socialno-geografska zgradba mesta

8/17/2019 Socialno-geografska zgradba mesta

http://slidepdf.com/reader/full/socialno-geografska-zgradba-mesta 1/105

SOCIALNO-GEOGRAFSKA

ZGRADBA MESTAAnaliza socialnih območij

Faktorska ekologijaSocioekonomska segregacija

prebivalstvaEtnična segregacija prebivalstvaProcesi socialne preobrazbe mesta

Metode proučevanja

socialnogeografske zgradbe mesta

• Urbana ekologija (naravna območ ja,klasični modeli)

• Analiza socialnih območij (socialna

območ ja)• Faktorska ekologija (skupni faktorji)

• Beheviourizem• Strukturalizem• Postmodernistični pristopi

ANALIZA SOCIALNIH OBMOČ

IJ• “Social area analysis” : Williams, Shevky,

Bell (1955) = Teorija in metoda analizesocialnogeografske zgradbe mesta• Mesto kot produkt sodobne družbe

• 3 procesi modernizacije: ekonomskapreobrazba, urbanizacija, etnična segregacija

• Tipologija 32 socialnih območij

ANALIZA SOCIALNIH OBMOČIJ

1.Socialni položaj (ekonomski status):zaposlitev, izobrazba, dohodki

2.Stopnja urbanizacije (družinski status):delež zaposlenih žensk, fertilnost, deležsamskih gospodinjstev

3.Stopnja segregacije (etnični status):delež etničnih manjšin

ANALIZASOCIALNIH

OBMOČIJ

FAKTORSKA EKOLOGIJA

• Faktorska ekologija (“factorial

ecology”) izhaja iz analize socialnihobmočij, metoda členitve mesta nasocialna območ ja z uporabo metod

multivariantne analize (faktorskaanaliza, metoda glavnih komponent)

• Induktivni postopek določitve prostorskesocialne diferenciacije mesta na osnovianalize socialnih, ekonomskih indemografskih značilnosti prebivalstva

FAKTORSKA ANALIZA• Faktorska analiza = metoda multivariantne

analize, ki omogoča, da se več jemu številuspremenljivk, med katerimi obstojipovezanost, določi manjše število “umetnih”spremenljivk” (skupni faktorji), ki pojasnijopovezanost med originalnimi spremenljivkami

• Originalne spremenljivke nadomestimo zmanjšim številom skupnih faktorjev, ki

pojasnijo čim več ji delež skupne varianceoriginalnih spremenljivk, vsak skupni faktorpojasni določen delež skupne variance

FAKTORSKA ANALIZA

• Skupni faktorji so vsebinsko opredeljeni s

faktorskimi utežmi (koeficienti korelacije medoriginalnimi spremenljivkami in skupnimi faktorji)• Uporaba faktorske analize za proučevanje

notranje socialne diferenciacije mesta –faktorska ekologija

DUBLIN : FAKTORSKA ANALIZA

Družinski in socio-ekonomski položaj

LJUBLJANA : FAKTORSKA ANALIZA(Socio-ekonomski in družinski položajprebivalstva)

FAKTORSKA EKOLOGIJA : KRITIKE

• Ekološka napaka• Izbira spremenljivk : dosegljivost podatkov

• Izbira prostorske enote

SOCIOEKONOMSKA SEGREGACIJA

PREBIVALSTVA V MESTIH

• Podrobnejše delitve na “socialneskupine” glede na socioekonomskipoložaj, na primer “white collar” – “blue

collar”, “underclass”, tiplologija 40socialnih skupin v ZDA (Weiss)• Socialna območ ja : območ ja s

homogeno in specifičnosocioekonomsko sestavo prebivalstva• Prostorsko ločevanje socialnih skupin v

mestu – koncept “socialna razdalja”

SOCIOEKONOMSKA SEGREGACIJA V

LJUBLJANI

REVŠČINA V MESTIH• Mesta so gospodarsko vodilna območ ja,

toda v mestih v gospodarsko razvitihdržavah živi velik del revnega prebivalstva

• Narašč

anje revšč

ine in socialnegarazslojevanja v sodobnih mestih• Revščina = stanje pomanjkanja oziroma

neugodja posameznika

ABSOLUTNA IN RELATIVNA

REVŠČINA• Absolutna revščina : spodnja meja

dohodkov, ki jo gospodinjstvo potrebuje, dazadovolji potrebe svojih članov, zelo različnevrednosti po državah (ZDA, 2007, 20000 $ za

