novo mesto, 19. februarja 1959 pravilno pojasnjevanje vsebine€¦ · svoja dela bodo brali pisate...

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E / . V E Z E D E L O V N E G A L J U

I Ml MOV O ME 310

O M E S T O

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izhaja vsak Č e t r t e k — P o s a m e z n a š t e v i l k a 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna 300 d i n , č e t r t l e t n a 150 d i n ; p l a č l j i v a je v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 1200 d i n o z i r o m a 4 amer . do l a r j e — T E K O Č I R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mes tu š t e v . 606-70'3-24

Štev. 7 (465) LETO X.

Novo mesto, 19. februarja 1959

U R E J U J E u r e d n i š k i odbor - O d g o v o r n i u r e d n i k T o n e G o š n i k — N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o mesto, Ces ta k o m a n d a n t a S t a n e t a 30 -P o š t n i p reda l N o v o mesto 33 — T E L E F O N u r e d n i š t v a i n u p r a v e š t . 127 — N e n a r o c e m h rokop i sov jn fotograf i j ne v r a č a m o — T I S K A Č a s o p i s n o ood le t i e

• S l o v e n s k i p o r o č e v a l e c * v L j u b l j a n i

Pravilno pojasnjevanje vsebine zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč

Z a k o n o nac iona l i zac i j i na­j e m n i h zgradb in gradbenih -zemlj išč j e k o n č n i ukrep , k i na p o d r o č j u s tanovanjskega uprav ­l janja ureja d r u ž b e n e in pravne odnose v simislu s o c i a l i s t i č n i h n a č e l . Z a k o n odprav l ja m o ž n o s t k a p i t a l i s t i č n e g a i z k o r i š č a n j a po­s l o v n i h in s tanovanjskih zgradb ter p re ip reču je š p e k u l a c i j e z v i ­s o k i m i cenami gradbenih zem­lj išč. P r e m a l o pa poudarjamo, da s tem zakonom i z b o l j š u j e m o pogoje za č i m h i t r e j š o in c e n e j š o gradi tev stanovanj i n d r u g i h komunaln.ih naprav. T a k o bo dob i l d r ž a v l j a n , k i se bo od loč i ! Za 'gradi tev svoje d r u ž i n s k e sta­novanjske h i š e , v e l i k o ceneje gradbeno z e m l j i š č e , saj m u ne bo t reba p l a č e v a t i v i s o k i h cen kot doslej i n bo tako mnogo prej zb ra l sredstva, k i so po­trebna za inves t ic i jo h i š e . O b ­činsk i l judsk i odbor celo lahko skflene, da uporabn ik i ne dajo nobene o d š k o d n i n e za zeml j i ­šča .

Z v e z n a l judska s k u p š č i n a je zaupala izvedbo postopka za ugotovi tev predmeta nac iona l i -

Občinske konference SZDL

O b č i n s k e konference S Z D L bodo: v Trebn jem v nedeljo, 22. februar ja , v Č r n o m l j u v č e t r t e k , 26. februarja , i n v N o v e m me­stu v nedeljo, 1. marca . Vse konference se bodo zače le ob M v c l t h dopoldne.

zacije poseb. komis i j am za nac i ­onal izaci jo . Te morajo b i t i usta­novljene p r i o b č i n s k i h l j udsk ih odbor ih kot prvostopni organi in p r i o k r a j n i h l judsk ih odborih kot drugostopni organi , to je, organi , k i bodo r e š e v a l i p r i t o ž ­be. Razen obč insk ih , in. o k r a j n i h komis i j so ustanovljene š e r e ­p u b l i š k e komis i je p r i i z v r š n i h sve t ih ter komis i j a p r i zveznem i z v r š n e m svetu; n j ihova nalogd je, da skrbe za enotno uporabo določ i l zakona, za presojo zako­nitost i i n p rav i lnos t i od ločb .

P r i O L O Novo mesto i n p r i vseh O b L O n o v o m e š k e g a okra­j a so bi le že k m a l u po i z idu zakona imenovane komisi ja« N j i ­hov sestav se zdaj sp remin j a i n vsklajuje s predpis i uredbe o postopku za nacional izac i jo n a ­j e m n i h zgradb i n gradbenih zeml j i š č . T a predpis namireč zahteva, da mora ta b i t i p red­sednik i n namestnik sodn ika a l i osebi s p ravno izobrazbo, en č l a n i n namestnik pa odborn i ­ka l judskega odbora. T a k o ž e sam sestav komis i je j a m č i , da bodo komis i j e dela le d r u ž b e n o ­po l i t i čno i n s t rokovno-pravno . T e ž a odgovornost i za p rav i lno nac ional izac i jo j e torej na teh komis i j ah ; vendar pa imajo t u ­di u p r a v n i im po l i t i čn i organi nadvse v a ž n o nalogo.

K o m i s i j e za nac ional izac i jo in upravn i organ v sedanjem raz­dobju postopka že i z v r š u j e j o vse potrebne p r ip rave , da bodo rr.ngle «voje dele č im bolje in, v zakoni tem r o k u izves t i . L e tako

r

PRVI BRIGADIR N a o b č i n s k e m k o m i t e j u L M S so n a m p o v e d a l i , da

je v e l i k o z a n i m a n j a za novo d e l o v n o a k c i j o . P r v a b r i ­gada odide n a d e l o v n a mesta v S r b i j o ž e p r v e g a m a r c a . D a n za dnem p r iha j a jo nove p r i j a v n i c e . B r i g a d o bo s e s t a v l j a l a k m e č k a m l a d i n a . Z a n i m a l o nas je , k d o se je letos v o b č i n i V i d e m - K r š k o p r v i p r i j a v i l za d e l o v n o a k c i j o , k d o j e letos »prvi b r i g a d i r « . T o j e J u s t i n S r i b a r i z S e l p r i R a k i . V s v o j e m p i s m u , k i ga je poslal o b č i n s k e m u k o m i t e j u L M S , j e n a p i s a l :

» P o r a d i j s k i h ves t eh se bo g r a d n j a a v t o m o b i l s k e ceste » B r a t s t v a r e n o t n o s t i - K v k r a t k e m p r i č e l a . K e r s e m ž e l a n s k o l e to s o d e l o v a l p r i g r a d n j i n a o d s e k u L j u b ­l j a n a — Z a g r e b , b i t u d i letos ž e l e l sode lova t i n a o d s e k u P a r a č i n — N i š . . .*>

O b i s k a l i s m o ga v n j e g o v i v a s i . N a j n a m pove ne ­ka j o s e b i .

» V b r i g a d i s em b i l ž e l a n i . D e l a l i s m o v P r i l i p a h i n M o k r i o a h . N & ! a b r i g a d a se je n a m r e č s e l i l a . «

" K a k o to. d a si se t u d i letos o d l o č i l z a a k c i j o ? « » V brigadi sem se l a n i m a r s i č e s a n a u č i l i n v i d e l .

T a m so s I r o j i . . . « »Si so n a u č i l t u d i v o z i t i ? « » N i s o me p u s t i l i n a mo to r , i m a m n a m r e č š e l e Šes t ­

najst l e l , l a n i p a sem b i l še eno le to m l a j š i . U p a m , d a se b o m letos t u d i to n a u č i l . V š o l o ne h o d i m v e č . R a d bi se i z u č i l za s t ro jnega k l j u č a v n i č a r j a . Sedaj je p r i n a s svet bo l j odpr t , k o je zgra jena cesta, m o r d a b o m Šel v N o v o mes to aH p a v L j u b i j a r o . . . «

T o so že l j e p r v e g a b r i g a d i r j a . O sebi ne pove m n o ­go. V e č pove o cesti, k i bo p o v e z a l a m a j h n e pozabl jene v a s i c e , k a k o r je n jegova , i n j i h p r i b l i ž a l a sve tu . Lani s e n i u p a l s am p r i j a v i t i v b r igado . M i s l i l je . da ga 2 a r a d i n j e g o v i h pe tna js t ih let ne bodo sp re j e l i N a m e ­sto n jega je p i sa l n jegov oče In pros i l . ' da b i ga spre­j e l i : " G r a d i se soc i a l i z em. N a j t u d i m o j s i n neka j P r i s p e v a . . . «

P r v e g a m a r c a bodo m l a d i n e ! •?<> n a n o v i t r a s i . M e d n j i m i t ud i m l a d i J u s t i n . In letos je m o r a l o b l j u b i t i S v « j e m u o č e t u , da si bo dodobra og leda l s t ro je i n se­veda —da bo tako p r i d e n ko t l a n i . -bp

se bo m o č pos luž i t i prednost i novega zakona že v le tošn j i gradbeni sezoni.

Samo najemne zgradbe in gradbena zemljišča

Razen najemnih zgradb bodo v s m i s l u zakona nac iona l i z i r ana tudi vsa zazidana i n nezazidana zeml j i š ča , k i l e ž e v ožj ih g rad­ben ih oko l i š ih mest in naseli j mestnega z n a č a j a . T a postopek pa ne izvajajo komis i je za* na­ciona l izac i jo , t e m v e č drugi or­gani . Zakonodaja lec p o o b l a š č a r e p u b l i š k e i z v r š n e svete, da do­loči jo , ka ter i k r a j i se š t e j e j o za mesta i n nasel ja mestnega zna­ča j a . V n o v o m e š k e m okTaju so taka mesta i n mestna nasel ja .

B r e ž i c e , DObova, Č r n o m e l j , M e t l i k a , N o v o mesto, S t r a ž a , D o l . Topl ice , Š e n t j e r n e j , Seno­vo, Bres tan ica , Sevn ica , M i r n a , M o k r o n o g , Trebnje , Kostanje* v i c a , V i d e m - K r š k o i n Z u ž e m -beirk. O L O Novo mesto je na svo j i se j i , 7. februar ja 19S9, do­ločil s posebnim od lokom ožji gradbeni o k o l i š na podlagi pre­dlogov o b č i n s k i h l j u d s k i h o d ­borov. Od lok mora p o t r d i t i Se I z v r š n i svet L R S . D r ž a v l j a n i bodo nato seznanjeni s posebni ­m i s k u p n i m i o d l o č b a m i , k i j i h bodo i zda l i u p r a v n i organi ob-Činik ih l j u d s k i h odborov, kate­ra gradbena z e m l j i š č a so nac io ­na l i z i r ana . V teh o d l o č b a h mo­rajo b i t i navedene š t e v i l k e v s a ­ke nac iona l iz i rane z e m l j i š k e parcele in. o b j a v l j e n « z r a z g l a ­som na desk i O b L O . Pr izade te osebe l ahko v lož i jo p r i t o ž b o v 30 dneh od dneva razglasa, k o ­l i k o r se o d l o č b a n a n a š a na p r i ­t o ž n i k a . P r e d v i d o m a bo razglas nabit p ro t i koncu tega meseca.

Pravice in dolžnosti lastnikov nacionaliziranih

objektov P r i odgovoru na to v p r a š a n j e

se bom omej i l le na p r v o r az ­dobje postopka za ugotovi tev predmeta nac ional izac i je .

Jutri literarni večer v Trebnjem

O b č i n s k i svet Svobod i n p r o ­sve tn ih d r u š t e v v T r e b n j e m bo p r i r e d i l Ju t r i z v e č e r , v petek 20. februar ja , ob 19. u r i v D o ­m u (ljudske prosvete Mrterarrri v e č e r s l ovensk ih k n j i ž e v n i k o v .

Svet v a b i k č i m v e č j i u d e l e ž ­b i !

Svo ja dela bodo b r a l i pisate­l j i in p e s n i k i F rance B e v k , M i r a M i h e l i č - Pucova , Tone P a v č e k , S e v e r i n S a l i i n C i r i l Z lobec .

Do petka — 55 prijav

P o r o č a l i smo že , da odide V I . n o v o m e š k a M D B Ka t j e Rupena na d e l o v i š č e nove avto ceste v S r b i j o konec tega meseca. Od­hod bo 28. februarja ob 13. u r l z n o v o m e š k e g a ko lodvora . Do m i n u l e g a petka se je za p rvo b r igado p r i j a v i l o že 55 fantov |n deklet . N a j b o l j š e uspehe so i m e l i doslej v o b č i n a h Sevnica . Senovo i n M e t l i k a .

0 skladu za dodeljevanje sredstev družbenim organi-

zacijam in društvom O k r a j n i odbor S Z D L Novo

mesto bo na predlog O L O se­s tav i l poseben u p r a v n i odbor sk lada za dodel jevanje sredstev l * x okrajnega p r o r a č u n a ok ra j ­n im d r u ž b e n i m o rgan izac i j am in d r u š t v o m . S k l a d b o ' u p r a v ­l ja l z vsemi s reds tv i , k i so na­menjena okr . d r u ž b e n i m orga­n i z a c i j a m in d r u š t v o m . Njegov up ravn i odbor bodo sestavljal) predstavnik; vseh v e č j i h orga­n izac i j i n d r u š t e v . P r v i sesta­nek vseh teh preds tavn ikov bo ju t r i ob 16. u r i v sejni dvo ran i O L O Novo mesto. * .

Zal ton o nac iona l izac i j i obve­zuje v s e d r ž a v l j a n e , c i v i l n o ­pravne osebe (na pr imer verska z d r u ž e n j a , d r u ž b e n e organiza­ci je: S Z D L , Z B , , s indikate In druga d r u š t v a d r ž a v l j a n o v kot so na p r imer strelska, p l a n i n ska, l ovska i n podobna d r u š t v a k i so imela v Jugos lav i j i dne 25 decembra 1958 e n o a l i v e č s tavb k i so z zakonom nac iona l iz i ra ­ne, a l i pa so ime la več zgradb (solastnina) aft posameznih de­lov zgradb — e t a ž n a — >ki j i h morejo imet i po zakonu), da pr i j av i jo p r i upravnem organu o b č i n s k e g a l judskega odbora (ki je pr is tojen za finance) vse zgradbe, Idealne dele zgradb In posamezne d e l « zgradb, k.i so j i h ime l i ta d a h v last i (tako na p r i m e r vse zgi/adbe, k j e r je pos lovni prostor) . P r i j avo m o r a ­jo v lož i t i p r i t i s t i Občini, k je r imajo svoje stalno b i v a l i š č e , pravne osebe p a svoj s e d e ž . Za mladoletne d r ž a v l j a n e , »a od­sotne a l i za p r e k l i c a l e osebe so dolžn i o p r a v i t i pr i javo n j ihov i zakon i t i zas topn ik i oziroma po­o b l a š č e n c i , 7 a zapušč ine d e d i č i , za p ravne osebe pa n j i h o v i

(Nadal jevanje n* 2. strani)

V R E M E Z A C A S O D 20, 2, D O 1. 3. Nekako do 24. februar ja še ne

kaže na k a k š n e v e č j e spre­membe. V nadal jnjem poteku, najkasneje pa okrog 1, marca , lahko r a č u n a m o z Izda tn imi s n e ž n i m i p a d a v i n a m i i n m o č n o oh lad i tv i jo . V . M .

» , . . Včasih smo Slovenci sami sebe imenovali narod — hlapcev. Osvobodilna borba nas je preoblikovala v narod — borcev. V sedanjem razdobju osvobodilnega boja rastemo hkrati kot — državni narod, k i gradi svojo ožjo slovensko in skupno

jugoslovansko narodno oblast v nerazdružl jivi povezanosti z enako državnimi narodi — federativne, bratske in prav zato močne Jugoslavije.

To poslednje dejstvo se je kar najpristneje zrcalilo na prvem zasedanju — prvega slovenskega parlamenta . . . «

Danes se prebivalci Črnomlja in črnomaljske .občine spominjajo besed velikega državnika Borisa Kidriča - Petra, ki je pred 15 leti govoril na I. zasedanju SNOS — Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v srcu partizanske Bele krajine. Obletnica prvega zasedanja prvega slovenskega parlamenta je občinski praznik Črnomlja; pre­bivalcem mesta in okolice za 19. februar toplo čestitamo in želimo novih uspehov pri ustvarjanju socializma!

N a s l i k i : obnovl jen i P rosve tn i dom v Č r n o m l j u , v katerem je 19. i n 20. ' februar ja 1944 zasedal S N O S — p r v i s lovenski par lament

O d l o č n e j e naprej! Sodciiisti«u#%Vt»za delovnega ljudstva n:. društvo bojnih veteranov, ki bi se enkrat na Jato zbrali k porađan?,

temveč organizacija, ki nenehno razvija nadaljnji napredek na vseh področjih družbenega življenja V nedeljo, 15. februarja je b i l a v M e t l i k i redna letna

o b č i n s k a konferenca S Z D L . Č l a n i p lenuma i n delegati osnovnih organizaci j so se pogovor i l i o delu v pre teklem letu i n nalogah, k i S o c i a l i s t i č n o zvezo č a k a j o letos. K o n ­ference sta se u d e l e ž i l a tudi l judsk i poslanec dr . J o ž e V i l f a n i n predsednik okra ja N o v o mesto N i k o Be lopav-lov ič .

P o r o č i l o o delu organizaci je v p re tek lem letu je b i l o zelo o b š i r n o . Zaje lo Je dejavnost vseh d r u ž b e n i h organ i / a c i.i. delo občane , gospodarski raz­voj , delo organov delavskega in d r u ž b e n e g a upravl janja . K a ­kor povsod, je t u d i v M e t l i k i opaz i t i premalo sodelovanja med organ izac i jami . S ind ika t , m l a d i n a in organi delavskega uprav l jan ja bodo m o r a l i letos o d l o č n e j e odigrat i svojo vlogo. M l a d a indus t r i ja , k i se v M e t l i ­k i š e l e r azv i j a , pomeni mnogo, ke r je od tega, kako se bo uve­l j a v i l a , odvisen v e s nada l jn j i gospodarski ra rvoj . S i n d i k a t m o r a skrbe t i za s t rokovno i n i d e o l o š k o po l i t i čno vzgojo pro­izva ja lcev , organi de lavskega uprav l jan ja pa morajo o d l o č n e ­je posegali v gospodarsko po­l i t i k o podjet i j in brez s t rahu n a č e n j a t i vsa v p r a š a n j a , k i se pr i de lu porajajo. M l a d i n o mo­ramo bol j pr i tegovat i k de lu i n iz m l a d i h l j u d i v p r o i z v o d n j i s p r imerno vzgojo vzgaja t i dobre proizvajalce v i n d u s t r i j i , z a k t i v i m l a d i h z a d r u ž n i k o v na vasi pa dobre kme t i j ske pro­izvajalce.

P reds t avn ik u č i t e l j e v je v razp rav i i z r a z i l že l jo prosvet. delavcev po t e s n e j š e m sodelo­vanju prebivals tva , o rganiza­cij i n o b č i n e s šolo p r i u re sn i ­

č e v a n j u šo l ske reforme, š o l a bo s k u š a l a daja t i v b o d o č e mla-dinV ž i v l j e n j s k o vzgojo, ki jo najbolj p o g r e š a m o prj medvoj ­nem in povojnem rodu. S k u š a l a bo da t i znanje in izobrazbo, k i j u bo - u č e n e c v ž i v l j e n j u res potreboval . V šo lah ustanavlja­mo šo l ske skupnost i z name­nom, da bj že šo l ske otroke vzga ja l i v d r ž a v l j a n e uprav Ijalce. Š o l s k e zadruge bodo vzgajale mlad ino z razn imi k m e t i j s k i m i p o i z k u s i v so­dobne kmet i j ske proizvajalce. V k m e č k i h m l a d i n c i h bodo vzbujale vol jo do dela In zani manje za opazovanje narave.

