razvija v skladu s sebstvom, jo s tem, da odreže tri zlate sadeže na vrhu drevesa,
odreši spiritualizacije; to je bil prvi poskus nerazvitega ega, da vrne animo nazaj zemlji –
114
sferi kolektivne zavesti. Zaradi še 3>F:7( J=4E4E79>84( vragovega nadzora, tj. obsesije
nerazrešenih negativnih kompleksov kolektivne zavesti, ta prvi poskus ne uspe; anima
pogubljena zdrvi v globine nezavednega.
Postopki procesa prepoznavanja in asimilacije anime niso tako preprosti, kot se z lahkoto
bere njihovo teoretsko predispozicijo. I:J>8=4C;E4( F7579>:;I aspektov anime v zavest
kolektiva :46=>9( :;( 678794( – in tudi v analizirani pravljici ni bila – »K=>H( A7679;(
hudobnega duha« (Jung, 1973, 115)X(J4(E>(J;<J;(>5>6>:J@(?;(^A7FD9;_(ED:4?4 – =4H3;E4E79;(
se ego –, da naivni pogum in junaško plezanje v zgornji, odzemljeni spiritualni svet
nikakor nista dovolj za ozavest;J>3( F7579>:;I( duševnih vsebinL( />( E>( v prvem ciklu
A=435E;C>(ED:4?737(F>5734:E>(F7579>:7(H(:E>8737(;:G4:J;5:7(=4F73>F:7<JE7(J>=(^7Ksedeno
s pustolovskim /…/ duhom, dovolj lahkomiselnim/predrznim in vedoželjnim za plezanje
na drevo sveta« (Jung, 1973, 127), se v drugem ciklu njegovo stanje ter narava njegove
naloge popolnoma spremenita. Dol79>:4(<J4 z obupom, s tavanjem po temnih, nepoznanih
in težko prehodnih krajih (gozduY@(?;(7H:49DE>Eo sfero nezavednega in kjer je jasno, da se
K=>H(HD:4:E>(A7679; junak ne bo rešil blodenj in ne bo našel@(?4=(;B9>(– sprave, izpolnitve
v celostnosti, popolne harmonije s sebstvom. Arhetipska energija, utelešena v starodavnih
simbolih lune, sonca in vetra, prihaja iz najglobljih globin nezavednih vsebin kolektiva,
torej z ob679E4@(A7(?4J>=>6(ED:4?(J434L g=>H(<ADB94:E4(3(J>(857K;:>(;:(vztrajnega iskanja
izhoda iz labirinta nezavedne84( J>=( A7679;( 4=I>J;A<?;I( 5;?73 bi junak nikoli ne našel
gradu brez oken in vrat, ego pa K;( <( J>6( 7<J45( F45>9( 7F( <37E>84( C;5E4( – zbližanja s
sebstvom. Delovanje n4(A73=B;:;@(<>(A=43;(H875E(3(7K679ED(H43><J;@ :>(7678794(A7A75:>(
;:J>8=4C;E>( 3<>K;:@( ?;( <>( KDF:>( I79>E7( A=>K;J;( ;H( :>H43>F:>84X( J46( K;( ED:4?( 7<J4E45( 3(
okviru razumskega delovanja, v trmarjenju ega, ki deluje v skladu z ostarelo in okrnelo
kolektivno dominanco (kraljem). Na površju ni vsebin, ki jih kolektiv potrebuje za svojo
celostnost, potrebno je <7794:E>(<(A7FH>6:;6(<3>J76L(.>3>F4(7K<J4E4(:>34=:7<J@(da junak
iz svojih blodenj ne bo našel izhoda; v takem primeru bi govorili o inflaciji jaza. Sebstvo
bi asimiliralo jaz, posledice takega stanja v duševnosti pa prinašajo pravo duševno
katastrofo, saj ostaja slika celote v nezavednem: »K75;?7=(3>9(;:(A76>6K:>EB>(3<>K;:>(<>(
asimilirajo v jaz, bolj se le-J4( A=;K5;WDE>( <>K<J3D@( 9>A=43( 8=>( 3( K;<J3D H4( :><?7:9:7(
približevanje. Iz tega nujno izhaja inflacija jaza@( 9>( :>( A=;F>( F7( ?=;J;9:>84( 579>34:E4(
slednjega in nezavednih figur« (Jung, 2010, 24; avtorjev poudarekYL(R(A=4?J;9:>6(<6;<5D(
to pomeni, da mora na eni strani jaz postaviti razumne meje po moralno->J;9:;I(6>=;5;I@
115
na drugi strani pa je figuram nezavednega, tj. sebstvu, animi, animusu in senci, potrebno
priznaJ;(F7579>:7(43J7:76;E7(;:(FDB>3no realnost.