4-člansko družino)• Relativna revščina : relativen materialni

položaj posameznika, določena kot delež

povprečnih dohodkov, del prebivalstva je vvsaki družbi nižje na družbeni lestvici,upošteva tudi kulturne/družbene potrebe, ne

le biološke/materialne (Slovenija, pod 60%

REVŠČ

INA V MESTIH: izvor revščine

1. Neenekomerna razporeditev dohodkov:nizke plače v določenih poklicih2. Brezposelnost3. Zmanjševanje socialnih pravic in

ugodnosti (“welfare dependency”)

IZVOR REVŠČINE• Koncept kultura revščine: pomanjkanje

motivacije, ambicij, nizka samopodoba,vdanost v usodo…• Cikel revščine: prenašanje kulture

revščine in socialne neprilagojenosti izgeneracije na generacijo• Socialna izključenost: neenake možnosti

posameznikov pri dostopu doizobraževanja, zaposlitve, stanovanja,socialnih stikov, ugleda…”underclass”

Nekvalitetna

stanovanja

Slabo zdravje

Enostarševskedružine

KriminalitetaMajhen političnivpliv

Slabe javne

storitve

Stigmatizacija

BrezposelnostPomanjkanjeVandalizem

SegregacijaNeuspešno

izobraževanje

DelinkvencaRevščinaBrezdomstvo

Degradirane

soseske

Nizki dohodki

STANOVANJSKA OBMOČJANIŽJEGA SLOJA

• Geografija revščine: prostorska razporeditevrevnega prebivalstva, območij z nadpovprečnimdeležem revnega prebivalstva

• Prostorska segregacija revnega prebivalstva• Območ ja s koncentracijo revnega prebivalstva :

slum, socialno degradirano območ je, “low- income social areas ”, “socialy deprived areas ”,squatter naselja

• Koncentracija različnih skupin prebivalstva :ljudje z nizkimi in nestalnimi dohodki,brezposelni, prejemniki socialne pomoči,priseljenci (legalni, ilegalni), marginalne alisocialno deviantne skupine (odvisniki od drog,prostitutke, kriminalci…)

Urbana geografija revščine• ZDA, VB: obrobje mestnega središča,

“zone in transition”, starejše delavskesoseske, gosta in nekvalitetna gradnja,najemna stanovanja, etnične soseske…

• Evropa: blokovske soseske (1950 – 1980)na obrobju mest, deloma tudi mestna

središča• Tretji svet: slumi na mestnem obrobju

SLUMI V MESTIH V GOSPODARSKO

RAZVITIH DRŽAVAH• Stanovanjska območ ja z nekakovostnim

bivalnim okoljem in koncentracijo revnegater socialno izključenega prebivalstva

• Prvi slumi v industrijskih mestih poznega18. in 19. stoletja v Evropi in SeverniAmeriki

• Različna lokacija slumov v Evropi inSeverni Ameriki

SLUMI – SKUPNE ZNAČILNOSTI

1. Nizki dohodki in specifična socialna sestavaprebivalstva (revni, priseljenci, prejemnikisocialne pomoči, brezdomci…)

2. Nekvalitetno bivalno okolje in slabstanovanjski standard (prenaseljenost, slabovzdrževane stavbe, infrastruktura in javne

površine, vandalizem…)3. Nizek delež lastniških stanovanj (najemnastanovanja)

4. Visoka stopnja kriminala – pomanjkanjevarnosti

5. Nekvalitetne javne storitve (finančna krizaobčin)

6. Velika mobilnost prebivalstva – nizka stopnjasocialne ovezanosti “slums of ho ” in

PROCES SOCIALNE DEGRADACIJE

– PROCES FILTRACIJE (FILTERING)

• Proces socialne degradacije določenih delovmesta

• Dinamični model, predvideva stalnospreminjanje socialne sestave prebivalstvapo posameznih delih mesta, visoko mobilnostprebivalstva in novo stanovanjsko gradnjo,veriga preseljevanja

• Nova stanovanja privlačijo prebivalstvo zvisokimi dohodki, v izpraznjena stanovanja senaselijo prebivalci z nižjimi dohodki…na

koncu verige so najstarejša stanovanja, ki jihzasedajo prebivalci z najnižjimi dohodki

PROCES SOCIALNE DEGRADACIJE

MODEL “FILTERING”

• Na ta način se v stanovanjskem območ ju sstaranjem spreminja socialna sestavaprebivalstva :višji sloj – srednji sloj – nižji sloj

