univerza v mariboru fakulteta za …osveš čanju, kontracepciji in spolno prenosljivih boleznih....
Post on 02-Jan-2020
4 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
CEPLJENJE PROTI HUMANIM PAPILOMA
VIRUSOM IN ZDRAVSTVENA VZGOJA
OSNOVNOŠOLSKIH OTROK
(Diplomsko delo)
Maribor, 2010 Marina Tkalčić
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: viš. predav. dr. Jadranka Stričević, univ. dipl. org.
Somentor: prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
I
POVZETEK
Diplomsko delo z naslovom Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena
vzgoja osnovnošolskih otrok je empirično. V teoretičnem delu smo opisali cepljenje,
specifično cepljenje otrok, humane papiloma viruse in cepljenje proti humanim papiloma
virusom po procesni metodi dela ter vlogo medicinske sestre pri cepljenju proti humanim
papiloma virusom. Opisali smo tudi zdravstveno vzgojo osnovnošolskih otrok in vlogo ter
naloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok. V raziskovalnem delu smo grafično
prikazali podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika.
Anketa je bila izvedena maja 2010 med učenkami 6. razreda Osnovne šole Neznanih talcev
Dravograd in njihovimi starši. V raziskavi smo ugotovili vlogo medicinske sestre pri
zdravstveni vzgoji otrok z vidika učenk in njihovih staršev, koliko se starši in učenke
zavedajo pomena cepljenja proti humanim papiloma virusom in kako pogosto se zanj
odločajo.
Klju čne besede: cepljenje, humani papiloma virusi, zdravstvena vzgoja, osnovnošolski
otroci, medicinska sestra.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
II
ABSTRACT
The thesis titled "Vaccination against human papilloma viruses, and health education of
primary school children" is empirical. In the theoretical part, we have presented the
vaccination, specific the vaccination of children, human papilloma viruses, vaccination
against human papilloma viruses, according to the process method of work and described
the role of a nurse in the vaccination process against human papilloma viruses. We also
described the health education of primary school children and the role and tasks of nurses
in health education of children. The research work we have graphically displayed data, that
we have obtained through anonymous questionnaires, which was conducted in May, 2010,
between girls in the 6th grade of the Primary School Unknown hostages Dravograd and
their parents. In our study we found out the role of nurses in health education of children
from the perspective of girls and their parents, how parents and girls understand the
importance of vaccination against human papilloma virus and how common is it to decide
for it.
Key words: vaccination, human papilloma viruses, health education, primary school
children, nurse.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
III
KRATICE ZA CEPIVA
aP Brezcelično cepivo proti oslovskem kašlju
BCG Cepivo proti tuberkulozi (Bacil Calmette − Guerin)
d Nizkodozno cepivo proti davici
D Cepivo proti davici
HepB Cepivo proti hepatitisu B
Hib Cepivo proti hemofilusu influence tipa b
HPV Cepivo proti humanim papiloma virusom
IPV Inaktivno cepivo proti otroški paralizi
MMR Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam
OPV Živo oralno cepivo proti otroški paralizi
R Cepivo proti rdečkam
T Cepivo proti tetanusu
t Nizkodozno cepivo proti tetanusu
OSTALE KRATICE
AIN Intraepitelijska neoplazija anusa
CIN Intraepitelijska neoplazija materničnega vratu
CINDI Countrywide Integrated Non-communicable Disease Intervention − Center
za preprečevanje kroničnih bolezni
DNA Deoksiribonukleinska kislina
EMEA Evropska agencija za zdravila
EUVAC National Childhood Vaccination Schedules − Nacionalni seznam otroških
cepiv
ICN International Council of Nurses
IVZ Inštitut za varovanje zdravja
MZ Ministrstvo za zdravje
OIL Onkološki inštitut Ljubljana
PAP Papanicolaoujev test
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
IV
PIL Ploščato celične intraepitelijske lezije
PIN Intraepitelijska neoplazija penisa
PZN Proces zdravstvene nege
RMV Rak materničnega vratu
RRP Ponavljajoča se respiratorna papilomatoza
RSK Razširjeni strokovni kolegiji
SZO Svetovna zdravstvena organizacija
VIN Intraepitelijska neoplazija zunanjega spolovila
WHO World Health Organization
ZORA Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb
materničnega vratu
ZN Zdravstvena nega
ZZN Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije
ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
V
KAZALO
POVZETEK ........................................................................................................................... I
ABSTRACT ..........................................................................................................................II
1 UVOD................................................................................................................................. 1
2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA.....................................................................3
2.1 Namen diplomskega dela ............................................................................................ 3
2.2 Cilji diplomskega dela................................................................................................. 3
3 CEPLJENJE ....................................................................................................................... 4
3.1 Cepljenje otrok ............................................................................................................ 5
3.1.1 Koledar cepljenj otrok za šolsko leto 2009/2010......................................................... 6
3.2 Pomembni dokumenti pri cepljenju otrok ................................................................... 7
3.3 Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009.......................................... 8
3.3.1 Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente za šolsko leto 2009/2010..... 8
3.4 Neželeni učinki cepljenja ............................................................................................ 9
4 HUMANI PAPILOMA VIRUSI...................................................................................... 11
4.1 Zgradba humanih papiloma virusov.......................................................................... 11
4.2 Razvrščanje humanih papiloma virusov.................................................................... 12
4.3 Razmnoževanje humanega papiloma virusa.............................................................. 13
4.4 Bolezni, ki jih povzroča okužba s HPV..................................................................... 14
4.5 Zdravljenje po okužbi s HPV .................................................................................... 14
4.6 Preventiva pred okužbo s HPV.................................................................................. 15
5 CEPLJENJE PROTI HUMANIM PAPILOMA VIRUSOM ........................................... 16
5.1 Vrsta in značilnosti cepiv proti HPV......................................................................... 16
5.1.2 Dvovalentno cepivo.................................................................................................... 16
5.1.2 Štirivalentno cepivo.................................................................................................... 17
5.2 Pomen cepljenja proti HPV....................................................................................... 19
5.2.1 Genitalne bradavice................................................................................................... 19
5.2.2 Rak materničnega vratu.............................................................................................. 21
5.2.3 Program ZORA........................................................................................................... 22
5.3 Varnost cepiva proti HPV.......................................................................................... 22
5.4 Naloge in vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV...................................... 23
5.4.1 Vloga medicinske sestre pri delu s cepivom............................................................... 23
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
VI
5.4.2 Aplikacija cepiva proti HPV po procesni metodi dela............................................... 24
5.5 Negativni učinki cepljenja proti HPV ....................................................................... 28
6 ZDRAVSTVENA VZGOJA NA PRIMARNI RAVNI ................................................... 29
6.1 Zdravstvena vzgoja.................................................................................................... 29
6.1.1 Pristopi in metode na primarni in sekundarni ravni.................................................. 29
6.2 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok ................................................................ 32
6.2.1 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok po razrednih stopnjah.............................. 32
6.3 Spolna vzgoja osnovnošolskih otrok ......................................................................... 33
6.3.1 Vloga staršev pri spolni vzgoji otrok.......................................................................... 36
6.3.2 Vloga prijateljev pri spolni vzgoji otrok..................................................................... 36
6.3.3 Vloga šole pri spolni vzgoji otrok............................................................................... 36
6.3.4 Vloga spleta pri spolni vzgoji otrok............................................................................ 37
6.3.5 Vloga zdravstvenih domov pri spolni vzgoji otrok ..................................................... 37
6.4 Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji ........................................................ 37
6.5 Promocija zdravja...................................................................................................... 38
6.5.1 Projekt zdrave šole..................................................................................................... 39
7 METODOLOGIJA RAZISKAVE ................................................................................... 40
7.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 40
7.2 Metodologija in metode dela ..................................................................................... 40
7.2.1 Raziskovalne metode................................................................................................... 40
7.2.2 Raziskovalno okolje.................................................................................................... 41
7.2.3 Raziskovalni vzorec.................................................................................................... 41
7.2.4 Etični vidik.................................................................................................................. 41
7.2.5 Postopki zbiranja podatkov........................................................................................ 41
8 REZULTATI .................................................................................................................... 42
5.1 Grafični prikaz anketnih vprašalnikov ...................................................................... 42
9 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ............................................................................. 57
10 SKLEP............................................................................................................................ 64
11 ZAHVALA..................................................................................................................... 65
LITERATURA IN VIRI...................................................................................................... 66
PRILOGE .............................................................................................................................. 1
Priloga št. 1: Podpisana prošnja za izvajanje ankete ......................................................... 1
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
VII
Priloga št. 2: Anketni vprašalnik za učenke 6. razreda osnovne šole................................ 2
Priloga št. 3: Anketni vprašalnik za starše učenk 6. razreda osnovne šole ....................... 5
KAZALO TABEL
Tabela 1: Koledar cepljenja otrok za šolsko leto 2009/2010 ................................................ 6
6
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Odzivnost anketirancev........................................................................................... 42
Graf 2: Prikaz anketirancev glede na starost ....................................................................... 43
Graf 3: Prikaz anketirancev glede na spol ........................................................................... 43
Graf 4: Prikaz bolezni, ki jih cepljenje proti HPV preprečuje............................................. 44
Graf 5: Možnost cepljenja ................................................................................................... 44
Graf 6: Odmerki cepiva ....................................................................................................... 45
Graf 7: Varnost cepiva......................................................................................................... 46
Graf 8: Učinkovitost cepljenja proti HPV ........................................................................... 46
Graf 9: Dostopnost informacij o cepljenju proti HPV......................................................... 47
Graf 10: Želja po informacijah o cepljenju proti HPV........................................................ 48
Graf 11: Informacije o cepljenju proti HPV, pridobljene od medicinske sestre ................. 49
Graf 12: Koristnost informacij o cepljenju proti HPV, podanih od medicinske sestre ....... 49
Graf 13: Oblika informacij o cepljenju proti HPV, podanih od medicinske sestre............. 50
Graf 14: Najpogostejši neželeni učinki po cepljenju........................................................... 51
Graf 15: Odločitev deklet za cepljenje proti HPV............................................................... 52
Graf 16: Odločitev staršev za cepljenje proti HPV ............................................................. 52
Graf 17: Upoštevanje mnenj hčerke .................................................................................... 53
Graf 18: Posvetovanje s strokovnjakom.............................................................................. 53
Graf 19: Cena cepiva ........................................................................................................... 54
Graf 20: Vključitev cepljenja proti HPV v cepilni program kot obvezno cepljenje za vsa
dekleta.................................................................................................................................. 54
Graf 21: Vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok .......................................... 55
Graf 22: Pomembnost vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok ..................... 56
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
VIII
KAZALO SLIK
Slika 1: Organizacija genoma genotipa HPV 16................................................................. 11
Slika 2: Incidenca genitalnih bradavic moški/ženske.......................................................... 20
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
1
1 UVOD
Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in je odraz napredka, izobraženosti ter kulture
posameznika in skupnosti. Spada v področje javnega zdravstva in je metoda v preventivni
medicini ter zdravstvenih strokah, ki si prizadevajo, da bi sprejeli zdravje kot največjo
vrednoto in izoblikovali pozitivna stališča do zdravja. Da bi dosegli vse to, pa je potrebno,
da so ljudje ustrezno obveščeni, motivirani in imajo dostop do vseh potrebnih in korektnih
informacij (Hoyer, 2005, str. 2).
Ena od nalog medicinske sestre je zdravstvena vzgoja o spolnosti, dozorevanju, težavah pri
osveščanju, kontracepciji in spolno prenosljivih boleznih. Predvsem so to predavanja in
druge oblike osveščanja in izobraževanja tudi v osnovnih šolah (Prebavšek in Gavbe, 2005,
str. 246).
Pri vzgoji osnovnošolskih otrok o spolnem vedenju je pomembno omeniti humani
papiloma virus (HPV), saj se večinoma prenaša s spolnim stikom (največ genitalno-
genitalnim ali genitalno-analnim). Okužbe z nizkorizičnimi HPV povezujemo predvsem z
vznikom benignih bradavic, medtem ko okužbe z visokorizičnimi HPV povezujemo z
nastankom intraepitelijskih neoplazij in malignih tumorjev. Ker kondom ni zanesljiva
metoda za preprečevanje okužbe, so pomembni varni spolni odnosi, redni ginekološki
pregledi pri ženskah (PAP-test) in cepljenje (Pustavrh, et al., 2007, str. 5).
S cepljenjem proti HPV (dvovalentnim ali štirivalentnim cepivom) se lahko prepreči
okužba s tipoma 16 in 18, ki sta povzročitelja 70 % rakov na materničnem vratu (RMV).
Štirivalentno cepivo še dodatno ščiti pred tipoma 6 in 11, ki povzročata genitalne bradavice
(Ihan, 2009, str 37).
Cepljenje proti HPV izzove nastanek protiteles, še preden pride telo v stik z virusom,
vendar pri že nastali okužbi ne more zagotavljati zaščite, ker se virus v okuženih celicah
zavaruje. Zato je najbolje, da se cepi deklice že pred začetkom spolnih odnosov (ibid., str.
36).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
2
Evropska agencija navaja, da indikacija za cepljenje proti HPV temelji na dokazu
učinkovitosti cepiva pri odraslih ženskah, starih od 16 do 24 let, in dokazu imunogenosti
cepiva pri 9 do 15 let starih otrocih in mladostnikih obeh spolov ter da klinična
učinkovitost pri odraslih ni bila dokazana. Kar pomeni, da se s štirivalentnim cepivom
lahko cepijo vsi, vendar za vsa cepljenja proti HPV velja, da se priporočajo za dekleta in
ženske stare od 9 do 26 let (Poljak, 2007, str. 45).
Starši, ki se odločajo za cepljenje svojih otrok proti HPV, imajo pomisleke glede cepljenja
zaradi izpostavljanja zdravih deklic neželenim učinkom cepiva. Vendar so različne
raziskave in praksa pokazale, da je cepivo varno in ker je sedaj že uvedeno v redni cepilni
program, se pričakuje, da se bo s tem število bolnic raka materničnega vratu za več kot 70
% zmanjšalo. Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok in njihovih staršev o HPV bi
pripomogla k lažjemu odločanju za ali tudi proti cepljenju, predvsem v korist deklic in
njihovega zdravja (Vrdelja, 2009).
Vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV je izjemno pomembna, saj vključuje
poznavanje cepiva, pravilno ravnanje s cepivom, njegove neželene učinke in zdravstveno
vzgojo o samih HPV, preprečevanju okužbe s HPV in boleznih, ki jih povzročajo.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
3
2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA
2.1 Namen diplomskega dela
Namen diplomskega dela je predstaviti cepljenje proti HPV, izpostaviti pomen
zdravstveno-vzgojnega dela z osnovnošolskimi otroki in vlogo medicinske sestre.
Namen raziskave je bil ugotoviti znanje, mišljenje in potrebo po informacijah o cepljenju
proti HPV ter v kolikšni meri se z uvedbo brezplačnega cepljenja za deklice 6. razreda
osnovne šole starši in njihovi otroci odločajo za cepljenje.
2.2 Cilji diplomskega dela
Cilji diplomskega dela so:
− predstaviti pomen in postopek cepljenja proti HPV;
− izpostaviti načine izobraževanja otrok o HPV;
− izpostaviti vlogo medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok;
− ugotoviti, ali se starši in učenke zavedajo pomena in pomembnosti cepljenja in
− ugotoviti, kako pogosto se starši in učenke odločajo za cepljenje proti HPV.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
4
3 CEPLJENJE
Cepljenje je najučinkovitejši način za preprečevanje bolezenskega odziva na okužbe, ki se
izvaja z vnosom oslabljenih mikrobov ali njihovih presnovkov, ki ne povzročajo bolezni,
ampak samo spodbudijo imunski sistem, da proizvaja protitelesa, ki delčke mikrobov ali
oslabljene mikrobe uničijo ter za njimi ostanejo spominske celice. Spominske celice so
sposobne ob naslednjem srečanju z mikrobom prej reagirati in zaznati, za katere mikrobe
gre, ter hitreje in v večji koli čini proizvajati specifična protitelesa. Poznamo dve obliki
odpornosti. Ena je prirojena, druga pa pridobljena, obe pa lahko pridobimo na aktiven ali
pasiven način (Glavnik, 2007, str. 129).
Pasivna odpornost se lahko pridobi s protitelesi, ki se prenašajo iz matere na otroka preko
posteljice ali preko materinega mleka. Ta zaščita je kratkotrajna, kar pomeni, da traja le
nekaj mesecev. Podoben učinek pa pridobimo s cepljenjem s protitelesi proti tisti bolezni,
za katero bi prejemnika želeli zaščititi. Protitelesa v telesu pričnejo delovati takoj in so
primerna predvsem za neodporne osebe in osebe, za katere smatrajo, da so prišle v stik z
mikroorganizmom in bi jih radi zaščitili pred morebitno okužbo.
Aktivna odpornost se pridobi po naravni okužbi z mikroorganizmi. Ko določeno bolezen
prebolimo, se v telesu shranijo specifična protitelesa, ki se ob naslednjem kontaktu z
enakimi mikroorganizmi sprožijo in telo zaščitijo pred okužbo ali pa zmanjšajo simptome
in posledice okužbe. Aktivna odpornost zagotavlja trajno zaščito, kar pomeni, da zaščita
traja več let ali celo več deset let. Enak učinek dobimo s cepljenjem z oslabljenimi ali
mrtvimi mikrobi ali njihovimi produkti. Pri aktivnem cepljenju je pomembna kakovost
cepiva in stanje imunskega sistema prejemnika (ibid., str. 130).
Cepljenje lahko izvajamo s cepivom, ki vsebuje le en antigen in se lahko daje posamično
ali pa hkrati z drugimi cepivi, ki jih vbrizgamo na različnih mestih ali pa jih damo po
različnih poteh. Cepimo pa lahko tudi s cepivom, ki vsebuje dva ali več antigenov, ki jih
pripravimo v enem odmerku; takšna cepiva se imenujemo kombinirana cepiva.
