tehnolo ka stigma: bojazen pred sevanji filerazse"nosti zaznave tveganja neopazna neznana...

TEHNOLO!KA STIGMA:

BOJAZEN PRED SEVANJI

Marko Poli"

Oddelek za psihologijo

Univerza v Ljubljani

Problem

Veliko ljudi uporablja prenosne telefone,

obenem pa lahko zasledimo odpor do

postavitve anten nujnih za delovanje

telefonov. Za kaj gre?

Govora bo o zaznavi tveganja pri laikih

in strokovnjakih, o vlogi verodostojnosti,

o vlogi in naravi komunikacije.

Priljubljenost in strah se izmenjujeta

Roka s prstanom - ena prvih rentgenskih slik, ki jo je naredil Roentgen leta 1898, in

reklama za “Aqua Radium” ki so jo prodajali med leti 1920 in 1930 (po Goldsteinu in

Goldsteinu, 2002).

Dru!ba, posameznik inogro!enost

! Presojanje sprejemljivosti nevarnosti je

stvar osebnih in socialnih vrednotnihsodb.

! Posebno takrat, ko so meje nejasne in

pojav razmeroma neznan, je napa!napresoja toliko verjetnej!a.

! V osnovi gre torej za socialni in psiholo!ki

proces.

Dejavniki zaznavanja in presojanja nevarnosti

! Simon je leta 1957 objavil teorijo omejenerazumnosti, v kateri trdi, da si morajo Ijudjeoblikovati poenostavljen model sveta, da bi ga

lahko obvladovali, saj je ta preve! zapleten, dabi ga lahko v celoti dojeli.

! Vzpostavljeni modeli sveta po!ivajo na uporabiposebnih hevristik, tj. miselnih strategij, skaterimi te"ave presoje poenostavimo.

Tveganje

! S tveganjem povezujemo:

! izgubo

! pomembnost izgube in

! negotovost povezano z izgubo

! Izguba je odvisna tudi od referen!ne

to!ke odlo!evalca in njegovegavrednotnega sistema.

Pristopi k zaznavanju tveganja

! Dejansko je ve!ina za!etnih pristopov kzaznavanju tveganja izhajala iz

spoznavnih vidikov razmer.

! Psihometri!ne raziskave tveganja PaulaSlovica, Barucha Fischoffa in njunih

sodelavcev (Slovic, 1987), so odkrile tri

osnovne razse"nosti povezane z zaznavo

tveganja.

Razse"nosti zaznave tveganjaneopazna

neznana izpostavljenimodlo!eni u"inkinovo tveganje

neznana znanostinadzorljivane vzbuja strahuni globalna katastrofaposledice niso smrtneenakopravnaindividualna

nizko tveganje zaprihodnje generacije

z lahkoto se zmanj#aupadaprostovoljname ne prizadeva

nenadzorljivastra#ljivaglobalna katastrofasmrtno nevarne poslediceni enakopravnakatastrofi"na

visoko tveganje zaprihodnje generacijete!ko jo je zmanj#atinara#"aneprostovoljname prizadevaopazna

znana izpostavljenim

takoj#nji u"inki

staro tveganje

znana znanosti

Moralnost in !ustva

! Izobra"evanje o tveganju, ali komunikacijaizhajajo!a iz spoznavnih domnev bo, meniSjoberg (1998) maloverjetno uspe!na. Odzivina tehnolo!ke gro"nje so namre! pogostopovsem moralni in moralna ogor!enost igraklju!no vlogo.

! Moralne presoje pa niso zgolj spoznavneampak so povezane tudi s procesi !ustvovanja,ki jih zato v obravnavi zaznavanja tveganja nesmemo zanemariti.

Laiki in strokovnjaki! Razlike med laiki in strokovnjaki se ka"ejo tudi pri

zaznavanju nevarnosti, resni!ne ali pa nami!ljene.

! Vedenje je odvisno od zaznane nevarnosti.

! Strokovnjaki zaznavajo tveganje

enorazse"nostno, laiki pa ve!razse"nostno.

! Zaznava je izbir!na glede na ob!utek ogro"enosti– vsakdo bolj poudarja to kar ustreza njegovemupogledu.

Navzkri"ja med pojmovanji

tveganja

! strokovnjaki

! znanstvene metode

! verjetnostno pojmovanje

! sprejemljivost tveganja

! spremenljivo znanje

! primerjava tveganj

! povpre!na oseba

! laiki

! intuitivne metode

! da/ne

! varnost

! ali je ali ni?