• S staranjem se znižuje kvaliteta in cenastanovanj, ko je stanovanjsko območ je

popolnoma degradirano se izselijo tudinajrevnejši in je izločeno iz nepremičninskegatrga – priložnost za nove investicije

• Uporaba v stanovanjski politiki (ZDA)

Filtering

• Z vidika mesta: gradnja novih stanovanj na

obrobju povzroči verigo preseljevanj…• Z vidika gospodinjstva: intra urbana

mobilnost v odvisnosti od življenjskegaciklusa gospodinjstva (par brez otrok –družina – “prazno gnezdo”)

• Z vidika soseske: postopna socialnapreobrazba soseske…

GLASGOW :

DEGRADIRANASTANOVANJSKAOBMOČJA

blight…

SOCIALNO IZKLJUČEVANJE

“SOCIAL EXCLUSION”• Več načinov za izključevanje določenih

“nezaželenih” skupin prebivalstva :1. Visoke cene nepremičnin2. Minimalna velikost parcel, hiš in stanovanj

3. Vloga nepremičninskih agencij – diskriminacijana nepremičninskem trgu

4. Varovane soseske : “gated communities” ali“Common interest development”

VAROVANE SOSESKE

• Prostorsko ločena in varovana stanovanjskaobmoč ja

• Stanovalci so solastniki celotne soseske• Skrajni primer socialne segregacije in

izključevanja

• Skupnost lastnikov• Skupno varovanje

• Skupne površine in infrastruktura• Skupna pravila in omejitve• “Mesta v mestu”, nove “trdnjave”

• Nova razmerja med javnimi in zasebnimi prostori

VAROVANE SOSESKE V ZDA

The popularity of living in gated private communities has been rising in recentyears. It used to be that gated communities were thought of as being only forthe rich. But today they are becoming more and more popular with middle andupper middle class families. When looking for a gated community it can be abit difficult to find the best one for you. You may want luxury or great golf, orperhaps a mixture of the two. More than likely you want to look at gatedcommunities that offer you beautiful homes, fabulous architecture andlandscaping, as well as fabulous amenities. Many of the private gated

communities in Flagler County have been designed with amenities builtaround a particular lifestyle, such as beautiful golf courses and clubhouses,tennis, swimming pools, or equestrian facilities. Among the other reasonspeople are attracted to living in these communities are safety, security and

protecting property values and lifestyle. Gated communities are usuallylocated on some of the most desirable land in the area. Prime land, combinedwith careful planning and HOA rules create an environment where homevalues hold up extremely well.

SEGRAGACIJA NA OSNOVI

ŽIVLJENJSKEGA SLOGA• Gej soseske

• SF: Castro, LA:West Holywood,NY: Greenwich

Village, Seattle:Capitol Hill, Monreal

– Le Village,

London: Soho,Pariz: Le Marais,Madrid: Chueca

GENTRIFIKACIJA

• Pojem prvič uporabi sociolog Ruth Glass

(1964)• Proces socialne preobrazbe določenih delov

• “Invazija srednjega in višjega slogaprebivalstva v območ ja z slabimsocioekonomskim položajem prebivalstva in

sočasna fizična prenova in socialnapreobrazba” (Hamett, 1984)

• Preobrazba delavskih stanovanjskih območij v

stanovanjska območ ja srednjega in višjega

GENTRIFIKACIJA

• "Gentrification is the process...bywhich poor and working-class

neighborhoods in the inner city arerefurbished by an influx of privatecapital and middle-class homebuyers

and renters.... Neil Smith (1996)• Gentrifikacija ponavadi zajame starejšedele mesta v mestnem središču, ki so

fizično degradirana toda bivalnoprivlačna, z revnim prebivalstvom innizkimi cenami nepremičnin

GENTRIFIKACIJA: primeri

“gentrificiranih” četrti

• Washington: Georgetown, Dupont Circle• New York: Lower East Side, Harlem

• San Francisco: Castro, Mission• London: Docklands, East End• Pariz: Marais, 20. okrožje

GENTRIFIKACIJA: ekonomska in

kulturna razlaga

• Ekonomska razlaga: reinvestiranje inkoncept “rent gap ” (vrzel donosov)• Rent gap = razlika med dejanskim in

potencialnim donosom nepremičnine alizemljišča, ko je dovolj velika pride doreinvestiranja kapitala

• Kulturna razlaga: nove vrednote inživljenjski slog, socialne skupine, ki

cenijo bivanje v mestnem središču

G t ifik ij

Gentrifikacija…

A i ifik ij i

Anti-gentrifikacija protesti…

GENTRIFIKACIJA : London,

Bristol…

GENTRIFIKACIJA V LJUBLJANI?