T o v a r i š a N i k o B e l o p a v l o v i č i n dr . J o ž e V i l f a n sta pouda r i l a , da moramo nenehno teži t i za gospodarsk im razvojem N o v i i n d u s t r i j s k i obra t i , ki j i h je M e t l i k a pred nedavn im do­bila, pomeni jo za to nekdaj gospodarsko zaostalo p o d r o č j e zelo mnogo. P ro izvodn ja v to­v a r n i t r i k o t a ž e B e t i ne poteka tako kot smo p r i č a k o v a l i . De­lavc i se izgovarjajo, da je delo zelo naporno, M i vemo, da so v t ova rn i nekatere t e ž a v e , ker nimajo barvarne i n s u š i l n i c e Z enakirnj t e ž a v a m i se bo r i vsa n a š a t e k s t i l n a Indus t r i j a , saj imamo v S l o v e n i j i le dve bar­va rn i . K e r smo d a l i v tovarno t r i k o t a ž e B a t i n a j s o d o b n e j š e

stroje, vemo da je takega sta­nja k r i v a le slaba organizaci ja dela. V k m e t i j s t v u n a š kmet premalo zaupa skupnemu vod­stvu in se p r e v e č obotavlja. Leto« uvjamo pogodbeno pre­skrbo i n dajemo kmetu mož­nost, da že sedaj presodi , če se m u i z p l a č a delat i . K m e t je pre malo od ločen , mora l se bo h i ­treje usmer i t i ' tja, kjer ima ugodne gospodarske možno : i* i V p ro i zvodn j i uve l jav l jamo na . če lo : več blaga i n ceneje. Z do s e ž e n i m i uspehi se ne smemo n i k d a r uspavati , U-r gre razvoj svojo pot naprej .

Po osvobod i tv i smo s top i l i na pot samostojnega napredka "a vseh p o d r o č j i h . S o c i a l i s t i č n a zveza se premalo ukvar ja z razglabl janjem o tem, da •

osvobodi tv i jo domov ine še n i ­smo o p r a v i l i vse svoje vloge. Iz dneva v dan rast#J 0 i n bodo rasle nove naloge. S o c i a l i s t i č ­na zveza m o r a v o b č i n j ustvar­ja t i m o r a l n o p o l i t i č n o v z d u š j e boja, neprestanega boja za na­predek. N a š a p a t r i o t i č n a dolž­nost je, da tud] danes nada l ju­jemo boj v že l j i , ne zaostajati za gospodarskim napredkom os ta l ih p o d r o č i j S loveni je i n Jugoslavi je . Po tej poti moramo it i v M e t l i k i v gospodarski i n kmet i j sk i p ro izvodn j i s Soc ia ­l i s t i č n o zvezo na čelu . S Z D L n i organ izac i j a bo jn ih veteranov, k i se zbero vsako leto enkrat na paradi , ampak je organizac i ja , k i svoj boj nenehno nadaljuje na d rug ih p o d r o č j i h vzporedno ' razvojem

O D 1. J A N U A R J A D O 16. F E B R U A R J A 1959:

1759 novih naročnikov Nadal ju jemo z obves t i l i o nov ih n a r o č n i k i h okrajnega

glas i la S Z D L . V m i n u l e m tednu se je na D O L E N J S K I L I S T na novo n a r o č i l o 167 n a r o č n i k o v , od z a č e t k a j a n u ­arja do ponedel jka, 16. februar ja pa že 1759 n o v i h na­r o č n i k o v iz tehle k ra jev : ,

O b č i n a B R E Ž I C E 283 n o v i h n a r o č n i k o v O b č i n a S E N O V O 106 nov ih n a r o č n i k o v O b č i n a S E V N I C A 339 nov ih n a r o č n i k o v O b č i n a V I D E M - K R 9 K O . . . . . 165 n o v i h n a r o č n i k o v S ta r i del okraja 657 n o v i h n a r o č n i k o v Razne poš te v F L R J 181 n o v i h n a r o č n i k o v Inozemstvo 28 n o v i h n a r o č n i k o v

S p o r o č a m o , da p r v i h 6 š t e v i l k l e t o šn j ega l e tn ika n i ­mamo več na zalogi . P reber i t e d a n a š n j o objavo o poda l j ­š a n e m roku za p l a č i l o pol letne n a r o č n i n e na tej s t ran i ! Povabi te tud i v i znance, sosede i n pr i ja te l je med redne n a r o č n i k e najbolj r a z š i r j e n e g a pokra j inskega t edn ika v n a š e m okra ju l

O B V E S T I L O v s e m n a r o č n i k o m in b r a l c e n<

D O L E N J S K E G A L I S T A ! Na nenehna vprašanja številnih naročnikov in

bralcev sporočamo: zaradi bolezni uslužbenk uprave našega tedni­

ka in izrednega navala novih naročnikov nismo uspeli pripraviti vseh izterjevalnih položnic za pla­čilo naročnine za prvo polletje 1959. To delo je v teku in bodo pošte, ki doslej še niso prejele po­ložnic, te dobile v tem in prihodnjem tednu. Da bi omogočili vsem starim in novim naročnikom ude­ležbo v velikem novoletnem nagradnem žrebanju smo p o d a l j š a l i vplačilni rok za naročnino pr­vega polletja

do 15. m a r c a 1959 Tudi vsi tisti, ki si bodo Dolenjski list na n o v i .

naročili do 15. marca in ga dotlej plačali, bodo so­delovali v nagradnem žrebanju.

Naročnike zato prosimo, da ne nadlegujejo pošt in pismonoš, ker jih bodo ti zanesljivo obiskali v tem ' prihodnjem tednu. Prosimo, da pripravite 300 din za polletno naročnino in s tem olajšate od­govorno delo naših pismonoš in poštarjev. Naroč­niki v manjših krajih LRS izven novomeškega okraja in v ostalih republikah v državi naj naroč­nino "nakažejo s položnico, ki so j o dobili v novo­letni številki Dolenjskega lista. C e položnice nima­jo, naj kupijo na najbližji pošti obrazec čekovne položnice in nanj napišejo našo številko: DOLENJ­SKI LIST, NOVO MESTO — račun štev.: 606-70 3-24.

Pregled vseh pripravljenih daril bomo v krat­kem objavili. Ponovno vabimo vse naročnike in bralce našega tednika, da pokažejo list sosedom, prijateljem in znancem ter jih povabijo v krog stalnih naročnikov glasila okrajnega odbora SZDL Novo mesto.

UREDNTSTVO IN UPRAVA

0 NACIONALIZACIJI (Nadal jevanje s 1. s t rani)

p reds tavn ik i . T a n a č e l a veljajo tudi za n a š e d r ž a v l j a n e , k i ž iv i ­j o v inozemstvu. V p r i m e r i h , k jer j e las tnina na h i š i razde­l jena na idealne de l eže , so do lž ­n i i zv r š i t i p r i javo vs i so las tn ik i i n to vsak zase, ke r je m o ž n o , da Lma solas tnik v las t i že d r u ­ge stavbe. R o k za v l o ž i t e v p r i ­jave bo d o l o č e n • posebnim i a v -n i m razglasom predv idoma še ta mesec a l i v z a č e t k u p r ihod ­njega meseca ter bo verjetno

Pocenit 7 tekstila — pomemben ukrep

P r e j š n j i teden so z . od lokom zveznega I zv r šnega sveta poce­n i l i b o m b a ž n e tkan ine za 10 odstotkov tn sv i lene tkanine za 12 odstotkov. Osebna p o t r o š n j a d r ž a v l j a n o v se bo s tem m o č n o p o v e č a l a . V d r ž a v i pomeni z n i ­žan je teh cen skupen p r i h r a ­nek 9 m i l i j a r d dinar jev, k i b i j i h p o t r o š n i k i s i ce r mora l i dati za teks t i l . Poceni tev so kupei povsod topio p o z d r a v i l i .

e n o m e s e č e n . P r i p o r o č l j i v o je, dd pr izadet i vlagajo p r i j ave točno in p r a v o č a s n o ter da s i ne raz­lagajo zakon i t ih predpisov pre­več po »svoje . To naj raje pre­pustijo komis i j am, k i so do lžne zakoni to ukrepat i . Le na ta na­č in se bodo izogn i l i morebi tn im n e v š e č n o s t i m . Z a k o n n a m r e č do loča , da se t is t i d r ž a v l j a n i , k, ne bodo vloži l i p r i jave za ugo­tovitev predmeta nacional izaci ­je, kaznujejo z zaporom do ene­ga leta, c iv i lnopravne osebe, d r u ž b e n e organizaci je i n druga d r u š t v a pa za p r e k r š e k z denar­no kazni jo do 1 mi l i j ona dinar­jev. U p a m , da ne bomo p o v e č e ­v a l i š t ev i l a k a z n i v i h dejanj še a ten\I k r š i t v a m i , saj n i nobene­ga razloga za nezaupanje v za­konito izvedbo postopka, nepre­m i č n i n pa tudi tako n i m o č s k r i t i .

P r i j a v a za ugotovitev pred­meta nacional izaci je se v lož ' na obrazcu, k i ga p r e d p i š e zve­zni d r ž a v n i sekre tar ia t za l i n a n ce. Obrazce bodo d o b i l i p r i za ­det i b r e z p l a č n o na svo j ih obči­nah takoj po razglasu. Obč in«

N O T R A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

Danes se Je p r v i č • T l e t o š n j e m le tu se­

l i U m i l š la r e p u b l i š k a l judska II s k u p š č i n a . Zasedanje II II In II I j e v v novem poslopju,

H II II V I k i , e b i l° d°* r a j e-no nedavno tega. —

• W " V nov i p a l a č i bodo odslej snova l i i n raz­p r a v l j a l i o vseh naj­v a ž n e j š i h nalogah ter n a č r t i h n a š e r epub l i ­ke. T o bo s r e d i š č e slo­venskega gospodarsko-p o l i t l č n e g a delovanja

"i— s e d e ž n a š e g a naj­v i š j e g a p r e d s t a v n i š t v a .

N a j v i d n e j š i ume tn ik i so o k r a s i l i p a l a č o . S l i k a r S l avko Pengov je v v e l i k i dvoran i us tvar i l ve l iko fresko » Z g o d o v i n a S lo ­v e n c e v « , k ipa r j a Zdenko K a l i n i n K a r e l P u t r i h pa sta p r i vhodu postavi la vrsto k ipov , k i p r ikazu je jo n a j r a z l i č n e j š e dejavnost i gospodarstva pa vse do umetnost i , znanosti i n podobno. K o t smo zvedel i , si bodo lahko ta dom l judske oblast i ogledoval i tudi d r ž a v l j a n i , saj bodo za to d o l o č e n i posebni dnev i za obiske. P r e p r i č a n i smo, da bo zanimanje za ogled l judske s k u p š č i n e zelo v e l i k o .

Na p r v e m l e t o š n j e m zasedanju p r o u č u j e j o danes poslanci p o r o č i l o o de lu i z v r š n e g a sveta v p re tek lem le tu . N a osnovi ustavnega zakona mora n a m r e č i z v r š n i svet vsako leto po­vedat i poslancem, kaj in kako je de la l , prav tako pa j i h mora opozori t i na naloge, na probleme i n t e ž a v e , k i so ostale še n e r e š e n e .

P re tek lo leto je pomeni lo pomemben korak p r i utrje­vanju in razvoju komunalnega sistema. Tež i šče neposredne­ga upravl jan ja se vsebolj p r e n a š a na o b č i n o kot najbolj neposredno d r u ž b e n o skupnost. H k r a t i okra j vedno bol j Iz­gublja vlogo a d m i n i s t r a t i v n o - p o l i t i č n e g a usmer jevalca ter postaja samo še ozemeljsko z a o k r o ž e n a skupnost komun . S tem bo v v e l i k i m e r i odpravl jeno admin i s t ra t ivno r e š e v a n j e j a v n i h zadev od zgoraj, uve l j av l j a lo pa se bo uprav l jan je v komun i p r i ka te rem sodelujejo ,vsi p r eb iva l c i . P o r o č i l o ugo­tavl ja , da se je tudi f i n a n č n i po loža j obč in v p re tek lem letu ok rep i l . N o v i v i r i dohodkov, zlast i pr ispevek k p r o r a č u n o m iz osebnega dohodka de l rvcev i n u s l u ž b e n c e v , so v p re tek lem letu žc poveča l i f i n a n č n a sredstva o b č i n e , vendar pa f i n a n č n i po loža j o b č i n e s tem še iti r e š e n , m a r v e č ostaja slej ko prej eden g lavn ih problemov komunalnega sis tema. L a n i so se dokaj dobro u v e l j a v i l i tudi zbor i pro izvaja lcev , bol j v i ndu ­str i jsko r a z v i t e j š i h o b č i n a h in manj v t i s t ih , k jer je ' p r e t e ž n o kmeti js tvo. Z z d r u ž e v a n j e m neka te r ih obč in so p r i š l i do š e v e č j e ve l jave tudi k r a j evn i odbor i kot p o m o ž n i organi d r u ž ­benega samoupravl jan ja v nasel j ih . K r a j e v n i odbor i so se i z k a z a l i kot n e p o g r e š l j i v sestavni del mehanizma samouprav­l janja delovnega l juds tva v k o m u n i .

Se nadalje pa je š i b k a t o č k a n a š i h l j udsk ih odborov n j ihova uprava. Se vedno s k u š a j o o b č i n e p o v e č e v a t i š t ev i l o up ravn ih u s l u ž b e n c e v , toda to ne zarad i nov ih nalog, p a č pa predvsem zaradi pomanjk l j ive s t rokovne usposobljenosti že zaposlenih o b č i n s k i h n a m e š č e n c e v . V pre tek lem letu se je pokazalo, da lahko nekatere o b č i n e z d r u ž i m o , ka j t i i z ­k u š n j e so pokazale, da bodo v e č j e o b č i n e ponekod bo l j še uspevale. P r e j smo ime l i v S loven i j i 122 obč in i n 9 okra jev . Po zadnj i z d r u ž i t v i imamo v n a š i r e p u b l i k i 8 okrajev in 92 o b č i n .

P o r o č i l o i z v r š n e g a sveta r azprav l j a še o d r u ž b e n e m sa­mouprav l j an ju , o notranj ih zadevah, gospodarstvu, š o l s t v u k u l t u r i i n prosvet i i td . N a zasedanju razpravl ja jo poslanci tudi o dveh n o v i h zakonskih osnutk ih , l n sicer o zakonu, k i bo zašč i t i l naravne lepote, ter zakonu o ve te r ina rsk i s l užb i .

bodo mora le p r imerno pouč i i ; za to d o l o č e n e u s l u ž b e n c e , d<i bodo mogl i z nasvet i pomagati p r i izpolnjevanju obrazcev. N a ­nje naj se d r ž a v l j a n i o b r a č a j o v vseh dvoumnih p r i m e r i h za pojasnila.

Potek prvega postopka U p r a v n i organi o b č i n s k e g a

ljudskega odbora bodo pregle­doval i pr i jave za ugotovitev predmeta nacional izaci je ter j i h v p r i m e r u neipopolrmstj v r a č a l ; v l o ž n i k o m , da v d o l o č e n e m ro ­ku odpravi jo pomanjk l j ivos t i , v p r i m e r u dvoma o točnos t i po­datkov v p r i j a v i pa bodo p r i j a ­v i te l ja zas l i ša l i oz i roma dobi l i podatke od drug ih organov. Z a ­m o l č a n j e z namenom, da se izo­gne nac iona l izac i j i , pomeni k a ­znivo dejanje po čl. 63 nav. za­kona s kaznijo zapojra do 1 leta oziroma p r e k r š e k t denarno ka znljo do 1 m i l i j o n a dinar jev. Ce bodo nos i lc i d i r žav l j anske last­n inske pravice opus t i l i p r i jav­no do lžnos t , bodo obč insk i ad­min i s t r a t i vn i organi sp rož i l j po­stopek za izvedbo nac iona l i za ­cije po u radn i d o l ž n o s t i , prot i k r i v c e m pa predlagal i kazenski postopek. Naloga t iska pa bo, da bo take pr imere ob jav l ja l i n s t em ut r jeval d i sc ip l ino .

Z a konec morda še to: z ob­javo zakona o nac iona l i zac i j i na jemnih s tavb i n gradbenih zeml j i šč so se po jav i l e ponekod govorice, de loma \z nevednost i , deloma pa iz nenaklonjenost i do d a n a š n j e d r u ž b e n e uredi tve , da je us tavl jen ves promet z ne­p r e m i č n i n a m i . To seveda ne dr­ži i n so vse zgradbe, posamezni de l i zgradb in, zeml j i š ča , k i po tem zakonu niso nac iona l i z i r a ­na, v pros tem prometu l n se lahko dedujejo. D r ž a v l j a n i l a h ­ko torej v tem o k v i r u prosto sklepajo pogodbe; le za z e m l j i ­š k o k n j i ž n e prenose lastnine je potrebno, da pogodbene s t ranke p r e d l o ž i j o predlogu za v k n j i ž b o lastninske prav ice še potrdi lo pr is tojne o b č i n s k e komis i j e za nacional izaci jo , da n e p r e m i č n i ­na, za ka tero gre v pogodbi, ni nac iona l iz i rana .

Š t e f a n S i m o n č i č

Priprave na mladinsko akcijo

O b č i n s k i komite L judske mladine S loveni je V i d e m - K r š k o je na zadnji se j i pregledal de­lo posameznih č l a n o v , k i so b i ­l i zadohženi za novo mlad insko akci jo . Vse k a ž e , da je v e č j e zamtnanje za v k l j u č i t e v v m l a ­dinske delovne br igade k m e č k e mladine na p o d r o č j u , k je r so

. ak t iv i s t i p rav i lno p r i k a z a l i V l o ­go i n pomen, d e l o v n i h a k c i j . — M l a d i n c i so o b l j u b i l i , da bodo pos la l i v p r v o izmeno p reko 20 k m e č k i h mlad incev . Zato so iz­k o r i s t i l i vse m n o ž i č n e sestanke in zbore vo l ivcev , k jer so pro­pag i ra l i za to pomembno ak#l-jo . af

S T A R Š I ! Vzgojna sve tova ln ica v

N o v e m mestu posluje red­no vsak torek in če- , tr tek od 3. do 5. ure popoldne v Zdravs tvenem domu (Mej v r t i 5) v p ro ­s tor ih Š o l s k e p o l i k l i n i k e . S t a r š i ! Posvetujte se o vseh p r o b l e m i h vzgoje otrok v sve tova ln ic i ! B e ­rite č l a n e k o pomenu sve­tovanja v tej š t e v i l k i D o ­lenjskega l i s ta l Z a č e t e k poslovanja bo 24. t. m .

Z U N A N J E P O L I T I Č N I T E D E N S K I P R E G L E D

Pred k r a t k i m so se k o n č a l a v Z i i r i c h u v Š v i c i pogajanja med g r š k i m m i n i s t r ­s k i m predsednikom K a r a m a n l i s o m i n zunanj im m i n i s t r o m A v e r o f o m z ene s tra­n i ter t u r š k i m m i n i s t r s k i m predsednikom Menderesom i n zunanj im m i n i s t r o m Z o r -lujem z druge strani . Predmet pogajanj - C i p e r .