! nepovezan pristop

! osebna vpletenost

Strokovnjaki in laiki

! Zaznavanje tveganja je lahko vzrok socialnihnavzkri"ij predvsem zato, ker razli!ne skupinerazli!no opredeljujejo in zaznavajo tveganje.Strokovnjaki in javnost se razlikujejo po svojihstali!!ih, !eprav ne vedno v isto smer. Sjoberg(1998) s tem v zvezi govori o treh:

! Obi!ajno in dobro znano splo!no tveganje: V tehprimerih so v povpre!ju ocene javnostirazmeroma pravilne, tj. skladajo se z ocenamistrokovnjakov. Tako je najbr" zaradirazpolo"ljivih razlag v mno"i!nih medijih inosebni izku!nji.

! Tveganja povezana z "ivljenjskim slogom in delovnimokoljem:

! V tovrstnih primerih so strokovnjaki zaskrbljeni, javnostpa manj in je pogosto nedejavna (npr. tveganja vprometu, prehrani, kajenje, radon...).

! Gre pogosto za dejavnosti, ki so iz dolo!enih razlogovprivla!ne, !koda pa ni tako o!itna, ali pa je odlo"ena.Ljudje se sicer zavedajo teh nevarnosti, a menijo, dane zadevajo njih, ampak druge.

! O!itno ne gre zgolj za informacijski problem, kot naspogosto prepri!ujejo. Raziskave ka"ejo, da jepomemben dolo!evalec tega zanikanja nevarnostizaznani nadzor nad tveganjem. Kadar se nam zdi, daosebno nadziramo tveganje in se lahko za!!itimo prednjim, zanikamo osebno tveganje, vendar ne tveganjaza druge.

! Tehnolo!ke nevarnosti:

! V tem primeru strokovnjaki ocenjujejo tveganja kot

majhna, medtem ko se javnosti zde velika (antene

mobilne telefonije, odlagali!!a jedrskih odpadkov).

! Razlag za te razlike je ve!: napa!na obve!!enost

javnosti, razli!ne opredelitve tveganja (strokovnjaki

dajejo ve!jo te"o verjetnosti, javnost pa posledicam),socializacija vrednot in zaznave tveganja v teku

poklicnega usposabljanja, zaznani nadzor in

poznanost (strokovnjaki ga imajo, javnost pa ne),

poklicna vloga (za!!ita javnosti ali promocija

tehnologije), splo!na politi!na ideologija, vsebina

medijev, ob!utljivost za tveganje itn.

SOCIALNA OKREPITEV/ZMANJ"ANJE NEVARNOSTI

! Kasperson in sodelavci (1988) so ponudili nov pristop zapreu!evanje socialne izku!nje nevarnosti, tj. model socialneokrepitve in zmanj#anja nevarnosti.

SOCIALNA OKREPITEV/ZMANJ"ANJE NEVARNOSTI

! Dejavnost informacijskih medijev, vladnih ustanov ter javnih inzasebnih interesnih skupin spreminja obseg dru"benega zanimanjaza tehnolo!ke nevarnosti v zapletenem zaprto-kro"nem procesu.

! Javnosti neko tehnolo!ko tveganje ne skrbi, dokler se ga zaradidelovanja informacijskih medijev ne za!ne zavedati. Stopnjazaskrbljenosti je odvisna od na!ina predstavitve in ume!!enostitveganja.

! Medijsko pokritje je po drugi strani odvisno od podatkov razli!nihokoljskih in drugih skupin.

! Ko nevarnost vzbudi zanimanje javnosti, to povzro!i, da jo za!nejovladne ustanove raziskovati in urejati.

! Medijsko pokritje tega dogajanja lahko javno zaskrbljenost spetpove!a ali zmanj!a itn.

Tehnolo!ka stigma

! Stigma = sramotno znamenje;

! Izraz se nana!a na lastnost ljudi, krajev intehnologij ali proizvodov, ki jih globokodiskreditira ali razvrednoti.

! Povezovanje krajev, tehnologij ali proizvodov znenormalno ali nenaravno stopnjo tveganja.

! Stigma se nana!a na nekaj, #emur se jepotrebno izogibati ne le, ker je nevarno, ampaktudi, ker uni#i pozitivno stanje.