Procesi, ki se odvijajo v nezavednem, torej na junakovi poti iskanja gradu brez oken in
vrat, ponazarjajo kompenzacijo zavest:;@(J4?7(=>?79(?=B94:<?;(<;JD4C;E;@(3(?75>?J;3D(?4J>=>(
354F4(67B?;(A=;:C;A@(6>FJ>6(?7(E>(W>:<?;(;HK=;<4:@(A7J549>:L(M=435E;C4(E4<:7(A7?4W>@(F4(E>(
9573>?(<A7<7K>:(F7<>9;(<J4:E>(C>57<J:7<J;@(3>:F4=(<467(<(^<7F>5734:E>6(FDI4(Jeme, ki je
kasneje dejansko res causa instrumentalis odrešitve in individuacije« (Jung, 1973, 129–
130) – 3=48(E>(:46=>9(J;<J;@(?;(^H34K;_(ED:4?4(:4(J7(:4A7=:7(F7587(A7J@(3=48734(64J;(A4
tista, ki pove, kako oživiti umorjene deklice.
Patriarhalno usmerjena zavest kolektiva, v katerem je :731"#3.%(" nastalo, živelo in se
pripovedovalo, je poskušala s pripovedovanjem pravljic, v katerih se okvirna zgodba vrti
okoli prebujanja in integracije anime, zadostiti zahtevam :E>:>84( A7J549>:>84( 854<D.
Tovrstne pravljice ne samo da so v obliki pripovedne besede utelešale potenciale duše,
ampak so tudi usmerjale razvoj kolektivne duševnosti@(3(:4E3>9E;(6>=;(A4(<7(:4F76>B945>(
6=J3>@(;:F7?J=;:;=4:>(W;35E>:E<?>(7K;94E> in prakse, ki sta jih F7579454(?=B94:<?4(J=4F;C;E4(
in nE>:(6;J@( A7J=>K>:( A=>:73>L()4I7F:4( C;3;5;H4C;E4( <>( E>( ?4=( 5>A( 94<( A7<3>9454( =4H37ED(
ekstravertiranega razm;B5E4:E4@(H4=4F;(9><4=(E> sedaj »9DJ>:E>(;:(C>5(<3>J(Erosa, ljubezni, v
re<:;9:7( D<6;5E>:E4( 3=>F:>6 stanju« (von Franz, 1999, 51). Pridružujem se misli von
Franzove, ko pravi, da verjame celo to, »F4(E>(3(J>6(94<73:>6(676>:JD(3<>(7F3;<:7(7F(
J>84@( 45;( <67( <A7<7K:;( =4H3;J;( <37E>( 9DJ>:E>( ;:( :4B( F=DWK>:;( '=7<_ (ibid.). Intuicija,
K=>H?76A=76;<:7( A7J=>K:4( Z;:( I?=4J;( >?3;345>:J:4( 7<J45;6( J=>6( A<;I;9:;6( GD:?C;jam)
komponenta zdravega in uravnoteženega duševnega razvoja, sicer ni bila popolnoma
H4J=J4@(<4E(E>(3><(94<(;8=454(35787(;:<J=D6>:J4(H4(7F?=;34:E>(:73;I(;F>E@(:;(A4(F>573454(?7J(
A7679:;?(A=;(F;G>=>:C;4C;Ei 9573>?73;I(>67C;E@(?4=(B>(3>F:7(7<J4E4(>J;9:;(A=7blem narave.