V Z i i r i c h u j c b i l storjen pomemben k o ­rak naprej . Oba dosedanja naspro tn ika sta sk l en i l a , da bo Po mednarodnem spo­razumu sedanja k o l o n i j a C i p e r postala neodvisna r e p u b l i k a v o k v i r u Br i t anske skupnost i narodov. P r v i predsednik te r epub l ike utegne posta/ti n a d š k o f M a k a -rios, k i je /daj že v L o n d o n u in se udele­žu je trojne konference o C i p r u — med G r č i j o . T u r č i j o i n V e l i k o B r i t a n i j o , P r v i podpredsednik .ciprske repub l ike utegne postati vodi te l j t u r š k e m a n j š i n e na C i ­pru F a d i l K u č u k . Z a G r i v a s a , vodi te l ja g r š k e g a odpora, pa predlagajo, da b i ga pomi los t i l i . D o k o n č n o r e š i t e v bodo spre­j e l i na t ro jn i konferenci v Londonu .

G r č i j a i n T u r č i j a bosta ime l j na oto­ku vojake pod s k u p n i m š t a b o m . C i p r s k a repub l ika b i mela dva t i s o č vojakov i n dva t i soč m o ž po l i c i j e i n o r o ž n i š t v a , k i bi sk rbe lo za Javni red. K a k o r v zakono­daj i i z v r š n i oblast i i n sodstvu b i tudi tukaj ve l ja lo razmerje 30 do 40 odstotkov T u r k o v v razmerju 70 do 60 odstotkov G r k o v . Obstajala bo zakonodajna skup­š č i n a i n dve posebni s k u p š č i n ] — g r š k a i n t u r š k a — za komuna lne zadeve. Te i n podobne odredbe bodo v k l j u č e n e v med­narodni sporazum o C i p r u , k i bo nos i l podpis V e l i k e B r i t a n i j e , G r č i j e , T u r č i j e , g r š k e g a c iprskega vod i t e l j a (verjetno n a d š k o f a Makar iosa) i n t u r š k e g a c ip r ske ­

ga vodi te l ja (verjetno K u č u k a ) . T a spo­razum bo mora la seveda po t rd i t i V e l i k a B r i t a n i j a i n temu namenu s luž i sedanja londonska t ro jna konferenca.

Sporazum, k i sta ga s k l e n i l i G r č i j a in T u r č i i a v Z t l r i oh i i , vsebuje seveda Še mnogo podrobnosti , k i j i h tukaj ne bo­mo navaja l i . Toda ko ocenjujemo dose­ž e n e rezultate, l ahko na k ra tko r e č e m o , da je b i l a v Z i i r i c h u m o g b č a komuro-

bo odgovor na to v p r a š a n j e , dala london­ska konferenca. N a j v a ž n e j š e v p r a š a n j e Je — gledano z br i tanskega s t a l i š ča — uso­da b r i t ansk ih o p o r i š č na C i p r u . Obe s trani — G r č i j a i n T u r č i j a b i že l e l i dat i B r i t a n i j i o p o r i š č a v najem za d o l o č e n o dobo, V c l k a B r i t a n i j a pa se s tem ne za­dovoljuje. Rada b i o b d r ž a l a suverenost nad s v o j i m i o p o r i š č i na otoku, č e p r a v so ta o p o r i š č a i zgub i l a že precej svojega

C I P E R m i s n a r e š i t ev , ke r je T u r č i j a odstopi la od zahteve po d e l i t v i otoka, ' G r č i j a pa od zahteve po p r i k l j u č i t v i C i p r a k A t e ­nam. K l j u b temu je G r č i j a — vsaj po b e ž n i , z ače tn i oceni — n a j b r ž d o b i l a več,-P redvsem si je p r i b o r i l a zastopstvo v j a v n i h organih i n v o j s k i , k i je po odstot­k i h v e č j e od dejanskega š t e v i l č n e g a od­nosa med narodnost ima. Č e p r a v je T u r ­kov samo za 18 odstotkov, bo n j ihovo za­stopstvo trideset al] celo š t i r i d e s e t od­stotkov. T u r k i so tudi dob i l i m o č n a j a m ­stva prot i p r i k l j u č i t v i otoka k Atenam i n vse k a ž e , da tud i p rav ico veta v po­sameznih v p r a š a n j i h , o ka te r ih bo raz­prav l j a la zakonodajna s k u p š č i n a .

Zda j je najbolj pomembno v p r a š a n j e , kda j se bo V e l i k a B r i t a n i j a od loč i l a , da bo dala C i p r u neodvisnost. P o M a c m i l l a -novem n a č r t u b i C i p e r dobi l neodvisnost po sedmih l e t ih , toda umestno je' p r i č a ­k o v a t i , da jo bo zdaj hi t re je . V s e k a k o r

nekdanjega pomena. In to po mnenju b r i t -tanskih v o j a š k i h s t rokovnjakov samih . M e d n j i m i nekdanjega v o j a š k e g a guver­nerja H a r d i n g a .

Toda č e p r a v so se zOr išk i razgovor i k o n č a l i u s p e š n o , opazovalci poudarjajo, da so t e ž a v e b i le v e l i k e . Z a k u l i s a m i so se pogajalci trdo p r i č k a l l okrog posamez­n i h konces i j . Dejansko je samo o b č u t e k , da b i v rn i t ev na staro pomen i l a še hu j š i kaos kot prej , p r ipomogel v d o l o č e n i h k r i t i č n i h t r enu tk ih , da so se pogajanja nadaljevala i n u s p e š n o k o n č a l a . T o je * a zdaj gotovo poz i t i vno dejstvo. T o d a pre­den se bo otok popolnoma u m i r i l i n z a ­ž ive l normalno ž i v l j e n j e , bo potrebno Se Precej trdega i n p o t r p e ž l j i v e g a de la in potrpljenja. N a C i p r u se k r i ž a p r e v e č i n ­teresov, da b i ta s redozemski otok s 55.000 p reb iva l c i i n 9284 k v a d r a t n i m i k i l o m e t r i ka r čez n o č p r e k i n i l s svojo ž a l o s t n o preteklostjo.

Gozdovi-ljudski zaklad Z občnega zbora sekcije DIT gozdarstva :<n lesne industrije v Brežicah

V soboto, 7. februarja , so se v p ros to r ih obč. komi te j a Z K v B r e ž i c a h zbra l i č l a n i D r u š t v a i n ž e n i r j e v l n tehnikov gozdar­s tva i n lesne indust r i je _ po­savska sekc i j a — na svoj redni le tn i o b č n i zbor.

P o f o r m a l n i h t o č k a h dnevne­ga reda je predsednik sekci je , ing. Š e t i n c i e č r p n o p o r o č a l o de lu sekci je v p re tek lem letu, č l a n i so pa v r azg iban i raz­p r a v i o k o l i s t rokovnih ln d r u ­š t v e n i h v p r a š a n j n a č e l i skoraj vse trde orehe s tega p o d r o č j a n a š e g a gospodarstva. Posebno skrbno so razprav l j a l i o s t ro­k o v n i h i z p i t i h za srednj i In v i š j i s t rokovni kader lz go­zdarske s lužbe . U g o t o v i l i so,, da je predvideno p o v e č a n j e l z -plena tehriičggfifr lesa na n a š i h s e č i š č l h o-i predvsem od

s t rokovnega i n i m j a . T o p o v e č a ­nje se bo d v i g n i l o za L R S od sedanj ih 32 V,«' na 42 «/„ v l e tu 1961, ko bo znaša l posek v o k v i ­r u r epub l ike 102°/o napranl n a ­r a v n e m u pr i r a s tku .

P o i z v o l i t v i novega upravne­ga odbora sekci je i n delegatov za o b č n i zbor m a t i č n e g a d r u ­š t v a D I T je s ledi lo z a n i m i v o p r e d a v a n j © ing. Ado l f a S v e t l i -

Umrl je od pijanosti V . B . , doma lz Podklanca pr i

Vin ic i , star 22 let, se je 13. fe­bruarja v gostilni na Vin ic i tako opil, da se Je zastrupil z alkoho­lom, kar Je p o v z r o č i l o m o ž g a n s k o krvavitev ln kap.

č lča , u s l u ž b e n c a Republ i iške k o ­mis i je za p lan iz L jub l j ane . Ing. S v e t l i č i č je podal v več kot enournem predavanju vsa a k t u ­alna v p r a š a n j a v zvez i s su ro­v insko bazo ln proizvodnjo fu r ­n i r j ev . To je za sedanje obdobje razvoja lesne indus t r i j e poseb­no aktua lna tema, saj se v repu­b l i š k e m in d r ž a v n e m m e r i l u predvidevajo znatne r ekon­s t rukci je , novogradnje, pa tudi uk in i tve neka te r ih obratov, k i nimajo za delo osnovnih pogo­jev. Ob tem so se č lan i sezna­n i l i podrobno tudi s p rob lema­t iko su rov in za to proizvodnjo . N jena , r e š i t e v je v n a j v e č j i me r i odvisna ravno od gozdar­ske s l u ž b e , konkre tne je od p r a ­

v i l nega krojenja podr t ih debel na seč i šču . P e s t r i gozdov i i n n j i h o v i raznovrs tn i sestoji v teh p r e d e l i h narekujejo še po­sebno skrb p r i obdelavi tega, za gospodarstvo tako v a ž n e g a po­d r o č j a .

S k l e p i o b č n e g a zbora bodo brez dvoma p r i speva l i k na­da l jn jemu p lodnemu de lu d r u ­š tva . Eden izmed n j i h — da b i s t rokovne ekskurzi je gozdarjev i m e l i prvenstveno na d o m a č i h g o z d n i h t leh , k i so zelo o b š i r n a , pestra i n zahtevna — k a ž e na v e l i k o l jubezen teh l judi, do gozdov — l judskega zaklada , k i je tako pomemben za razvoj n a š e g a gospodarstva.

—ok

Zmrznil je Na Jugorskih kotih na Gor jan­

cih so 13. februarja n a š l i v b l i ­ž i n i planinske k o č e pri G o s p o d i č ­ni m o š k o truplo. V preiskavi so ugotovili, da gre za truplo S- S., u č i t e l j a pripravnika iz Bele cerk­ve. Obdukcija ni pokazala nobe­nih znakov nasilja- Pokojnik je imel pri sebi paslovllno pismo, vendar bo m o ž n o s t zastrupitve ugotovila t o k s i k o l o š k a preiskava organov. Domnevajo, da Je pokoj­nik, k i Je sicer Gorjance dobro poznal, v n o č n e m č a s u izgubil orientacijo in po d a l j š e m tavanju zaradi onemoglosti o b l e ž a l m zmrznil .

Podietje za PTT promet v Ljubljani

s p r e j m e t a k o j

v službo več moških

z dovršeno nižjo srednjo Solo ali osemletko in z osnovno Solo. Delovna mesta pri pošti Ljubljano 2.

Pogoj : stanovanje v L j u b l j a n i a l i m o ž n o s t vožn je na delo. P l a č a po tar i fnem p r a v i l n i k u .

P r o š n j o z ž i v l j e n j e p i s o m naj pros i lc i v lož i jo osebno a l i po poš t i na podjetje, C lga le tova 6-1 — soba 28.

IZ KAZNIH STRANI

• Predsednik republike Jo­sip Broz Tito Je lz Adls A b e -be, glavnega mesta Etiopije, p r i š e l na uradni obisk v S u ­dan, kjer so ga sprejeli z naj ­v e č j i m i č a s t m i , v egiptovski pokrajini Z d r u ž e n e ' arabske republike se med tem priprav­ljajo, da bodo predsednika Ti ta slovesno sprejeli, ko p r i ­de na obisk k nJim Iz Su­dana,

O V VV.ishingtonu, glavnem mestu Z D A , se s p r a š u j e j o kdo bo naslednik zunanjega mini ­stra Dullesa, č e se i z k a ž e , da je ta tako resno bolan, da de­jansko ne bo mogel v e č voditi a m e r i š k e g a zunanjega mini ­strstva. P r i nJem so ugotovili rak. (

• T r i francoska letala lz Aifclri.li> so preletela tunizijsko r-TrrVn* 1" wnt"*j«rai;i strojnicami vas p r i b l i ž n o 13 k m cd a l ž i r s k e meje. Dva vaSCana sta bila ubita, osem pa Jih Je bilo ranjenih. Tunizi ja Je ostro protestirala pri franco­ski vladi.

• Predsednik Italijansko re­publike je Imenoval Antonija Segnija za novega predsednika k r š č a n s k o demokratske vlade. Segnl bo vodil tudi notranje ministrstvo, Pella bo zunanji minister, obrambni minister pa bo voditelj skrajnega des­nega kri la stranke Andreotti . Nova vlada se bo v parlamen­tu naslanjala na m a n j š e desni­č a r s k e stranke, to Je na libe­ralce, monarhiste In faSistc, vse druge stranke: komunisti, socialisti, socialni demokrati ln republikanci pa bodo v opo* ziciji.

• Organi sovjetskega komi­teja d r ž a v n e varnosti «o v zad­njem č a s u aretirali v e č agen­tov ameriike ln turske obve­š č e v a l n e s l u ž b e — p o r o č a j o iz Moskve. P o r o č i l o sovjetske č a ­sopisne agencije T A S S omenja tri aretirane agente in š e ene­ga, k i je bil ubit, ko je hotel p r e k o r a č i t i sovjetsko mejo.

O V dolini Cauca v j u ž n o -a m e r i š k i drŽavi Kolumbi j i so razbojniki napadli neiko majh­no sladkorno tovarno. Pobili so 13 oseb. Napad je p r e ž i v e l samo š e s t n a j s t l e t n i m l a d e n i č , ki Je pozneje razkri l podrob­nost] o tem z l o č i n u . .

O B S T I R I D E S E T L E T N I C I K O M U N I S T I Č N E P A R T I J E J U G O S L A V I J E

REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941

F R A N C E K S A J E

P r v i k o m u n i s t i č n i o rgan i za to r v K o č e v ­j u j e b i l J o s i p B i r s a . 2 e ko t d i j a k y G o r i c i j ; ; p r e d p r v o sve tovno v o j n o s o d e l o v a l v J S D S . M e d v o j n o je b i l v Š v i c i , j a n u a r j a 1919 se j e v r n i l v L j u b l j a n o i n d o b i l kot p r o f e s o r s k i k a n d i d a t mesto suplenba n a k o č e v s k i g i m n a z i j i . T a m se je p o v e z a l z d e l a v c i , š i r i l m e d n j i m i k o m u n i s t i č n e ideje in se o k t o b r a 1919 t u d i f o r m a l n o v p i s a l v J S D S . N a z a s h š a n j u p r e d p o l i c i j o v L j u b -l j a n i V 7 . m a j a 1920 j e o s v o j e m d e l u p r i ­z n a l :

» V K o č e v j u s e m d r ž a l v e č k r a t k u l t u r n e i n gospodarske shode, u v e d e l p o l i t i č n o šo lo ter u s t a n o v i l k o n s u m n o d r u š t v o . T u d i n a d e ž e l i s e m nas topa l v e č k r a t ko t g o v o r n i k . «

S o c i a l d e m o k r a t s k i f u n k c i o n a r Ignac M i h e v c pa j'e d a l l j u b l j a n s k i p o l i c i j i 30 a p r i l a 1920 nas ledn je p o d a t k e o B i r s i :

»P ro f . B i r s a m i je poznan . L e - t a je pre-mogoikopno d e l a v s t v o v K o č e v j u , k i j e b i l o p re je na jbo l j vzo rno i n m i r n o , p o p o l n o m a s h u j s k a l . t ako da so tam š t r a j k i n e k a k o na d n e v n e m redu in d a m e d d e l a v s t v o m raste nezadovo l j s tvo od ure do u r e . . . *

K o je B i r s a po lož i l t emel je k o m u n i s t i č ­n e m u g i b a n j u na K o č e v s k e m , je m a r c a , 1920 d o b i l š e s t m e s e č n i š t u d i j s k i dopust , d a

bi d o k o n č a l š t u d i j . P r e d o d h o d o m i z K o ­č e v j a j e i rne l^ 5. m a r c a 1920 p o s l o v i l e n v e č e r s k o m u n i s t i č n i m i z a u p n i k i , k i j i m je r a z l o ž i l tedanjo p o l i t i č n o s i tuac i jo v sve­tu i n v J u g o s l a v i j i ter j i m d a l n a v o d i l a , k a k o naj r a z b i j e j o shod r e f o r m i s t a C o b a l a , k i ga j e ta n a p o v e d a l za 7. m a r e c 1920.

P o o d h o d u iz K o č e v j a je s p o r o č i l L e -m e ž u , na j v K o č e v j e i n o k o l i c o poš i l j a jo , 1000 U v o d o v k o m u n i s t i č n e g a l i s t a »-Ujedi­njenje«« i n 100 i z v o d o v r e v i j e » N a š i z ap i ­ski««, k i so j i h prav . t ako i zda j a l i k o m u ­n i s t i . H k r a t i ' m u je d a l s e z n a m k o m u n i ­s t i č n i h z n u p n i k o v v K o č e v j u :

» K o l p o r t a ž o j e p r e v z e l s. J o s i p H a u p t -m a n , P r e m o g o k o p — n o v a k o l o n i j a . D a l j e p o š i l j a j t e . . . v o b č e vse os ta le t i s k o v i n e s. A l o j z i j u K e r š e , P r e m o g o k o p 212. T r e t j i m o j z a u p n i k je s. A n t o n K i n k , k i ga p o z n a š . Č e t r t i pa A n t o n K a s t e l i c , P r e m o g o k o p , T r d n j a v a . M e n e vse z a b o l i , ko s amo p o m i ­s l i m , d a m o r a m v t em v a ž n e m t r e n u t k u odpoveda t i d e l u , ke r v e m , d a sem skora j ne izog ibno p o t r e b e n . . . «

B i r s a je t ako p i s a l L e m e ž u 8. m a r c a 1920. C e z š t i r i d n i se je š e u d e l e ž i l konference k o m u n i s t i č n e D e l a v s k e s o c i a l i s t i č n e s t ran­ke , na to p a ' n a d a l j e v a l š t u d i j i n se p o l i ­

t i č n o p a s l v i z i r a l . K a s n e j e je pos ta l n o v i n a r p r i l i b e r a l n e m d n e v n i k u » J u t r o « .

P o B i r s o v e m o d h o d u i z K o č e v j a so se s o c i a l d e m o k r a t i s k u š a l i po la s t i t i k o č e v s k e p o l i t i č n e o r g a n i z a c i j e . V ta n a m e n so na shod v K o č e v j u 21. m a r c a 1920 p o s l a l i . s o -ci i l d e m o k r a t a VVal l i s a i z M a r i b o r a , k i je k o č e v s k e d e l a v c e p o z d r a v i l v i m e n u S o c i a l -d e m o k r a t i č n e s t r a n k e i z M a r i b o r a . V s v o ­j em g o v o r u j e n a g l a š a l , da se m o r a d e l a v ­s tvo o r g a n i z i r a t i i n se n i k a k o r ne sme c e p i t i .

Z a n j i m je s p r e g o v o r i l G u s t i n č i č , k i je i z j a v i l , d a ne, p r i n a š a v e č p o z d r a v o v S o -c i a l d e m o k r a t i č n e s t r anke , a m p a k D e l a v s k e s o c i a l i s t i č n e s t r anke , k i se bo 11. a p r i l a n a s v o j e m s t r a n k i n e m kongresu z d r u ž i l a s s t r a n k o vsega k o m u n i s t i č n e g a p ro l e t a r i a t a v J u g o s l a v i j i . P o l e m i z i r a l je z V V a l l i s e m , da se p ro l e t a r i a t v S l o v e n i j i ne cep i , a m p a k se h o č e le š e bol j o k r e p i t i . Z a t o pa je z a ­p u s t i l svoje dosedanje d e s n i č a r s k e vod i t e ­l je i n se p o s t a v i l na las tne noge. ( » U j e d i ­n j e n j e « , 31. I I I . 1920.)