Tehnolo!ka stigma

! Tehnolo!ka stigmatizacija je mo#na

sestavina javnega nasprotovanja novim

tehnologijam.

! Odra"a socialno skrb zaradi tveganj.

! Razlog za stigmatizacijo je pogosto nek

kriti#en dogodek, nesre#a ali poro#ilo o

nevarnosti.

Tehnolo!ka stigma

! Zaznano tveganje pove#ajo poro#ila

mno"i#nih medijev.

! Stigmatizirane tehnologije imajo ve#skupnih lastnosti.

! Vir stigme je nevarnost, ki jo odlikujejo "e

omenjene zna#ilnosti (nevoljna

izpostavljenost, hude posledice, neenaka

izpostavljenost, slabo znana ipd.).

Tehnolo!ka stigma

! Stigma je posledica !irokoraz!irjenih

strahov, pomanjkanja zaupanja in skrbi za

enakopravno porazdelitev koristi in

stro!kov tehnologije.

! V tem krogu le"e tudi mo"nosti

protiukrepov.

Socialno zaupanje

! Pri!akovanje, da se lahko zanesemo na druge osebe aliustanove, da bodo delovale kompetentno, predvidljivoin skrbno

! Pripisovanje verodostojnosti temelji na pri!akovanjukako se bo posameznik/ustanova vedel do mene inmojih interesov.

! Na podro!ju upravljanja s tveganjem se socialnozaupanje nana!a na tiste, ki so odgovorni zaradiformalne organizacijske vloge in ki jih prizadeti mordaosebno ne pozna

! Zaupanje pomeni tudi razliko v mo!i in nadzoru.

! Tisti, ki zaupa, menja vedenjski in odlo!itveni nadzor zaspoznavni (meni, da bodo nevarnosti nadzorovane) indrugotni nadzor (izbere komu lahko zaupa).

Vloga zaupanja

! Ljudje lahko zavrnejo mnenja

strokovnjakov/investitorjev ne le zaradi

razli#nih pojmovanj ampak tudi zaradi

nezaupanja.

! Nesomernost med vzpostavljanjem in

izgubo zaupanja.

Na#elo nesomernosti

DOBI$KI nasproti IZGUBAM

Odnos z javnostjo

! Obve!#anje javnosti o umestitvi posega, ki jemote# ali prina!a celo nevarnost oz. preprosto opojavu, ki ima potenciale za to, ni in ne sme bitienkraten dogodek, ampak del stalnegarazvijajo#ega se odnosa med organizacijami,skupnostjo in posamezniki.

! Oskrba z informacijami naj bo aktivna, ne papasivna, to je, zvedena zgolj na to, da soinformacije na razpolago, od ljudi pa je odvisnoali se bodo z njimi oskrbeli ali ne.

Kriti#ni posegi

! Ne glede na dejansko nevarnost so ljudje lahkoprepri#ani, da so ogro"eni.

! Zaradi zna#ilnosti #love!kega mi!ljenja in#ustvene sestavine stali!# (ki ni "dovzetna" zanasprotne argumente) doseganje soglasja nilahko.

! Ob dose"enem strokovnem soglasju, da posegne prina!a novih nevarnosti je treba vsodelovanju vseh prizadetih iskati poti zaskupne re!itve.

Javni nadzor

! Ustrezna obve!#enost ne pomeni zgolj

obve!#enost v skladu s predpisi (to je

najmanj), ampak tako obve!#enost, ki bo

po eni strani ljudem razjasnila vse

nejasnosti, po drugi pa bodo ohranili

ob#utek nadzora nad dogajanjem.

HVALA ZA POZORNOST !

Viri

! Cvetkovich G., Lofstedt R.E. (1999). Social Trust and the Management of Risk, London:

Earthscan

! Flyn J., Slovic P., Kunreuther H. (Eds.). Risk, Media and Stigma,London: EARTHSCAN.

! Matthes R., Bernhardt J.H., Repacholi M.H. (Eds.)(1998). Risk perception, risk

communication and its application to EMF exposure, ICNIRP

! Granger Morgan M., Fishhoff B., Bostrom A., Atman C.J. (2002). Risk communication,

Cambridge: Cambridge University Press.

! Poli! M. (Ur.)(1998). Javnost in nesre!e, Ljubljana: ZIFF

! Repacholi M.H., Muc A.M. (Eds.)(1999). EMF risk perception and communication, Gneva:

WHO