/>(E>(J7=>E(H43><J:7(F>5734:E>(?75>?J;34(A=>3>9(>:7<J=4:<?7@(se ideja celovitosti izgubi in
E;( :>( <J=>W>( 3>9( :;J;( =>5;8;7H:7( 8;K457( F=DWK>( – projekcija arhetipa sebstva v izbrano
podobo boga. Neprepoznano in nevideno sebstvo pa je skrajno destruktivno, »saj se
<A=>6>:;( 3( <;57@( ?;( F>5DE>( ;H( 7H4FE4( ;:( A73H=794( F><J=D?J;3:>( >67C;E>( J>=( 6:7W;9:>(
predsodke vseh vrst« (von Franz, 1980b, 74).
V nezavednem delu duševnosti vedno obstaja tendenca usmeritve vse energije v sebstvo;
zdi se, da se drugi arheJ;A;( ?7:C>:J=;=4E7( 7?=78( J>84( <=>F;B9:>84( 4=I>J;A4@( ^H4( ?4J>=>84(
54I?7( =>9>67@( F4( 7F<>34( J>:F>:C7( :>H43>F:>84( samega k širši zavesti« (von Franz,
1980a, 121), torej tendenco k individuaciji. />( A=>FA7<J43;67@( F4( A=435E;C4( 8737=;( 7(
116
procesu individuacije ozi=764(7(J;<J>6(F>5D(A=7C><4@(3(?4J>=>6(<>(67=4J4(A7;<?4J;@(<=>94J;(
;:( <A=43;J;@( HF=DW;J;( :4<A=7J:4( A754( 3( 9573>B?;( duševnosti, se moramo potemtakem
vprašati, ali obstaja nekaj takega kot kolektivna individuacija. Vzajemni proces
transformacije med individualno ter kolektivno duševnostjo zahteva razvoj na obeh
nivojih, 45;(9>(A73>6(3(A=435E;9:>6(E>H;?Db(ED:4?(:>(67=>(H4<><J;(A=><J754(?7J(:73i kralj
J>=(A7F>F734J;(?=45E><J34@(9>(A=>E(<46(:>(7A=43;(J>W?>(A7J;(J>=(3<>I(:4578@(?;(84(94?4E7(:4(
njej. Gre za »proces transformacije duhovne orientiranosti kolektivne zavesti, ki najbrž
izvira iz transformacij ter internih življenjskih procesov v notranjosti Sebstva« (von
Franz, 1999, 194); poleg tega je 3>9(?7J(>3;F>:J:7 dejstvo, da ima proces individuacije
kljub svoji edinstveni naravi v individualnem 9573>B?>6( K;JED( :>?4J>=>( J;A;9:>(
ponavljajo9>( <>( H:49;5:7<J;@( ki porajajo podobnosti med posameznimi procesi
;:F;3;FD4C;E>L(,4(:>?(:49;:(K;(J7=>E(54I?7(=>?5;@(F4(:>?4J>=>(9DF>W:>(pravljice, med katere
sodi tudi :731"#3.%(", 7F<>34E7(J;<J>(J;A;9:>(54<J:7<J;(45;(G4H>(A=7C><4(;:F;3;FD4C;E>@(?;(<7(
<?DA:>( 3>9E;( F=DWK>:;( <?DA;:;@( A=;( 9>6>=( <7( 5>-te »poudarjene glede na nacionalno
kolektivno zavestno naravnanost ljudi« (von Franz, 1990, 216), med katerimi se te
pravljice pripovedujejoL( M=>354FDE79( =>5;8;7H:;( <;<J>6( J>( F=DWK>:>( <?DA;:>( 3<>?akor
vsebuje nekatere bistvene aspekte procesa individuacije, saj v nasprotnem primeru sploh
ne bi bil religiozni fenomen. Toda pogosto se zgodi, da se skozi zgodovinski razvoj v
religioznem siste6D(A7E43;E7(:>?4J>=>(A764:E?5E;37<J;@(H4=4F;(9><4=(<>(<;<J>6(?7J(C>57J4(:;(
3>9( <A7<7K>:( 7FH;34J;( :4( F7579>:>( 9573>B?>( A7J=>K>@( ?;( A4( <7( <>( <?7H;( 94<( ravno tako
spreminjale – v skladu s spreminjanjem drugih družbenih ravni neke skupnosti. Tako