C e z d v a d n i - 23. m a r c a 1920 - je b i l v K o č e v j u i z r e d e n o b č n i zbo r s o c i a l i s t i č n e p o l i t i č n e o rgan izac i j e . N a n j e m so k o m u n i ­st i p o j a s n i l i d e l a v c e m v z r o k e r a z k o l a v J S D S tn r a z l o ž i l i sode lovan je soc ia lnode-m o k r a t s k i h v o d i t e l j e v z m e š č a n s k i m i s t r an ­k a m i v beogra j sk i i n l j u b l j a n s k i d e ž e l n i v l a d i , p ro t i č e m e r so d e l a v c i i z r a z i l i svoje o g o r č e n j e . N a k o n c u so i z b r a l i k r a j e v n i o d ­bor k o m u n i s t i č n e D e l a v s k e s o c i a l i s t i č n e s t r anke . Z a p r e d s e d n i k a so i z v o l i l i A l o j z a K e r š e t a , z a p o d p r e d s e d n i k a F r a n c a K o s c a , za t a j n i k a A l o j z a N o v a k a , za b l a g a j n i k a J o s i p a K r e u z m a v e r j a , za o d b o r n i k a F r a n c a P e č n i k a i n I v a n a E r k e r j a , za p r e g l e d n i k a pa B l a ž a G o l j o i n F r a n c a W o l f i n g a ( » U j e ­dinjenje««, 7. I V . 1920.)

T a k o je b i l a v K o č e v j u u s t anov l j ena m o č n a i n b o r b e n a k o m u n i s t i č n a o r g a n i z a ­

c i j a . P o d v p l i v o m k o č e v s k i h r u d a r j e v so se t u d i vse os ta le l o k a l n e o r g a n i z a c i j e J S D S v k o č e v s k e m o k r a j u , k i so b i l e sko ra j v v seh o b č i n a h , p r i d r u ž i l e k o m u n i s t i č n i D e l a v s k i s o c i a l i s t i č n i s t r a n k i za S l o v e n i j o .

K o č e v s k o s i n d i k a l n o p o d r u ž n i c o U n i j e r u d a r j e v so k o m u n i s t i d o b i l i v svo je r o k e ž e n o v e m b r a 1919, ko je n a p r i t i s k k o m u ­n i s t i č n e g a d e l a v s t v a m o r a l o d s t o p i t i dote­d a n j i p r e d s e d n i k p o d r u ž n i c e s o c i a l d e m o ­k r a t I v a n V V i n d i s c h m a n n , s t r e l n i mo j s t e r n a r u d n i k u . Z a p r e d s e d n i k a je b i l i z v o l j e n k o m u n i s t A n t o n K i n k , z a t a j n i k a p a A l o j z N o v a k , k i je b i l h k r a t i t a j n i k k r a j e v n e k o ­m u n i s t i č n e p o l i t i č n e o r g a n i z a c i j e . ( O k r o ž . s o d i š č e v N . m . , sodn i sp i s p r o t i F . N i c k , 1. 1920.)

V novomeškem okraju N e k d a n j i N o v o m e š k i o k r a j je b i l 1. 1918

ag ra r en b rez v s a k e i n d u s t r i j e , č e i z v z a m e ­m o neka j v e č j i h ž a g .

N o v o mesto pa je b i l o ob p r e v r a t u i z r a ­z i to u r a d n i š k o i n t r g o v s k o — o b r t n i š k o me­stece. V n j e m so v l a d a l i t a k o z v a n i » p u r -g a r j i « na č e l u s k o n s e r v a t i v n i m l i b e r a l n i m ž u p a n o m , k i ga je s o c i a l i s t i č n i » L j u d s k i g l a s « 27. j u n i j a 1919 po p r a v i c i o š i b a l , d a » g o s p o d a r i v o b č i n i i n z n j e n i m p r e m o ž e ­njem, k a k o r k a k š e n p a š a * .

T u d i v p r v i h pe t ih l e t i h po p r e v r a t u od 1. 1919 do 1923 n i mestece d o ž i v e l o n i k a -kega gospodarskega r a z v o j a . L . 1900 je i m e ­lo 249 h i š z 2160 p r e b i v a l c i , 1.1923 pa 298 h i š z 2354 p r e b i v a l c i . T o d a ta r azvo j i n p r i r a s t ek je nas ta l v g l a v n e m p r e d vo jno , saj so v p e t i h . l e t i h 1919-1923 v mes tu se­z i d a l i le 8 n o v i h h i š , torej eno i n p o l na le to l ( J . J a r c , N o v o mesto i n n j egova prost gas. č e t a , 1936, str. 47 i n 49.)

R a z e n t eh h i š so 1.1919 z a č e l i g r a d i t i i n nas ledn je le to z g r a d i l i m a j h n o e l e k t r i č n o v o d n o c e n t r a l o p o d L u k e n j s k i m g r a d o m p r i P r e č n i z m o č j o 90 k o n j s k i h s i l . K a s n e j e

jI je b i l a p r i d r u ž e n a š e k a l o r i č n a cen t r a l a p r i k o l o d v o r u s 60 k o n j s k i m i s i l a m i . (Ing J . G e r m , gospoda r sk i r azvo j N o v e g a mesta In oko l i ce , D o l e n j s k a , 1938, str . 145.) K e r s ta obe c e n t r a l i l e tno p r o i z v a j a l i ok rog 300.000 k i l o w a t o v e l e k t r i č n e energ i je , je p o m a n j k a n j e e l e k t r i k e d u š i l o v s a k gospo­d a r s k i r a z v o j mes t a i n o k o l i c e . T a k o so na p r i m e r , v s i n o v o m e š k i o b r t n i k i s m e l i i m e t i le za 25 k i l o w a t o v v seh s t ro jev , k i p a so p o r a b i l i skora j č e t r t i n o ce lo tne n o v o m e š k e e l e k t r i č n e ene rg i j e !

P r o l e t a r i a * je b i l ed ino n a ž e l e z n i š k i po­s ta j i , k j e r je b i l o z a p o s l e n i h o k r o g 130 de­l a v c e v i n n a m e š č e n c e v . D o d a t i j i m m o r a ­m o š e neka j dese t in n o v o m e š k i h t r g o v s k i h i n o b r t n i š k i h p o m o č n i k o v . I n to je vse. Z a t o so ž e l e z n i č a r j i t v o r i l i j ed ro r e v o l u ­c i o n a r n e g a g i b a n j a .

A v s t r i j s k a s o c i a l d e m o k r a t s k a Z v e z a ko­v i n a r s k i h d e l a v c e v , v k a t e r i so b i l i p red v o j n o i n m e d v o j n o o r g a n i z i r a n i ž e l e z n i ­č a r j i , j e ob p r e v r a t u l . 1918 r a z p a d l a . Š e l e 16. d e c e m b r a 1918 je b i l a n a S l o v e n s k e m o r g a n i z i r a n a n o v a s o c i a l i s t i č n a S p l o š n a že-l e z n i č a r s k a o r g a n i z a c i j a za J u g o s l a v i j o .

P r e d v o j n o i n m e d njo so b i l i t u d i novo­m e š k i ž e l e z n i č a r j i o r g a n i z i r a n i v Z v e z i ko ­v i n a r s k i h de l avcev . S o c i a l i s t i so b i l i : Š i l i h , Tscha r f , T v r d y , S p e n d a l i n neka j d r u g i h . L . 1915 se j i m je p r i d r u ž i l J o ž e f H v a l a i n L 1916 F r a n c V o v k . ( P o d a t k i J . H v a l e i n F . V o v k a . )

O b p r e v r a t u j e l i b e r a l n i b u r ž o a z i j i s svo jo demagog i jo uspelo , d a je m n o g o s lo ­v e n s k i h i n skora j vse n o v o m e š k e ž e l e z n i ­č a r j e o r g a n i z i r a l a v svojo » ž o l t o « o r g a n i z a ­c i j o Z v e z o j u g o s l o v a n s k i h ž e l e z n i č a r j e v .

V nedel jo , 8. d e c e m b r a 1918, je b i l v K o -š a k o v i g o s t i l n i • N o v e m m e s t u s h o d J S D S , n a ka t e rega so p r i š l i p r e d v s e m d e l a v c i l n k m e t j e i z o k o l i c e . N a shodu so n a g l a š a l i po t rebo o r g a n i z a c i j . ( » N a p r e j « , 13. X I I . 1018.)

*t*v. 7 (465) » D O L E N J S K I L I S T « S t r a n S

Da bi bili zdrav » L a n i je- zdravstvena s l u ž b a

Usmerila svoje delovanje v gradnjo zdravstvenega d c m a v Čr.noml'ju in zdravs tven ih postaj l a p o d e ž e l j u . Č r n o m a l j s k i zdravstveni doon smo s prese l i -V l j o v nove prostore r a z š i r i l i tako, da i m a m o zdaj v n j e m p o ­svetovali nico za matere i n otro­ke in s p l o š n o • ambulanto ter upravne prostore. V njegov ih Nekdanjih pros tor ih je zobna ambulanta in pro t i tuberku lozn i dispanzer. Letos n a m e r a v a m o v p r v e m nads tropju uredi t i š e eno s p l o š n o ambulanto in vrsto drugih zdravs tven ih ustanov. V e n d a r ne vemo, kako n a m bo to uspelo, k e r bo letos v o b č i n ­skem p r o r a č u n u zelo malo s r e d ­stev za negospodarske invest i -

Tudi šahisti tekmujejo Š a h o v s k o d r u š t v o Č r n o m e l j ima

svoj prostor v zgradbi o b č i n s k e g a komiteja. Odprt Je 3—4-krat na teden. D r u š t v e n a soba Je skrom­na, a vendar imajo Jo, vsekakor b o l j š o kot v Novem mestu, kjer « n a j o š a h i s t i turnirje, tekmova­nja in treninge v kavarnah, re­stavracijah in t o č i l n i c a h ! Starej­šim i z k u š e n i m č r n o m a l j s k i m š a -"ovskim » m a č k o m « resno konku­rira mladina. M'.adi š a h i s t i j ih v e č ­krat prisilijo, da p o l o ž i j o o r o ž j e . p r a v Z ato bo l e t o š n j e d r u š t v e n o Prvenstvo, k i se t>o z a č e l o š e v J em mesecu, zanimivo ln se obe­tajo p r e s e n e č e n j a .

Za o b č i n s k i praznik Je d r u š t v o Prevzelo organizacijo 14-dnevnega h i p n e g a turnirja, ki bo k o n č a n n a sam praznik. Zmagovalna eki-Pa bo prejela prehodni pokal, r a -

tei?a pa bodo dobile n a j b o l j š e e ^ ' -Pe tudi p r a k t i č n a darila, k i so Jih prispevala podletja » B e l o k r a n j -s%«, S p l o š n o trgovsko podjetje, **lt. Rudnik K a n i ž a r i c a m druga.

cije. Š t i p e n d i r a m o d v a z d r a v n i ­k a s t až i s t a , k i bosta letos p r i š l a v s lužbo . Enega bomo namest i l i n,a V i n i c i , enega pa v Č r n o m ­l j u , zato bomo m o r a l i v p r a š a n j a invest ic i j nekako reš i t i , da b i z d r a v n i k a imela vsaj osnovne pogoje za delo.

V A S P O T E G N E N A J V E Č . . .

N a j v e č j e breme je za nas b r e z p l a č n o zdravl jen ja k m e č k e ­ga preb iva ls tva i n oskrba s o c i ­a l n i h podpiranoev ter defektnih v r a zn ih domovih . Kmet je radi poudarjajo, da v z d r ž u j e j o z dav­k i črnomiaOjsko obč ino , vendar je s tvar prav nasprotna. L a n i so kmet je p l a č a l i 28 mi l i jonov d inar jev davkov , za zdravstvo na vas i pa smo da l i 15 m i l i j o n o v ; ' v tem znesku pa niso u p o š t e v a ­ni Inva l id i In soc ia ln i podpi ran-ci ter r a zn i i zda tk i za n j ihovo zdravl jenje . Ce razen tega upo­š t e v a m o š e izdatke, k i j i h ima o b č i n a pni šo l s tvu , bomo z l ah ­k a ugo tov i l i , da iz vas i prejme­mo mnogo manj , kot pa j i da ­mo.

P R E V E N T I V N A S L U 2 B A

Zadnja leta j i p o s v e č a m o ve ­l i k o p a ž n j e . Med ic inske sestre in, babice opravl ja jo p a t r o n a ž n o s l u ž b o . N a V i n i c i i n v Č r n o m l j u imamo posvetovalnic i za nose­če ž e n e ter matere z o t rok i . Odstotek žena , k i r od i j o doma, je zelo neznaten v p r i m e r i s t i ­s t i m i , k i rodi jo v b o l n i š n i c i . Obe posvetovalnic i , k i sem j u p rav­k a r omen i l , sta opreml jen i iz sredstev mednarodne zdravs tve­ne organizaci jo U N I C E F .

V e l i k o t e ž a v o imamo z zd rav­l jenjem dolgot ra jn ih bolezni in bo ln ikov , predvsem tuberkulo­zn ih . Pogos t i so p r i m e r i , da b o l n i k i , ko so j i h y bo ln i šn i c i vsaj malo p o z d r a v i l i i n pos la l i domov, ne u p o š t e v a j o preje t ih navodi l ter se opijajo i n p re ­hladno. Razen tega je ponekod t ežko v p r a š a n j e tud i a lkoho l i ­zem. O t r o c i so v taikih k r a j i h podhranjeni lm zelo s labo ob le ­č e n i . O boju, k i b i b i l u č i n k o v i t p ro t i t em t e ž a v a m , raomi iš l jamo že dl je č a s a ln smo p r i š l i do z a k l j u č k a , da je r e š e v a n j e tega vprasanjja zvezano z dal jnim vz t r a jn im delom. Pomembno vlogo bodo i m e l i p redvsem pre­bivalci .«

T a k o nam je probleme zdrav­stvene s l u ž b e v obč in i opisal J anko Š t r u k e l j , n a č e l n i k odde l ­k a za zdravstvo p r i O b L O Č r ­nomelj .

Pozdrav za praznik

Č r n o m e l j v z i m s k e m popoldnevu

L e t o s 19. februarja bo mi­nulo 15 let, odkar je v Črnom­lju zasedal S l o v e n s k i narodno­osvobodilni svet — SNOS. Ta dogodek je bil eden izmed najvažnejših mejnikov nadalj­njega razvoja NOB za dokonč­ni obračun z okupatorjem in njegovimi h l a p c i , ker je p o l o ­žil temelje slovenski državno­sti — d e m o k r a t i č n i l j u d s k i o b l a s t i t i a S l o v e n s k e m v okvi­ru FLRJ — ob las t i , zrasile i z revoiu(xonarnega boja sloven­skega naroda in, vseh jugoslo­vanskih narodov.

V to zgradbo je slovenska ljudstvo kot vsi jugwlov<mski narodi vzidalo življenja svojih najboljših sinov i n hčera, vse svoje materialne in d u h o v n e s i le .

K o letos p r e b i v a l s t v o zdru­žene o b č i n e Črnomelj praznuje svoj občinski praznik, ki je povezan s tem velikim zgodo-

innksim dogodkom pred 15 leti, ponovno ugotavljamo, da je tudi p r e b i v a l s t v o naše ob­čine dalo v revolucijonamem boju bogat prispevek za našo skupno stvar. Žrtve za svobo­do in dosedanji n a p o r i z a ob ­novo i n gospodarsko rast Bele krajine niso J>ili zaman. Na vsakem k o r a k u vidimo, da smo na temeljih, ki jih je za­sedanje SNOS še poglobilo, dosegli t u d i pri nas v razvoju oblasti, gospodarstvu in na vseh drugih področjih družbe-

Obisk v BELOKRANJKI

D e l o g o z d a r j e v Referat za gozdarstvo pr i o b č i n i Č r n o m e l j opravlja upravne

gozdarske posle v o b č i n i , operativne pa Gospodarsiko-lesna poslovna jveza Novo mesto. Pod svojo kontrolo Imajo samo na p o d r o č j u o l v š e o b č i n e Č r n o m e l j po katastru 8.795 ha privatnih gozdov, po ° c e n i dejanskega stanja pa p r i b l i ž n o 12.800 hektarjev.

Njihov letni plan eeenje Je 19 t i s o č k u b i č n i h metrov. P r i Iglavcih * ° š e za 201) k u b i č n i h metrov pod planom, pr i lesu za lansko porabo Pa so plan presegli za 200 k u b i č n i h metrov, pr i l istavcih pa so Se z a l.ooo k u b i č n i h metrov pod planom. R a č u n a j o , da bodo do Konca Planskega leta, se pravi do :u. marca, plan v celotf dosegU.

Les razdeljuje posebna komisija. Gradbeni les dobe prvenstveno tisti, ki zidajo h i š e , pa nimajo svojih gozdov.

Imeli so dobro urejen igiozdnl red, k i pa zdaj n i v e « tak. V tem Planskem letu so z a b e l e ž i l i ž e 132 s e č e n j na » č r n o « .

L a n i so na p r i b l i ž n o 18 hektarih posadili 80.200 sadik. Za na­ravno osemenitev tal so pripravi l i sikoraj I hektarov zemlje. N a 13 hektarih so obkollcil l 65.000 sadik teT o b ž e l i travo in praprot na 32 hektarih, kjer imajo posajene sadike. Plevel so o č i s t i l i na P r i b l i ž n o 23 hektarih zemlje, na kateri rastejo r*zne kulture. Starih posek so pripravi l i za pogozdovanje 13,5 hektarov, nasade pa so izpopolnili <na 9.45 hektarih. Razen tega so nabrali š e 1.200 kilogramov semen Jelke, č r n e g a oreha, bora in smreke.

Tudi v prihodnjem planskem letu si bodo prizadevali, da bodo poslovali v zadovoljstvo o b č a n o m .

Ž e j a po znanju tvi 27 do 9li januarja je priredi l

^ " » i n kom. te Z K S za p o d r o č j e t a

e 'kraj ine petdnevni seminar z b r - ' n ' a c ! e komuniste, k i so se no™' 1 v ^ J a š k e m internatu v C r -Pof/' J U Podjetja in ustanove so

mazale t o k r a t lepo razumevanje v i vzgo,1o mladega kadra, saj Je'

, 0 H a seminarju 43 mladincev ln ""-adink Okrajni komite j e poslal u Č r n o m e l j na i b o l j š e predavate-5r k a r so potrdili tudi u d e l e ž e n -

v anketi, kt so jo spisali ob V ^ l j u č k u seminarja. Povedali so, ° a Je bil seminar nadvse koristen, "a pa bj bil š e b o l j š i , č e bi tra­jaj dalj č a s a . Posebno h v a l e ž n i so PjU za kvalitetna predavanja, k a ­trana bi radi š e p o s l u š a l i , zlasti ° e zato. ker bi morali prav to tudi, 8 ami predavati v š i r š e m krogu po-

Lepo pobeljena stavba s pono­snim napisom B E L O K R A N J K A stoji pred nami. P o v r š e n opazova­lec bi pomislil: Aha , vila!, Glej no, glej, torej š e danes gradijo vile in j im celo š e dajejo Imena. Vendar, pod napisom B E L O ­K R A N J K A je napisano š e ; Tovar­na t r i k o t a ž e Č r n o m e l j . Lep do­mek si je uredil v stavbi 45 č l a n ­ski kolektiv.