ETNIČNA SEGREGACIJA

PREBIVALSTVA V MESTIH• Etnična segregacija : neenakomerna

prostorska razporeditev etnične skupnineglede na ostalo prebivalstvo• Več oblik: bivalna (socialna segregacija),

segregacija pri zaposlovanju, šolanju,socialnih stikih, kulturnem življenju…

MERJENJE ETNIČNE

SEGREGACIJE: indeks disimilacijek

• Indeks disimilacije : ½ ΣΣΣΣ (xi – yi)i=1

xi = delež skupine A v prostorski enoti

yi = delež skupine B v prostorski enoti i

k = število prostorskih enot

• ID meri razlike v prostorski razporeditvi dvehskupin prebivalstva, pove kolikšen odstotek eneskupine se mora preseliti, da bi doseglienakomerno prostorsko razporeditev pripadnikov

ASIMILACIJA

• Etnična manjšina v novem okolju prehaja

skozi različne faze prilagajanja – od manjšinese pričakuje, da se prilagodi vrednotam innačinu življenja večine

• Vedenjska asimilacija / Akulturacija :vedenjsko prilagajanje, prevzemajo vrednotein vedenjske vzorce večine

• Strukturna asimilacija : uveljavitev in

enakopraven položaj manjšine vekonomskem, političnem, kulturnem življenju, “pozitivna diskriminacija”

Model procesa asimilacije

Multikulturna družba

na neenakopravni

osnovi

Multikulturna družba

na enakopravni

osnovi

Integracija na

enakopravni

osnovi

↓↓↓

Sprejetje/nesprejetje

manjšine s strani

večine

Različnost/skupna

identiteta z

večinsko družbo

↓↓

Zaposlitev, šolanje,

stanovanje,politično

zastopstvo

Jezik, vrednote,

življenjski slog

Strukturna

asimilacija

Vedenjska

asimilacija

ode p ocesa as ac je

Modeli asimilacije etničnih

manjšin

• Francoski model: asimilacija

• Britanski model: multikulturnost

• Nemški model: izključevanje

PROSTORSKA SEGREGACIJA ETNIČNE

MANJŠINE

• Prostovoljna in vsiljena prostorska segregacija• Cilji etnične manjšine:

1. Zaščita pred diskriminacijo večine

2. Ekonomska pomoč in socialni stiki3. Ohranitev etnične identitete4. Politično delovanje in zaščita interesov

TIPOLOGIJA ETNIČNIH OBMOČIJ V

MESTIH

• Kolonija : majhna socialna razdalja, le začasnafaza v procesu asimilacije

• Enklava (“prostovoljni geto”) : močna notranja

kohezivnost etnične manjšine, ohranitev etničneidentitete• Geto (“vsiljeni geto”) : prostorska segregacija

zaradi zunanjih pritiskov, sovražnost večine

ETNIČNA OBMOČJA V

MESTIH V ZDA

• Latinoameričani: okoli 20%• Afroameričani: okoli 15%

• Azijci: okoli 10%

LATINOAMERIČANI

(“Hispanics”)• Najštevilčnejša etnična skupnost v

ameriških mestih, do leta 2050 ¼prebivalstva ZDA• 92% jih živi v urbanih območ jih

• 3 območ ja koncentracije: 1. mesta obmehiški meji (zlasti južna Kalifornija - LA,

Teksas), predvsem Mehičani 2. JužnaFlorida (Miami), predvsem Kubanci 3. SV

– velika mesta (NY…), predvsem

Portoričani

AZIJCI

• V 19. st. Kitajci in Japonci (Kalifornija)

• Porast priseljevanja po 1965, danes okoli10 milijonov• Koncentracija v velikih mestih (NY, SF,

LA, Boston…)• Višja izobrazba, višji dohodki, manj

segregirani

• Posamezne etnične četrti (Chinatown,Koreatown…)

Etnična območ ja v Los Angelesu

Chicago:

Chicago:etnična

območ ja

rumena –Afroameričani

modra –

Latinoameričanirdeča – Azijci

siva - belci

Chicago “black ghetto”

Chicago black ghetto

• Črnski geto (Atlanta,Baltimore, Chicago,Detroit, Cleveland,Dallas, LA, NewOrleans, NY,Philadelphia,Washington…)