pride do faze, ^?7(A=>354FDE79( =>5;8;7H:;(;:(<7C;45:;(<;<J>6(:>(67=>J4(3>9(zadovoljevati
osnovnih duševnih potreb ljudi; takrat se pojavijo pravljice kot kompenzatorke, da
poudarijo ali osvetlijo tisto, kar ljudje dejansko potrebujejo«. />( <67( J7=>E( =>?5;@( F4(
pretirana :48:E>:7<J( ?( >:>6D( 45;( F=D8>6D( 4<A>?JD( 9573>B?>( duševnosti ?5;9>( A7(
harmonizaciji, po reintegraciji, potem razumemo, zakaj je v evropskih pravljicah »motiv
coniunctia /…/ tako pomemben motiv« (ibid.). Ker zavestni religiozni vidiki
H4I7F:7?=B94:<?>( F=DWK> 3( A=>J>?5;I( F34( J;<79( 5>J;I( :;<7( 3<>K7345; niti izražali živih
4<A>?J73(W>:<?>84(A=;:C;A4@(54I?7(C>57(A=;94?DE>67@(F4(K767(3(A=435E;C4I(J>(F=DWK>(:4B5;(
K784J(:4K7=(4=I>J;A<?;I(G;8D=(W>:<?@(?;(;H=4W4E7(H4A7<J435E>:7<J@(H4:;9>34:E>(;: ignoranco
aspektov anime.
Psihološko gledano, prinaša konec obravnavane pravljice z združitvijo :4<A=7JDE79;I( <;(
dvojic/prvin vzpostavitev nove dimenzije: gre za popolno prenovo konstelacije animus-
117
anima v zavesti kolektiva, ki v svoji totalnosti ne prenese 7F3>9:;I, neuporabnih in
neefektivnih lastnosti starega sistema@( 46A4?( ?7J( 9;<J4@( ;H?=;<J45;H;=4:4( G7=64( 7F=4W4(
I4=67:;9:7(F>5734:E>(?75>?J;3:>(H43><J;(3(<?54FD(<(<>K<J376. />(A<;I74:45;J;?;(<64J=4E7(
rekonstrukcijo pravljic in mitov ter obujanje starih izvirnih zgodb za ene84(;H6>F(:49;:73(
zdravljenja disharmonije sodobne družbe, potem :731"# 3.%(" prinaša in ponuja
zdravljenje v smislu osvobajanja ženske samopodobe, s tem pa tudi prevrednotenje meril
F=DWK>( ;:( 3:73;9:7( 3HA7<J435E4:E>( I4=67:;E>( 6>d ženskimi in moškimi principi v
zavestni naravnanosti kolektiva, v katerem se je pravljica pripovedovala in je bila
zapisana .
R(A=435E;9:;( ;:(6;J<?;(E>H;?(7K5>9>:4(8737=;C4(9573>B?>(duševnosti lahko torej interpretu
izriše okvirno sliko kulturne situacije naroda, iz katerega pravljica/mit izhajata. Za
:4J4:9:>EB7(F7579;J>3(duševne strukture kolektivne zavesti K;(K;57(A7J=>K:7(4:45;H;=4J;(3>9(
pravljic tako iz ožje kot širše okolice kraja, kjer je bilo :731"#3.%(" H4A;<4:7L(,4(J4(:49;:(
bi lahko prepoznali tip pravljic, ki se najpogosteje pojavlja, s tem pa poglobljeno raziskali
tukaj nakazano problematiko integracije anime. Tovrstno delo zahteva ogromno znanja s
A7F=79E4( 4:45;J;9:>( psihologije in primerjalne mitologije, kakor tudi poznavanje
kulturnozgodovinskega ter religioznega ozadja obravnavane družbene sredine. Toda šele
:4( J4(:49;:(bi se lahko A7?4H454( =><:;9:4(DA7=4K:7<J(A=435E;C(?7J(A7679:;C(45;(HF=43;5?
67=>K;J:7(:>I4=67:;9:7(=4HA7=>E>:>(duševne konstelacije kolektiva.