Direktorja M l h e l l č a Zvoneta nt bilo doma. N a š l i smo le Ivanko A l j a n č i č , k i smo jo po govoru ta­koj spoznali za Gorenj ko. Ona je t e h n i č n i vodja. Najprej je trdila, da ne ve povedati ln da se bomo l a ž e pogovorili p r i h o d n j i č z d i ­rektorjem. K o smo se pa zapleli v pogovor, nam je natresla mno­go razveseljivih novic. Pris luhni­mo j im.

V S A K Z A Č E T E K J E T E Ž A K » L a n i februarja smo z a č e l i a pro­

izvodnjo. Mene takrat, ko so !z vseh vetrov z n a š a l i skupaj stroje, š e ni bilo tukaj. P r i š l a 6em po-

4 slusalcev v podjetjih. M e d izjava­m i v anketi Je nekdo tudi zapisal:

» N i s e m si mogel predstavljati, da bi se v tako kratkem č a s u raz­vilo t a k š n o t o v a r i š t v o , kot Je v la ­dalo na s e m i n a r j u . «

Poglobljeno p o l i t i č n o - vzgojno delo v l e t o š n j e m Jubilejnem letu K P J in S K O J bo terjalo še v e č takih m podobnih t eča jev . M l a d i ­na je znova povedala, da želi zna­nja in izobrazbe. F . K .

9"99 - m m

da nam, č e p r a v z velikimi t e ž a ­vami, s l u ž i j o . Dan za dnem Jih popravljamo. Stavbo smo melo preuredili, vendar že zdaj č u t i m o , da so prostori pretesni ln r a z m i š ­ljamo o r a z š i r i t v i obrata. Precej preglavic nam bo seveda delalo v p r a š a n j e sredstev. Letos Imamo zaposlenih 45 l judi , v e č i n o m a ž e ­ne in dekleta. K u p i l i smo tudi 6 r o č n i h pletilnih strojev d o m a č e izdelave. Uporabljamo jih za ple­tenje volnenih izdelkov.

P O U Č I N K U — N A J P R A V I C N E J S E P L A Č E V A N J E

Proizvajamo predvsem b o m b a ž ­no t r i k o t a ž o , razen nje tudi nekaj volnene. Č e p r a v pa so stroji iz­rabljeni in tudi nafta delovna s i l « š e n i dovolj izurjena ter š e na­vkljub mnogim t e ž a v a m , ki j ih v marsikaterem podjetju nI, smo ž e mnogo naredili. Notranjih rezerv skoraj nimamo. K e r Je pri nas osnovno v p r a š a n j e strokovna usposobljenost zaposlenih, smo kmalu prlfteli r a z m i š l j a l o nor-

d o m a č e m e h a n i č n e delavnice, je bil zelo kratek.

» D e l a v s k o upravljanje se p o č a s i uveljavlja. Kolekt iv je š e zelo mlad, razen tega č u t i m o tudi po­manjkljivo izobrazbo ljudi pred­vsem na p o d r o č j u spoznavanja go­spodarske politike. • Sindikalna p o d r u ž n i c a v podjetju ni dovolj delala ln jo je moral upravni od­bor vzpodbujati. Mis l im, da Je osnovno v p r a š a n j e in n a š a glavna naloga vzgoja ljudi. T e m u se bo­mo moral i posvetiti zdaj, ko smo premagali z a č e t n e t e ž a v e , k i so nas v prvem letu m o č n o obreme­njevale. Sodelovanje z upravo je dobro, vsa v p r a š a n j a r e š u j e m o sporazumno, poudaril bi pa rad š e enkrat, da nam manjka pred­vsem I z k u š e n j , ker Je na« kolek­tiv zelo m l a d . «

nega življenja v e l i k e , l u k r a t morda celo neslutfihe uspehe. Popolnoma upravičeno lahko trdimo, da tudi v tem predelu naše domovine teče življenje drugače, boljše in lepše.

Navzlic temu čaka novo združeno občino, njen ljudski odbor in vse prebivalstvo še veliko b l i ž n j i h i n daljnjih na­log. Treba je utrditi in naprej r a z v i t i našo mlado industrijo

in • obrt, dvigniti kmetijsko proizvodnjo iz zaostalosti v napredno, iz naturalne proiz­vodnje v blagovno proizvod­njo. Čakajo nas različne nalo­ge v šolstvu in zdravstvu; niso še zadovoljivo rešena mnoga komunalna vprašanja kot tudi ona, ki vplivajo na življenj­sko raven našega človeka. Razvoj s o c i a l i s t i č n e d e m o k r a ­ci je i n družbenega upravlja­nja postavlja pred nas vsak dan nove naloge.

Vse to terja od občinskega ljudskega odbora in vsakega občana, da res tesno in iskre­no sodeluje ter a k t i v n o p o -maga. Samo s skupnimi na­pori bomo uspešno u t r d i l i i n razvili gospodarstvo. Le tako bomo ustvarili pogoje za reše­vanje drugih problemov, s ka­terimi se srečujemo vsak dan. Z a v e d a t i se moramo, da vsa prizadevanja izvirajo iz skrbi za našega delovnega človeka — za nas same.

S temi mislimi čestitam vsem prebvvalcem združene o b č i n e Črnomelj za letošnji občmski praznik z željo, da naj nam da to praznovanje novih pobud in moči za čim-uspešnejše nadaljnje delo. Poj­dimo naprej kot doslej tesno združeni v Socialistični zvezi delovnih ljudi in pod vodstvom slavne Zveze komunistov Ju­goslavije, katere 40. o b l e t n i c o praznujemo letos z n o v i m i na­logami. V l o f i m o vse s i le za na­predek naše o b č i n e , naše ožje in širše domovvnel

Naj živi spomin na velike zgodovinske dogodke iz naše revolucije v narodnoosvobodil­ni b o r b i /

Janez Zunič p r e d s e d n i k O b L O Č r n o m e l j

U d e l e ž e n c i seminarja v Č r n o m l j u

Agronom ing. Rado Dvoršak iz Kme­tijske proizvajalne zveze BELA KRAJINA nam je za današnji o b č i n ­

s k i praznik Črnomlja napisal nasled­nji članek o glavnih vprašanjih te močne gospodarske panoge v občini.

V n a š i o b č i n i p r e ž i v l j a kmet i j s tvo 72 od-^ t k o v vseh prebiva lcev . Z a r a d i eks tenz lv-j ^ S a gospodarjenja pa daje kmet i js tvo le

t & t j i n o vsega narodnega dohodka. Č e p r a v stfto v k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i ž e n a p r e d o -* a U , se s s tanjem ne m o r e m o zadovo l j i t i . ? a t o je d o l ž n o s t vseh k m e t i j s k i h i n d r u ž b e ­nih

zneje, V e m pa toliko, da delamo z ž e m o č n o Izrabljenimi s troji , k i smo j ih dobil i od ljubljanske » P l e t e n i n e « , od » L e s c e B l e d « in od » N a d e D i m i č « iz Zagreba. T a pod­jetja so j i h i z l o č i l a kot nesposob­ne za proizvodnjo. M i smo j i h kljub temu znali usposobiti tako,

ŠTREKUEVEC V nedeljo 1. februarja so nas

o b i s k a l i č l a n i P rosve tnega d r u š t v a » »Oton Z u p a n č i č « z V i n i c e . S sodelovanjem zabav­nega kv in t e t a DPTJ Svobode i * K a n i ž a r i c e so u p r i z o r i l i »Ve ­selo p o p o l d n e « . S s v o j i m vese­l i m p rogramom so u s t v a r i l i p r i gjledalcih p r i j e tno r a z p o l o ž e ­nje. Skoda , da je sneg prepre­č i l p r a v o č a s n i z a č e t e k p r i r e ­d i tve .

S E M I Č M l a d i n s k a organizac i ja v

S e m i č u &i je p r e d n e d a v n i m u r e d i l a svoje k lubske prostore v b i v š i r e s t av rac i j i p r i D e r -gancu. 7. i n 8. februarja so ž e p r i r e d i l i p rav pr i j e tno pusto-vanje. S e m l š k a mlad ina želj v bodoče o r g a n i z i r a t i vsak teden zabavo s p lesom, da tako po­ž i v i d r u ž a b n o ž i v l j e n j e p r i n j ih . —ko

;malo p r o s t o r a . . .

mah v proizvodnji , Uigodne posle­dice Brno opazili takoj, ko smo j ih uvedli . Zdaj imamo vse delo nor­mirano. V p r i č e t k u je bUo sicer č u t i t i v kolektivu odpor, vendar so delavke kmalu razumele pred­nosti p l a č e v a n j a in dela po u č i n ­ku . Sicer se š e vedno dogaja, (norme smo n a m r e č š e l e letos uvedli za vse delo, da posamezne delavke o b r a č u n a v a j o manj kot so naredile. Nekaj vzroka Je v strahu, da bi Jim normo z v i š a l i , č e bi jo p r e v e č p r e k o r a č e v a l e , ne­kaj je pa kr iv tudi vpliv manj pridnih delavk na pridne. T o vse bomo kmalu r e š i l i .

K o smo t o v a r i š i c o A l j a n č l č e v o v p r a š a l i kako uspeva delavsko upravljanje, nam Je svetovala, naj se pogovorimo s predsednikom delavskega sveta. T o v a r i š J o ž e G r g u r a š , ' ki smo ga Potegnili iz

0 strelcih Crnomeljski strelci so zelo ak­

tivni. Vsako leto prirejajo ekipna ln posamezna prvenstva za o b č i n ­ski praznik 19. februar, za i . maj, za Dan borca, 28. november in za Dan armije. Tekmovanja organi­zira Strelska d r u ž i n a Č r n o m e l j , u d e l e ž i pa se Jih vedno p r i b l i ž n o 20 ekip. Borbe za pokal in diplo­me so vedno zelo ostre. N a j b o l j š i sta ekipi invalidov. Pozimi tek­mujejo v streljanju z z r a č n o p u ­š k o , poleti pa Se z v o j a š k o in p i ­š t o l o .

N a č a s t o b č i n s k e m u prazniku so se ž e zaeela tekmovanja strelcev v torek 10. februarja, z a k l j u č e k in razdelitev dJlplom pa bo danes, na sam dan o b č i n s k e g a praznika.

PREBIVALCEM ČRNOMALJSKE OBČINE! ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ČRNOMELJ 19. FEBRUARJA, KI GA PROSLAVLJA-M0 V SPOMIN NA I. ZASEDANJE SNOS 19. IN 20. FEBRUARJA 1944 — ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU V OBČINI:

OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ O B Č I N S K I K O M I T E Z K S — O B Č I N S K I O D B O R S Z D L — O B Č I N S K I O D B O R Z B N O V - O B Č I N S K I K O M I T E L M S - O B Č I N S K I O D B O R Z R O J - O B Č I N S K I O D B O R Z V V I - O B Č I N S K I S I N D I K A L N I S V E T - O B Č I N ­S K A G A S I L S K A Z V E Z A — O B Č I N S K I S V E T S V O B O D I N P R O S V E T N I H D R U Š T E V - O B Č I N S K I O D B O R R K S - O B Č I N S K I O D B O R L J U D S K E T E H N I K E — O K R A J N I Z A V O D Z A S O C I A L N O Z A V A R O V A N J E — P O ­D R U Ž N I C A Č R N O M E L J

Č E S T I T K A M S E P R I D R U Ž U J E J O : R U D N I K R J A V E G A P R E M O G A K A N I Ž A R I C A — B E L T , B E L O K R A N J S K A L I V A R N A I N S T R O J N A T O V A R N A Č R N O M E L J - ^ Z O R A , L E S N A I N D U S T R I J A I N V A L J Č N I M L I N Č R N O M E L J — B E L O K R A N J K A , T O V A R N A P L E T E N I N Č R N O M E L J — K M E ­T I J S K A P R O I Z V A J A L N A Z V E Z A Č R N O M E L J — K M E T I J S K O P O S E S T V O O K L J U K -M A V E R L E N K A N I 2 A R I C A — B E L S A D Č R N O M E L J — B E G R A D , B E L O K R A N J S K O G R A D B E N O P O D J E T J E Č R N O M E L J — S P L O Š N O T R G O V S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J - P O T R O Š N I K , T R G O V S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J — K N J I G A R N A I N P A P I R N I C A Č R N O M E L J — T O B A K , T R G O V S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J — G O S T I N S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J — G O S T I Š Č E » L O V S K I R O G « Č R N O M E L J — B U F F E T » V I N I S K A * K L E T « V I N I C A — P A R N A P E K A R N A Č R N O M E L J — M E S N I C A I N K L A V N I C A Č R N O M E L J -M E S N I C A S E M I Č — Č E V L J A R S T V O S E M I Č — M I Z A R S K A D E L A V N I C A S E M I Č -I N D U S T R I J A E L E K T R O V E Z S E M I Č — B R I V S K O - F R I Z E R S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J - S L I K A R S K O - P L E S K A R S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J — P L A N I N A , Č E V L J A R S K O P O D J E T J E Č R N O M E L J — M I Z A R S K O P O D J E T J E V I N I C A - - M I Z A R , O B R T N O F O D -J E T J E Č R N O M E L J — M I Z A R S K A Z A D R U G A Č R N O M E L J — K O V I N A R , O B R T N O P O D J E T J E Č R N O M E L J — S P L O Š N O K L E P A R S T V O Č R N O M E L J _ O P E K A R N A K A -N I 2 A R I C A — S P L O Š N O Č E V L J A R S T V O D R A G A T U S — Š I V I L J S K O P O D J E T J E Č R N O ­M E L J — M A R M O R G R A D A C V B E L I K R A J I N I — K M E T I J S K A Z A D R U G A A D L E S l C l - K M E T I J S K A Z A D R U G A Č R N O M E L J — K M E T I J S K A Z A D R U G A C R E S N J E V E C -K M E T I J S K A Z A D R U G A D R A G A T U S _ K M E T I J S K A Z A D R U G A S E M I Č — K M E T I J S K A Z A D R U G A S T A R I T R G O B K O L P I — K M E T I J S K A Z A D R U G A V I N I C A — K M E T I J S K O G O Z D A R S K O P O S E S T V O , O B R A T Č R N O M E L J I N C R M O S N J I C E — P O S T E C R N O M E L J , A D L E S l C l , D R A G A T U S , S E M I Č , S T A R I T R G O B K O L P I I N V I N I C A — P E K O , T O V A R N A O B U T V E , P R O D A J A L N A Č R N O M E L J — B O R O V O , T O V A R N A O B U T V E I N G U M E , P R O D A J A L N A Č R N O M E L J - K O T E K S , P O D J E T J E S K O Z A M I , P O S L O ­V A L N I C A Č R N O M E L J _ O D P A D , P O D J E T J E Z O D P A D K I P O S L O V A L N I C A Č R N O ­M E L J — G O S A D , P O D J E T J E Z Z E L l S C l , P O S L O V A L N I C A Č R N O M E L J - E L E K T R O , O B R A T Č R N O M E L J - - 2 E L E Z N I S K A P O S T A J A Č R N O M E L J _ I N O S T A L E O R G A N I ­Z A C I J E , D R U Š T V A T E R U S T A N O V E N A P O D R O Č J U O B Č I N E Č R N O M E L J

Kmetijstvo v črnomaljski ergan izac i j , da p r i o rgan izac i j i i n po­

speševan ju kmet i j ske proizvodnje ak t ivno ^ d e l u j e j o .

T e ž i š č e kmet i j ske proizvodnje je na i n -»vidualn i p r o i z v o d n j i , katero s k u š a j o za-

v poslednjih dveh l e t i h o r g a n i z i r a t i . Koope ra t i vna pro izvodnja mora postati J-snova proizvodnje na p r i v a t n i zeml j i . Kooperac i j a mora zamenjat i dosedanjo ne-jj&črtnost v k m e č k e m gospodarjenju. D a

zadruge lahko kos svo j im p r o i z v o d n i m halogam, so morale svojo dejavnost pre­usmeri t i , ka r je v p rvem obdobju v p l i v a l o j * * Promet zadrug. K l j u b temu pa lahko za­r e ž i m o porast prometa v odnosu na leto

5 6. Spremeni la se Je pa s t ruktura , ka r Je * a sam razvoj kme t i j s tva poz i t i vno . Po ja - . C a l » s e je odkupna dejavnost, k i bij dob i l a v koopera t ivn i p ro i zvodn j i Se mnogo bolj "staljen z n a č a j . V t rgov in i Je » top i l a v **Predje oskrba z r ep rodukc i j sk im mater i ­n e m , prodaja p o t r o š n e g a blaga je b i l a sko-r a . i v vseh p r i m e r i h u k i n j e n a i n Je p r e š l a na

t rgovska podjetja. Indeks porasta prometa 1958/1956 znaša 117, to se p r a v i , da je b i l promet v le tu 1958 za 17 odstotkov v i š j i kot v le tu 1956 in Je z n a š a l leta l a n i 523 m i l i ­jonov, leta 1956 pa 446 m i l i j o n o v d inar jev .

K O O P E R A C I J A Porast odkupov gre predvsem na r a č u n

kooperaci j v ž i v i n o r e j i i n s icer pogodbe­nega pi tanja bekonov, V t r eh zadrugah — K Z Č r n o m e l j , K Z D r a g a t u š i n K Z V i n i c a — se je odkup ž i v i n e d v i g n i l v odnosu na leto 1956 za 27 odstotkov. '

Med tem ko so n. pr. kmetje leta 1956 pro­da l i p r a š i č e v za 8 m i l i j o n o v d i n , so j i h lanj že za 29,920.000 d in . Goveda so p roda l i pa l a n i p r i b l . polovico manj kot pred d v e m i let:.

Od celokupnega odkupa p r a š i č e v odpade skoraj 80 odstotkov na pogodbeno rejo t>e-konov. To je gotovo eden izmed v e č j i h uspehov organiz i rane proizvodnje.

Sodelovanje v Jesenski setvi l a n i pred­s tavl ja nadal jn j i korak v o rgan izac i j i pro­izvodnje. P l a n setve v kooperac i j i je b i l Iz­polnjen s 66 odstotki . Od p l a n i r a n i h 172 ha je b i l o v o b č i n i posejanih 114 ha z i n t enz iv ­n i m i i t a l i j ansk im sor tami pšen ice . B e l o ­k r an j sk i kme tova lc i imajo z i t a l i j a n k a m i že v e č l e t n e i z k u š n j e i n so zadovol jn i s p r i ­

d e l k i . Danes seje B e l a K r a j i n a ž e okrog 45 odstotkov i ta l i j&nk. P r i d e l e k p š e n i c e se je l an i g iba l v mejah med 15 in 25 q na ha. Rekorde r j i so dosegl i tudi 50 q i n več .

T u d i h i b r i d n a koruza , k i &mo jo l a n i pr­v ič v n e k o l i k o v e č j e m obsegu s a d i l i , je iiala p r i dobr i agro tehnik i ln s k r b n i h p r o i z v a ­j a l c i h zelo visoke pr ide lke in s icer preko 60 q zrnja na ha. D o v o l i pa je Idlo p r imerov , ko je ob pozni se tv i jn p o m a n j k l j i v i » s k r b i po­polnoma odpovedala. Letos bo posajenih • h ib r idno koruzo v obč in i 105 ha n j i v . Z a proizvodnjo bodo Izbrane n a j b o l j š e n j ive , k jer se polno gnojenje i z p l a č a i n k jer Je m o ž n a strojna obdelava. Razen kooperaci je v p r o i z v o d n j i koruze bo o rgan iz i r ana pro­izvodnja tud i Pr i k r o m p i r j u i n t r a v n l š t v u .