Kombinirana cepiva so koristna, ker zavarujejo pred večjim številom mikroorganizmov, so
cenejša in manj težavna za otroke in starše (Likar, 2004, str. 28).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
5
Za cepljenje proti nalezljivim boleznim uporabljamo:
• mrtva ali inaktivna cepiva, ki jih pridobijo tako, da z različnimi metodami oslabijo
mikrob, ki pa obdrži genske determinante, ki v telesu sprožijo imunski odziv;
• konjugirana cepiva, pri katerih konjugirajo polisaharidne antigene na beljakovinske
nosilce;
• živa oslabljena cepiva, ki oponašajo naravno okužbo, so doživljenjska, kar pomeni, da
ni potrebno obnovitvenega odmerka. Takšna cepiva niso primerna za ljudi z
oslabljenim imunskim sistemom;
• novejša DNA cepiva, pri katerih se DNA kopira na drugo snov in ta v telesu stimulira
humoralni ter celični imunski odziv na beljakovinske antigene ali
• peptidna cepiva, ki so še v razvoju; so bolj varna, stabilna in sprožajo specifičen
imunski sistem, kar pomeni, da ne obremenjujejo celotnega imunskega sistema
(Glavnik, 2007, str. 131).
3.1 Cepljenje otrok
Cepljenje otrok predstavlja za starše velikokrat številne negotovosti in strahove.
Nemalokrat o cepljenju in po njem prevzamejo odgovornost prav oni. S cepljenjem želimo
v prvi vrsti zaščititi otroke pred tistimi nalezljivimi boleznimi, ki bi jih v otroštvu in tokom
življenja stale hudih posledic. In čeprav se bolezni, proti katerim cepimo otroke, pojavljajo
vse redkeje, še niso povsem izkoreninjene. Ob opustitvi cepljenja otrok bi ob nenadnem
izbruhu bolezni le-ta sprožila epidemijo, ki bi terjala mnogo življenj, tudi otroških (Likar,
2004, str. 216).
Cepljenja pri otrocih so sistematično urejena po njihovih letih. Ob rojstvu je imunski
sistem nezrel, zato bi takojšnje cepljenje pomenilo hude poškodbe različnih organskih
sistemov otroka ali njegovo smrt. Imunski sistem potrebuje nekaj let, da se vzpostavi
popolna funkcija. V različnih študijah so primerjali, pri katerih letih so cepljenja najbolj
varna in učinkovita, tudi po trajanju zaščite. Ugotavljali so tudi, katera cepiva lahko med
sabo kombinirajo in katera potrebujejo med seboj dovolj časovnega presledka (Glavnik,
2007, str. 131).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
6
3.1.1 Koledar cepljenj otrok za šolsko leto 2009/2010
Tabela 1: Koledar cepljenj otrok za šolsko leto 2009/2010
Cepivo
Čas cepljenja
DTaP IPV Hib HepB MMR BCG dTap HPV T
Ob rojstvu ���� ����
3 meseci ���� ���� ����
5 mesecev ���� ���� ����
6 mesecev ���� ���� ����
12−18 mesecev ����
12−24 mesecev ���� ���� ����
5−6 let ���� ����
8 let ����
11−12 let ����
16−18 let ����
Vir: EUVAC, 2009.
� Cepivo DTaP-Hib-IPV se da v kombinirani obliki;
� cepivo HepB je obvezno za novorojenčke s HbsAg pozitivno materjo in se aplicira
v štirih odmerkih (pri 0−1−2−12 mesecih);
� cepivo BCG je priporočeno za novorojenčke staršev priseljencev, ki so v zadnjih
petih letih emigrirali iz držav z visoko prevalenco tuberkuloze;
� cepivo HPV je priporočeno za vsa dekleta med osnovnošolskim preventivnim
programom v šestem razredu;
� pri cepivu T je potrebna revakcinacija vsakih pet let (EUVAC, 2009).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
7
3.2 Pomembni dokumenti pri cepljenju otrok
Medicinska sestra in drugi zdravstveni delavci morajo biti pri svojem delu seznanjeni z
različnimi dokumenti, jih pri delu upoštevati in tako starše kot otroke z njimi seznaniti. Kar
se zdravstvene vzgoje tiče, je osnovni mednarodno sprejeti dokument deklaracija Svetovne
zdravstvene organizacije (SZO) iz Alma Ate leta 1979. Spremenila je pogled na miselnost
in pristop do zdravstvenega varstva, ki opredeljuje zdravstveno vzgojo kot politično,
tehnološko in organizacijsko vodilo pri uresničevanju zdravja za vse (Premik, 1999, str. 7).
Druge deklaracije, ki so sledile, so prispevale k razjasnjevanju zdravstvenih vprašanj,
načrtovanju strategij in nezgod za promocijo zdravja in preprečevanju bolezni ter nezgod.
Te deklaracije številnih konferenc so npr. Ottawa iz leta 1986, Adelaide iz leta 1988,
Sundsvall iz leta 1991, Jakarta iz leta 1997 in druge. Na osnovi teh sprejetih dokumentov
so se razvili različni mednarodni projekti, kot je CINDI (Countrywide Integrated Non-
communicable Disease Intervention), Zdrava mesta, Zdrave šole in podobno. Med
najpomembnejše dokumente pa spadajo zdravstveni cilji Zdravje za vse v 21. stoletju, ki
jih je leta 1984 oblikovala SZO v okviru Evropskega urada (ibid., str. 8).
V zdravstveni negi nasploh pa morajo biti pri delu z otroki v ospredju različni zakoni,
predpisi, konvencije, kodeksi, členi, resolucije in listine, priporočila, pravice in dolžnosti,
ki zajemajo spoštovanje otroka, njegovo zaščito in celovitost, spoštovanje staršev in
sproščeno vzdušje za nemoteno delo (Zorec, 2001, str. 197).
Med te dokumente spadajo: osnovna načela in usmerjanja sprememb (Usmeritve razvoja
zdravstvene nege v luči zdravstvenih reform v Republiki Sloveniji iz leta 1998),
financiranje zdravstvene nege, načrtovano glede na delitev dela v negovalnem timu
(Razmejitev zdravstvene nege), otrokom prijazna zdravstvena nega, smernice za delo
medicinskih sester (Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije iz
leta 1994 in novejša dopolnjena različica iz leta 2005), pravice otrok (56. člen Ustave RS
in Konvencija Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989), pravice
in dolžnosti bolnih otrok (Deklaracija o pravicah pacientov v Evropi iz leta 1994, ki jo je
sprejela SZO), pravica varstva in zavarovanja, pravica za nadomestila plače, pravica do
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
8
povračila potnih stroškov, pravica do proste izbire zdravnika, pravica do storitev osnovne
zdravstvene dejavnosti, pravica do tehničnih pripomočkov, pravica do zdraviliškega
zdravljenja otrok, pravica do obnovitvene rehabilitacije otrok, pravica do letovanja otrok in
šolarjev, pravica staršev do prisotnosti pri otroku v času hospitalizacije, pravice otroka v
bolnišnici in druge (ibid., str. 198).
3.3 Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009
V Republiki Sloveniji se imunoprofilaksa izvaja na osnovi predpisanih programov za
posamezne skupine prebivalcev. Opravlja se skladno z načeli dobre ambulantne prakse in
varnega cepljenja. Cepljenje pa izvajajo zdravniki v zdravstvenih zavodih in zasebni
zdravniki.
3.3.1 Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente za šolsko leto 2009/2010
Predpisuje cepljenje proti:
• ošpicam,
• mumpsu,
• rdečkam,
• hepatitisu B,
• davici,
• tetanusu,
• oslovskemu kašlju in
• okužbam s HPV, ki se opravi s štirivalentnim cepivom. Cepljenje se izvaja kot
neobvezno, ob sistematskem pregledu pri deklicah v starosti od 11 do 12 let, ki v
šolskem letu 2009/2010 obiskujejo 6. razred osnovne šole. Cepljenje se opravi s 3
odmerki cepiva, v skladu z navodili proizvajalca.
Predpisuje cepljenje v primeru indikacije proti:
• otroški paralizi,
• tifusu,
• klopnemu meningoencefalitisu,
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
9
• hepatitisu A,
• pnevmokoknim okužbam,
• meningokoknim okužbam,
• noricam,
• gripi in hemofilusu influence B.
Predpisuje cepljenje in seroprofilakso v primeru indikacije proti:
• hepatitisu B,
• steklini in
• tetanusu (IVZ b, 2009, str. 8).
3.4 Neželeni učinki cepljenja
Neželeni učinki pri cepljenju so danes v primerjavi s koristnostjo cepljenja relativno
majhni. To pa ne pomeni, da jih moramo zanemariti. Pred vsakim cepljenjem je potrebno
premisliti o koristih in tveganjih, pri tem pa moramo razločevati med reakcijami na cepivo
in med nevšečnostmi zaradi cepljenja (Likar, 2004, str. 234).
Neželene učinke pridružene cepljenju lahko razdelimo v 3 glavne skupine:
• Lokalne reakcije, ki so po navadi najmanj resne in najbolj pogoste, so kratkotrajne,
minejo brez intervencije in zelo redko puščajo posledice. Med lokalne reakcije
prištevamo: bolečino, oteklino, rdečino in toplejše tkivo, ki se pojavijo na mestu
aplikacije cepiva.
• Sistemske reakcije, ki so podobne blagi obliki bolezni, proti kateri cepimo, a zelo
redko predstavljajo zdravstveno tveganje, ki bi bilo za življenje ogrožajoče. Te
reakcije se pojavljajo redkeje kot lokalne. Med sistemske reakcije prištevamo:
povišano telesno temperaturo, utrujenost, mrzlico, glavobol …
• Hude alergične reakcije, ki so najbolj resne, so najredkejše. Na primer, anafilaksija
se pojavi približno enkrat na milijon cepljenj. Znaki alergične reakcije segajo od
srbečega izpuščaja, slabosti, glavobola, padca krvnega tlaka pa do anafilaktičnega
šoka.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
10
Neželeni učinki, ki se pojavljajo pri cepljenju, se že od leta 1960 zbirajo na Inštitutu za
varovanje zdravja Republike Slovenije. Zbirajo in objavijo jih v letnem poročilu. Namen
zbiranja in spremljanja teh podatkov je zaznati neželene učinke cepiv, zaznati porast
neželenih učinkov, določiti morebitne dejavnike tveganja na določene vrste neželenih
učinkov, identificirati serije cepiv, povezane s povečanim številom ali določeno vrsto
prijavljenih neželenih učinkov, ter oceniti varnost novo registriranih cepiv (IVZ c, 2009,
str. 8).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
11
4 HUMANI PAPILOMA VIRUSI
4.1 Zgradba humanih papiloma virusov
Humani papiloma virusi (HPV) so zelo raznovrstna skupina virusov DNA
(dezoksiribonukleinska kislina). Taksonomsko jih uvrščamo v družino Papillomaviridae,
rod Papillomavirus. Le-ti pa lahko pri ljudeh in živalih povzročajo benigne ali maligne
tumorje. Človeške papiloma viruse delimo po različnih zaporedjih nukleotidov v njihovem
genomu na več kot 120 različnih tipov (Poljak, 2005, str. 132).
HPV so goli, ikozaedrično somerni virusi, ki v premeru merijo približno 55 nm. Njihov
dvoslojni virusni beljakovinski plašč (kapsida) je zgrajen iz 72 plaščnih morfoloških enot
(kapsomere). Kapsida je sestavljena iz dveh strukturnih beljakovin.
Virusni genom je dvovijačna, krožna, kovalentno zaprta DNA. Sestavljajo ga kodirajoča in
ne-kodirajoča področja. Kodirajoča področja delimo na področje L (angl. late, pozno), ki
nosi zapis za beljakovine virusnega plašča, in področje E (angl. early, zgodnje), ki vsebuje
zapis za beljakovine, ki so pomembne za razmnoževanje virusa in transformacijo okuženih
celic v organizmu. Večina HPV ima najmanj različnih genov E, med katerimi sta gena E6
in E7 najbolj raziskana, saj naj bi imela ključni pomen v onkogenezi novotvorb pri okužbi
s HPV (ibid., str. 132).
Organizacija genoma HPV je shematsko prikazana na sliki 1 (primer HPV genotipa 16).
Slika 1: Organizacija genoma genotipa HPV 16
Vir: Poljak, 2005, str. 132.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
12
4.2 Razvrščanje humanih papiloma virusov
HPV so med drugim tudi zelo heterogena skupina virusov, ki jih razvrščamo v različne
virusne genotipe glede na skladnost nukleotidnih zaporedij. Odkrivanje novih genotipov
HPV pa centralizirano spremljajo v Referenčnem centru za HPV v Heidelbergu, kjer
določajo tudi zaporedne številke novo opredeljenih genotipov HPV (Poljak, 2005, str.
133).
Različne genotipe HPV razvrščamo v 3 velike skupine:
1. SKUPINA: Sluznični oz. anogenitalni genotipi HPV
Znanih je vsaj 42 tipov genotipov HPV, ki so bili prvotno osamljeni iz različnih plastičnih
sprememb in epitelijskih benignih ali malignih novotvorb. Trenutno je veljavna
klasifikacija genotipov, ki je narejena predvsem na podlagi rezultatov genotipsko-
specifične razporeditve HPV in prevalence HPV med 1918 bolnicami s histološko potrjeno
diagnozo raka materničnega vratu (RMV) in kontrolno populacijo 1928 žensk, ki
opredeljuje:
• 12 nizkorizičnih genotipov HPV: genotipi 6, 11, 40, 42, 43, 44, 54, 61, 70,
72, 81 in candHPV89 (ibid., str. 134).
Ti povzročajo genitalne bradavice (condylomata acuminata), ploščatocelične papilome grla
in ploščatocelične intraepitelijske lezije PIL nizke stopnje (Maurič, 2008, str. 3).
• 3 verjetno visokorizične genotipe HPV: genotipi 26, 53 in 66, ki so bili
najdeni pri nekaterih bolnicah z RMV, v kontrolni skupini zdravih žensk pa
ne.
• 15 visokorizičnih genotipov HPV: genotipi 16, 18, 31, 33, 35, 39, 45, 51,
52, 56, 58, 59, 68, 73 in 82 (Poljak, 2005, str. 134).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
13
Ti povzročajo PIL visoke stopnje, karcinom in situ in rak materničnega vratu, nožnice,
penisa, vulve, zadnjika in grla (Maurič, 2008, str. 3).
2. SKUPINA: Nesluznični oz. kožni genotipi HPV
Prvotno so bili osamljeni iz različnih benignih in malignih novotvorb kože. Ti genotipi
okužijo predvsem poroženevajoč večskladen ploščatocelični epitelij. Najpomembnejši med
njimi so: genotipi 1, 2, 3, 4, 7, 10, 27, 28, 29, 37, 38, 41, 48, 49 in 65.
3. SKUPINA: Prvotno osamljeni iz resičastih novotvorb kože bolnikov z dedno boleznijo
imenovano bradavičasta epidermodisplazija, genotipi HPV.
Te pogosto odkrijemo tudi v kožnih spremembah pri bolnikih z oslabljenim imunskim
sistemom (npr. bolniki s HIV). Najpomembnejši med njimi so: genotipi 5, 8, 9, 12, 14, 15,
17, 19−25, 36, 47 in 50 (Poljak, 2005, str. 134).
4.3 Razmnoževanje humanega papiloma virusa
Pri HPV je razmnoževanje odvisno od prisotnosti določenih regulatornih beljakovin in
stopnje diferenciacije epitelijskih celic gostitelja. Ker se okužba s HPV vedno začne v
bazalnih epitelijskih celicah, se domneva, da imajo samo te celice receptorje za HPV,
vendar je razmnoževanje v njih zelo omejeno. Sočasno z diferenciacijo okuženih celic se
sposobnost razmnoževanja HPV poveča, kompletni virioni pa se sproščajo le iz popolnoma
diferenciranih epitelijskih celic (Poljak, 2005, str. 135).
V bazalnih epitelijskih celicah se virusna DNA nahaja v obliki episomov. Ker so takšne
celice nosilke latentne okužbe, jih histološko ne moremo razlikovati od neokuženih celic.
Ko bazalne celice dozorijo, je razmnoževanje v njih veliko bolj ugodno zaradi ugodnega
znotrajceličnega okolja. Prav zaradi razmnoževanja HPV v povrhnjih epitelijskih celicah
nastane koilocitoza, ki je za HPV značilen citopatski učinek (ibid., str. 135).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
14
4.4 Bolezni, ki jih povzroča okužba s HPV
Pri ženskah:
− latentna okužba s HPV (brez kliničnih znakov),
− ponavljajoča se respiratorna papilomatoza (RRP),
− genitalne bradavice (kondilomi),
− intraepitelijska neoplazija materničnega vratu (CIN), zunanjega spolovila (VIN) in
anusa (AIN),
− rak materničnega vratu,
− rak zunanjega spolovila,
− rak nožnice,
− rak anusa in rak glave/vratu.
Pri moških:
− latentna okužba s HPV (brez kliničnih znakov),
− ponavljajoča se respiratorna papilomatoza (RRP),
− genitalne bradavice (kondilomi),
− intraepitelijska neoplazija penisa (PIN) in anusa (AIN),
− rak penisa,
− rak anusa,
− rak glave/vratu (Maurič, 2008, str 5).
4.5 Zdravljenje po okužbi s HPV
Zdravila za okužbo s HPV ni. Pomembni v tem primeru so redni ginekološki pregledi in
bris materničnega vratu, saj se po okužbi lahko pojavijo bolezni (genitalne bradavice, rak
materničnega vratu, rak vulve in druge bolezni), le-te pa se v večini primerov zdravijo na
različne načine (IVZ, 2007).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
15
4.6 Preventiva pred okužbo s HPV
Primarna preventiva
a) ABC-pristop
A − abstinenca (kasnejši začetek spolnih odnosov)
B − bodi zvest (trajna zveza dveh neokuženih partnerjev)
C − Condom (kondom) − omogoča največ 50−60 % zaščito pred okužbo s HPV
b) Profilaktično cepljenje
Sekundarna preventiva
Sekundarna preventiva je sestavljena iz rednih ginekoloških pregledov z odvzemom brisa
materničnega vratu (Člani mreže revije ISIS, 2007, str. 12).