R(?7:GDH:;( =>45:7<J;@(?;( E7(W;3;67(:4(HD:4E@(<7(9;<J>( ;: :><A=>6>:5E;3>(A=435E;9:>(G7=6>(
3>9:7(A=;<7J:;(37F:;?(:4(:4B;(:7J=4:E;(A7J;(?(=>45;H4C;E;(<>K<J34L(&7?(W;35E>:E4(8=>(^:4A=>E(
in vedno znova konstelira nov material in nove probleme. Celota ni nikoli integrirana, in
9>(A=>FA7<J43;67@(F4(K;(K;54@( K;( J7(A76>nilo zaustavitev procesa življenja« (von Franz,
1980b, 108). Kot pravi Max Lüthi (1986, 89), opisujejo pravljice in njihove
;H?=;<J45;H;=4:>(G;8D=>(^<3>J@(?;(=4<>(3(7A7H;C;E;(H(:>87J737@(H6>F>:7@(:>E4<:7(;:(8=7H>97(
realnostjo«. Pozorno prislonjeno uho in oE494:4(<>:H;K;5:7<J(:4B>84(>84(H4(:4B>(:7J=4:E>(
duševne procese, lahko v gradivu A=435E;9:>84( :4K7=?4( :4EF>( 93=<J>@( 3>F:7( 3>5E43:>(
:4A7J?>( H4( A7J( ?( =>45;H4C;E;( J7J45;J>J>( ;:F;3;FD45:>( 7<>K:7<J;( 3( I4=67:;9>:( 7F:7<( H(
družbeno ravnjo.
Naj sklenem z mislijo, F4( 9>( je bila pravljica prej zame nekakšen abstrakten konstrukt
9573>B?>( F76;B5E;E>@( ?;( 6D( :;<>6( 3>F>54( A=;A;<4J;( :4J4:9:>84( ;H37=4@( E7( A7( A;<4:ED(
118
F;A576<?>( :4578>( 3;F;6( 3( 9;<J7( F=D849:;( 5D9;L( 17K;54( E>( <37E7( J>W:7<J@( <:73:7<J( ;:(
prizemljenost. Uvidela se6@( F4( <A4F4(A=435E;9:;( <3>J k zemlji, k našim nogam, in da je
A=;A;<4:( J;<J;( =><:;9:7<J;( snovnega sveta ?7J( 3<>@( ?4=( 54I?7( F>E4:<?7( G;H;9:7(7J;A467( ;:(
9DJ;67L(M=435E;9:>(H87FK>(<7(=>45:7<J(9573>?73>84(FDB>3nega sveta in so visoka umetnost
ravno zaradi tega, ker njihova dozdevna poetskost ne ostaja v sferah spiritualnega, nekje
3;<7?7(:4F(7K54?;@(46A4?(:46(E>@(?4F4=(E7(A785>F467(A7K5;W>@(A=;7K9>:4(3(J4?7(:4J4:9:7(
A=;5>84E79;( <>( 7K5>?;@( F4( K;( J>W?o zanikali njeno uporabnost. Izkr;<J45;H;=4:>( A=435E;9:>(
slike in podobe potrebujemo tako zelo, kot potrebujemo ustrezno veliko in pravilno ter
?345;J>J:7(7K5;?734:7(7KDJ>3(:4(A7J>I(:4B>84(3<4?F4:4L(,>;H78;K:7(A=;A4F4E79e govorici
duše so pravljice torej I?=4J;(JDF;(A7F7K>(:4B>84(G;H;9:7(7J;A5E;3>84(<3>J4L
119
6. LITERATURA in VIRI
! Aarne, Antti; Thompson, Stith (1961): The Types of the Folktale: a Classification
and Bibliography. Academia Scientarum Fennica, Helsinki.
! Aristoteles (2005 [335 pr. n. št.]): Poetika. Claritas, Študentska založba, Ljubljana.
! Beebe, John (2008): The Battle for Deliverence from the Mother. V: Jung, Carl
Gustav: Aspects of the Masculine. Routledge, London, New York, 7.
! Bly, Robert (2004): Divji moški. Založba Eno, Nova Gorica.