S T E L J N I K I , H M E L J I Š Č A

S te l jn ikov bo v letu 1959 k u l t i v i r a n o 109 ha i n s icer na pod roč ju zadruge Č r n o ­mel j i n D r a g a t u š . De l a so se s icer zaradi k r e d i t n i h poslov n e k o l i k o zav lek la , bodo Pa sredstva že v tej z i m i na razpolago. M e l i o ­raci je bodo leto^s nadaljevane tudi na pod­roč ju zadrug Gradac in M e t l i k a . Tako hit do spomladi 1960 k u l t i v i r a n i h okrog 400 ha, v l e t ih 1960-61 pa nadal jn j ih 400 ha. N a č r t p redv ideva v p r v i h l e t i h m o č n o mine ra lno

gnojenje i n odre ja ko loba r z 25 odstotki ž i t , 25 odstotkov okopav in t r a v n i h detel j in. U g o d n e j š e lege b i se kasneje lahko upora­bi le za » a d n o proizvodnjo , k l ima t sko manj ugodne pa za h m e l j i š č a . P r ide lane k o l i č i n e k r m e bodo predstavl jale osnovo za bodoča P l t a l i š r a p r a š i č e v i n goveje ž iv ine . Čep rav kolobar na m e l i o r i r a n i h s t e l j n ik ih n i v i ­det i in tenz iven , se bo po i z v r š e n i h d e l i h bruto pro izvodnja na teh zeml j i š č ih d v i g ­n i l a za 12-krat, t. j . od p rvo tn ih 8.000 d in po ha na 109.000 d in po k o n č a n i h me l io ­rac i jah .

P R O I Z V O D N J A H M E L J A

se bo letos v naš i obč in i r a z š i r i l a od 5 na 11 ha, s č i m e r pa še vedno ne bo d o s e ž e n perspekt ivn i p lan . P r o i z v o d n j a v prvole t -nem hmel ju Je b i l a v e č kot zadovol j iva . P o h v a l i t i je treba predvsem kva l i t e to , saj je b i l hmel j i z nasadov v Č r n o m l j u , z i z ­jemo 35 kg, Ves u v r š č e n v II . razred. Letos bo zgrajena v Č r n o m l j u tud i hmel j ska su­š i ln i ca , k i bo s u š i l a h m e l j lz nasadov v Č r n o m l j u i n D r a g a t u š u . K m e t o v a l c i se za novo ku l tu ro zelo počas i ogrevajo, ka r je tudi prav, saj terja hmel j ve l iko mero stro­kovnega znanja ter vestnega i n skrbnega gospodarjenja. V dnev ih , ko Je de la v hme­

l j i š č ih dovol j i n ga t ud i v v inogradu ne manjka, b i u tegni la konkurenca » t r t ja« m o č ­no škodi t i uspavanju i n k v a l i t e t i hmelja. Važno je, da h m e l j i š č a n a č r t n o obnavl jamo i n da r e š u j e m o od p r i m e r a do p r i m e r a vpra ­šan je k a d r a i n s t rokovne delovne si le.

I N V E S T I R A N J E V K M E T I J S T V U

Ce so nam pred nekaj le t i l oka lna inve s t i c i j ska sredstva ostajala n e i z k o r i š č e n a , j i h imamo danes povsod premalo. L a n j smo vlož i l i v kmet i j s tvo 15 m i l i j o n o v dinar jev, od tega p r i b l i ž n o m i l i j o n v kmet i j ske grad­nje, 7 m i l i j o n o v v stroje, 5 m i l i j o n o v v hmel j i n m i l i j o n i n pol do dva v sadjarstvo V p r v i h mesecih leta 1959 bo strojna opre­ma z a d r u ž n i h organizaci j p o v e č a n a za na­d a l j n j i h 20 m i l i j o n o v . S to mehanizac i jo bo m o ž n a s trojna že tev i n m l a č e v s kombajn i , s t rojna p r i p r a v a zemlje i n setev ter košn ja na vseh za stroje p r i m e r n i h n j ivah . Z a k u l ­t i v i r an j e s te l jn ikov bomo porabi l j letos 17 mi l i j onov dinar jev, za nova h m e l j i š č a šes t mi l i jonov , za hmeljsko s u š i l n i c o pa 10 m i ­l i jonov d inar jev . P r i t a k š n e m inves t i r an ju loka ln i sk lad i n i t i ne z a d o š č a j o za lastno u d e l e ž b o i n so p r i k r e d i t i h a n g a ž i r a n a v na jveč j i m e r i okrajna in r e p u b l i š k a sred­stva.

U p r a v i č e n o lahko torej p r i č a k u j e m o , da se bo tudi kmet i j s tvo v o b č i n i Č r n o m e l j po­časi i zkopalo iz svoje t o l i k o opevane zaosta­lost i i n sprejelo nove, napredne jn in tens lv-ne obl ike . D a bomo to dosegli , ho s«eveda treba v lož i t i v e l i k o skupn ih naporov pi do bro mero trdne volje.

SPOMINI NA BORBO V K l e v e v ž u p r i S m a r j e t i j e b i l a gra .Sčinu z m n o g o zeml je ,

l a s t g r a š č a k a U l m a , k i j« s p r i č o n a r a š č a n j a o svobod i lnega g i b a n j a p o b e g n i l v z a č e t k u 1942. le ta . G r a š č a k j e b i l o s o v r a ­ž e n , saj je i z z e m a l o k o l i š k e baj tar je , d a so m u d e l a l i n a spo-l o v i n o . b o l j š e j e os ta lo n j e m u , s l a b š e pa k m e t u - d n i n a r j u . K e r so b i l e n j i v e zase jane z r a z l i č n i m i k u l t u r a m i , je b i l o pot rebno, d a se z e m l j a č i m p r e j r a z d e l i k m e t o m . R a j o n s k i cdbo r O F S m a r j e t a j e s k l i c a l š i r š i sestanek z a k t i v i s t i r a jonskega odbora S k o c j a n i n n a r e d i l i so s k u p e n n a č r t za r a z d e l i t e v . V zvezj s t e m je b i l o t u d i v e č m n o / . i č n i h se s t ankov . S p o m i n j a m se ta­k e g a ses tanka , k i je b i l 4. j u n i j a 1942. l e ta v S l a p a h . Ses tanek j e v o d i l n e k i G a š p e r , i m e n a ne v e m . N a ses tanku j e b i lo m n o g o l j u d i i z b l i ž n j e in d a l j n e o k o l i c e . I z v o l i l i so o d b o r n i k e , k i so za s topa l i posamezne vas i , i n s i ce r :

Z b u r e : F r a n c P i r n a r , k i naj b i b i l o b e n e m o s k r b n i k ln č u v a j (prej je b i l d n i n a r p r i g r a š č a k u ) .

Z a l o g : V i k t o r G r a n d a . D o l - Č e l e v e c : A n t o n L i n d l č 4

Z a g r a d , V e l i k e m M a l e P o l j a n e , K l e n o v i k : P a v l e M a r k e l j c i n F e r d i n a n d Ž u ž e k .

S r n a r j e t a - G o r e n j a vas : F r a n c K l e m e n č i č . T i o d b o r n i k i so s e s t a v i l i l i s t o in te resen tov , k a t e r i m naj

b i se d o d e l i l a z e m l j a . S p o m i n j a m se, d a se j e u p o š t e v a l o soc i a lno na jbo l j š i b k e i n p a p r i p a d n o s t o s v o b o d i l n e m u g i b a ­n j u . P r i s a m i r a z d e l i t v i z e m l j e s m o b i l i n a v z o č i : j a z , č l a n r a jonskega o d b o r a O F S m a r j e t a , K a r l o v š e k <in B l a t n i k . Z e m ­l j e z a r a z d e l i t e v je b i l o o k r o g 85 h a n j i v i n t r a v n i k o v . V s e to j e b i l o r a zde l j eno m e d 300 in t e r e sen tov . D o d e l j e v a l i s m o neka j a r o v n j i v i n neka j a r o v t r a v n i k a , i n t e r e s e n t o m , k i so b i l i r e v n i i n n a š i , se j e d o d e l i l o n j i v e , n a k a t e r i h je b i l o že z r e lo ž i t o . P r i s a m e m r a z d e l j e v a n j u j e b i l o zelo ž ivo , pada le so p r i p o m b e p r i p o s a m e z n i h I m e n i h : » T a n\ p o t r e b e n ; ta n i n a š ; na j se m u d o d e l i , v e n d a r se m o r a p o b o l J S a t l « - t ega n a m ne b i n i k o l i d a l a g o s p o d a « l n pod . Z e m l j o so d o b i l i F r a n c S l a d i c iz K l e v e v ž a . F r a n c M a l e n š e k iz S e l , A n t o n L i n d i č , F r a n c P a j k , F r a n c P i m a r i z Z b u r , J a n e z D u l c i z V e l . P o l j a n , A l o j z i j a V e h o v a r l z Z b u r , A n t o n i j a P i s k o l e , J a n e z K r e s e , A n t o n K m c , A n t o n U d o v č i z Z b u r , A n t o n C v e l b a r , T o n č k a S m r e k a r i z Z a l o g a , M a r i j a Zore l z B o j n i k a . P o v š e iz K l e n o -v i k a , M a r i j a U d o v č , F r a n c G a l , J o ž e f a Z u p a n . M a r i j a 2 e l e z -n i k , J e r m a n v r h , A n d r e j č i č ( Z l o g a n j s k a gora), P e p i in Hans B l a t n i k ( L a k e n c ) , F e r d i n a n d Ž u ž e k , P a v l e M a r k e l j c , J o ž e P u n g e r č a r ( Z a g r a d i n K l e n o v i k ) .

G r a š č a k U l m je i m e l tud i v e l i k v i n o g r a d v B o j n i k u . V i n o ­g r a d n i b i l r a z d e l j e n ob tej p r i l o ž n o s t i , r azde l j en je b i l š e l e v z i m i 1942-43. V i n o g r a d s v a r a z d e l i l i j a z i n M i c a V i d o v i č . T i k p red i t a l i j a n s k o o f e n z i v o 12. s e p t e m b r a 1942 s m o a k t i v i s t i o r g a n i z i r a l i t rga tev z re lega g rozd ja p o r t u g a l k e . L j u d j e so p ro s tovo l j no pomagali pr> t r g a t v i . D e l v i n a so o d p e l j a l i p a r t i ­z a n i , d e l p a ga je d o b i l a be la ga rda . K e r se je p r i č e l a o f e n ­z i v a , je grozdje os ta lo v v i n o g r a d u . P o o f e n z i v i so ga h o d i l i t rgat p a r t i z a n i i n be loga rd i s t i , n e k a j p a so ga p o b r a l i l jud je .

In te resentov p r i d e l i t v i v i n o g r a d a je b i lo o k r o g 40, k o l i k o r se s p o m i n j a m . N a j p r e j s v a z M i c o d o d e l j e v a l e po 10 vrs t , k e r smo v ide le , d a ne bo zadostovalo, / s m o d o d e l i l e n a j v e č 7 v r s t . T u d i tu je b i l o n a č e l o , d a so d o b i l i t i s t i , k i n i s o Imel i svo jega v i n o g r a d a in d a so b i l i n a š i s o m i š l j e n i k i . M e d d r u g i m i so d o b i l i P e p i i n H a n s B l a t n i k . T o n č k a V i r t , J o ž e E r ž e n i z J e p r j e k a , A l o j z i j a P o v š e i z K l e n o v i k a , N a n d e Ž u ž e k i z Z a ­grada , K o c j a n Z o r e i n d r u g i .

R a z e n v i n o g r a d a j e i m e l g r a š č a k U l m n a n a š e m t e renu š e v e l i k gozd v Z a g r a d c u l n p r i S v . T o m a ž u . T u d i z a gozd j e Ime l g r a š č a k pos t av l j enega o s k r b n i k a F r i c a M a r j e t i c a z Z l o -gan j ske gore. Z e g r a š č a k je pre j d a j a l r e v n i m k m e t o m d r v a , l i s t j e in k o l e za v i n o g r a d e , k a r so m o r a l i seveda o d s l u ž i t i z d e l o m . K o t č l a n i c i r a j o n s k e g a o d b o r a O F S k o c j a n sva z M i c o s k l o n i l i , d a gozda ne r a z d e l i m o , k e r b i ga k m e t j e p r e ­h i t r o u n i č i l i . O b d r ž a l i sva š e napre j za o s k r b n i k a F r i c a M a r ­j e t i ca , k i p a n i s m e l b rez n a š e vednos t i n i č e s a r i zda j a t i . T a k o sva z M i c o » s t r o k o v n o * p reg leda l i i n o d l o č i l i , k j e se sme seka t i d r v a in k je se s m e g r a b i t i l i s t je . D a j a l i s v a n a k a z i l a za s e č n j o d r v in s p r e j e m a l i dena r . V gozdu p r i S v . T o m a ž u s v a da l e poseka t i neka j s m r e k , ka te re s m o z a m e n j a l i za suhe deske p r i k m e t i h . D e s k e smo p o t r e b o v a l i za b u n k e r j e . T o d e l o sva o p r a v l j a l i s k u p n o do j u n i j a 1943, k o sem o d š l a n a o k r o ž j e N o v o mesto . P o l e t i 1942 je b i l ž e r a z k r i n k a n » Š t a j e r ­s k i b a t a l j o n « , k i se je z a d r ž e v a l pod G o r j a n c i i n v o k o l i c i N o v e g a mes ta . P a r t i z a n i so n o s i l i v t em č a s u t r a k o v e r a z n i h b a r v na b l u z a h , v č a s i h so m e n j a l i t r a k o v e t ud i d v a k r a t n a d a n . P a r t i z a n i , k i so se m n o g o k r a t z a d r ž e v a l i v t em č a s u p r i nas, so p r i p o v e d o v a l i o g rozode j s tv ih , k i j i h j e p o č e l a ta s o v r a ž n a enota . Z n a š a l i so se n a d k m e t i , k i so j i m d a j a l i h r a n o v d o b r i v e r i , d a so p a r t i z a n i . P r e d o f e n z i v o so p r i č e l i s h a j k a m i tud i n a nas a k t i v i s t e . P r a v t a k o so v t em č a s u tud i I t a l i j a n i p o ž i g a l i i n b o m b a r d i r a l i s l ovenske vas i pod G o r ­j a n c i . S t e ro r j em so ho te l i z a v e d n e l j u d i o d v r n i t i od sode lo ­v a n j a v N O P .

P o i t a l i j a n s k i o f e n z i v i 1942. l e t a Je o d š l o tz v a s i Z a g r a d , K l e n o v i k , G o r i š k a vas i n V e l . P o l j a n e o k r o g 16 fantov v be lo gardo . V teh k r a j i h so b i l i l j ud je ze lo pod v p l i v o m c e r k v e . B e l o g a r d i s t i so i z r a b i l i zaostalost l j u d i , n a d r u g i s t r an i pa t u d i t e ro r i n j i h t a k o neka j o d v r n i l i od sode lovan ja v O F , v k a t e r i so p red o f e n z i v o eno tno s o d e l o v a l i .

V j u n i j u i n j u l i j u 1942. l e t a s m o i m e l i v e č k r a t m n o ž i č n e ses tanke v Z a g r a d u , K l e n o v i k u , O t a v n l k u . P o d T e l č a m i , K r s i n j v r h u in G o r i š k i va s i . P r i p r a v l j a l e so se v o l i t v e v n a r o d ­n o o s v o b o d i l n e odbore . N a teh s e s t a n k i h so g o v o r i l i J e r m a n č i č In bra t , p r i š l i pa so tud i a k t i v i s t i p o d o k r o ž j a S m a r j e t a . N a ses tanke j e v e d n o p r i š l o tud i dost i ž e n a . K o n e c j u l i j a aH p r v e d n i s ep t embra so b i l e v o l i t v e . V o l i l n i sestanek z a v a s i Z a g r a d l n K l e n o v i k j e b i l v Z a g r a d u .

Z okrajne konference Ljudske tehnike

n e t L u t m o

V nedeljo, 8. februarja Je bila v Domu ljudske prosvete v Novem mestu okrajna konferenca Ljudske tehnike. Ude­lež i l i so se Je delegati o b č i n s k i h odborov L T , d r u š t e v L T , za­stopnikom okrajnega ljudskega odbora, S Z D L ln sinidikal-nega sveta, gosta iz LJubljane ln Kranja ter predsednik Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije tovari* Milko GorSSf.

Nas okraj Je kmetijski , zato je treba kmetijski tehniki in kme­tijski vzgoji mladine posvetiti n a j v e č skrbi. Na n a š e p o d r o č j e že dobivamo in bomo Se dobivali traktorje Ferguson s p r i k l j u č k i . Z njimi morajo upravljati sposob­ni, i z u č e n ! traktoristi, ker bodo sicer traktorji kmalu u n i č e n i . Na Brrnski loti Je v teku traktorski t e č a j , toda tudi d r u š t v a Ljudske tehnike naj imajo traktorskp k r o ž k e , predvsem d r u š t v a na va­si.

D r u š t v a Ljudske tehnike ne vzgajajo mladine za sebe. ampak zato, da bo lahko v proizvodnji, v podjetjih in zadrugah takoj za­č e l a delati, ker bo poznala stro­je. Podjetja in kmetijske zadruge so zato d o l ž n e f i n a n č n o in moral­no podpreti delo d r u š t e v Ljudske tehnike.

Razlike med p l a č a m i traktori­stov ln Š o f e r j e v so prevelike, ker je za prve in druge potrebno skoraj isto znanje. Dokler ne bo­do p l a č e obojih v pravilnem so­razmerju, do takrat ne bomo imeli dovolj poklicnih traktori­stov, ker bodo Sli ti raje za Šo­ferje. Razen tega pa b.-> traktor kmalu u n i č e n , č e ga bo vozil vsako let odrugi traktorist.

Na ž a l o s t imamo v nekaterih n a š i h kmetijskih zadrugah Se ta­ka vodstva, ki se boje mehani­zacije. Strah j ih ie napredka. H o č e l o delati po starem. Naloga b o d o č i h traktoristov ho. da stro tudi te pomisleke, sicer bomo tmelt traktorista in traktor, zem­lje za strojno obdelavo pa ne.

Denar, stanar.. »Bili smo kot otroci brez o č e ­

ta. N i h č e nam ni f i n a n č n o poma­gal«, je dejal b r e ž i S k l delegat, DruStva Ljudske tehnike niso

podjetja, zato se ne morejo sama v z d r ž e v a t i . V okraju so d r u š t v a , ki lani niso dobila niti dinarja podpore od okrajnega odbora, a so kljub temu dosegla lepe uspe­he ne samo v o b č i n s k e m , ampak tudi v okrajnem in r e p u b l i š k e m merilu. To so predvsem d r u š t v a v Sevnici, V ldmu-KrSkem in Bre­ž i c a h . Prosili so za p o m o č pri podjetjih. Nekatera so Jim po­magala. 'Delali so Razstave -uspehi.