• White flight, tippingpoint (15 %)

Detroit “black ghetto”

Etnična sestava ameriških mest

3,39,984,311,042,344,7Philadel

11,59,279,126,326,845,8NewYork

38,16,258,144,110,049,9Los

Angeles

2,26,488,33,064,028,3Detroit

10,88,280,824,734,545,7Chicago

11,28,280,619,321,660,0ZDA

LatinoAfroBelciLatinoAfroBelc

SUBSUBSUBM.S.M.S.M.S.Mesto

ETNIČNA SEGREGACIJA V LONDONU

Milano: Delež priseljencev in otrok

priseljencev v šolah

Padova: zid okoli etnične

soseske…

Francija

• Republikanski model integracije

• 4 milijone tujcev, še več državljanov stujim poreklom• Najbolj segregirani so Arabci (1,3 mil) in

Afrični (0,5 mil), mnogo manj evropskipriseljenci (1,9 mil), povečevanje etničnesegragacije

• Velik del etničnih skupnosti živi v“občutljivih urbanih območ jih” in HLM(socialna stanovanja)

Pariz: protesti v predmestijh

Slovenija

• Popis 2002: Srbi 39.000, Hrvati 36.000,Bošnjaki 22.000, Muslimani 10.500,

Albanci 6.200, Makedonci 4.000,Črnogorci 3.000

• Delež “neslovenskega prebivalstva”(skuapaj z neopredeljenimi) po občinah:Ljubljana 26%, Maribor 19%, Koper 28%,

Jesenice 40%, Velenje 30%, Trbovlje22%, Slovenija 17%

LJUBLJANA – DELEŽNESLOVENSKEGA PREBIVALSTVA

LJUBLJANA – DELEŽ PRISELJENEGAPREBIVALSTVA IZ OBMOČIJ

NEKDANJE JUGOSLAVIJE 2002

Etnična območ ja v slovenskih

mestih

• Blokovske stanovanjske soseske

• Stara mestna središča in starejšedelavske soseske

• Podstandardne soseske enodružinskih hišna mestnem obrobju

Nove Fužine: etnična soseska v Ljubljani

Rakovaj lš

jelša:etnična

soseska vLjubljani

Položaj etničnih manjšin v

Sl iji

Sloveniji• Avtohtone in neavtohtone manjšine (nove etnične

skupnosti)

• Avtohtone – zakonska zaščita manjšinskih pravic• Neavtohtone – za državo ne obstajajo…• “Pa mi vi povejte, kaj sem? – raziskava FDV

• Nove etnične skupnosti: slabša formalna izobrazba,težje napredovanje po družbeni lestvici,diskriminacija in segregacija na trgu dela, slabšipremoženjski položaj, prostorska segregacija,omejeni socialni stiki s pripadniki večinskeganaroda…

• Grobe oblike etnične nestrpnosti ne prevladujejo, je

pa veliko prikritih in subtilnih oblik nestrpnosti

BEHAVIORISTIČNI PRISTOP V

URBANI GEOGRAFIJI

URBANI GEOGRAFIJI• Behaviorizem v urbani geografiji = proučevanje

zaznavanja, vrednotenja in odzivanjaposameznika v mestu

• Obnašanje in delovanje posameznika v mestu

kot element (pre)oblikovanja mesta• Iskanje vzorcev in zakonitosti delovanja

posameznika in različnih socialnih skupin v

KEVIN LYNCH :

PODOBA MESTA

PODOBA MESTA• Mentalne karte

• Elementizaznavanjamestnega prostora :

1.Poti2.Robovi

etrti4.Vozlišča5.Znamenja

socialno-geografska zgradba mesta

Documents

geografska pomoć sql servera

166 stveno in socialno varstvo. zdravstvenoČlanek je povzet...

geografska problematika narodnostne sestave …

velika geografska otkrića

geografska obilježja parka prirode papuk

geografska segmentacija uporabnikov za uporabo v ogla...

geografska informacijska postaja Škocjan daniel …

socialno podjetništvo za začetnike -...

geografska karta

zgradba računalnika

in socialno delo

zgradba trdnih snovi - zag

1.geografska obilježja susjednih država

5. zgradba in delovanje rastlin

zgradba cveta - uvodna stran

geografska lokacija

geografska odkritja…

zgradba drevesnega debla

geografska regija sjeverna bosna.pptx

geografska enciklopedija naselja srbije iii