! Bolhar, Alojzij (1989): Slovenske narodne pravljice. Mladinska knjiga, Ljubljana.
! g7B?73;m-Stulli, Maja (1961): Drvo nasred svijeta. Hrvatskosrpske narodne bajke.
Šolska knjiga, Zagreb.
! Chevalier, Jean; Gheerbrant, Alain (2006 [1969]): Slovar simbolov. Mladinska
knjiga, Ljubljana.
! Campbell, Joseph (2007 [1949]Yb( 2D:4?( J;<79>=;I( 7K=4H73L( )4ložba Eno, Nova
Gorica.
! Campbell, Joseph (2007 [1972]): Miti, po katerih živimo. Založba Eno, Nova
Gorica.
! Campbel5@(27<>AI(Za]P]Yb(M7J;(F7(<=>9>L(6itologija in osebna preobrazba. Založba
Eno, Nova Gorica.
! Cavendish, Richard (1991): Enciklopedija nepojasnjenega: magija, okultizem in
parapsihologija. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
! Edinger, Edward F. (2004 [1992]): Jaz in arhetip: individualizacija in religijska
funkcija psihe. Študentska založba, Ljubljana.
! Eliade, Mircea (1992 [1954]): Kozmos in zgodovina: mit o 3>9:>6( 3=494:EDL(
Nova revija, Ljubljana.
! Eliade, Mircea (1996 [1976]): Zgodovina religioznih verovanj in idej. I in II.
Društvo za primerjalno religiologijo, DZS, Ljubljana.
! Estes, Clarissa Pinkola (2003 [1996]): Ženske, k;( J>9>E7(H(375?73;L()457WK4(':7@
Nova Gorica.
! Franz, Marie-Louise von (1980a): Alchemy: An Introduction to the Symbolism
and the Psychology. Inner City Books, Toronto.
120
! Franz, Marie-Louise von (1980b): The Psychological Meaning of Redemption
Motifs in Fairy Tales. Inner City Books, Toronto.
! Franz, Marie-Louise von (1988): Puer Aeternus. Meta, Ljubljana.
! Franz, Marie-Louise von (1990): Individuation in Fairy Tales. Shambhala, Boston,
London.
! Franz, Marie-Louise von (1993): The Feminine in Fairy Tales. Shambala, Boston,
London.
! Franz, Marie-Louise von (1995): Shadow and Evil in Fairy Tales. Shambala,
Boston, London.
! Franz, Marie-Louise von (1996): The Interpretation of Fairy Tales. Shambhala,
Boston, London.
! Franz, Marie-Louise von (1997): Archetypal Patterns in Fairy Tales. Inner City
Books, Toronto.
! Franz, Marie-Louise von (1999): Archetypal Dimensions of the Psyche.
Shambhala, Boston, London.
! Franz, Marie-Louise von (2002a): Animus and Anima in Fairy Tales. Inner City
Books, Toronto.
! Franz, Marie-Louise von (2002b [1968]): Proces individuacije. V: Jung, Carl
OD<J43(ZD=LYb(/573>?(;:(:E>873;(<;6K7li. Mladinska knjiga, Ljubljana, 160–231.
! Franz, Marie-Louise von (2002c [1968]): Sklepne misli: znanost in nezavedno. V:
2D:8@(S4=5(OD<J43(ZD=LYb(/573ek in njegovi simboli. Mladinska knjiga, Ljubljana,
306–313.
! Fromm, Erich (1957): The Forgotten Language: An Introduction to the
Understanding of Dreams, Fairytales and Myths. Grove Press, New York.
! O4K=B9>?@( ":F=>E( ZP\[cYb( ,4=7F:>( A=;A73>F?>( 3( .7B?;I planinah III. Goriška
tiskarna, Gorica.
! O75E>3B9>?@("5>:?4( ZP[\\Yb(+>F(K7873;( ;:(F>67:;b( 5;?;( ;H( <573>:<ke mitologije.
Mladinska knjiga, Ljubljana.
! Haase, Donald (2008): The Greenwood Encyclopedia of Folktales and Fairy
Tales. Greenwood Press, Westport.