Vendar brez denarja druStva ne morejo delati, zato Je ena glav­nih nalog b o d p č e g a odbora: re­š i t i z ustreznimi organi v p r a š a ­nje f i n a n č n i h sredstev d r u š t e v ,

Ljudska tehnika vzgaja mladi no za kmetijske zadruge in podl-Jetja. zato bi bilo prav, da ta prevzamejo patronate nad pionir­skimi odredi in klub, mladih teh­nikov. aa1 bodo Imela n a j v e č ko rlstl od njih.

Ljudska tehnika je postavila v ospredje prizadevanje za dvig standarda in p o v e č a n j e proizvod­nje. Ce bo vsak proizvajalec že v naprej poznal delovanje stroja, se mu tega ne bo treba u č i t i Sele takrat, ko bo že delal z nj imi . Hkrati pa bo znal tak delavec proizvodna sredstva tudi č u v a t i . Nagel t e h n i č n i napredek pri nas terja z vsakim dnem v e č znanja In v e č j o t e h n i č n o usposobljenost.

Se o LT - in smeh zaradi petrolejke

» Ž u p n i k v Skocjanu se znajde in vrti v cerkvi f i lm, m l . k i Ima­mo v e č sredstev na razpolago, se pa ne z n a j d e m o ! « je poudaril no-vomeSkj delegat. Kino-foto sek­cija druStva ima kinoprojektor ruskega tipa, pa leži n e i z k o r i š č e n , ker je avto. k i naj b| ga vozil .

pokvarjen. Kinoprojektor bi pa ,ahko vozil avtomobil Avtomoto druStva, č e bi se klno-foto sek­cija povezala 7. njim

Nekatera d r u š t v a ne gredo v š i r i n o , ampak p o s p e š u j e j o samo eno dejavnost — n a j v e č k r a t avto m o t o r i s t i č n o . NaSa skupnost ne potrebu.ie samo š o f e r j e v ampak v s e s p l o š n o i z o b r a ž e n o mladino Vse sekcije druStva morajo ž vett In delati.

Ljudska tehnika naj b, imela svoje k r o ž k e tudi pri » S v o b o d a h « , gasilskih d r u š t v i h ln drugod Mladina naj se povsod t e h n i č n o vzgaja, ker bo imela od tega ko­rist sama In skupnost

» N a l o g e Ljudske tehnike so tu­di predavanja o gospodinjski teh­niki, se pravi o delu z e l e k t r i č ­nimi gospodinjskimi aparat i .« Je poudari! gost iz Ljubljane TCer pa Je prav takrat ugasnila elek­trika. Je z a k l j u č i l : »Hote l sem vam Še v e č povedati. Ker pa Je v Ljudski tehniki tudi elektrike zmanjkalo, bom k o n č a l . «

V znak priznanja za u s n e š n o in prizadevno delo v d r u š t v i h so dobili posamezniki diplome Okraj ­nega odbora Ljudske tehnike.

Sklenili so Se, da se bodo pri­druž i l i predkongresnemu tekmo­vanju, ki ga 1e organiziral O O L T Ljubljana v č a s t tretjemu kon­gresu Ljudske tehnike

Prvi brigadir!« iz sevniške občine

Povedali so mi, da se je ROŽICA F USEK iz Sevni­ce med prvimi prijavila za letošnjo zvezno delovno ak­cijo. Poiskal sem mlado de­kle; takoj je omenila, da namerava iti skupno s pri­jateljico MARTO PODLIP-NIKOVO, ker ne moreta biti ena brez druge.

Rožica je pripovedovala že lani sem želela iti na avtomobilsko cesto, a sem bila še prešjoka in premla­da; zdaj upam, da bom lahko izvrševala naloge.

Odločila sem se iti v Sr­bijo zato, ker hočem videti svet, spoznati ljudi vn obi­čaje in se privaditi na skupno življenje. To je ena izmed redkih priložnosti za dekleta, da vidijo našo do­movino. Želim tudi, da bi se naučila več koristnih stvari iz gospodinjstva in naučila voziti motorno ko­

lo, kar pa je najvažnejše — rada bi se naučila dobro delati, je v šali dodala Ro­žica.

K o ž i c a in M a r t a v pr i ja te l j ­skem klepetu . . .

Privlačna turistična točka

Planinci so zborovali P l a n i n s k o d r u š t v o Novo me­

sto je v p re tek lem letu skrbe lo predvsem za ureditev k o č e na Gor j anc ih , ostalo delo pa n i b i ­lo dovolj ak t ivno . Pohva le vredno j e še sodelovanje s p l a ­n i n s k i m i diruštvl , fisij so b i l i M a r i b o r č a n i na obisku v G o r ­j anc ih , u s p e š n o pa sodelujejo tudi s P D iz K a r l o v c a .

Ob i sk v gor janski p l an in sk i koči je znatno padel , saj je b i lo v p re t ek lem le tu z a r a č u n a n o za n o č n i n e le 26.730 dinar jev, k a r je precej manj kot v le tu 1957.

Z ured i tv i jo ces t i šča i n nape­l javo e l ek t r i ke v kočo p r i G o ­s p o d i č n i bodo d a n i Gor jancem

» P L A N I N A « , Čev l j a r sko podjetje

v Č r n o m l j u ,

je pr i spevalo za v e l i k o

novoletno nagradno ž r e b a n j e n a š e g a l i s ta

par lep ih ž e n s k i h sandal v vrednost i 3000 dinar jev, medtem ko je d a l e č na­

ok rog poznana

I N D U S T R I J A P E R I L A N O V O M E S T O

posla la kot svoje da r i l o

2 m o š k i s ra jc i art . » B e o g r a d «

v r e d n i 6500 dinar jev .

NI še prepozno! T u d i v i lahko sodelujete v v e l i ­kem ž r e b a n j u , k i ga p r i ­p rav l j a za vse svoje stare in nove n a r o č n i k e D o l e n j ­s k i Ust, v n a š e m okra ju najbolj r a z š i r j e n tednik! V s i k i si bodo n a š tednik n a r o č i l i do 15. marca oz. ga do tega dneva p l a č a l i , bodo u p o š t e v a n i p r i ž r e ­

banju!

n o v i pogoj i za razvoj t u r i zma i n bodo bodj p r i b l i ž a n i de lov­n i m l j udem i n m l a d i n i . V ta na men. bo p lan insko druš l too v b o d o č e tudi sodelovalo z m l a ­d i n s k i m i drušbvi ter os ta l imi organizacijjiami i n sk rbe lo , d a se vk l juč i v d r u š t v u v e č mlad ine . Zdaj i m a d r u š t v o samo 191 Čla­nov, od tega 70 m l a d i n c e v l n 16 p ion i r j ev .

N a o b č n e m z b o r u druStva, k i je b i l pred k r a t k i m , so I zvo l i l i nov 11-člat t tki up ravn i odbor, v ka terem p a p o g r e š a m o z a ­s topnika t aborn ikov . Z a l m o ­ramo ugotovi t i tud i , d a n a ob ­č n e m zboru n i b i l o nobenega zastopnika o b č i n s k i h predstav­n ikov . . , šf. "

B r e s t a n i š k i i n s e n o v š k i r i b i č i so zače l i leta 1957 z obnovo dveh r i b n i k o v , k i mer i t a skup­no nekaj manj kot 5 ha — v e č j i p r i b l i ž n o t r i , a m a n j š i dva hek­tarja. P o vseh z n a k i h s o d e č je b i l t am r i b n i k že pred k a k i m i 100 a l i v e č le t i , verjetno last r a j h e n b u r š k e g r a š č i n e . P r e d dvema le toma je t am rastlo gr­m i č e v j e i n k i s l a k r m a . p o ž r ­t vova ln i r i b i č i so s p ros tovol j ­n i m de lom to i z seka l l , o b n o v i l i jez i n n a p r a v i l i zapornice a l i , kakor j i m oni prav i jo — m e n i ­he. R i b n i k a še nista d o k o n č n o urejena, vendar že to l iko , da l ahko v njem goje r ibe.

Le ta 1958 so za z a č e t e k s p u ­s t i l i v r i b n i k o k o l i 3.500 k rapov in 2.000 l l n j ev , k i so j i h k u p i l i v P t u j u po 8 d inar jev . P r o t i koncu leta, ko so spus t i l i vodo, so u j e l i 1.050 k i l og ramov r i b . Nekaj so j i h p roda l i , ostalo pa p o r a b i l i doma. R a č u n a j o , da je zdaj v r i b n i k u 500 do 800 s ta r ih r i b in o k o l i 20.000 mlad ic .

Letos bodo u r e d i l i oko l i co r i b n i k a , zasad i l i l e p o t l č n o g r ­m i č e v j e in p o p r a v i l i dostopno cesto'. T a k o bosta postala r i b n i ­ka p r i v l a č n a t u r i s t i č n a t očka . N a r a v a j a tam le j&. N a r i b n i k u Imajo š t i r i Polne vendar j i h t » k . *"

kma lu več . O k o l i r i b n i k o v bo­do pos tav i l i tudi k lop i . P o k a z a ­lo se je že, da se bo kraj tu-r i s t i č . n o nazv i l , saj prej nI Imel obiskovalcev, zdaj pa ga ob nedeljah ob i šče 200 do 300 l j ud i . V e l i k i r i b n i k je kot je­zerce.

R ib ič i l n tu r i s t i , k i pr ide jo sem l o v i t morajo vsako v l o v l j e -no r ibo p l a č a t i . P l a č a j o enako č l an i r i b i š k e g a d r u š t v a i n t u ­r i s t i . R i b n i k a č u v a s t a ln i r i ­b išk i č u v a j .

, M a l l r i b n i k je zg rad i l a r i b i ­š k e m u d r u š t v u E l e k t r a r n a kot o d š k o d n i n o , ke r je n j i h o v a od­padna vftda prepodi la a l i u n i ­č i la r i be v r e k i Bres tan ic i .

O b č i n s k o gostinsko podjetje »Pod lipo« že g rad i p r i r i b n i ­k i h t o č i l n i c o , kjer bodo d o b i l i Iz le tn ik i j e d a č o ln p i j a č o . P o ­leg nje bo urejen tudi v r t » m i z a m i .

Pozdravi :z Ćuprije V s e m d o m a č i m , kukor tud i

b ra lcem ir>, n a r o č n i k o ; n Dolen j ­skega l i s ta , poš i l j a jo i skrene pozdrave dolenjski fantje, k i s luž I jo v o j a š k i rok v Cuprirj i : M a r t i n Skof, Tone Segina, Jo ­že B u č a r , V i n k o M u r e n , Ivan Vrče , Tone K a i s c r , J o ž e 2 n l -darSlč , Polde Kas t iga r , Janez P e r š e , M i r k o Suman, Tone D i m

in F r a n c i L u š t e k .

S črnomaljske gimnazije Sedaj, ko smo dobili s p r i č e v a l a

o rednem š o l s k e m delu. bi bilo dobro, da pogledamo kaj smo na­redili in kaj delamo v okviru mla­dinske organizacije.

N a š a mladinska organizacija kar dobro dela Mimo rednih m e s e č ­nih sestankov imamO š e vrsto k r o ž k o v katerih namen je, da nam dajo Slršo izobrazbo, k i Je v toli morda ne bi mogli dobiti.

~d.VO t a l c i h x r o * k o v j Q » n e b a t m « V" o\'v:r(l prerTrvjinj, Ifl

Dejavnost Planinskega društva LISCA

Jih Imajo dijaki, se seznanjajo n a j n o v e j š i m i dogodki in s proble­mi n a š e g a č a s a . Bi lo le že veliko

I

mer.«. Svoje prispevke objavljajo v istoimenskem listu, k i pa je do­slej Izhajal samo enkrat letno. Z a ­kaj? V u r e d n i š k e m odboru ne mo­remo iskati vzroka. Vzrok je naj ­brž nezanimanje dijakov ali pa Jih Je m o g o č e sram pred s o š o l c i , Vendar se letos stvar ugodno raz­vija in list bo v e č k r a t Izšel .

S snovjo VII. kongresa Z K J nas v okviru predavanj seznanja tov.

v č a s i h p r e v e č strnjeno podana, da )o dijaki skoraj ne moremo do­leti

P l a n i n s k o d r u š t v o »LISCA« V i d e m - K r š k o z d r u ž u j e p l a n i n ­ce i z V i d e m - K r š k e g a in S e v n i ­ce i n š t e j e nad 400 č l a n o v . V petek se je na eno svo j ih sej zb ra l u p r a v n i odbor d r u š t v a l n r azp rav l j a l o v a ž n e j š i h na logah.

V p r i p r a v a h za o b č n i zbor , k i bo v marcu , so p reg leda l i do ­s e ž e n e uspehe v p re t ek l em l e ­tu — za sedaj seveda še le o k ­v i rno , i n ugo tov i l i , da bo p r e ­teklo leto pr ines lo okroglo 300 t isoč d inar jev č i s t ega dohodka, k i i z v i r a J8 u s p e š n e g a vodenja postojanke tega d r u š t v a na L i s ­c i ( T o n č k o v dom L I S C A z 947 metrov nadmorske v i š ine ) .

P o g o v o r i l i BO se tud i o na lo ­gah, k i nerj b i j i h o b č n i zbor sprejel kot de lovn i n a č r t za pr ihodnje. V e l i k o k r a t je ta p l a ­n in sk i dom premajhen lin zato r a z m i š l j a j o o p o v e č a v i z d o z i ­davo k l e t i , nad katero b i nato z majhni/ml » t ro sk i m o g l i po ­s tavi t i t u d i nekaj sob. T u d i č r ­palka za vodo je že na v r s t i , pa

n i č k o l i k o d r u g i h d r o b n i h za ­dev, k i so vse namenjene udob­j u p lan incev i n d r u g i h hr ibolaz-n i k o v .

Posebna naloga, k i č a k a d r u ­š t v o , p a bo organ izac i ja preskr ­be im d rug ih s tva r i , ko se bo na dan 1. maja » b r a l o na tej p r i l j ub l j en i pos to janki ve l i ko š t e v i l o i j a d i n a proslavo v čas t 40. oble tnice K o m u n i s t i č n e par­tije Jugos lav i je . T o organiz i ra o b č i n s k i komi te Zveze ' k o m u n i ­stov ' Sevn ica , saj je L l soa zna-n,a po p a r t i j s k i konferenci leta 1940, k i j o je v o d i l sam t o v a r i š T i to .

—ok

Fantje pozdravljajo Dolen j sk i in be lokran jsk i

fantje: M i r k o K a m bič, J o ž e Stepa n, Polde Strajnar , B e r ­na rd Muš ič , Janez Ko&ak, J u l i j Š k r i n j a r i n A n t o n P lu t , k i s l u ­ži jo vo j a šk i r o k v Z a d r u , po­zdravl ja jo svoje s t a r š e , pr i ja­telje in znance.

G imnaz i j sko poslopje t m a l i m stadionom uli soli 111 in ternatu

predavanj, na primer: o raketah, o Jugoslaviji , o Antarkt ik i in o fi lmu.

T u d i dramski k r o ž e k dobro de­luje. 2e dve leti nazaj smo Imeli vsako leto veseli v e č e r . Letos ga n a j b r ž ne bo. Namesto tega pa bomo uprizori l i igro. Pr iprav* in vaje so ž e v teku.

Mladi pesniki in pisatelji so v k l j u č e n i v literarni k r o ž e k »Pla.

I V A N C E H I C : Od Beograda do albanske meje

3 Sedaij m i j e k a r ž a l , d a s e m p o m o č k o v l a h k o v i d i š le v l a - m o m , Jeo je t o v a r n a p r e š l a v g a s p l o h s k u š a l p r e p r i č a t i , d a bora to r r ju k a k e b o l n i š n i c e . S a - r o k e d e l a v c e v . D a n e s v d e l a v ­n i m a p r a v , k o p r a v i » t u r š k i m o še d u h po i odo fo rmu je s k e m s v e t u , k i š t e j e b l i z u pet-k r a j i « . m a n j k a l . . . D v o r a n a je b i l a deset č l a n o v , i m a j o t u d i d v a

M o r a l b i m u l e s p r s t o m po - p o l n a l j u d i , kri so v e n o m e r n e - z a s t o p n i k a mladinske* o r g a n i -k a z a t i vse . k a r ie po tova lo m i - ka j z a p i s o v a l i , zroČ v naiprave z a c i je . N a t o v a r n i š k e m d v o r i

s k a t e r i m i so r o k o v a l i .

Z a p i s k i s l u č a j n e g a p o p o t n i k a

» O h o , k a j p a to p o m e n i ? « s e m v p r a š a l ,

' V e š , s i n k o : u d a r n i k je o n , u d a r n i k , « j e h i t r o p o v e d a l s t a ­rec . » H m , najprej ga n i s e m h o ­t e l p u s t i t i t j a , v S l o v e n i j o . Saj v e š . k a k o je n a v a s i : . P o k v a r i l se t i bo o t rok , M i l i s a v e . P a z i , k a j d e l a š . U p r o p a s t i l i ga bodo

ta , o k a t e r e m ie g o v o r i l . J a z ga s p l o h n i s e m ho te l v p r a š a t i . k o g a p r a v z a p r a v pozna . Saj taiko l a h k o i z r o č i m njegov p o ­z d r a v v s a k e m u , k i ga poznam. N i č zarto, č e ne bo to p r a v n je­gov T o n e . V a ž n o je, d a p rene ­s e m p o z d r a v fan ta v k u č m i , iz kralja, k j e r t a k o č u d n o d i š i

sto, d * s e m g a p o s l a l v S v e t o -za revo . A l i d a se je t u d i o n m o g e l m a l o p o r a z g o v o r i t l s C i ­k o m Mili>3avorn. B o j i m se, d a

m o n a j u . V i d e l s e m g a na&ledmji d a n ,

k o ie h o d i l po g l a v n i u l i c i P a -r a č i n a i n z a č u d e n o o p a z o v a l i z l o ž b e n o o k n o , k i je p o n u j a l o n a p roda j r a d i j s k e s p r e j e m n i ­ke . N i s e m se m u p r i d r u ž i l . P u ­s t i l s e m ga , n a i m a l c e p r e m i š ­l j a o a s f a l t i r a n i u l i c i . . .

t a m , v e r j e m i ! ' I n j az , s t a r i ce - p r eo rana , m a s t n a z e m l j a , k i io pec, s e m j ih skora j p o v e r j e l . . . S u r n a d i n c l gaa.i.;m v v l i sokih P a g a sedaj pog le j , a? N o , k a j g u m a s t i h š k o e n j i h . p r a v i š ? N e k e g a d n e b o o d n i e - N a p o t u do P a n a č i n a sem g a p o s t a l gospod tfinženir!« s p o z n a l š e enega m l a d e g a Člo-

Famt ie p o s l u š a l , se s m e h l j a l v e k a : š t u d e n t a e k o n o m i j e i z m m e g l e d a l . n e k e g a l o n d o n s k e g a k o l e d ž a .