Terciarna preventiva
Terciarna preventiva je sestavljena iz zgodnjega odkrivanja in zdravljenja obolenj, ki jih
povzročajo okužbe s HPV, uspešne rehabilitacije obolenj ter učinkovite paliativne oskrbe
(ZORA, 2008).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
16
5 CEPLJENJE PROTI HUMANIM PAPILOMA VIRUSOM
Cepljenje proti okužbam s HPV je na voljo skoraj po vsem svetu in tudi pri nas. Mnoge
države so cepljenje uvedle v nacionalne programe cepljenja, pri nas pa je uvedeno v
program imunoprofilakse, kot neobvezno cepljenje šestošolk osnovnih šol. Cepijo pa se
lahko tudi dekleta in ženske drugih starosti, vendar je cepljenje za njih samoplačniško. V
Sloveniji imamo na voljo dve vrsti cepiv, ki se razlikujeta po svoji sestavi (Strah, 2009, str.
53).
Iz dokumenta Analiza izvajanja imunizacijskega programa v Sloveniji v letu 2007 je
razvidno, da je bilo v Sloveniji v letu 2007 cepljenjih 1050 ljudi, največ starih med 13 in
16 let ter od 20 do 26 let. Cepljenjih je bilo 1048 žensk in 2 moška, vendar niso vsi dobili
vse 3 odmerke v tem letu (IVZ, 2008, str. 45).
5.1 Vrsta in značilnosti cepiv proti HPV
Cepljenje proti HPV lahko opravimo z dvovalentnim ali štirivalentnim cepivom.
Štirivalentni cepivi poznamo dve, Silgard in Gardasil, ki sta po sestavi podobni in imata
istega izdelovalca. Ščitita proti genotipom HPV 6, 11, 16, 18, ki povzročajo 70−75 %
primerov raka materničnega vratu in 90−95 % primerov genitalnih bradavic. Dvovalentno
cepivo se imenuje Cervarix in ščiti pred genotipoma HPV 16 in 18, ki povzročata 70−75 %
primerov raka materničnega vratu (Maurič, 2008, str. 25).
5.1.2 Dvovalentno cepivo
Ime cepiva
Cervarix je suspenzija za injiciranje. Je adsorbirano rekombinantno cepivo z adjuvansom
proti genotipoma HPV 16 in 18.
Sestava cepiva
1 odmerek (0,5 ml) vsebuje:
− L1 protein tipa HPV 16 (20 mikrogramov),
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
17
− L1 protein tipa HPV 18 (20 mikrogramov).
Pomožne snovi: natrijev klorid, natrijev dihidrogentosfat dihidrat, voda za injekcije.
Uporaba in namen cepiva
Cepivo je namenjeno za zaščito žensk pred boleznimi, ki jih povzročata tipa HPV 16 in18,
kot so rak materničnega vratu in predrakave spremembe na materničnem vratu. Cepivo
nima terapevtskega učinka in se ne sme uporabljati za zdravljenje s HPV povezanimi
boleznimi, ki so v času cepljenja že prisotne. Če je treba cepivo dati hkrati s kakšnim
drugim cepivom za injiciranje, je treba cepivi vedno injicirati na dveh različnih mestih. Ni
dokazov, da bi uporaba hormonskih kontraceptivov vplivala na učinkovitost cepiva. V
primeru pravilne shrambe je cepivo obstojno 4 leta.
Izglèd in oblika
Je motna bela suspenzija za injiciranje. Na voljo je v vialah za en odmerek (0,5 ml), ki so
pakirane po 1, 10 in 100 kosov.
Odmerjanje
• Priporočena shema cepljenja je na 0., 1. in 6. mesec. Potrebnost obnovitvenega
odmerka ni bila dokazana.
• Pri osebah, ki so bile cepljene s prvim odmerkom določenega cepiva, priporočamo,
da se tudi cepljenje s preostalima dvema odmerkoma opravi s tem cepivom.
• Zaradi pomanjkanja podatkov o varnosti in imunogenosti uporaba cepiva pri
deklicah mlajših od 10 let ni priporočljiva.
• Cepivo je potrebno injicirati intramuskularno v deltoidni predel.
• Poročil o prevelikih odmerkih cepiva ni bilo prijavljenih (EMEA a, 2007, str.
2−10).
5.1.2 Štirivalentno cepivo
Ime cepiva
Silgard/Gardasil je suspenzija za injiciranje. Je adsorbirano rekombinantno cepivo proti
genotipom HPV 6, 11, 16 in 18.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
18
Sestava
1 odmerek (0,5 ml) vsebuje:
− L1 protein tipa HPV 6 (20 mikrogramov),
− L1 protein tipa HPV 11 (40 mikrogramov),
− L1 protein tipa HPV 16 (40 mikrogramov),
− L1 protein tipa HPV 18 (20 mikrogramov).
Pomožne snovi: natrijev klorid, L-histidin, polisorbat 80, natrijev borat, voda za injekcije.
Uporaba in namen cepiva
Cepivo je namenjeno za zaščito žensk pred boleznimi, ki jih povzročajo tipi HPV 6, 11, 16
in 18, kot so rak materničnega vratu, predrakave spremembe na materničnem vratu in
bradavice na spolovilih. Cepivo nima terapevtskega učinka in se ne sme uporabljati za
zdravljenje s HPV povezanimi boleznimi, ki so v času cepljenja že prisotne. Sočasnega
cepljenja z drugimi cepivi niso raziskali. Izjeme se razlikujejo glede na vrsto cepiva. V
primeru pravilne shrambe je cepivo obstojno 3 leta.
Izglèd in oblika
Preden ga pretresemo, je cepivo bistra tekočina z belo usedlino. Ko ga dobro pretresemo,
je bela, motna tekočina.
Cepivo je na voljo v vialah za en odmerek (0,5 ml), ki so pakirane po 1 in 10 kosov.
Odmerjanje
• Osnovno cepljenje je treba opraviti s tremi posameznimi 0,5 ml odmerki cepiva, ki
se jih aplicira po shemi 0., 2. in 6. mesec. Potrebnost obnovitvenega odmerka ni
bila dokazana.
• Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba cepiva pri otrocih
mlajših od 9 let ni priporočljiva.
• Cepivo je treba aplicirati intramuskularno v deltoidni predel nadlakti ali v zgornji
anterolateralni predel stegna. Cepiva se ne sme vbrizgati intravaskularno.
• Poročali so o dajanju odmerkov obeh cepiv, ki so bili večji od priporočenih. Profil
neželenih dogodkov, o katerih so poročali pri prevelikem odmerjanju, je bil na
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
19
splošno primerljiv s profilom pri priporočenem enkratnem odmerku cepiva (EMEA
b c, 2007, str. 2−10).
5.2 Pomen cepljenja proti HPV
Med najpomembnejše bolezni, ki jih povzročajo HPV, zagotovo sodijo predrakave
spremembe, rak materničnega vratu, rak zunanjega spolovila in nožnice, genitalne
bradavice, rak anusa in penisa pri moškem, rak grla in ustne votline ter respiratorna
papilomatoza. Prav gotovo bo ravno zaradi tega vpliv cepljenja mnogo širši, glede na sedaj
odobrene že znane indikacije za cepljenje (Strah, 2009, str. 53).
Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb na svetu in tudi v Sloveniji.
Šokantni podatki kažejo, da se vsaj polovica spolno aktivnih ljudi v življenju okuži s HPV,
vendar večinoma nimajo bolezenskih znakov. Pri ostalih pa se razvijejo različne bolezni, ki
jih okužba s HPV lahko povzroča (Vrdelja, 2009).
Kot že omenjeno, cepljenje ščiti pred nastankom raka materničnega vratu, štirivalentno
cepivo pa tudi pred genitalnimi bradavicami. S cepljenjem lahko pričakujemo, da se bo
število bolnic z rakom materničnega vratu zmanjšalo za več kot 50 % in enako velja za
genitalne bradavice. Torej se bo zmanjšalo število dveh bolezni, ki nista le neprijetni,
temveč tudi življenjsko ogrožajoči (Vrdelja, 2009).
5.2.1 Genitalne bradavice
Genitalne bradavice, proti katerim cepimo, so ostre bradavice (ostri kondilomi), ki se
imenujejo Condylomata acuminata. V večini primerov so povzročitelji HPV iz rodu alfa
(Periš in Poljak, 2009, str. 98).
Klasični ostri kondilomi nastajajo predvsem na neporoženevajočem ploščatem epiteliju v
prepucijski vreči pri neobrezanih moških, v sečnici in perianalno. Pri ženskah pa na velikih
in malih sramnih ustnicah, nožničnem preddvoru, v nožnici, na materničnem vratu in
perianalno (Potočnik, 2009, str. 125).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
20
So najpogostejša benigna novotvorba v genitalnem področju in se pojavljajo pri obeh
spolih, najpogosteje med 20. in 40. letom starosti.
Diagnozo genitalnih bradavic potrdimo z biopsijo, navadno pa zadostujeta anamneza in
klinični pregled.
Zdravljenje lahko opravimo s triklorocetno kislino, krioterapijo, elektrokirurgijo, laserjem,
ekskohleacijo, ekscizijo, interferonom, podofilotoksinomom in imikvimodomom, vendar
pa dokazov za popolno izkoreninjenje virusa HPV s temi postopki ni. Zdravljenje je
pogosto le delno uspešno. Če pa zdravljenja ne opravimo, lahko kondilomi spontano
izginejo, ostanejo nespremenjeni ali pa se povečajo (ibid., str. 126).
Slika 2 grafično prikazuje incidenco genitalnih bradavic glede na porast in razliko med
moškimi in ženskami v obdobju med leti 2001 in 2008.
Slika 2: Incidenca genitalnih bradavic moški/ženske
Vir: IVZ a, 2009, str. 72.
V letu 2008 je bilo v Sloveniji prijavljenih 136 primerov genitalnih bradavic, kar je največ
v obdobju zadnjih sedem let. Med leti 2001 in 2005 in leta 2008 je bilo več prijavnih
incidenc pri moških, medtem ko so bile leta 2006 in 2007 prijavne incidence višje pri
ženskah. Starostno specifične incidence so bile pri ženskah najvišje med 20 in 24 let
starimi, pri moških pa med 25 in 29 let.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
21
5.2.2 Rak materničnega vratu
Predrakave spremembe in raka materničnega vratu (RMV) povzročajo predvsem
visokorizični HPV. Glede na tveganje za nastanek sta najpomembnejša predstavnika HPV
z visokim tveganjem genotip HPV 16 in genotip HPV 18. HPV 16 je najpogosteje odkrit
visokorizični HPV, odkrijemo ga namreč v 50 % pri raku na materničnem vratu, ne glede
na vrsto raka ali celino, kjer je bil odkrit. Sledi mu HPV 18 z deležem 7−20 %, ta odstotek
je višji pri adenokarcinomu kot pa pri skvamoznem RMV. Cepljenje s štirivalentnim
cepivom proti HPV pa izvajamo prav proti tema dvema genotipoma (Uršič-Vraščaj et al.,
2009, str. 40).
Predrakave spremembe materničnega vratu imenujemo cervikalne intraepitelijske
neoplazije (CIN) ali ploščatocelične intraepitelijske lezije (PIL). Predrakave spremembe
lahko vodijo v razvoj invazivnega RMV. Predrakave spremembe raka materničnega vratu
delimo na spremembe nizke stopnje (PIL nizke stopnje, CIN 1), ki se lahko zdravijo
konzervativno, in spremembe visoke stopnje (PIL visoke stopnje, CIN 2 in 3), ki jih je
potrebno zdraviti z destruktivnimi ali ekscizijskimi metodami (Takač et al., 2009, str. 144).
Simptomi, ki so značilni za RMV:
• krvavkasti izcedki,
• kontaktne krvavitve,
• neredne izvenciklične menstrualne krvavitve ali/in podaljšane menstrualne
krvavitve,
• ponavljajoči kolpitisi neodzivni ali slabo odzivni na terapijo,
• krvavitve ob menopavzi in po njej ter
• bolečine v lumbo-sakralnem delu hrbtenice.
Diagnozo predrakavih sprememb določamo s citološkim brisom (klasični PAP test ali
tekočinska citologija), presajanjem s testom HPV, testi opazovanja (cervikoskopija) ali
kolposkopijo z biopsijo (Maurič, 2008, str. 16).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
22
Zdravljenje RMV je zelo naporno in boleče za bolnice, saj obsega: histerektomijo,
destrukcijo, ekscizijo, konizacijo (s skalpelom ali laserjem), obsevanje, koagulacijo,
kemoterapijo … Različne metode zdravljenja se izbirajo glede na stadij in vrsto RMV
(Takač et al., 2009, str. 145).
5.2.3 Program ZORA
Državni program ZORA je preventivni program, ki se zavzema za odkrivanje predrakavih
sprememb in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. Ginekologi s
pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrivajo tiste, ki le-te spremembe imajo. V
sklopu tega programa se pisno vabi ženske stare od 20 do 64 let, ki niso opravile pregleda z
odvzemom brisa materničnega vratu. S tem se lahko pravočasno odkrivajo in zdravijo
predrakave spremembe, da ne bi prešle v rakave. RMV potrebuje več let, da iz predrakave
spremembe napreduje v raka (ZORA, 2008).
Program med drugimi osvešča ženske in zdravstveno osebje o nastanku, znakih in
posledicah predrakavih sprememb, cepljenju proti HPV, brisu materničnega vratu,
informacijah o ginekoloških pregledih ter tesno sodeluje z nosilci programa, ki so
Ministrstvo za zdravje (MZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), Onkološki
inštitut Ljubljana (OIL), pa tudi drugimi inštituti in organizacijami, kot je Inštitut za
varovanje zdravja (IVZ). Cilj tega programa je bil doseči najmanj 70 % pregledanost vseh
žensk, starih med 20 in 64 let, kar so med letoma 2007 in 2009 tudi dosegli (ZORA, 2008).
5.3 Varnost cepiva proti HPV
Da je cepivo proti HPV varno, kažejo predvsem različne klinične raziskave, v katere je bilo
vključenih več tisoč oseb, starih od 9 do 26 let, varnost cepiva pa dokazuje tudi praksa. Ker
je cepivo dovoljeno šele od leta 2006, je zbiranje podatkov o cepljenju proti HPV
poostreno in se spremlja ob vsakem koraku (Vrdelja, 2009).
V letu 2008 je število izdanih odmerkov cepiva proti HPV znašalo 5.056. Med
monovalentnimi cepivi je bila sicer prijavna stopnja neželenih učinkov najvišja, ki je bila
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
23
zabeležena. Število prijav neželenih učinkov je namreč znašalo 4,7 % ljudi, ki so prejeli
cepivo proti HPV, vendar hospitalizacija ni bila potrebna pri nobenem primeru (IVZ c,
2009, str. 13).
5.4 Naloge in vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV
Za izvedbo cepljenja so potrebni določeni pogoji, kot so: usposobljeni kader, ustrezni
prostori, ustrezna oprema, preprečevanje prenosa okužbe na ljudi in v okolje med delom in
sredstva za ukrepanje ob morebitni anafilaktični reakciji (Cvetko in Frankič, 2008).
Medicinska sestra ima po dokumentu Razmejitev zdravstvene nege preventivne,
negovalne, spremljajoče, svetovalne, poučevalne, diagnostične, terapevtske,
administrativne, sporočilne, koordinirajoče ter oskrbne naloge in zadolžitve, ki jih pri
svojem delu mora upoštevati in jih dosledno izvajati (Pajnkihar, 1999, str. 21).
5.4.1 Vloga medicinske sestre pri delu s cepivom
Vloga medicinske sestre pri delu s cepivom je predvsem seznanjenost s cepivom,
indikacijami za cepljenje, kontraindikacijami za cepljenje, neželenimi učinki pri cepljenju.
Med drugim pa skrbi tudi za primerno zalogo cepiv, naročanje pacientk, zagotavljanje
pravil hladne verige in evidenco cepiv ter cepljenj (evidenčna knjiga, cepilna knjižica in
kartoteka) (Krapše, 2008).
Hladna veriga
Hladna veriga je sistem naročanja, razdeljevanja, transporta in hranjenja cepiv vse od
proizvajalca do uporabnika. Cepivo prevzema strokovno usposobljena oseba. Medicinska
sestra ob prevzemu cepivo ustrezno evidentira in shrani. Cepivo proti HPV se naroča
enkrat tedensko glede na potrebe in velja, da je ustrezna temperatura med transportom 2−8
°C. Temperatura je strogo nadzorovana in evidentirana najmanj dvakrat na dan. Beleži se
čas merjenja, izmerjena temperatura ter podpis merilca temperature (Krapše, 2008).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
24
Naročanje cepiva
Cepivo se naroča glede na potrebe v službi za javna naročila in nabavo, pri tem pa se
upošteva količina in vrsta cepiva, ki se ga naroča z naročilnico. Na naročilnici je treba
navesti: zdravstveno organizacijo, ki cepivo naroča, natančne podatke o cepivu, vrstah in
količini cepiva, podatke o osebah, ki bodo cepljene, številko naročilnice, željen datum
prejetja cepiva, davčno številko, žig organizacije, čitljiv podpis osebe, ki naroča, ter
številko osebe, ki je za cepivo zadolžena.
Naročanje pacientk
Vir informacij o cepljenju proti HPV je medicinska sestra. Pred cepljenjem je potreben
posvet z ginekologom in podpisati izjavo pacientke ali skrbnikov (če le-ta ni polnoletna) o
seznanitvi s priporočili za cepljenje. Pacientko oz. skrbnike opozorimo, naj prinesejo s
seboj cepilno knjižico, kartoteko in kartico zdravstvenega zavarovanja. Podatki ob naročilu
so ime in priimek, rojstni podatki, kontaktna telefonska številka, datum in ura cepljenja,
datum vpisa, podpis in vrsta cepiva (ibid., 2008).
5.4.2 Aplikacija cepiva proti HPV po procesni metodi dela
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1981 opredelila proces zdravstvene nege
kot: »Proces zdravstvene nege (PZN) je pojem, ki pojasnjuje sistem značilnih posegov v
zdravstveni negi, namenjen je zdravju posameznika, družine in družbene skupnosti.
Vključuje uporabo znanstvenih metod za ugotavljanje potreb bolnikov, načrtovanje dela in
zadovoljevanje potreb, izvajanje nege in vrednotenje dosežkov; določa prioriteto glede na
njihove pomembnosti za življenje, ozdravitev ali kvaliteto življenja in obliko nege ter skrbi
za materialne pogoje.« (Pajnkihar, 1999, str. 165).