! Haiding, Karl (1987): Avstrijske pravljice. Zlata ptica. Mladinska knjiga,
Ljubljana.
121
! Jacobi, Jolande (2002): Simboli neke konkretne analize. V: Carl Gustav (ur.):
/573>?(;:(:E>873;(<;6K75;L(+54F;:<?4(?:E;84@(%EDK5E4:4@(ae`–305.
! Johnson, Robert A. (1993): Midva: psiholo8;E4( =764:J;9:>( 5EDK>H:;L( O4:>B@
Ljubljana.
! Jung, Carl Gustav (1973 [1959]): Four Archetypes: Mother, Rebirth, Spirit,
Trickster. Princeton University Press, New York.
! Jung, Carl Gustav (1987 [1948]): Fenomenologija duha u bajkama. Panpublik,
Beograd.
! Jung, Carl Gustav (1994 [1933]): Sodobni 9573>?( ;B9>( FDB7L( 2D5;E4( M>=84=@
Ljubljana.
! Jung, Carl Gustav (1995): Arhetipi, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta. Katedra,
Maribor.
! Jung, Carl Gustav (1996 [1960]): Religija in psihologija. Poligrafi. Letnik 1, št.
3/4. Nova revija, Ljubljana.
! Jung, Carl Gustav: (2002 [1968]): Približevanje nezavednemu. V: Jung, Carl
Gustav (ur.): /573>?(;:(:Eegovi simboli. Mladinska knjiga, Ljubljana, 20–105.
! Jung, Carl Gustav (2008 [1989]): Aspects of the Masculine. Routledge, London,
New York.
! Jung, Carl Gustav (2010 [1951]): Aion. Celjska Mohorjeva družba. Društvo
Mohorjeva družba, Celje.
! Jung, Carl Gustav (2011 [1963]): Spomini, sanje, misli. Državna založba
Slovenije, Ljubljana.
! #439;9@(R54F;6;=(ZP[c\Yb()494=4:i vrt: slovenske narodne pravljice in pripovedke.
Mohorjeva družba, Celje.
! Kovacs, Agnes (1991): Izplesani copatki: transilvanske pravljice. Zlata ptica.
Mladinska knjiga, Ljubljana.
! Kropej, Monika (2008): Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja.
Mohorjeva založba, Celovec, Ljubljana, Dunaj.
! Lüthi, Max (1976): Once Upon a Time: On the Nature of Fairy Tales. Indiana
University Press, Bloomington, Indianapolis.
! Lüthi, Max (1986): The European Folktale: Form and Nature. Indiana University
Press, Bloomington.
122
! Lüthi, Max (1987): The Fairytale as Art Form and Portrait of Man. Indiana
University Press, Bloomington.
! +;59;:<?;@( !=4:( ZP[e[Yb( Trdoglav in Marjetica. V: Pravljice. Mladinska knjiga,
Ljubljana, 44–51.
! +;59;:<?;@( !=4:( ZP[[eYb( )54J4( I=DB?4L(V: Tolovaj Mataj. Karantanija, Ljubljana,
108–116.
! Moore, Thomas (1998): Nega duše. Založba Eno, Nova Gorica.
! Musek, Janek (2003): Zgodovina psihologije. Filozofska fakulteta Univerze v
Ljubljani, Oddelek za psihologijo, Ljubljana.
! Otto, Rudolf (1993 [1917]): Sveto: o iracionalnem v ideji božjega in njegovem
razmerju do racionalnega. Hieron, Nova revija, Ljubljana.
! Pascal, Eugene (1999): Živeti z Jungom: vodnik po dognanjih jungovske
4:45;J;9:>(A<;I7578;E> v vsakdanjem življenju. Sophia, Ljubljana.
! Propp, Valdimir Jako35>3;9( Za]]d [1928]): Morfologija pravljice. Studia
humanitatis, Ljubljana.
! Ronnberg, Ami; Martin, Kathleen (2010): The Book of Symbols: Reflections on
Archetypal Images. Archive for Research in Archetypal Symbolism. Taschen,
Köln.