»Sistematično postopno delo vsebuje štiri glavne faze:
− faza procesa zdravstvene nege je ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in
dejanske možnosti za izvajanje zdravstvene nege;
− faza je procesa zdravstvene nege je načrtovanje dela;
− faza procesa zdravstvene nege je izvajanje načrta zdravstvene nege;
− faza procesa zdravstvene nege je vrednotenje dosežkov in povratne informacije«
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
25
(Pajnkihar, 1999, str. 166).
1. FAZA: Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi
V prvi fazi je potrebno zbiranje informacij o osebi, ki bi se želela cepiti. Pregledati
moramo medicinsko in negovalno dokumentacijo, se pogovoriti z osebo in njenimi svojci.
Tako se seznanimo z zdravstvenim stanjem osebe in možnimi kontraindikacijami za
cepljenje. Pomembno je, da vemo, ali so bili ob drugih cepljenjih prisotni neželeni učinki
in kateri, če uživa zdravila, ki bi vplivala na učinek cepiva in obratno.
Seznanimo se tudi s cepivom, s katerim bo oseba cepljena. Če se s cepivom srečamo prvič,
natančno preberemo navodila in se dodatno pozanimamo o njem. Pregledamo, če imamo
vse potrebne dokumente, ki jih bomo potrebovali pri cepljenju: kartoteko, cepilno knjižico
in privolitev v cepljenje s podpisom (cepljenje proti HPV ni obvezno). Ugotovimo stanje
cepiva (nepoškodovanost, rok trajanja, pravilno hranjenje).
Z osebo ali osebo in njenimi svojci se pogovorimo o cepljenju. Med pogovorom
pojasnimo, proti čemu bomo cepili, preverimo indikacije za cepljenje, povemo, kako bomo
cepili in na katerem mestu bomo aplicirali cepivo, na kaj naj bodo po cepljenju pozorni ter
jih opozorimo, naj se po cepljenju pazijo (naj se na mestu aplikacije ne praskajo in pazijo
na neželene učinke) in se ob pojavu neželenih učinkov ponovno zglasijo v ordinaciji, kjer
so bili cepljeni, pri hujših neželenih učinkih je potrebno poiskati takoj zdravstveno oskrbo.
Vse podatke, ki jih zberemo, analiziramo in si postavimo negovalne diagnoze. Negovalne
diagnoze so lahko naslednje:
− nepopolno znanje o cepljenju proti HPV,
− strah pred cepljenjem proti HPV,
− možna okvara kože po cepljenju proti HPV,
− zvišana možnost infekcije med ali po cepljenju proti HPV in
− zvišana možnost poškodb med ali po cepljenju proti HPV.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
26
2. FAZA: Načrtovanje zdravstvene nege
V drugi fazi si postavimo cilje, ki so merilo za ugotavljanje uspešnosti zdravstvene nege.
Cilji temeljijo na vnaprej postavljenih diagnozah.
Cilji pri osebah, ki bodo cepljene, so lahko naslednji:
− oseba bo seznanjena z boleznijo, proti kateri bo cepljena,
− oseba bo seznanjena s cepivom proti HPV, njegovih indikacijah in neželenih
učinkih,
− strah pred cepljenjem bo zmanjšan,
− nevarnost poškodb bo zmanjšana in
− preprečena bo možnost širjenja infekcij.
Sestavimo si natančen načrt časovnega poteka dela, se osebno pripravimo in pripravimo
pripomočke za cepljenje. Z osebo se še enkrat pogovorimo o poteku cepljenja in jo
opozorimo na pekočo bolečino, ki jo bo čutila ob injiciranju cepiva. Cepljenje izvedemo po
aseptični metodi dela. Mesto za aplikacijo cepiva si izberemo glede na priporočila
izvajalca.
3. FAZA: Izvajanje zdravstvene nege
• Pripravimo prostor, in sicer tako, da zapremo vrata, po potrebi prezračimo, nato pa
okna zapremo, in delovno površino. Zagotovimo, da je v prostoru čim manj hrupa
in drugih dejavnikov, ki bi vplivali na počutje osebe, ki bo cepljena. Zagotovimo si
primeren vir svetlobe.
• Pripravimo si: cepivo, razkužilo za roke, gobice, alkohol, rokavice, kontejner za
ostre predmete in dokumentacijo. Antišokovni komplet nam mora biti vedno pri
roki.
• Izvajalec si razkuži roke in nadene rokavice. Izvajalec cepljenja proti HPV je
praviloma zdravnik, ki je za to usposobljen.
• Cepivo proti HPV pred aplikacijo ogrejemo na sobno temperaturo, ga pred uporabo
nežno pretresemo, da nastane motna zmes. Preverimo izgled, uporabnost in vrsto
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
27
cepiva. Tudi pri aplikaciji upoštevamo pravilo 5 P: prava oseba, pravo zdravilo,
prava doza, pravilen način aplikacije in pravi čas.
• Pacientko seznanimo s potekom cepljenja. Opozorimo jo, naj bo roka skrčena v
predelu komolca, mišica naj bo sproščena zaradi lažje aplikacije in boljše
razgradnje cepiva.
• Izberemo si mesto vboda, tako da odkrijemo mesto. Na mesta znamenj, odrgnin,
vnetij in brazgotin nikoli ne cepimo. Mesto vboda razkužimo s 70 % alkoholom
krožno od mesta vboda navzven in počakamo, da se alkohol posuši. Cepivo
apliciramo po navodilih proizvajalca. Po aplikaciji cepiva mesto vboda zaščitimo z
obližem, ki ga fiksiramo. Odpadni material pospravimo in si razkužimo roke.
• Pacientko opazujemo še od 20 do 30 minut. Opazujemo njeno splošno počutje in
tudi mesto vboda.
• Nalepko z brizgalke cepiva pazljivo odstranimo in jo nalepimo v cepilno knjižico in
kartoteko. Cepljenje zabeležimo v računalnik. Zabeležimo tudi datum cepljenja,
vrsto in proizvajalca cepiva, količino in številko odmerka cepiva, zabeležimo pa
tudi ime zdravnika, ki je cepljenje opravil.
• V primeru hujših zapletov pokličemo nujno medicinsko pomoč in se ravnamo po
navodilih zdravnika.
4. FAZA: Vrednotenje zdravstvene nege
Sistematično vrednotimo delo glede na cilje, ki smo si jih zastavili. S pacientko (in svojci)
se pogovorimo o poteku cepljenja, njenem počutju, občutkih na mesu vboda. Opozorimo jo
na neželene učinke po cepljenju, kakšni so in kako naj ukrepa, če se pojavijo. Če je
pacientka cepljenja prvič ali drugič s cepivom proti HPV, se dogovorimo za datum
naslednjega cepljenja.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
28
5.5 Negativni učinki cepljenja proti HPV
Neželeni učinki, ki so se pojavili med kliničnim preizkušanjem vseh treh cepiv proti HPV,
so:
� Zelo pogosti (ki se lahko pojavijo pri 1 od 10 odmerkov cepiva): bolečina, rdečina,
oteklina, glavobol, utrujenost in zvišana telesna temperatura.
� Pogosti (ki se lahko pojavijo pri manj kot 1 od 10, vendar več kot 1 od 100
odmerkov cepiva): prebavni simptomi, srbenje, rdeč kožni izpuščaj, koprivnica,
bolečine v sklepih.
� Občasni (ki se lahko pojavijo pri manj kot 1 od 10000 odmerkov cepiva): okužba
zgornjih dihal, bronhospazem, omotica, druge reakcije na mestu vboda (zatrdlina,
zbadanje ali odrevenelost) (EMEA a b c, 2007, str. 5−6).
Prijavna stopnja neželenih učinkov je bila po cepljenju proti HPV najvišja med
monovalentnimi cepivi. Neželene učinke je prijavilo 11 ljudi, kar znaša 4,7 % vseh prijav
(IVZ c, 2009, str. 14).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
29
6 ZDRAVSTVENA VZGOJA NA PRIMARNI RAVNI
6.1 Zdravstvena vzgoja
Zdravstvena vzgoja spada v področje javnega zdravstva, ki si prizadeva, da bi vsak
posameznik in celotna družba sprejeli zdravje za največjo vrednoto ter izoblikovali
pozitivna stališča, ki bi jih v teku življenja tudi uresničili. Lahko si jo razlagamo tudi kot
temeljni kamen, na katerem gradimo prizadevanje za preprečevanje širjenja nalezljivih in
preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni (Hoyer, 2005, str. 2).
Zdravstvena vzgoja si prizadeva osveščati posameznika in celotno družbo o ohranjanju
zdravja oz. kako le-tega izboljšati ter kako se posledično izogibati škodljivostim, ki zdravju
škodujejo. Za doseganje tega predstavlja informacije in si postavlja cilje (kratkoročne,
srednjeročne in dolgoročne) na vseh treh ravneh (primarna, sekundarna in terciarna) (ibid.,
str. 4).
Definicij zdravstvene vzgoje poznamo mnogo, vendar je vsem skupno poudarjanje učenja
z oblikovanjem pozitivnih stališč, navad, oblik obnašanja in ne le znanja o zdravem načinu
življenja.
Definicija World Health Organization (WHO) oziroma Svetovne zdravstvene organizacije
(SZO) iz leta 1982: »Zdravstvena vzgoja je kombinacija izobraževalnih in vzgojnih
dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi,
in naredijo vse za varovanje zdravja ter poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo.« (ibid.,
str. 3).
6.1.1 Pristopi in metode na primarni in sekundarni ravni
Zdravstvena vzgoja na primarni ravni je namenjena vsem zdravim posameznikom in jim
ponuja različne vsebine in aktivnosti, kot so osebna higiena, stanovanjska higiena, zdrava
prehrana in pomen gibanja, ki so jim v pomoč pri skrbi za ohranjanja lastnega zdravja.
Tudi zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni je namenjena zdravemu prebivalstvu, vendar
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
30
rizičnim skupinam, kot so nosečnice, novorojenčki, majhni otroci, mladostniki in drugi,
skrbi pa za krepitev zdravja in izogibanje nevarnostim ter prepoznavanje in pravilno
ukrepanje pri prvih znakih obolenj ter za hitro diagnosticiranje in zdravljenje bolezni
(Hoyer, 2005, str. 6).
Učne metode pri zdravstveni vzgoji otrok
c) Verbalno-besedilne metode:
− Metoda ustnega razlaganja je v zdravstveni vzgoji zelo prisotna. Paziti
moramo predvsem na tehniko govora in jezikovno pravilnost, saj ta metoda
temelji na pomnjenju, spominu. Vrste izpeljav, ki pridejo v poštev pri
zdravstveni vzgoji, so: predavanje, pripovedovanje, opisovanje,
pojasnjevanje, ustna razlaga dveh ali več predavateljev, predavanje
učencev, ustni govor preko radia ali televizije.
− Metoda pogovora je najstarejša metoda izobraževanja in ima veliko
prednosti, vse od individualnega pristopa, vadbe, ponavljanja do
preverjanja. Redko jo uporabljamo na primarni ravni.
− Metoda dela z besedilom ponuja pisno gradivo, ki predstavlja
najpomembnejši in hkrati tudi najbolj dostopen vir znanja. Lahko jo
uporabljamo pri različnih oblikah dela, vendar je zelo zahtevna.
d) Ilustrativno-demonstracijska metoda
Pri tej metodi se učenci seznanjajo z učnimi vsebinami s ponazorili. Za čim boljši učinek je
treba zaposliti čim več učenčevih čutil, da zavzamemo vse tipe: kinestetični, vizualni in
aditivni. Pri metodi demonstracije imajo najboljši vpliv na osnovnošolske otroke makete in
modeli, skice, slike, filmi in videofilmi.
e) Metoda laboratorijskih ali praktičnih del
Metoda je primerna za razvijanje spretnosti, vedoželjnosti, kulture dela in sodelovanja med
ljudmi za krepitev in ohranjanje zdravja.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
31
f) Metoda izkustvenega učenja
Pri tej metodi poskušamo z izkušnjami posameznikov, njihovih sorodnikov ali znancev
priti do novih, koristnih spoznanj. Ta metoda je sicer zelo zahtevna in vzame veliko časa,
pa vendar deluje zelo pozitivno in motivacijsko (Hoyer, 2005, str. 148).
Vzgojne metode dela pri zdravstveni vzgoji otrok
• Metoda prepričevanja
Pri tej metodi moramo temeljiti na spoštovanju svobode osebnosti, samostojnosti in
ustvarjalnosti otrok. Lahko postane zelo zahtevna, če moramo vplivati na spremembo že
usvojenih negativnih vzorcev obnašanja. Med glavna sredstva v zdravstveni vzgoji sodijo
spoznanja o človeku, naravi, družbi, zdravstvenih strokah, ekologiji, zdravi prehrani,
pomenu fizične aktivnosti in vedenju o samoopazovanju, premagovanju stresa in psihični
stabilnosti.
• Metoda navajanja
S to metodo želimo doseči predvsem razvijanje navad zdravega življenja otrok, kot so
umivanje rok, umivanje zob in podobno. Na tak način zagotavljamo predznanje in
motivacijo za nadaljnje učenje in razvijanje navad za zdravo življenje.
• Metoda spodbujanja
Pri tej metodi je pomembno, da se otroka spodbuja, motivira, podpira in mu pomaga pri
premagovanju ovir, na katere lahko naleti v obdobju odraščanja. Sredstva pri tej metodi so:
priznanje, pohvala in nagrada.
• Metoda preprečevanja
Ta metoda ima preventivno naravo, saj želimo z njo doseči, da se posameznik izogiba
vedenjskim vzorcem, ki bi imeli negativne posledice na njegovo zdravje. Pri tem pa ga tudi
usmerjamo k sprejemljivejšim, varnejšim in bolj zdravim oblikam obnašanja. Sredstva te
metode so: zahteva, prepoved, opozorilo, vzgojni nadzor in kazen. Kazen pa v zdravstveni
vzgoji ne pride v poštev.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
32
• Igranje vlog
Igranje vlog je pomembna vzgojna metoda. S to metodo dosežemo vživljanje posameznika
v neko stanje, ki ga čaka. Igranje vlog je lahko za otroke dokaj spodbudno in zanimivo, v
kolikor je starost otroka primerna za izvajanje in razumevanje te metode.
• Študija primera
Je zelo zahtevna metoda in je za otroke manj primerna.
6.2 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
Pouk o zdravju ponuja osnovnošolskim učencem možnosti za boljše spoznavanje samega
sebe, za boljši telesni, duševni in družbeni razvoj. Učencem zagotavlja primerno znanje o
zdravju in jim pomaga pri razvoju veščin, ki pripomorejo k ohranjanju zdravega načina
življenja (Premik, 1999, str. 15).
Osnovnošolci so skupina, ki je med populacijo najbolj zdrava in morda iz tega razloga
manj dovzetna za zdravstveno vzgojo. Zaradi tega moramo uporabljati pri vzgajanju
avdiovizualna sredstva, slikovno gradivo in pa predvsem primerne metode, da jih
pritegnemo k poslušanju in lažjemu razumevanju različnih tem, ki jih bodo v prihodnosti
potrebovali (Hoyer, 2005, str. 212).
V sklopu zdravstvene vzgoje jim moramo predstaviti različne vsebinske sklope za zdravje.
Med te spadajo varnost, prva pomoč, osebna higiena, raba in zloraba snovi, prehrana,
družinsko življenje in spolnost, ki jih primerno razporedimo glede na razvojno stopnjo in
po potrebi ponovimo (Premik, 1999, str. 34).
6.2.1 Zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok po razrednih stopnjah
Pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok sodelujejo zdravnik šolske medicine ali
pediater, zobozdravnik, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, učitelj in seveda starši.
Medicinska sestra, ki je zaposlena na dispanzerju za šolske otroke in mladino, ima eno od
poglavitnih vlog v zdravstveni vzgoji otrok. Izvaja jo po navadi v prostorih zdravstvenega
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
33
zavoda v sklopih sistematičnih pregledov, lahko pa tudi v prostorih osnovne šole, ki jo
otroci obiskujejo (Prebavšek in Gaube, 2006, str. 244).
V 1. razredu osnovne šole otroke seznanimo s pomenom higiene telesa, pravilnim
pomenom rednega umivanja zob. Pri poučevanju o pomenu rednega umivanja zob je
priporočljivo, da se vključi tudi zobozdravnik. Seznanimo jih tudi s pomenom čistega
okolja, recikliranjem odpadkov in seveda s previdnostjo na cesti, predvsem kako
uporabljati sredstva (rutice, ploščice …, ki se v temi svetijo) za boljšo vidnost, kako
pravilno prečkati cesto in kako se ravnati v šoli, da ne bi prišlo do poškodb.
V 3. razredu osemletne in 4. razredu devetletne osnovne šole se z učenci pogovorimo o
pomenu zdrave, pravilne in redne prehrane za rast in razvoj, pa tudi o skrbi za lastno
zdravje in o nevarnostih poškodb s kolesom, saj delajo otroci v tem času izpit za kolo.
V 5. razredu osemletne in 6. razredu devetletne osnovne šole otroci prehajajo v obdobje
pubertete, zato jih moramo poučiti o pravilni telesni drži, sedenju, pomenu gibanja in
rekreacijskih športnih dejavnostih ter posledično o pravilni izrabi prostega časa. Ker pa je v
tem času zelo pomembna telesna in duševna zmogljivost in uravnovešenost, jih poučimo
tudi o pomenu kakovostnega spanja. Deklice seznanimo s pojavom in pomenom
menstruacije ter pomenom intimne higiene.
Pri zdravstveni vzgoji v 7. razredu osemletne osnovne šole oziroma 8. razredu devetletne
šole se otrokom predava o spolni vzgoji, o telesnem, duševnem in čustvenem dozorevanju,
o kontracepciji, težavah v odraščanju in spolno prenosljivih boleznih. Za takšna predavanja
je pomembno, da se v njih poleg medicinske sestre vključi tudi zdravnik. Za lažje
pomnjenje je izrazitega pomena, da otroci dobijo zdravstveno-vzgojno gradivo, ki ga lahko
odnesejo domov in pregledajo skupaj s starši (ibid., str. 264).
6.3 Spolna vzgoja osnovnošolskih otrok
Med različne vsebinske sklope vzgoje za zdravje spada tudi vzgoja za zdravo spolno
življenje. Vzgoja za zdravo spolno življenje ima različne vsebine, ki morajo biti otrokom
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
34
predstavljene na obziren način, za boljše spopadanje z življenjskimi situacijami. Te
vsebine so: medosebni odnosi, odraščanje, načrtovanje družine, spolno občevanje, različne
oblike spolnega vedenja, tvegano spolno vedenje in med drugimi spolne bolezni, pri
katerih je otrokom pomembno pojasniti, katere so najpogostejše spolne bolezni, kako jih
preprečujemo, kako jih odkrivamo in kako jih zdravimo, v kolikor so te bolezni sploh
ozdravljive (Premik, 1999, str. 36).
Mladostniško obdobje prinese s seboj priložnosti in tveganja, ki so povezana s spolno
dejavnostjo in njenimi neželenimi posledicami, kot so nosečnost, uživanje psiho-aktivnih
snovi, spolno prenosljive bolezni. Zato je pomembno, da jih na to obdobje ustrezno
pripravimo, da bi neželene posledice pri mladostnikih zmanjšali in jih ustrezno pripravili
na življenje (Pinter, 2008, str. 6).
Mladostniki se danes v primerjavi s preteklostjo srečujejo s spolnostjo hitreje, saj je iz
raziskave, ki je bila opravljena leta 2004 in v kateri so sodelovali srednješolci, razvidno, da
je imelo 53 % mladostnikov spolne odnose pred sedemnajstim letom starosti, kar je za 15
% več kot leta 1996, ko je spolni odnos pred sedemnajstim letom starosti imelo 38 %
mladostnikov. Pri mladostnikih, ki so stari pod sedemnajst let, je verjetnost nepravilne
zaščite med spolnim odnosom veliko večja, kar ima lahko za posledico neželene
nosečnosti in prenos spolno nalezljivih bolezni. Zato je zdravstvena vzgoja pred tem
obdobjem ključnega pomena (Pinter et al., 2009, str. 180).
Pri mladostnikih se je sicer tudi ugodno povečala uporaba zaščite med spolnim odnosom,
vendar je uporaba dvojne zaščite zaskrbljujoče majhna. Predvsem je pomembno poudarjati
dosledno uporabo kondoma, saj sama uporaba kontracepcijskih tablet ne nudi zaščite pred
spolno nalezljivimi boleznimi (ibid., str. 181).
Uvedba sistematične spolne vzgoje v osnovnih šolah, za katero so strokovnjaki različnih
strok (predvsem ginekologi) dali pobudo že v zgodnih devetdesetih letih, ni bila sprejeta,
ker sistem ni omogočil uvedbe osnovnih vsebin spolne vzgoje v šole. Prav iz tega razloga
so uvedli različne projekte za izobraževanje mladostnikov o spolnosti, za katere je bilo
izdelanega veliko učnega materiala in brošur, ki se vsake toliko časa spreminjajo in
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
35
dopolnjujejo. Sedaj se spet dajejo pobude za sprejem sistematične spolne vzgoje v osnovne
šole, predvsem zaradi hitrih sprememb v spolnem vedenju mladostnikov (ibid., str. 183).
Spolno prenosljive bolezni
Spolno prenosljive bolezni so bolezni, ki se prenašajo s spolnim odnosom (vaginalnim,
oralnim, analnim), povzročitelji pa so lahko bakterije, virusi ali glivice, ki so lahko na koži,
sluznici spolovil in v telesnih izločkih ter se pri spolnem odnosu prenašajo iz okužene
osebe na neokuženo. Tveganje je večje ob nezaščitenih spolnih odnosih in večjem številu
spolnih partnerjev. Za spolno bolezen velja, da vključuje vedno dva parterja (Pinter, 2008,
str. 50).
Spolne bolezni povzročijo spremembe spolovil, le v redkih primerih ni nikakršnih znakov
in ostane bolezen prikrita. Pri ženskah se pojavijo izpuščaji, otekline, razjede, rdečica,
spremembe izcedka iz nožnice, povišana telesna temperatura in/ali bolečine. Pri moških pa
izpuščaji, razjede, otekline ter izcedek iz spolnega uda (Pinter, 2008, str. 50).
Spolne bolezni lahko delimo na ozdravljive (sifilis, gonoreja, klamidijska okužba,
trihomonoza) in neozdravljive (genitalni herpes, hepatitis B in C, AIDS), med katere spada
tudi okužba s humanim papiloma virusom (Pinter, 2008, str. 50−52).
Pri spolnih odnosih je potrebno omeniti trojno zaščito, to je zaščita pred nosečnostjo,
neplodnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Trojno zaščito dosežemo z različnimi
zaščitnimi sredstvi: kondom, kontracepcija, zvestoba partnerju/partnerja in abstinenca
(Pinter, 2008, str. 22).
Posvet z izbranim zdravnikom je potreben že pred začetkom spolnih odnosov. Prvi pregled
pri ginekologu je namenjen posvetu o menstrualnem ciklusu in kontracepciji. Če ženska ni
imela spolnih odnosov in nima težav, ginekološki pregled ni potreben. Prvi ginekološki
pregled naj bi opravili po dvajsetem letu starosti za odvzem brisa (vzorca celic)
materničnega vratu. Pred dvajsetim letom starosti pa je potreben ginekološki pregled pri
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
36
bolečinah v spodnjem delu trebuha, spremembah v vaginalnem izločku, različnih notranjih
in zunanjih poškodbah genitalnih delov in bolezenskih znakih (Pinter, 2008, str. 23).
6.3.1 Vloga staršev pri spolni vzgoji otrok
Družina ima osrednjo vlogo pri vzgoji otrok, kar vključuje tudi spolno vzgojo, vendar je
pogovor o spolnosti z otroki za starše zaradi občutka sramu in pomanjkanja znanja pogosto
neprijetna izkušnja, kar lahko vpliva na spolni razvoj otrok. Starši so lahko mnenja, da
otrokom z odkritim pogovorom o spolnosti dajejo pobudo za zgoden začetek spolnosti in
zato pogovor pogosto odlašajo. Vseeno pa želijo, da bi otroci prevzeli pozitivne vrednote,
načela in pričakovanja v zvezi s spolnostjo, da bi se znali tudi izogniti negativnim
pritiskom sovrstnikov in kasnejših partnerjev ter ravnati odgovorno (Hoyer in Stjepanović,
1997, str. 150).
6.3.2 Vloga prijateljev pri spolni vzgoji otrok
Starejše pa tudi novejše raziskave kažejo, da so velik vir informacij o spolnosti prijatelji.
Kako koristne in kakovostne informacije posredujejo, pa je vprašanje. Med dekleti
prevladujejo informacije psihološkega tipa, pri fantih pa bolj tehnološkega tipa, medtem ko
so informacije biološkega tipa, ki si jih izmenjujejo, enake med fanti in dekleti (ibid., str.
150).
6.3.3 Vloga šole pri spolni vzgoji otrok
Zanimanje otrok o spolnosti se začne že v osnovni šoli, vendar je vloga osnovne šole pri
posredovanju informacij o spolnosti zaradi sistema, odgovornosti in omejenih načinov
izobraževanja omejena. Na šolah otrokom informacije posredujejo predvsem v obliki
predavanj, seminarjev, pa tudi naključno. Pogosto se v predavanja in seminarje vključujejo
tudi zdravstveni delavci ali pa jih v celoti vodijo. Taka izobraževanja potekajo brez
povratne komunikacije in so za otroke pogosto nezanimiva in vodijo v nerazumevanje
določenih vsebin (ibid., str. 151).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
37
6.3.4 Vloga spleta pri spolni vzgoji otrok
Danes postaja splet eden glavnih virov informacij in je za otroke mamljiv predvsem zaradi
anonimnosti ter količine informacij, manj pa zaradi kvalitete informacij, ki jih dobijo.
Posebno specializirane spletne strani, kot je www.tosemjaz.net, nudijo pomoč
strokovnjakov za pomoč pri vprašanjih v zvezi s spolnostjo. Čeprav je danes ta oblika
pomoči cenjena, je vseeno pomanjkljiva, saj preko spleta nimamo osebnega stika,
komunikacija je zožena ter predstavlja nerealnost rešitve problema le z nekaj kliki (Glušič
in Lekić, 2009, str. 110).
6.3.5 Vloga zdravstvenih domov pri spolni vzgoji otrok
Zdravstveni domovi se aktivno vključujejo v spolno vzgojo otrok z raznimi predavanji, ki
so namenjena otrokom, manj pa izobražujejo starše otrok in učitelje (Hoyer in Stjepanović,
1997, str. 152).
6.4 Vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji
Definicija medicinske sestre po ICN
»Medicinska sestra je oseba, ki je končala program bazične splošne izobrazbe za
medicinske sestre in ji je pristojni organ podelil pravico opravljati zdravstveno nego v
njeni/njegovi deželi. Bazična izobrazba medicinske sestre je formalno priznan program
študija, ki zagotavlja široko in trdno osnovo za splošno prakso zdravstvene nege, za
vodstveno vlogo in za postbazično izobraževanje na specialnih ali zahtevnejših področjih
zdravstvene nege (RSK ZN in ZZN).« (Pajnkihar, 1999, str. 19).
Medicinska sestra ima pomembno vlogo v okviru sodobnega pristopa v zdravstveni negi,
kar vključuje proces zdravstvene nege. Pri vsaki življenjski aktivnosti mora delovati
zdravstveno vzgojno za pridobivanje zdravih vzorcev obnašanja (Hoyer, 2005, str. 10).
Ob prvem stiku s posameznikom medicinska sestra konstantno ocenjuje, katera njena
naloga je ob bolniku prioritetna. Nemalokrat ima zdravstvena vzgoja prednostno vlogo. Če
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
38
je prednostna vloga negovalni problem, ima zdravstvena vzgoja stransko vlogo.
Pomembno je le, da je vedno prisotna in izvajana (Luznar, 2002, str. 222).
V prvi fazi procesa zdravstvene nege medicinska sestra zbira podatke o posamezniku,
njegovih problemih, zmožnostih za učenje, sodelovanje, koncentracijo in spomin, ki so
ključnega pomena za posredovanje zdravstvene vzgoje.
Medicinska sestra mora vedeti, koliko znanja in spretnosti lahko posameznik sprejme, ter
si postaviti cilje, ki jih je možno doseči. Skupaj z njim sestavi načrt zdravstvene nege in ga
v tretji fazi izvaja. Načrtovanje in izvedba sta sestavljena iz učnih vsebin, učno-vzgojnih
smotrov, trajanja zdravstvene vzgoje, organizacijsko-didaktičnih napotkov ter različnih
načinov preverjanja učnih rezultatov.
V fazi vrednotenja se ocenjujejo dosežene spremembe pri posamezniku, delo medicinske
sestre kot vzgojitelja, kakovost učnega programa in organizacija izobraževanja (ibid., str.
222).
6.5 Promocija zdravja
Promocija zdravja je celovit pristop k doseganju zdravja in pomeni ljudi poučiti ter jim
omogočiti, da se bodo zavestno odločali v prid zdravju in s tem njegove krepitve.
Zdravstvena vzgoja je v promociji zdravja eno od glavnih sredstev za doseganje
obveščenosti javnosti o možnostih zdrave izbire, saj lahko tako vzgojen posameznik izbira
možnost, da živi zdravo v vseh pogledih. V promocijo zdravja se vključujejo različne
promocijske dejavnosti in multisektorski pristopi, ki se kažejo kot različni projekti, kot so:
zdrava mesta, zdravi vrtci, varna skupnost, CINDI, projekt Mladi za mlade in zdrave šole
(Hoyer, 2005, str. 11−18).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
39
6.5.1 Projekt zdrave šole
Nastal je v okviru promocije zdravja in skrbi za sodelovanje z učitelji, starši, učenci in
širšo skupnostjo za boljše zdravje vseh. Projekt poteka že več deset let in prehaja iz
projekta v strategijo, kar pomeni, da se vanj vsako leto vključuje vse več šol in bodo lahko
v zdravem šolskem okolju živeli vsi mladi ljudje. Vlaganje v zdravje otrok in oblikovanje
zdravih življenjskih vzorcev je dolgoročna naložba, ki se obrestuje čez mnogo let, če se le-
ta tudi vzdržuje.
Cilji projekta zdrave šole, ki jih je oblikovala SZO, so naslednji:
− poskrbeti za tako okolje za delo in učenje, ki promovira zdravje;
− spodbujati odgovornost posameznika, družine in skupnosti do zdravja;
− spodbujati zdrav način življenja pri šolskem osebju in šolarjem predstaviti dovolj
zanimivih izbir, povezanih z zdravjem;
− vsem učencem omogočiti uresničitev telesnih, duševnih in družbenih možnosti ter
doseči samospoštovanje in pozitivno predstavo o sebi;
− pomagati pri zastavljanju jasnih ciljev za promocijo zdravja in povečati varnost za
celotno šolsko skupnost;
− spodbujati dobre medsebojne odnose med vsemi subjekti;
− uporabiti dostopne vire v skupnosti;
− pripraviti učni načrt pouka o zdravju;
− omogočiti učencem čim več znanja in veščin, ki jih potrebujejo za odločanje, ki
vpliva na zdravje, in vzpostaviti poglobljen odnos s šolsko zdravstveno službo, tako
da sodeluje pri učnem načrtu pouka o zdravju (Hoyer, 2005, str. 21).
Promocija zdravja v šoli je pomembna, ker zavzema širši pogled v šoli in povezave v
skupnosti. Priznava pomembnost fizičnega okolja šole in zavzema širše stališče do šolske
zdravstvene službe (ibid., str. 23).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
40
7 METODOLOGIJA RAZISKAVE
7.1 Raziskovalna vprašanja
Raziskovalno vprašanje št. 1: Kakšna je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji
osnovnošolskih otrok?
Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali se starši in učenke zavedajo pomena in pomembnosti
cepljenja proti HPV?
Raziskovalno vprašanje št. 3: Ali se starši in učenke pogosto odločajo za cepljenje proti
HPV?
7.2 Metodologija in metode dela
7.2.1 Raziskovalne metode
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje metode dela:
� študij ustrezne strokovne literature,
� deskriptivno (opisno) metodo dela,
� metodo zbiranja podatkov z anonimnim anketnim vprašalnikom,
� računalniško obdelavo podatkov in analizo.
Informacije in podatke, ki smo jih uporabili v teoretičnemu delu diplomskega dela, smo
pridobili s preučevanjem domače in tuje strokovne literature, tudi s pomočjo baze
podatkov COBISS in različnih internetnih virov.
Pri empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Empirične
podatke smo pridobili z anketnima vprašalnikoma, ki sta vsebovala vprašanja odprtega in
zaprtega tipa.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
41
7.2.2 Raziskovalno okolje
Raziskava je bila izvedena v učnih prostorih Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, v
mesecu maju leta 2010.
7.2.3 Raziskovalni vzorec
V raziskavi je sodelovalo 36 anketirancev. 21 anketirancev so bile deklice 6. razreda
osnovne šole, 15 anketirancev pa so predstavljali njihovi starši.
7.2.4 Etični vidik
Za izvedbo raziskave smo pridobili soglasje vodstva Osnovne šole Neznanih talcev
Dravograd, ki je kot priloga dodano diplomskemu delu.
V raziskavi smo upoštevali avtonomnost in anonimnost vsake učenke in njihovih staršev.
V raziskavi smo upoštevali tudi, da so bili z raziskavo seznanjeni vsi starši učenk, ki so v
raziskavi sodelovale. V raziskavo so bili vključeni tudi starši učenk, ki so sodelovale v
raziskavi.
Anketiranci so bili seznanjeni z namenom raziskave in možnostjo zavrnitve sodelovanja.
7.2.5 Postopki zbiranja podatkov
Razdelili smo 50 anketnih vprašalnikov na Osnovno šolo Neznanih talcev Dravograd. 25
vprašalnikov je bilo namenjenih osnovnošolkam 6. razreda in 25 njihovim staršem. V
raziskavo smo vključili le vprašalnike, ki so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
42
8 REZULTATI
V nadaljevanju diplomskega dela bomo prikazali rezultate anketnega vprašalnika, ki smo
ga razdelili med deklice in njihove starše na OŠ Neznanih talcev Dravograd. Rezultati so
prikazani v obliki različnih vrst grafikonov, ki so razčlenjeni za nazornejšo primerjavo. V
opisu pa so podani tudi skupni podatki, ki so izraženi tako v številčni količini odgovorov
kot v odstotkih.
5.1 Grafični prikaz anketnih vprašalnikov
Graf 1: Odzivnost anketirancev
84%
60%
16%
40%
0
5
10
15
20
25
30
Delež staršev Delež deklet
Šte
vilo
vpr
ašal
niko
v
Delež neizpolnjenih alinapačno izpolnjenihvprašalnikov
Delež pravilnoizpolnjenih in vrnjenihvprašalnikov
100% 100%
Od 50 (100 %) anketnih vprašalnikov, kolikor smo jih razdelili, jih je bilo pravilno
izpolnjenih in vrnjenih 36 (72 %).
Od 25 (100 %) anketnih vprašalnikov, ki so bili namenjeni staršem, jih je bilo pravilno
izpolnjenih in vrnjenih 15 (60 %). Od drugih 25 (100 %) anketnih vprašalnikov, ki pa so
bili namenjeni dekletom, jih je bilo pravilno izpolnjenih in vrnjenih 21 (84 %).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
43
Graf 2: Prikaz anketirancev glede na starost
11 let12 let
30-39 let40-49 let
22%
20%
30%
28%
0
2
4
6
8
10
12
Šte
vilo
odg
ovor
ov
Deklice 6. razredaosnovne šole
Starši
11 anketiranih je bilo starih 11 let (30 %), 10 jih je bilo starih 12 let (28 %), 8 anketiranih
je bilo starih od 30 do 39 let (22 %), 7 pa jih je bilo starih od 40 do 49 let (20 %). Med
deklicami je bilo 52 % starih 11 let, 48 % pa 12 let. Med starši pa je bilo 53 % starih od 30
do 39 let, 47 % pa je bilo starih od 40 do 49 let.