! Rosenberg, Alfons (1987): Odkrivajmo simbole: prasimboli in njihovo
spreminjanje. Mohorjeva družba, Celje.
! Saussure, Ferdinand de (1997 [1916]): Predavanja iz splošnega jezikoslovja.
.JDF;4(ID64:;J4J;<@(-.*(!4?D5J>J4(H4(A7F;A576<?;(ID64:;<J;9:;(BJDF;E@(%EDK5E4:4L(
! Scherf, Walter (1981): Pomen in funkcija pravljice, ali Potrebujejo naši otroci
pravljice? Otrok in knjiga, letnik 9, št. 13/14. Ljubljana, Maribor, 16–33.
! Sveta Terezija Avilska (2003 [1577]): Notranji grad. #4=6>5;94:<?;( <467<J4:@(
Sora; Družina, Ljubljana.
! Šavli, Jožko (2008): Zlati cvet: bajeslovje Slovencev. Studio RO-Humar, Bilje.
! 0?46A>=5>@( -87=(ZP[[cYb(2D:8(;:(45?;6;E4b(6;<J;9:4(A7=7?4L(M75;8=4G;@( 5>J:;?(P@(BJL(
3/4. Nova revija, Ljubljana, 49–69.
! Šmitek, Zmago (2004Yb( +;J757B?7( ;H=79;57( .573>:C>3L( <vetinje preteklosti.
Študentska založba, Ljubljana.
123
! Štefa:@( ":E4( Za]]aYb( /DF>W:;( 65;:9>?b( 5judske pripovedi s celega sveta.
Mladinska knjiga, Ljubljana, 9–17.
! Tavzes, Miloš (2002): Veliki slovar tujk. Cankarjeva založba, Ljubljana.
! Uther, Hans-Jörg (2004): The Types of International Folktales: A Classification
and Bibliography, Based on the System of Antti Aarne and Stith Thompson.
Academia Scientiarum Fennica, Helsinki.
! Verbinc, France (1997): Slovar tujk. Cankarjeva založba, Ljubljana.
! Zipes, Jack David (2002 [1979]): Breaking the Magic Spell: Radical Theories of
Folk and Fairy Tales. UniverSity Press of Kentucky, Lexington.
! Brown, Dee (1979): The Girl Who Climbed To the Sky: The Tales of the
American Indian. Holt, Rinehart and Winston, New York, 39–42.
http://www.storiestogrowby.com/stories/girl_sky_native_american.html (29. 2.
2012).
! Carr, Kent; Carr, Maria (2003): The Archetypes: Numbers: Eleven.
http://www.thearchetypalconnection.com/Numbers%20as%20Archetypes.htm#Ele
ven (29. 2. 2012).
! Desrosiers, S. (1998): Numbers: Symbolism and Properties: Lyst of Numbers.
http://www.ridingthebeast.com/numbers/nu6.php# (29. 2. 2012).
! Gitter, Elisabeth G. (1984): The Power of Woman's Hair in Victorian Imagination.
PMLA: Publications of the Modern Language Association of America. 936–954.
http://www02.unibg.it/~medusa/fonti_secondarie/hair.pdf (29. 2. 2012).
! Haltrich, Josef (1882): Der Wunderbaum: Sächsische Volksmärchen aus
Siebenbürgen. Wien. http://www.maerchenlexikon.de/texte/te317-001.htm (29. 2.
2012).
! Jahn, Ulrich (1891): Die Pronzessin auf dem Baum. Volksmärchen aus Pommern
und Rügen l. Norden/Leipzig. http://maerchenbasar.de/die-prinzessin-auf-dem-
baum-6910.html (29. 2. 2012).
! Kantzer, Britta: Harvesting the Golden Fruit.
http://www.ardue.org.uk/temple/crypt/autumn/disco/apples.html (29. 2. 2012).
124
! #7=49;:@(24:E4(Za]]`Yb(M7E>6(;:F;3;FD4C;E>(3(2D:873;(J>7=;E;(;:(=4HD6>34:E>(
simbola kot posrednika med arhetipskim in manifestnim. Diplomsko delo.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. http://dk.fdv.uni-
lj.si/dela/Koracin-Janja.PDF (29. 2. 2012).