Graf 3: Prikaz anketirancev glede na spol
Deklice 6. razredaosnovne šole Starši
100%
100%
0%0%0
5
10
15
20
25
Šte
vilo
odg
ovor
ov Moški
Ženski
Vsi anketiranci so bili ženskega spola.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
44
Graf 4: Prikaz bolezni, ki jih cepljenje proti HPV preprečuje
93%
0%
7%
100%
0%
0%
0 5 10 15 20 25
Število odgovorov
Odgovori staršev
Odgovori u čenk 6.razreda osnovne šole
Nastanek raka namaterničnem vratu ingenitalnih bradavic
Nastanek vseh oblikraka
Nastanek novotvorb, kijih povzročajo virusi
Skupno je 35 (97 %) anketirank odgovorilo, da cepljenje proti HPV preprečuje nastanek
raka na materničnem vratu in anogenitalnih bradavic; od tega je tako menilo 14 (39 %
anketirancev) staršev in vseh 21 (58 % anketirancev) deklet. Od vseh staršev je samo eden
(7 %) odgovoril, da cepljenje proti HPV preprečuje nastanek novotvorb, ki jih povzročajo
virusi, 14 (93 %) staršev pa je mnenja, da cepljenje proti HPV preprečuje nastanek raka na
materničnem vratu in anogenitalnih bradavic. Vsa dekleta (100 %) so odgovorila, da se s
cepljenjem proti HPV lahko prepreči nastanek raka na materničnem vratu in genitalnih
bradavic.
Graf 5: Možnost cepljenja
0% 0%
87%
86%
13%14%
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
Šte
vilo
odg
ovor
ov
Dečki/Moški Dekleta/Ženske Vsi
Odgovoristaršev
Odgovori u čenk6. razredaosnovne šole
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
45
Skupno je 31 (86 %) anketirancev odgovorilo, da se lahko proti HPV cepijo dekleta oz.
ženske, 5 (14 %) anketirancev pa je odgovorilo, da se lahko proti HPV cepijo vsi. Od tega
je 13 staršev (87 %) odgovorilo, da se lahko proti HPV cepijo samo dekleta oz. ženske, dva
starša (13 %) pa sta mnenja, da se proti HPV lahko cepijo vsi. Od učenk jih je 18 (86 %)
odgovorilo, da se proti HPV lahko cepijo samo dekleta oz. ženske, 3 (14 %) pa so
obkrožile odgovor, da se proti HPV lahko cepijo vsi. Nihče ni na vprašanje odgovoril, da
se proti HPV lahko cepijo samo dečki oz. moški.
Graf 6: Odmerki cepiva
86%
81%
0%
0%
7%
9,5%
0%
0%
7%
9,5%
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18
Število odgovorov
3 odmerki
1 odmerek
2 odmerka
5 odmerkov
Ne vem
Odgovori učenk6. razredaosnovne šole
Odgovoristaršev
Skupno je 30 (84 %) anketirancev odgovorilo, da so potrebni 3 odmerki cepiva proti HPV,
3 (8 %) anketiranci so odgovorili, da sta potrebna 2 odmerka cepiva proti HPV, in še 3 (8
%) anketiranci, da odgovora ne poznajo. Od tega je 13 (86 %) staršev odgovorilo, da so
proti HPV potrebni 3 odmerki cepiva, eden (7 %) je odgovoril, da sta potreba dva odmerka
cepiva, in eden (7 %), da ne pozna odgovora. 17 (81 %) deklet je mnenja, da so proti HPV
potrebni trije odmerki cepiva, 2 dekleti (9,7 %) sta obkrožili, da sta potrebna dva odmerka
cepiva, in dve dekleti (9,7 %) odgovora nista poznali. Nihče od anketirancev pa ni
odgovoril, da je za cepljenje proti HPV potrebnih 5 oziroma 1 odmerek cepiva.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
46
Graf 7: Varnost cepiva
46,5%
57%
10%
7%
33%
46,5%
0 2 4 6 8 10 12 14
Odgovori staršev
Odgovori u čenk 6.razreda osnovne šole
Število odgovorov
Ne vem
Cepivo ni varno
Cepivo je varno
100%
100%
Na vprašanje glede varnosti cepiva proti HPV je 19 (53 %) anketirancev odgovorilo, da je
cepivo varno, 3 (8 %) so odgovorili, da cepivo ni varno, 14 (39 %) pa jih je odgovorilo, da
ne vedo, ali je cepivo varno ali ne. Od tega je 7 (46,5 %) staršev mnenja, da je cepivo
varno, eden (7 %) je odgovoril, da cepivo ni varno, 7 (46,5 %) staršev pa odgovora na to
vprašanje ne pozna. 12 (57 %) deklet je odgovorilo, da je cepivo varno, dve (10 %) sta
podali odgovor, da cepivo ni varno, 7 deklet (33 %) pa odgovora ne pozna.
Graf 8: Učinkovitost cepljenja proti HPV
DaNe
Ne vem
57%
10%
33%
53%
0%
47%
0
2
4
6
8
10
12
Šte
vilo
odg
ovor
ov Odgovori staršev
Odgovori u čenk 6.razreda osnovnešole
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
47
20 (55,5 %) anketirancev meni, da je cepivo učinkovito, 14 (39 %) jih ne ve, ali je cepivo
učinkovito, dva (5,5 %) anketiranca pa menita, da cepivo ni učinkovito. Največ staršev je
podalo odgovor, da je cepljenje proti HPV učinkovito; tako je odgovorilo 8 (53 %) staršev,
ostalih 7 (47 %) staršev pa je odgovorilo, da ne vedo, ali je cepljenje proti HPV zares
učinkovito. Dekleta tudi v večini mislijo, da je cepljenje proti HPV učinkovito. Tako misli
12 (57 %) deklet, 2 (10 %) dekleti sta mnenja, da cepljenje proti HPV ni učinkovito,
ostalih 7 (33 %) pa je odgovorilo, da ne vedo, ali je cepljenje proti HPV učinkovito.
Graf 9: Dostopnost informacij o cepljenju proti HPV
16%
7% 7%
27%
23%
20%
0% 0%
10%
25%
20%20%
12%
10%
0% 3%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
Odg
ovor
i v %
Odgovori staršev Odgovori u čenk 6. razreda osnovne šole
Od prijateljev
Od staršev inostalihsorodnikovOd učiteljev
Od zdravstvenihdelavcev
Iz revij, knjig,zloženk
Preko spleta
Drugo
Nisem zasledilinformacij
100% 100%
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Skupno je 22 (24 %) anketirancev dobilo
informacije o cepljenju proti HPV od zdravstvenih delavcev, 16 (17 %) iz revij, knjig in
zloženk, 15 (16 %) od staršev in ostalih sorodnikov, 14 (15 %) preko spleta, 13 (14 %) od
učiteljev, 12 (13 %) od prijateljev, en (1 %) anketiranec pa ni zasledil informacij o
cepljenju proti HPV. 12 (27 %) staršev je informacije pridobilo od zdravstvenih delavcev,
iz revij, knjig, zloženk je informacije dobilo 10 (23 %) staršev, preko spleta je dobilo
informacije 9 (20 %) staršev, od prijateljev je dobilo informacije 7 (16 %) staršev, 3 (7 %)
starši so dobili informacije od učiteljev in 3 (7 %) starši od staršev in ostalih sorodnikov.
Dekleta pa so največ informacij dobila od staršev, teh je dobilo 12 (25 %), 10 (20 %)
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
48
deklet je dobilo informacije od učiteljev, 10 (20 %) od zdravstvenih delavcev, 6 (12 %)
deklet je informacije dobilo iz revij, zloženk in knjig, 5 (10 %) deklet od prijateljev in še 5
(10 %) preko spleta, eno (3 %) dekle pa ni zasledilo informacij o cepljenju proti HPV.
Nihče od anketirancev ni podal drugega odgovora.
Graf 10: Želja po informacijah o cepljenju proti HPV
80%
20%
0%
52%48%
0%
0
2
4
6
8
10
12
Šte
vilo
odg
ovor
ov
Odgovori staršev Odgovori učenk 6. razreda osnovne šole
Da
Ne
Drugo
100% 100%
Skupno bi 23 (64 %) anketirancev želelo imeti več informacij o cepljenju proti HPV, 13
(36 %) anketirancev pa več informacij o cepljenju proti HPV ne bi želelo imeti. Od tega bi
12 (80 %) staršev želelo prejeti več informacij o cepljenju proti HPV, 3 (20 %) starši pa teh
informacij ne bi želelo prejeti. 11 (52 %) deklet bi rado prejelo več informacij o cepljenju
proti HPV, 10 (48 %) deklet pa več informacij o cepljenju proti HPV ne bi želelo prejeti.
Nihče od anketirancev ni podal drugačnega odgovora.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
49
Graf 11: Informacije o cepljenju proti HPV, pridobl jene od medicinske sestre
33%
67%
0%
71%
29%
0%
0 2 4 6 8 10 12 14 16
Število odgovorov
Odgovori staršev
Odgovori učenk 6.razreda osnovne šole
Drugo
Ne
Da
100%
100%
Skupaj je 20 (56 %) anketirancev dobilo informacije o cepljenju proti HPV od medicinske
sestre, preostalih 16 (44 %) teh informacij ni dobilo od medicinske sestre. Od tega je 5 (33
%) staršev dobilo informacije o cepljenju proti HPV od medicinske sestre, 10 (67 %)
staršev pa informacij o cepljenju proti HPV ni dobilo od medicinske sestre. 15 (71 %)
deklet je dobilo informacije o cepljenju proti HPV od medicinske sestre, 6 (29 %) deklet pa
teh informacij ni dobilo od medicinske sestre. Nihče od anketirancev ni podal drugačnega
odgovora.
Graf 12: Koristnost informacij o cepljenju proti HP V, podanih od medicinske sestre
80%
0%
20%
60%
7%
33%
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Šte
vilo
odg
ovor
ov
Odgovori staršev Odgovori u čenk 6. razredaosnovne šole
Da
Ne
Delno
100% 100%
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
50
Skupno je 13 (65 %) anketirancev odgovorilo, da so bile informacije, ki jih je podala
medicinska sestra, koristne, en (5 %) anketiranec je odgovoril, da informacije niso bile
koristne, in 6 (30 %) anketirancev je odgovorilo, da so bile informacije le delno koristne.
Od tega so 4 (80 % anketirancev) starši odgovorili, da so bile informacije od medicinske
sestre o cepljenju proti HPV koristne, in eden (20 %), da so bile informacije le delno
koristne. Od deklet jih je 9 (60 %) odgovorilo, da so bile informacije od medicinske sestre
o cepljenju proti HPV koristne, eno (7 %) dekle je odgovorilo, da informacije niso bile
koristne, in 5 (33 %) jih je odgovorilo, da so bile informacije delno koristne.
Graf 13: Oblika informacij o cepljenju proti HPV, p odanih od medicinske sestre
6%
20%
11%
20%
11%29%
0%
3%
0%0%
0 2 4 6 8 10
V obliki skupinskegapredavanja
Individualni pogovor
Informacije v pisniobliki (npr. zloženke)
Informacije v ilustarivniobliki (sheme, filmi,
skica, slika)
Drugo
Odgovori učenk6. razredaosnovne šole
Odgovoristaršev
Število odgovorov
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Največ informacij so anketiranci dobili v
pisni obliki, 14 (40 %) anketirancev, nato z individualnim pogovorom, ki ga je imelo 11
(31 %) anketirancev, sledijo pa informacije, pridobljene v obliki skupinskega predavanja, 9
(26 %) anketirancev, in informacije v ilustrativni obliki, ki jih je dobil en (3 %)
anketiranec. Od tega so 4 (11 % anketirancev) starši in 10 (29 % anketirancev) deklet
dobili informacije v pisni obliki, 4 (11 % anketirancev) starši in 7 (20 % anketirancev)
deklet je dobilo informacije v obliki individualnega pogovora, 2 (6 % anketirancev) starša
in 7 (20 % anketirancev) deklet je dobilo informacije v obliki skupinskega predavanja in
eno (3 % anketirancev) dekle je dobilo informacije v ilustrativni obliki. Nihče od
anketirancev ni podal drugačnega odgovora.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
51
Graf 14: Najpogostejši neželeni učinki po cepljenju
23%
25%
31%
18%
3%0% 0%
22%
27%27%
20%
4%
0% 0%
0
2
4
6
8
10
12
14Š
tevi
lo o
dgov
orov
Odgovori staršev Odgovori u čenk 6. razredaosnovne šole
Rdečina na mestuvbrizganja cepiva
Oteklina na mestuvbrizganja cepiva
Bole čina na mestuvbrizganja cepiva
Srbenje na mestuvbrizganja cepiva
Ne vem
Drugo
Nič od naštetega
100%100%
Skupno je največ anketirancev navedlo kot najpogostejši stranski učinek cepljenja rdečino
na mestu vbrizganja cepiva, le-teh je bilo 25 (28 %). Na drugem mestu pogostosti so
anketiranci navajali oteklino na mestu aplikacije cepiva, 23 (26 %) anketirancev, nato
bolečino na mestu aplikacije cepiva, 20 (23 %) anketirancev, na četrtem mestu srbenje na
mestu aplikacije cepiva, ta odgovor je podalo 17 (19 %) anketirancev, odgovora pa niso
poznali 3 (4 %) anketiranci. Od tega je kot neželeni učinek navedlo rdečino na mestu
aplikacije cepiva 9 (23 %) staršev in 11 (22 %) deklet, oteklino na mestu aplikacije cepiva
10 (25 %) staršev in 13 (27 %) deklet, bolečino na mestu aplikacije cepiva 12 (31 %)
staršev in 13 (27 %) deklet, srbenje na mestu aplikacije cepiva 7 (18 %) staršev in 10 (20
%) deklet, en (3 %) starš ter 2 (4 %) dekleti pa niso poznali odgovora. Nihče od
anketirancev ni dopisal lastnega odgovora.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
52
Graf 15: Odločitev deklet za cepljenje proti HPV
52%
29%
19%
DaNeNe vem še
11 (52 %) deklet je odgovorilo, da bi se želele cepiti proti HPV, 6 (29 %) deklet je
odgovorilo, da se ne bi želele cepiti proti HPV, in 4 (19%) dekleta so odgovorila, da še ne
vedo, če bi se želele cepiti proti HPV.
Graf 16: Odločitev staršev za cepljenje proti HPV
60%
33%
7%
Da
Ne
Ne vem še
9 (60 %) staršev se bo odločilo za cepljenje hčerke proti HPV, 5 (33 %) staršev se ne bo
odločilo za cepljenje hčerke proti HPV in en (7 %) starš še ni odločen, če bo cepil hčer
proti HPV.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
53
Graf 17: Upoštevanje mnenj hčerk
93%
7%
0%0
2
4
6
8
10
12
14
Šte
vilo
odg
ovor
ovDa
Ne
Ne vem
14 (93 %) staršev bo pri svoji odločitvi glede cepljenja proti HPV upoštevalo mnenje
hčerke, 1 (7 %) starš pri svoji odločitvi ne bo upošteval mnenja hčerke, nihče od staršev pa
pri svoji odločitvi glede tega vprašanja ni neodločen.
Graf 18: Posvetovanje s strokovnjakom
87%
13%
0%
0
2
4
6
8
10
12
14
Šte
vilo
odg
ovor
ov
Da
Ne
Ne vem
13 (87 %) staršev se bo pred odločitvijo glede cepljenja proti HPV posvetovalo s
strokovnjakom, dva (13 %) starša se pred odločitvijo s strokovnjakom ne bosta
posvetovala, nihče od staršev pa pri odločitvi glede tega vprašanja ni neodločen.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
54
Graf 19: Cena cepiva
21%
72%
7%
Da
Ne
Ne vem
Cena cepiva bo pri 3 (21 %) starših vplivala na odločitev za cepljenje njihovih hčerk proti
HPV, pri 10 (72 %) starših cena cepiva ne bo igrala vloge pri odločitvi za cepljenje, en (7
%) starš pa je neodločen pri odgovoru, ali bo cena cepiva vplivala na odločitev za cepljenje
njegove deklice proti HPV.
Graf 20: Vklju čitev cepljenja proti HPV v cepilni program kot obvezno cepljenje za
vsa dekleta
53%
20%
27%
Da
Ne
Ne vem
8 (52 %) staršev je mnenja, da bi moralo biti cepljenje proti HPV vključeno v cepilni
program kot obvezno cepljenje za vsa dekleta, 3 (20 %) starši si tega ne bi želeli, 4 (27 %)
starši pa so bili glede tega vprašanja neodločeni.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
55
Graf 21: Vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok
30% 30%
0%
5%
27%
8%
0%
39%
29%
0%
7%
20%
5%
0%
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Šte
vilo
odg
ovor
ov
Odgovori staršev Odgovori u čenk 6. razredaosnovne šole
Izvajalkazdravstvene negeSvetovalka
Menedžerka
Vodja
Izobraževalka
Zagovornica
Drugo
100% 100%
Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Največ anketirancev je mnenja, da je pri
zdravstveni vzgoji otrok na prvem mestu medicinska sestra kot izvajalka zdravstvene nege.
Tega mnenja je 27 (35%) anketirancev. Na drugem mestu anketiranci medicinsko sestro
vidijo kot svetovalko, tega mnenja je 23 (29 %) anketirancev, na tretjem mestu kot
izobraževalko, tega mnenja je 18 (23 %) anketirancev, in na četrtem mestu kot vodjo ter
zagovornico; tega mnenja je pri vsakem odgovoru po 5 (6,5 %) anketirancev. Mnenja
glede vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok so različna. Anketiranci jo
vidijo kot izvajalko zdravstvene nege, tako jo vidi 11 (30 %) staršev in 16 (39 %) deklet,
svetovalko, 11 (30 %) staršev in 12 (29 %) deklet, izobraževalko, tako jo vidi 10 (27 %)
staršev in 8 (20 %) deklet, zagovornico, 3 (8 %) starši in 2 (5 %) dekleti, 3 (7 %) dekleta
pa so mnenja, da je medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok vodja. Nihče od
anketirancev ni podal odgovora, da je medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok
menedžerka, nihče pa niti ni podal drugega odgovora.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
56
Graf 22: Pomembnost vloge medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok
100%
0% 0%
90%
10%
0%
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Šte
vilo
odg
ovor
ov
Odgovori staršev Odgovori učenk 6. razreda osnovne šole
Da
Ne
Drugo
100% 100%
Skupno je 34 (94 %) anketirancev mnenja, da je vloga medicinske sestre pri zdravstveni
vzgoji otrok pomembna, 2 (6 %) anketiranca pa sta mnenja, da vloga medicinske sestre pri
zdravstveni vzgoji otrok ni pomembna. Od tega je bilo vseh 15 (100 %) staršev mnenja, da
je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok pomembna. Tudi večina deklet je
mnenja, da je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji otrok pomembna. Tako je
menilo 19 (90 %) deklet, 2 (10 %) dekleti pa sta bili mnenja, da le-ta ni pomembna. Nihče
od anketirancev ni podal drugačnega odgovora.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
57
9 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
Raziskava je bila izvedena med učenkami 6. razreda Osnovne šole Neznanih talcev
Dravograd in njihovimi starši. Vse anketiranke so bile ženskega spola, razlikovale so se
samo po starosti. Dekleta so bila izključno starosti 11 in 12 let, medtem ko je bil razpon
starosti staršev od 30 do 50 let.
S pomočjo zbranih podatkov smo ugotovili, kakšna je vloga medicinske sestre pri
zdravstveni vzgoji otrok z vidika deklet in staršev, koliko se starši in dekleta zavedajo
pomena cepljenja proti HPV in kako pogosto se starši oz. dekleta odločajo za cepljenje
proti HPV. Podatke smo delno primerjali z rezultati raziskave iz leta 2007, ki je bila
izvedena na Švedskem.
V raziskovalnem vzorcu je bilo zajetih 36 anketirancev; od tega je 21 učenk starih 11 in 12
let, 15 pa je bilo njihovih staršev. V raziskavi Odnos do cepljenja HPV med starši otrok
(moškega in ženskega spola), starih od 12-15 let, na Švedskem, so bili anketirani samo
starši. V raziskavi je bilo zajetih 13946 staršev.
Odzivnost anketirancev na našo raziskavo je znašala 72 %. Odzivnost staršev je znašala 60
%, če jo primerjamo z literaturo je bila odzivnost staršev pri naši raziskavi za 9 % nižja.
Starši v naši raziskavi so bili anketiranci izključno ženskega spola v primerjavi z literaturo,
kjer je bilo vključeno 57,6 % ženskega in 42,4 % anketirancev moškega spola.
Iz rezultatov naše raziskave ugotavljamo, da so vsi anketiranci seznanjeni s HPV in
cepljenjem proti njem. Pri vprašanju kdo vse se lahko cepi proti HPV je le 14 %
anketirancev (13 % staršev) poznalo odgovor, da se proti HPV lahko cepijo vsi, ne glede
na spol. Več kot polovica anketirancev meni, da je cepivo proti HPV cepivo, od tega večji
delež deklet kot staršev. Da je cepivo učinkovito tudi meni več kot polovica vseh
anketirancev, ostali anketiranci niso bili tega mnenja ali pa o varnosti in učinkovitosti
cepiva niso bili prepričani. Za cepljenje deklic proti HPV se je odločilo 60 % anketiranih
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
58
staršev. Cena cepiva ne bo odločala pri 72 % anketiranih staršev, vključno s tistimi, ki se
za cepljenje ne bodo odločili.
Če te rezultate primerjano z literaturo je bila osveščenost staršev v naši raziskavi večja kot
v literaturi, kjer 27 % anketirancev ni bilo seznanjenih z HPV. Da se lahko proti HPV
cepijo vsi je v rezultatih iz literature več staršev poznalo odgovor (mogoče tudi zaradi
oblike vprašanja), da vsi, vendar niso bili vsi mnenja, da je to tudi potrebno. Iz rezultatov
iz literature je večina staršev prepričanih, da so cepiva varna. Vendar jih več kot 70 %
meni, da ne vedo zagotovo ali je cepljenje proti HPV zares učinkovito pri preprečevanju
nastanka genitalnih bradavic in raka na materničnem vratu. Več kot 60 % anketirancev iz
raziskave iz literature se je odločilo za cepljenje proti HPV ne glede na ceno cepiva, več
kot 30 % je še neodločenih, okoli 10 % pa se za cepljenje niso odločili. Rezultati iz
literature so podobni rezultatom raziskave, ki smo jo opravili v sklopu diplomskega dela
(glej Dahlström et al., 2009).
Na podlagi analize povprečnih vrednosti odgovorov smo odgovorili na tri raziskovalna
vprašanja.
Raziskovalno vprašanje št. 1:
Kakšna je vloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok?
Na podlagi analize smo ugotovili, da ima medicinska sestra po mnenju anketirancev več
vlog pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok, kar se tudi sklada z literaturo. Veliko
vlog, ki jih ima medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok, anketiranci ne vidijo ali pa
so mnenja, da teh vlog enostavno nima. Tako medicinsko sestro, pri zdravstveni vzgoji
otrok, najprej vidijo kot izvajalko zdravstvene nege (35 % anketirancev), svetovalko (23 %
anketirancev) in izobraževalko (23 % anketirancev), manj pa jo vidijo kot vodjo (6,5 %
anketirancev), zagovornico (6,5 % anketirancev) in menedžerko (0 % anketirancev), kar je
lahko posledica osebnega mišljenja in izkušenj anketirancev ali pa dela medicinskih sester.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
59
Ne glede na to, kakšno vlogo so medicinski sestri pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih
otrok pripisali anketiranci, so bili skoraj vsi mnenja, da je njena vloga zelo pomembna (94
% anketirancev je bilo tega mnenja). Te ugotovitve se skladajo z literaturo, saj medicinska
sestra pokriva velik delež zdravstvene vzgoje osnovnošolskih otrok, in sicer od seznanjanja
s pomenom telesne higiene v prvem razredu osnovne šole do spolne vzgoje v osmem
razredu osnovne šole.
Ugotovili smo tudi, da je 56 % vseh anketirancev dobilo informacije o cepljenju proti HPV
od medicinske sestre, od tega večji delež deklet kot staršev. Zanimivo je, da glede na
dejstvo, da imajo učenke 6. razreda osnovne šole sistematski pregled, pri katerem se
predstavi tudi cepljenje proti HPV in pri katerem sodeluje tudi medicinska sestra, ni več
deklet prejelo informacij o cepljenju proti HPV od medicinske sestre.
Vsi tisti anketiranci, ki so dobili informacije o cepljenju proti HPV od medicinske sestre,
so le-te dobili v pisni obliki (40 % anketirancev), v obliki individualnega pogovora (31 %
anketirancev) oz. skupinskega predavanja (9 % anketirancev). Za razliko od staršev, ki so
največ informacij dobili v obliki individualnega pogovora in skupinskega predavanja, so
dekleta največ informacij dobila v pisni obliki. Tukaj so rezultati skladni z literaturo.
Pomembno je, da osnovnošolcem damo dovolj pisne literature, ki jo lahko odnesejo domov
in si lahko določene vsebine, v primeru, da jih pozabijo, ponovno pogledajo. Predvsem je
to pomembno za učence od 5. razreda osnovne šole, ko se pričenja obdobje pubertete in so
za vzgojo manj dovzetni kot v drugih obdobjih življenja. Tudi pri starših se je dobro, da so
večino informacij dobili v obliki individualnega pogovora in predavanja, saj jim takšna
oblika posredovanja informacij omogoča več možnosti za razumevanje. Predvsem, če gre
za odločitev glede cepljenja njihovih otrok.
Večina anketirancev je mnenja, da so informacije, ki so jih dobili od medicinske sestre,
koristne, nekoliko manj jih je bilo mnenja, da so bile informacije le delno koristne, enemu
anketirancu pa te informacije niso koristile. Informacije o cepljenju proti HPV, ki jih je
medicinska sestra posredovala anketirancem, bi morale biti podane strokovno, primerno,
razumljivo, da bi jih vsak lahko razumel. To je pomembno predvsem zato, ker je cepljenje
proti HPV vključeno v Program imunoprofilakse za učence, dijake in študente za šolsko
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
60
leto 2009/2010 kot neobvezno cepljenje za učenke 6. razreda osnovne šole in se izvaja šele
od leta 2006, kar pomeni, da je seznanjenost prebivalstva s cepljenjem proti HPV
pomanjkljiva. To lahko potrdimo tudi z rezultati iz diplomskega dela iz leta 2009 z
naslovom Obvezna in priporočljiva cepljenja v Sloveniji, takratne študentke Katarine
Stagoj, iz katerih je razvidno, da manjši odstotek študentk Fakultete za zdravstvene vede v
Mariboru ni vedelo, kaj HPV je (glej Stagoj, 2009, str. 60).
Raziskovalno vprašanje št. 2:
Ali se starši in učenke zavedajo pomena cepljenja proti humanemu papiloma virusu?
Na podlagi analize smo ugotovili, da večina anketirancev ve, da cepljenje proti HPV
preprečuje rakaste spremembe na materničnem vratu in rast anogenitalnih bradavic, le teh
je bilo 97 %, en anketiranec (starš) pa je podal odgovor, da cepljenje proti HPV preprečuje
nastanek novotvorb, ki jih povzročajo virusi. Ker cepljenje proti HPV preprečuje nastanek
predrakavih in rakavih sprememb ter anogenitalnih bradavic, ki so novotvorbe, ki jih
povzročajo predvsem virusi HPV tipa 6, 11, 16 in 18, bi oba odgovora veljala kot pravilna,
saj je bil vprašalnik povezan s cepljenjem proti HPV. Iz tega lahko sklepamo, da so vsi
anketiranci osveščeni o indikacijah cepljenja proti HPV.
Za preverjanje znanja o cepljenju proti HPV smo anketirance vprašali, kdo vse se lahko
cepi proti HPV. Večina anketirancev je bila mnenja, da se lahko cepijo samo deklice oz.
ženske, nekaj pa jih je bilo mnenja, da se proti HPV lahko cepijo vsi. Glede na indikacije
za cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom se dejansko proti HPV lahko cepijo vsi, pa
tudi v Analizi izvajanja imunizacijskega programa, ki ga je izdal IVZ, so podatki, da sta
bila v letu 2008 proti HPV cepljena 2 dečka/moška. Vprašali pa smo jih tudi, koliko
odmerkov cepiva je potrebnih. Večina anketirancev je vedela, da so potrebni 3 odmerki
cepiva (84 % anketirancev), nekaj (16 % anketirancev) je bilo takšnih, ki so podali napačen
odgovor ali pa odgovora niso poznali.
Anketiranci niso povsem prepričani, ali je cepljenje proti HPV zares varno in učinkovito.
Več kot polovica je prepričanih, da je cepljenje varno, druga polovica anketirancev pa
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
61
meni, da ni varno oz. da ne vedo, ali je cepivo povsem varno in učinkovito. Ti rezultati
niso presenetljivi. Čeprav je bilo cepljenje proti HPV v študijah in praksi dokazano kot
varno in učinkovito, si starši ne želijo, da bi bili njihovi otroci obravnavani kot poskusni
zajčki. Sploh glede na to, da študije o tem cepljenju še trajajo. Zaenkrat tudi ni zadostnih
informacij o tem, ali je pri cepljenju proti HPV potrebna poživitvena doza cepiva, čeprav
se zdi logično, da bi morala biti, saj zaščita traja najmanj pet let.
Na tem mestu se nam je zdelo tudi smiselno vprašati, od kod so anketiranci dobili
informacije o cepljenju proti HPV, saj različni viri informacij predstavljajo različne stopnje
strokovnosti in pravilnosti podatkov o cepljenju proti HPV. Največ anketirancev je dobilo
informacije o cepljenju proti HPV od zdravstvenih delavcev, iz revij, knjig in zloženk ter
staršev in sorodnikov, manj jih je dobilo informacije preko spleta in od učiteljev, najmanj
informacij pa so anketiranci dobili od prijateljev. En anketiranec (deklica) pa nikjer ni
zasledil informacij o cepljenju proti HPV. Pri tem vprašanju se odgovori deklic in staršev
rahlo razlikujejo. Starši so največ informacij dobili od zdravstvenih delavcev, iz revij,
knjig, zloženk in preko spleta, medtem ko so deklice največ informacij dobile od staršev in
sorodnikov, zdravstvenih delavcev in učiteljev. Glede na to, da je večina anketirancev
dobila informacije o cepljenju proti HPV od zdravstvenih delavcev, lahko smatramo, da so
v večini dobili strokovne in realne informacije o cepljenju proti HPV, ki so jim bile v
pomoč pri odločitvi za ali proti cepljenju proti HPV. In čeprav so skoraj vsi anketiranci
dobili informacije o cepljenju proti HPV, bi večina (več staršev kot deklet) vseeno želela
več informacij.
Želeli smo tudi izvedeti, kakšno je razmerje med najpogostejšimi neželenimi učinki po
cepljenju nasploh, saj tudi ti vplivajo na odločitev o cepljenju otrok. Največ anketirancev
je kot najpogostejši neželeni učinek navedlo rdečino na mestu aplikacije, sledi oteklina na
mestu aplikacije, na tretjem mestu je bolečina na mestu aplikacije in na četrtem mestu
srbenje. Trije anketiranci pa odgovora niso poznali. Če primerjamo z literaturo, se
odgovori skladajo, saj je bil med leti 2003 in 2008 največkrat prijavljen lokalni neželeni
učinek res rdečina na mestu aplikacije, sledili sta mu oteklina in bolečina na mestu
aplikacije (glej IVZ, 2009, str. 13).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
62
Raziskovalno vprašanje št. 3:
Ali se starši in učenke pogosto odločajo za cepljenje proti humanemu papiloma
virusu?
Na podlagi analize bi se večina deklet želela cepiti proti HPV (52 % deklet), nekoliko manj
pa je takšnih, ki si ne bi želele cepiti proti HPV ali pa so še neodločene (skupaj 48 %
deklet). Tudi pri starših so odgovori o odločitvi glede cepljenja njihovih otrok proti HPV
podobni. Večina staršev se je odločila, da bodo hčerke cepili proti HPV (60 % staršev),
nekoliko manj se jih je odločilo, da hčerke ne bodo cepili, en starš pa še ne ve, ali bo dal
hčerko cepiti ali ne. Razumljivo je, da so se nekateri anketiranci odločili proti cepljenju oz.
da so še neodločeni, vendar je vseeno razveseljiv podatek, da se jih je več odločilo za
cepljenje proti HPV, saj je rak na materničnem vratu, ki ga v veliko primerih povzročajo
prav virusi HPV, proti katerim cepimo, eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah v
Sloveniji. Pri svoji odločitvi glede cepljenja proti HPV bodo skoraj vsi starši upoštevali
mnenja svojih hčerk. Tudi raziskava na Švedskem je pokazala podobne rezultate, kjer se je
več kot 60 % staršev odločilo za cepljenje otroka proti HPV, dosti manj je bilo neodločenih
in še manj (3,5 %) se za cepljenje niso odločili (glej Dahlström et al., 2009).
Pred odločitvijo o cepljenju proti HPV se bo večina staršev (87 % staršev) posvetovala s
strokovnjakom, kar je zelo pomembno. Glede na to, da so deklice stare komaj enajst in
dvanajst let, je nujno, da se za boljšo presojo pozanimajo o indikacijah za cepljenje,
morebitnih kontraindikacijah in neželenih učinkih.
Cena cepiva proti HPV proti pričakovanju pri večini staršev (72 % staršev) ne bo igrala
vloge, pri določenih starših bo cena igrala vlogo oz. so glede tega vprašanja še neodločeni.
Cepljenje je za dekleta 6. razreda osnovne šole brezplačno, za ostala dekleta in ženske pa
predstavlja velik strošek. Cena cepiva v Sloveniji se giblje od 100 € do 150 € na posamezni
odmerek cepiva. Tudi iz raziskave na Švedskem je na majhen odstotek anketiranih staršev
cena cepiva igrala vlogo pri več kot 65 % pa cena ne bo igrala vloge pri cepljenju (glej
Dahlström et al., 2009).
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
63
Več kot polovica anketiranih staršev bi želela, da bi bilo cepljenje proti HPV vključeno v
cepilni program kot obvezno cepljenje za vsa dekleta, ostali starši tega ne bi želeli ali pa so
glede tega vprašanja še neodločeni. Zaenkrat ni podatkov, da bi se to zgodilo, vendar bi
cepljenje proti HPV, če bi bilo obvezno, preprečilo trpljenje marsikaterega dekleta oz.
ženske.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
64
10 SKLEP
V diplomskem delu smo dosegli vse zastavljene cilje in odgovorili na vsa raziskovalna
vprašanja.
Predstavili smo osnove cepljenja, humane papiloma viruse, pomen in postopek cepljenja
proti HPV, opisali in izpostavili načine izobraževanja otrok o HPV ter izpostavili vlogo
medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji osnovnošolskih otrok.
Dobljeni rezultati so nam pokazali, da večina deklet in staršev meni, da ima medicinka
sestra več izredno pomembnih vlog pri zdravstveni vzgoji otrok. Tudi pri zdravstveni
vzgoji osnovnošolskih otrok o cepljenju proti HPV je medicinska sestra sestavni del, saj
predaja informacije o cepivu proti HPV, indikacijah in kontraindikacijah za cepljenje,
neželenih učinkih po cepljenju proti HPV in jih izobražuje predvsem o pomenu in
pomembnosti cepljenja proti HPV.
Starši in dekleta se zavedajo pomena cepljenja proti HPV. Njihovo znanje o HPV ni
zanemarljivo, vendar si jih večina želi pridobiti še več informacij. To se vidi predvsem v
dobljenih rezultatih, saj niso vsi anketiranci bili prepričani, ali je cepljenje proti HPV zares
učinkovito in varno.
Cepljenje proti HPV je izrednega pomena, saj se s HPV okuži okoli 50 % vseh spolno
aktivnih, in to vsaj enkrat v življenju. Pri večini okužba spontano mine, medtem ko se pri
drugih lahko razvije trajna okužba s HPV in posledično različne bolezni. Cepljenje proti
HPV lahko zaščiti pred predrakavimi in rakavimi okužbami in genitalnimi bradavicami, to
je pred najpogostejšimi obolenji pri okužbi s HPV. Prav iz tega razloga je to cepivo tako
dragoceno. To so tudi mogoče razlogi, zakaj se starši in učenke, ki smo jih anketirali,
pogosto odločijo za cepljenje proti HPV.
Raziskava sicer ni vključevala velikega števila anketirancev, vendar upamo, da bo v pomoč
zdravstvenim delavcem pri zdravstveni vzgoji staršev in otrok o cepljenju proti HPV, kar
je bil prvotni namen tega diplomskega dela.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
65
11 ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji mentorici, viš. predav. dr. Jadranki Stričević, univ. dipl. org, in
somentorju, prof. dr. Iztoku Takaču, dr. med., svetniku, za ves njun čas, strokovno pomoč,
podporo, vodenje in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.
Posebej bi se rada zahvalila staršem, ki so mi omogočili študij in vedno verjeli vame ter me
spodbujali pri vsakem koraku v življenju.
Zahvaljujem se tudi vodstvu Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, še posebej
pomočnici ravnatelja Blanki Vrhovnik in razredničarkam 6. razredov, ki so mi dovolili in
mi bili v pomoč pri izvajanju raziskave. Seveda gre moja zahvala tudi vsem učenkam 6.
razreda osnovne šole in njihovim staršem za trud in sodelovanje.
Rada bi se zahvalila še vsem ostalim, ki so mi v življenju v pomoč in navdih.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
66
LITERATURA IN VIRI
Literatura
Člani mreže Strokovne revije ISIS. Strokovna mnenja o promociji cepljenja proti HPV.
Strokovna revija ISIS 2007; 11 (5): 12
Glavnik, V. Imunski odziv in cepljenje. XVII. srečanje pediatrov v Mariboru in IV.
srečanje medicinskih sester. Zbornik. Maribor, 2007: 129−132
Glušič, D., Lekić, K. Mladi, spolnost in splet. Zdrav Vestn 2009; 78: 109−111
Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,
2005
Hoyer, S., Stjepanović, A. Spolna vzgoja mladostnikov. Obzor Zdr N 1997; 31: 147−153
Ihan, A. Cepivo proti HPV – gotovo uspeh, vprašanja pa tudi. Strokovna revija ISIS 2009;
18 (5): 36−38
Likar, M. Cepiva danes in jutri. Založba Arkadija. Ljubljana, 2004; 28-234
Luznar, N. Zdravstvena nega v izvajanju preventive v osnovnem zdravstvenem varstvu.
Obz Zdr N. Ljubljana 2002; 36: 219−223
Pajnkihar, M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
1999; 28-166
Periš, Z., Poljak, M. Virusne boleni kože in sluznic. V: Kansky, A., Miljković, J. (ur.).
Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2009:
91−100
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
67
Pinter, B., Skušek-Fakin, C., Maurič, D. Izzivi v varovanju reproduktivnega zdravja
mladostnikov v Sloveniji. Zdrav Vestn 2009; 78: 79−84
Pinter, B. O vama – varna izbira za odgovorno spolnost. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo, 2008
Poljak, M. Humani virusi papiloma (HPV) in karcinogeneza. V: Takač, I. (ur.). 50 let
Laboratorija za ginekološko citologijo v Mariboru. Maribor: Mednarodni znanstveni
simpozij. Maribor 2005: 131−137
Poljak, M. Štirivalentno cepivo proti okužbi s HPV končno v EU. 2007. Strokovna revija
ISIS 2007; 11 (1): 44−45
Poljak, M., Kocjan, B. J., Seme, K., Fujs, K., Potočnik, M., Luzar, B., Gale, N. Humani
virusi papiloma (HPV). Onkologija v žarišču. Ljubljana, 2005: 60−72
Potočnik, M. Spolno prenosljive okužbe. V: Kansky, A, Miljković, J. (ur.). Kožne in
spolne bolezni. Ljubljana : Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2009: 112-129
Prebavšek, M., Gaube, A. Vloga medicinske sestre pri izvajanju preventivnih pregledov v
Zdravstvenem domu Maribor na Dispanzerju za šolske otroke in mladino. XV. srečanje
pediatrov v Mariboru in II. srečanje medicinskih sester. Zbornik. Maribor, 2005: 243−247
Premik, M. Vzgoja za zdravje v programu osnovne šole. Ljubljana: Inštitut za varovanje
zdravja, september 1999
Pustavrh, N., Kojić, T., Žunič, V. Okužba s humanimi virusi papiloma. 2007. Premagajmo
HPV − Priloga strokovne revije Viva 2007; 82 (5): 5−6
Stagoj, K. Obvezna in priporočljiva cepljenja v Sloveniji. Diplomsko delo. Maribor:
Fakulteta za zdravstvene vede, 2009
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
68
Strah, D. Nova dogajanja pri okužbah s humanimi papiloma virusi. 2009. Strokovna revija
ISIS 2009; 11 (4): 53−54
Takač, I., Arko, D., Gorišek, B., Kodrič, T., Repše-Fokter, A. Možnosti zdravljenja
predrakavih sprememb materničnega vratu. Zdrav Vestn 2009; 78: 143−148
Uršič-Vrščaj, M., Baškovič, M., Bebar, S., Djurišić, A., Strižnar, V., Vakselj, A. HPV in
preprečevanje raka materničnega vratu. Zdrav Vestn 2009. Ljubljana, 2009; 78: 39−42
Zorec, J. Pomembni dokumenti v zdravstveni negi otroka. Obz Zdr N. Ljubljana, 2001; 35:
197−204
Viri
Analiza izvajanja imunizacijskega programa v Sloveniji v letu 2007. Inštitut za varovanje
(IVZ) 2008. Dostopno na: http://ivz.arhiv.over.net/javne_datoteke/datoteke/2119-
Analizaizvajanja_IP_2008.pdf (1. 6. 2010)
Cvetko, J., Frankič, M., Vloga medicinske sestre pri cepljenju. 2008. Dosegljivo na:
http://www.zd-
mb.si/fileadmin/Dokumenti/Intranet/NoviceZaZaposlene/StrokovniVeceri/12SV2008_2_V
logaMedSestre_Cepljenje.pdf (25. 4. 2010)
Dahlström, L. A., Tran , T. N., Lundholm, C., Young, C., Sundström. K., Sparén, P.
Attitudes to HPV vaccination among parents of children aged 12-15 years - A population
based survey in Sweden. International Journal of Cancer 2009. Dostopno na:
http://www.researchgate.net/publication/26333014_Attitudes_to_HPV_vaccination_among
_parents_of_children_aged_12-15_years_-_A_population_based_survey_in_Sweden
(5.6.2010)
EMEA (European Medicines Agency), Cepivo Cervarix, povzetek značilnosti. Dosegljivo
na:
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
69
http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/cervarix/emea-combined-h721sl.pdf
(12. 4. 2010)
EMEA (European Medicines Agency), Cepivo Silgard, povzetek značilnosti. Dosegljivo
na:
http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/silgard/emea-combined-h732sl.pdf
(15. 4. 2010)
EMEA (European Medicines Agency), Cepivo Gardasil, povzetek značilnosti. Dosegljivo
na:
http://www.ema.europa.eu/humandocs/PDFs/EPAR/gardasil/emea-combined-h703sl.pdf
(15. 4. 2010)
Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni. Inštitut za varovanje (IVZ) in Ministrstvo
za zdravje. 2009. Dosegljivo na: http://ivz.arhiv.over.net/javne_datoteke/datoteke/798-
Letnocporociloc2008.pdf (29. 3. 2010)
EUVAC, Koledar cepljenja otrok za leto 2009/2010. Dosegljivo na:
http://www.euvac.net/graphics/euvac/vaccination/slovenia.html (29. 3. 2010)
Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2009. IVZ Dosegljivo na:
http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1759-
PROGRAMcIMUNOPROFILAKSEcINcKEMOPROFILAKSEcZAcLETOc2009.pdf (29.
3. 2010)
Krapše, N., Vloga medicinske sestre pri cepljenju proti HPV. 2008. Dostopno na:
http://www.zd-
mb.si/fileadmin/Dokumenti/Intranet/NoviceZaZaposlene/StrokovniVeceri/PDF_predstavit
ve/5_SV_3_VlogaMedSestrePriCepljenjuProtiHPV.pdf (24. 4. 2010)
Maurič, D., Bolezni povezane s HPV − odkrivanje in zdravljenje. 2008. Dostopno na:
http://www.zd-
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
70
mb.si/fileadmin/Dokumenti/Intranet/NoviceZaZaposlene/StrokovniVeceri/PDF_predstavit
ve/5_SV_2_HPV_okuzbe_Odkrivanje_zdravljenje.pdf (23. 4. 2010)
Neželeni učinki pridruženi cepljenju v Sloveniji v letu 2008. Inštitut za varovanje (IVZ) in
Ministrstvo za zdravje. 2009. Dostopno na:
http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/1210-
NezelenicucinkicpridrizeniccepljenjucvcSlovenijicvcletuc2008.pdf (3. 5. 2010)
Okužba s HPV, rak materničnega vratu in cepljenje proti HPV. Inštitut za varovanje (IVZ)
in Ministrstvo za zdravje. 2007. Dostopno na:
http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1170 (4. 5. 2010)
Program ZORA, ZORA (Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb
materničnega vratu). 2008. Dostopno na: http://zora.onko-i.si/?mod=mi_programZora (15.
5. 2010)
Vrdelja, M., Cepljenje proti okužbam HPV je varno in ga strokovnjaki priporočajo. 2009.
Dostopno na: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=2065 (10. 4. 2010)
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
1
PRILOGE
Priloga št. 1: Podpisana prošnja za izvajanje ankete
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
2
Priloga št. 2: Anketni vprašalnik za učenke 6. razreda osnovne šole
VPRAŠALNIK
SPOŠTOVANI!
Moje ime je Marina Tkalčić, sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in pišem diplomsko nalogo z naslovom Cepljenje proti humanemu virusu papiloma in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok. Z raziskovanjem želim ugotoviti osveščenost osnovnošolk in njihovih staršev o cepljenju proti humanemu papiloma virusu (HPV). Anketa je anonimna, zato vas prosim, da na vprašalnik ne pišete osebnih podatkov, kot so ime in priimek. Na vprašanja odgovarjajte tako, da obkrožite črko pred odgovorom, ki vam ustreza. Tam, kjer je narisana črta, pa napišite vaša leta oz. odgovor.
Za vaše sodelovanje in trud se vam najlepše zahvaljujem.
1) Starost:
_________ let.
2) Spol: a) Moški. b) Ženski.
3) Ali veste, kaj cepljenje proti humanemu papiloma virusu (HPV) preprečuje? (Možen je en odgovor.)
a) Nastanek raka na materničnem vratu in genitalnih bradavic. b) Nastanek vseh oblik raka. c) Nastanek novotvorb, ki jih povzročajo virusi.
4) Ali mislite, da je cepljenje proti HPV učinkovito? (Možen je en odgovor.)
a) DA. b) NE. c) Ne vem.
5) Kdo vse se lahko cepi proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) Dečki/Moški. b) Dekleta/Ženske. c) Vsi.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
3
6) Koliko odmerkov cepiva proti HPV je potrebnih? (Možen je en odgovor.)
a) 3 odmerki. b) 1 odmerek. c) 2 odmerka. d) 5 odmerkov. e) Ne vem.
7) Kje vse ste zasledili informacije o cepljenju proti HPV? (Možnih je več odgovorov.)
a) Od prijateljev. b) Od staršev in ostalih sorodnikov. c) Od učiteljev. d) Od zdravstvenih delavcev. e) Iz revij, knjig, zloženk. f) Preko spleta. g) Drugo ______________. h) Nisem zasledil informacij.
8) Ali bi želeli več informacij o cepljenju proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.
9) Ali menite, da je vloga medicinske sestre pomembna pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možen je en odgovor.)
a) DA. c) NE. d) Drugo ______________.
10) Kakšno vlogo, menite, ima medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možnih je
več odgovorov.)
a) Izvajalka zdravstvene nege. b) Svetovalka. c) Menedžerka. d) Vodja.
e) Izobraževalka. f) Zagovornica. g) Drugo ______________.
11) Ali ste informacije o cepljenju proti HPV dobili od medicinske sestre? (Možen je en
odgovor.)
a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
4
12) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vprašanje. Ali so bile informacije za vas koristne? (Možen je en odgovor.)
a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.
13) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vprašanje. V kakšni
obliki ste dobili informacije? (Možnih je več odgovorov.)
a) V obliki skupinskega predavanja. b) Individualni pogovor. c) Informacije v pisni obliki (npr. zloženke). d) Informacije v ilustrativni obliki (sheme, filmi, skica, slika). e) Drugo ______________.
14) Kakšno je vaše mišljenje o varnosti cepiva proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) Cepivo je varno. b) Cepivo ni varno. c) Ne vem.
15) Kateri so najpogostejši stranski učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju? (Možnih je
več odgovorov.)
a) Rdečina na mestu vbrizganja cepiva. b) Oteklina na mestu vbrizganja cepiva. c) Bolečina na mestu vbrizganja cepiva. d) Srbenje na mestu vbrizganja cepiva. e) Drugo ______________. f) Nič od naštetega.
16) Ali bi se želele cepiti proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) Da. b) Ne. c) Ne vem še.
HVALA!
Marina Tkalčić
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
5
Priloga št. 3: Anketni vprašalnik za starše učenk 6. razreda osnovne šole
VPRAŠALNIK
SPOŠTOVANI!
Moje ime je Marina Tkalčić, sem absolventka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in pišem diplomsko nalogo z naslovom Cepljenje proti humanemu papiloma virusu in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok. Z raziskovanjem želim ugotoviti osveščenost osnovnošolk in njihovih staršev o cepljenju proti humanemu papiloma virusu (HPV). Anketa je anonimna, zato prosim, da na vprašalnik ne pišite osebnih podatkov, kot so ime in priimek. Na vprašanja odgovarjate tako, da obkrožite črko pred odgovorom, ki vam ustreza. Tam, kjer je narisana črta, pa napišite vaša leta oz. odgovor.
Za vaše sodelovanje in trud se vam najlepše zahvaljujem.
1) Starost:
_________ let.
2) Spol: a) Moški. b) Ženski.
3) Ali veste. kaj cepljenje proti humanemu papiloma virusu (HPV) preprečuje? (Možen je en odgovor.)
a) Nastanek raka na materničnem vratu in genitalnih bradavic. b) Nastanek vseh oblik raka. c) Nastanek novotvorb, ki jih povzročajo virusi.
4) Ali mislite, da je cepljenje proti HPV učinkovito? (Možen je en odgovor.)
a) DA. b) NE. c) Ne vem.
5) Kdo vse se lahko cepi proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) Dečki/Moški. b) Dekleta/Ženske. c) Vsi.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
6
6) Koliko odmerkov cepiva proti HPV je potrebnih? (Možen je en odgovor.)
a) 3 odmerki. b) 1 odmerek. c) 2 odmerka. d) 5 odmerkov. e) Ne vem.
7) Kje vse ste zasledili informacije o cepljenju proti HPV? (Možnih je več odgovorov.)
a) Od prijateljev. b) Od staršev in ostalih sorodnikov. c) Od učiteljev. d) Od zdravstvenih delavcev. e) Iz revij, knjig, zloženk. f) Preko spleta. g) Drugo ______________. h) Nisem zasledil informacij.
8) Ali bi želeli več informacij o cepljenju proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.
9) Ali menite, da je vloga medicinske sestre pomembna pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možen je en odgovor.)
a) DA. b) NE. e) Drugo ______________.
10) Kakšno vlogo, menite, ima medicinska sestra pri zdravstveni vzgoji otrok? (Možnih je
več odgovorov.)
a) Izvajalka zdravstvene nege. b) Svetovalka. c) Menedžerka. d) Vodja.
e) Izobraževalka. f) Zagovornica. g) Drugo ______________.
11) Ali ste informacije o cepljenju proti HPV dobili od medicinske sestre? (Možen je en
odgovor.)
a) DA. b) NE. c) Drugo ______________.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
7
12) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, odgovorite na naslednje vprašanje. Ali so bile informacije za vas koristne? (Možen je en odgovor.)
a) DA. b) NE. d) Drugo ______________.
13) Če ste na 11. vprašanje odgovorili z DA, potem odgovorite na naslednje vprašanje. V
kakšni obliki ste dobili informacije? (Možnih je več odgovorov.)
a) V obliki skupinskega predavanja. b) Individualni pogovor. c) Informacije v pisni obliki (npr. zloženke). d) Informacije v ilustrativni obliki (sheme, filmi, skica, slika). e) Drugo ______________.
14) Kakšno je vaše mišljenje o varnosti cepiva proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) Cepivo je varno. b) Cepivo ni varno. c) Ne vem.
15) Kateri so najpogostejši stranski učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju? (Možnih je
več odgovorov.)
a) Rdečina na mestu vbrizganja cepiva. b) Oteklina na mestu vbrizganja cepiva. c) Bolečina na mestu vbrizganja cepiva. d) Srbenje na mestu vbrizganja cepiva. e) Drugo ______________. f) Nič od naštetega.
16) Ali se boste odločili za cepljenje deklice proti HPV? (Možen je en odgovor.)
a) Da. b) Ne. c) Ne vem še.
17) Ali boste pri svoji odločitvi upoštevali mnenje svoje hčerke? (Možen je en odgovor.)
a) Da. b) Ne. c) Ne vem.
Marina Tkalčić: Cepljenje proti humanim papiloma virusom in zdravstvena vzgoja osnovnošolskih otrok
8
18) Se boste pred odločitvijo o cepljenjem posvetovali s strokovnjakom? (Možen je en odgovor.)
a) Da. b) Ne. c) Ne vem.
19) Ali bo informacija o ceni cepiva igrala vlogo pri odločitvi za cepljenje? (Možen je en odgovor.)
a) Da. b) Ne. c) Ne vem.
20) Ali menite, da bi moralo biti cepljenje proti HPV vključeno v cepilni program kot obvezno cepljenje za vsa dekleta? (Možen je en odgovor.)
a) Da. b) Ne. c) Ne vem.
HVALA!
Marina Tkalčić
top related