I s to p o p o l d n e s v a v m i s l i h M o j n o v i p r i j a te l j , tujec, m l skupaj h o d i l a po p e š č e n i s tez i ie p r i p o v e d o v a l , k a k o ie b i l o v b i z a m l a d i n c a v b r i g a d i r s k e m k a k š e n z n a k n o s i b l a g o mojega nase l j a v K r o n o v e m , o b ze le - S l o v e n i j i , na J a d r a n u . V Z a - i o p i č u r e k e l , d a ie t o l e » o r i g i - p r i j a t e l j a iz L o n d o n a , lz ka t e -n o m o d r i K r k i , kil t e č e zdaj g r e b u i n B e o g r a d u , i n k a k o n a l e n p r i m e r « . R e d e k p r i m e r , rega je n a r e j e n a n j egova m o m i r n o z r a h l o n a k o d r a n i m i ž e l i . d a b i sedaj spozna l š e te T o d a m o t i l b i se s t a k o svo jo d r a o b l e k a . V p r a š u i e m se. ka4

N a obal i C rn i ce p r i P a r a č i n u (Ivan Cehić)

» V e m o , k a k š e n je v a š p r v i v t i s , « so m i r e k l i . » In n i č u d n o : md tuka j res p resne to p a z i m o , d a o p r a v e m č a s u o d s t r a n i m o vse. k a r je bo lno . K a j t i t u d i v l a k n a l a h k o z b o l i j o . I n t r e b a j ih j e z n a t i p o z d r a v i t i . P r a v to pa je n a š a d o l ž n o s t . «

S k o z i o k n o sem l a h k o v i d e l skora j vse t o v a r n i š k e obrate . P o v e d a l i so m i , ka j j e b i l o

k i Je p o t o v a l v i n o z e m s t v o i n zgrajeno p r e d v o j n o l n ka j v t a m k u p i l b l ago . I n o z e m s k o ! z a d n j i h l e t i h . G o v o r i l i so m i o K o je d o m a ž e n i D o n o s n o po - 6 v o j i h d i j a k i h , k i bodo čez k a -k a z a l , k a k o i m e n i t n o b lago ie k o l e to z a v z e l i v t o v a r n i m e -k u p i l . m u je p r e s e n e č e n a ž e n a s ta t e h n i k o v . P o k a z a l i so m i p o k a z a l a n a b l a g u z n a č k o p a - t u d i s p o m i n s k o p l o š č o z da tu^ r a č i n s k e t e k s t i l n e t o v a r n e .

Š k o d a , d a n i s e m p o g l e d a l ,

T u k a j s e m spet s l i š a l anek­doto o n e k e m n a š e m č l o v e k u .

š č u je v e l i k p a r k i r n i p ros to r za b i c i k l e . N a s to t ine j ih je. V č a s i h s e m m i s l i l , d a t o l i k o b i c i k l o v l a h k o v i d i š samo v S l o v e n i j i .

P e l j a l i so m e s k o z i vse h a l e i n r a z l a g a l i , k a k o p o t e k a p r o ­i z v o d n j a - v t e m . k a k o v o n e m p r o s t o r u . B i l i smo v t o v a r n i š k i r e s t a v r a c i j i , v o d d e l k u z a p o ­š i l j k e , namenjene i n o z e m s t v u , o b i s k a l i smo e k s p e d i t . . .

P o t e m s e m se u sede l n a k l o p v t o v a r n i š k e m p a r k u i n t o v a ­r i š , k i m e ie v o d i l , ie r e k e l :

»L% p o č i j t e m a l o , l e ! P o t e m b o v a s k o č i l a pog leda t š p o r t n e terene, r azg la sno postajo, d r u ž b e n i k l u b . N e d a v n o smo s i k u p i l i t e l e v i z o r . . . «

v a l č k i , zdaj spet b u č n o v a l i » - tu rške k r a j e « . N i š a m t ako j m i s l i j o . T a k i h » o r i g i n a l n i h p r i ­svo j e vodeno gmoto , k a k o r d a d o u m e l , kaij je h o t e l r e č i . a l i m e r o v « je p r i nas d o v o l j . N a jo k d o p r i g a n j a . B i l o ie t o n a p a n i s e m h o t e l d o u m e t i . v s a k e m k o r a k u . S a m o v e n e m D o l e n j s k e m , v a v g u s t o v s k i i z - T u r š k i k r a j i ! l e t u j ih je b i l o š e s t d e s e t t i s o č m e n i . . . I n uijezril s e m se na svo jega — v o l i v n o z e l e n i h j o p i č i h . K o -

»Veš ,« m i <e r e k e l o b s l o v e - p r i j a t e l j a tu jca . l i k o 1e p a š e d r u g i h v m o d r i h B U , » D o l e n j s k e ne b o m n i k o l i P o t e m s e v m u s k u š a l dopo- k o m b i n e z o n i h z z n a č k o t o v a r -p o z a b i l . I n če b o m le k d a j m o - v e d a t i , d a n i m a p r a v , k o t a k o ne n a h r b t u , k o l i k o ie b r a z d , g e l , b o m o b i s k a l T o n e t a . T i s t e - g o v o r i . M i n r e d d r u g i m i sp loh izoramih z n a š i m i n o v i m i t r a k -g a v N o v e m m e s t u . . . « r a d i n a doJ^.o g o v o r i m o o sebi tonji l n p l u g i ! M o r d a j e o d v s e -

T o je p o v e d a l t ako , k a k o r d a i n d e l a m o p r i t e m zap le tene ga tega kaj v i d e l t a m o j p r i j a - te, s t e k l e n i c e i n s i t o k l e n i č k e z ja p o v s e m r a z u m l j i v o d a t u d i ana l i ze , t e l i , bodoc j e k o n o m i s t l z I o n - r a z n o b a r v n i m i n a l e p n l c a m i pa Jaz Doznaim p r a v t i s tega T o n e - N e m a r a b i b i l o bol j p r e p r o - d o n s k e g a k o l e d ž a . M o r d a . vse p o l n o r a z n i h t e h p l č n i f o p r l -

b i se zgod i lo , d a »e na n j e m p i sa lo : E k s p o r t q u a l i t y P a -r a č i n « .

P r i v h o d u v odde l ek za pre­i z k u š a n j e k v a l i t e t e v l a k e n na«i je spreje la 7. r d e č i m i č r k a m i i z p i s a n a p a r o l a : »Miir! D e ­l a m o ! «

Z a n i m i v o ! J a z sem pa m i s l i l da be l e k o m b i n e z o n e , e p r u v e -

T o v a r n a s tek la v Parao inu (Ivan C e h i ć — 17. 12. 1958)

Za zabavo in razveUr:io delujeta Saihovski ln narniznotenlski k r o ­ž e k . K l j u b pomanjkanju piostorov in rekvizitov delujeta kar dobro ln redno.

N a nasl gimnaziji tud± dobro de­luje » d i j a š k a s k u p n o s t « . V tO or­ganizacijo, k i Je pod okri l jem mla­dinske organizacije, so v k l j u č e n i vsi (lijaki. Naloga skupnosti je, da po svojem* predstavniku seznanja profesorski zbor s t e ž a v a m i dija­kov pri u č e n j u v samem vpra­š e v a n j u in podobno. Di jaki mora­mo dati tudi svoje predloge, za re­š i t e v nekaterih problemov, k i s « aojavljajo v zvezi s poukom.

S to organizacijo smo dosegli le marsikaj koristnega in profesorji so pokazali veliko razumevanje. Saj Je skupni smoter b o l j š i uspeh.

Na prv i oddaji R T V Ljubljana pod naslovom » S p o z n a v a j m o svet in d o m o v i n o « , «0 nasl dijaki do­segli tretje mesto in d o b . i za na­grado televizijski sprejemnik. Od takrat je poteklo že veliko č a s a , vendar sprejemnik še vedno stoji neuporabljen. Ob tem, kako bi ga uporabljali , se je ie veliku go­vorilo na sestankih, vendar stori­lo se ni š e n i č . ZakajT Ovire so predvsem t e h n i č n e g a z n a č a j a : po­stavitev antene, prostor in podob­no. Za vse to bi potrebovali tudi denar k i ga mladinska organiza­cija nima. Morda bi nam o b č i n s k i orgarli kako pomagali Tud i p r i ­mernega prostora nimamo Nema­ra bi se primeren prostor n a š e l * d i j a š k e m domu, ki Je dovolj velik-Ta prostor bi potem skupno u p « ' rahljali z dijaki, ki so v do.nU-Morda bi tu kasneje u redili tudi č i t a l n i c o ln k n j i ž n i c o , ki Jo č r n o ­maljski dijaki tako ootrebulemc-

K . Z-

Naš največji predot V r t a n j e p r e d o r a s k o z i h r i b

S o z i n o m e d S k a d r S k i m ieze^ r o m i n J a d r a n s k i m m o r je** p o m e n i v e l i k o de jan je ne s a ' m o v . j u g o s l o v a n s k e m , ampSf 6

t u d i v s v e t o v n e m m e r i l u - T * p redor , na jveč ja ob j ek t na bo* d o č i ž e l e z n i š k i m a g i s t r a l i B e 0 -

g r a d — B a r , so po zaslugri v « * l i k e u p o r a b « m e h a n i z a c t F p r e v r t a l i v k r a t k e m r o k u • ! mesecev . P r e d o r je d o l g m e t r o v — po d o l ž i n i 7 .avzetf» p r v o mes to v d r ž a v i i n d v a * * ' t r idese to v s v e t u .

K U L T U R A IN P R O S V E T A

Množicam sodobne probleme V pripravah za okrajno skup­

š č i n o Svobod in prosvetnih dru­š t e v bodo spet z a ž i v e l i razgovori o problemih amaterske dejavno­sti. S k u š a l i bomo iz dragocenih i z k u š e n j v preteklosti opraviti analizo ln dati b o d o č e m u delu za neko d a l j š e obdobje nove, boga­t e j š e in potrebam č a s a ustrezajo­č e oblike. Novi tokovi in spre­membe v ž i v l j e n j u zahtevajo, da ne zaostajamo za potrebami druž­benega razvoja, Nujno Je, da sto­pamo z njim v korak. L e tako bo nase delo odsev in izraz d a n a š ­njih dni.

Amaterska dejavnost v n a š e m okraju ima m o č n e korenine in tradicijo. Prav to zahteva, da v l i ­vamo sedanjemu delu novo vse­bino, k i bo i z r a ž a l a velika ž i v ­ljenjska dogajanja z novimi vred­notami. T o pa zahteva tudi nove oblike, dvig kvalitete ln posega­nje v sodobno problematiko.

2e p o v p r e č n a analiza nam od­kriva, da po navadi ocenjujemo amatersko dejavnost z vidika kva­litete zelo r a z l i č n o . O d poskusov dati dramsko predstavo v kakem m a n j š e m kraju brez ustreznih t e h n i č n i h p r i p o m o č k o v pa do pre-cej popolnih amaterskih g ledal ­skih predstav v kulturnih sredi­š č i h je tudi velik vseblnskj raz­l o č e k . Dober, razgledan igralski kolektiv bo iskal problemsko nov

fuogram. igralci v zaostalih k r a -th pa vse preradi segalo po za­

p r a š e n e m arhivu » l j u d s k i h « iger. kjer č e s t o ni m o g o č e ugotoviti nit« avtorja niti pravega naslova. Nit i ni treba videti predstave, pa moremo slutiti, da nI bila dobra, ker je bila njena vsebina slaba. Nikakor ne moremo s o g l a š a t i z mnenjem, da Je za m a n j š e kraje vse dobro. K d o r misli , da ljudje v o d r o č n i h kraj ih ne bodo do­umeli r e s n i č n o lepe umetnosti. Je v zmoti. Š k o d l j i v o je misliti, da so sodobne odrske uprizoritve, l i ­terarni v e č e r i ali dobri koncerti le ca v e č j e centre. Nasprotno, prav zaostalim krajem Je treba dati v e č . da bodo dohiteli razvi­t e j š e . N i m o g o č e vztrajati pr i dveh kategorijah kulture: ena za kulturne napredke, druga za za­ostale kraje. Iz tega sledi, da Je rapertoarna problematika n a š i h amaterskih skupin zelo n e r e č a in Ji bo treba nuditi mnogo v e č skrbi kot doslej. S pravilno Izbi­ro repertoarja moramo d o s e č i , da bo sleherni prostor, kjer nasto­pajo amaterji — naj bo to gleda­l i š k a dvorana aH skromen š o l s k i prostor — tribuna lepe slovenske besede ln vsaka predstava pogu­men poseg v dogajanja okoli nas.

S p o n e s r e č e n o uprizoritvijo odr­skega dela č e s t o ni m o g o č e pri­pisati krivde tistim, k i o d l o č a j o o uprizoritvi. Saj nimajo pravih m o ž n o s t i i z b i r e Ne le. p r e c e j š n j a praznina, v izbiri del s sodobno problematiko, m a r v e č tudi teh­n i č n e zahteve p r e p r e č u j e j o , da bi v e « problem resili v kratkem. Z veseljem ugotavljamo, da se dramska k n j i ž n i c a polagoma poln! z dobrimi deli, k i Jih izdaja Pro­svetni servis v LJubljani . Razve seljiv Je bi l tudi odziv na zadnji n a t e č a j za dramska dela. To obe­ta, da se bomo vendarle premak­nili z mrtve t o č k e . N s š i amater­ski roilserjj radi sedajo po drob nih zvezkih, k i vsebujejo že tudi potrebna r e ž i j s k a in scenska na­vodila, zlasti za zače tnLke . Treba bo z novimi deli izpopolniti k n j i ž -

Kaj nam kaže pregled gledališkega amaterizma v okraju — Izkušnje in navdušeno delavnost mladih je treba združiti brez sebičnega monopolizma nekaterih starejših kulturnoprosvetnih delavcev — Večjo skrb posvetimo tudi strokovnemu dvigu

kadrov v gledališkem amaterstvu n i č e pri d r u š t v i h , predvsem pa izposojevalnico pri svetu S P D v Novem mestu, k i naj postane d r u ­š t v o m n a š e g a okraja svetovalec pri izbiri iger.

V a ž n i so tudi posveti r e ž i s e r j e v , ki pa morajo biti bolj s i s t e m a t i č ­ni. Na njih bomo lahko o b š i r n e j e obdelali repertoar, z nasveti pa pomagali mladim r e ž i s e r j e m , da bo vsebinsko dobro delo tudi za­ž i v e l o ' na odru. R e ž i s e r j i se č e s t o boje, da igra, k i obravnava so­dobne probleme ne bo prodrla na vasi. Taka bojazen Je u p r a v i č e n a le takrat, kadar r e ž i s e r lz ozkih ln zaostalih gledanj ne more iz­lu šč i t i pravega jedra in se otresti tradicionalnih r e ž i j s k i h prijemov. Smoter amaterizma pa Je pri­tegniti m n o ž i c e k sodobnim pro­blemom. T o stremljenje bo uspelo vselej, kadar se izpoveduje resni­ca v u m e t n i š k o p r e p r i č l j i v i obli­ki. Uspehi tistih druStev, k i se v tem smislu vztrajno bore. nam to potrjujejo. A k o bomo že ob dej­stvu, da Je delo sodobnega zna­č a j a , p o m i š l j a l i in ako nas bo za­dovoljeval le velik obisk, pa č e ­prav ob zastarelih sentimentalnih igricah. Je to kulturni neuspeh. V, kulturnem pogledu gledalci ni­so n i č pridobili .

Repertoarja res ne moremo uka. zovat: potrebne pa so v č a s i h vsaj smernice i n pojasnila. Val radi segamo in bomo segali po dobrih delih lz preteklosti. T o Je č i s t o v redu, vendar je treba vedeti, da Je pri teh delih naloga r e ž i s e r j a , da p o l i č e vsaj nove prijeme, k i uprizoritev u p r a v i č u j e j o . T u d i fe­stivali amaterske dramske dejav­nosti so oblika za izmenjavo Iz­k u š e n j , tovariSkega stika in vir novihv spodbud. V pripravah za festivale bomo poglobljeno obrav­navali izbiro tekatov in brez dvo­ma odklanjal i vas, kar n « sodi na sodobni oder. T a k i festivali naj bi

bili v l e t o š n j e m letu po vseh o b č i n s k i h centrih, z a k l j u č n i pa v Novem mestu.

Vse premalo smo doslej posku­šal i z mladimi l judmi, ki so pol­ni zdravih idej in naprednih stremljenj. Se vse p r e v e č si sta­re j š i laste monopol v ljudskem , z o b r a ž e v a n j u . N a j v e č k r a t z izgo­vorom da mladina nima i z k u š e n j . Voljo mladine do dela t o l m a č i j o kot boj za p o l o ž a j e . To je p a č ozko gledanje. Raje se v p r a š a j ­mo, kako neprimerno v e č j i bi bili uspehi, če bi svoje I z k u š n j e v de­lu z d r u ž i l i z n a v d u š e n o delavnost­jo mladih. K a j mladina zmore, se Je pokazalo ž e ob mnogih p r i ­l o ž n o s t i h . O b ž a l u j e m o , da v na­š i h prosvetnih d r u š t v i h ni organi­zatorjev, ki bi brez strahu za svoja mesta znali ustvarjalno silo mladine usmeriti na kulturno p o d r o č j e . Zastarela ln ozka ' poj­movanja Š k o d u j e j o n a š i m napo­rom, č a s j ih neogibno p r e r a š č a . Mladina Je tista, k i utira pot ži­vemu toku. Za<to bo naloga vseh, ki so odgovorni za amatersko de­javnost, da o m o g o č i j o mladim ljudem, k i ž e l e sodelovati v k u l ­turnem ž i v l j e n j u , da opuste mo­nopolne t e ž n j e in vsako o ž i n o .

O d l o č n o premalo smo doslej skrbeli za strokovni dvig kadrov, tako igralcev kakor r e ž i s e r j e v , predvsem iz oddaljenih m manj­š i h krajev. Samorastniftka pot re-iiserjev-amaterjev mora dobiti č i m p r e j strokovno vzgojo. Semi­narje zanjo naj organizirajo ob­č i n s k i aveti Svobod 1:1 prosvetnih d r u š t e v . S tem bodo o m o g o č i l i u d e l e ž b o skoraj vsem r e ž i s e r j e m v d r u š t v i h . T u d i poglobitev v de­lu na takih seminarjih bo v e č j a , ker bo š t e v i l o u d e l e ž e n c e v manj­š e kakor v seminarju za ves okraj. V p r a š a n j e predavateljev bo reš i l dramski sosvet pr i Okrajnem sve­tu S P D . Na seminarjih moramo

itav poklicnih g l e d a l i š č m naj­b o l j š i h amaterskih d r u ž i n se bo š i r i l o obzorje amaterskih r e ž i s e r ­jev. Doslej ni bilo s i s t e m a t i č n i h obiskov. Zdaj si bo vredno ogle­dati tehniko odrskih ureditev ln navezati razgovore s poklicnim: umetniki.

Med t e ž a v e , s katerimi se sre­č u j e j o amaterji, aodijo tudi slabi materialni pogoh n a š i h d r u š t e v . Ni m o g o č e zanihati, kano v a ž n o Je. da u s p e š n o r e š u j e m o urejanje dvoran m odrov, svetlobnega par­ka, skrbimo za Izdelavo ustrezne scene in ostalih p r i p o m o č k o v . ' Ponekod žal odgovorni ljudje te­ga ne maralo razumeti. P a č ne vidijo v amaterskem delu t a k o j š ­nj ih korist i l Vse p r e v e č r e š u j e j o ta vpraSanla z r a č u n i c o na kra­tek rok. Premajhne n a l o ž b e v kulturne potrebe ln ustanove pa se slej kot prej m a š č u j e j o . NI treba dokazovati, da so take » n e ­g o s p o d a r s k e « Investicije nujne, saj so po s p e c i f i č n i poti tudi za go­spodarstvo koristne.

L e t o š n j e Jubilejno l » t o — pra­znovanje 40-ietnlce K P J — naj bo leto š i r o k e g a razmaha, zdravega tekmovanja jn dviga uspeUh ama­terskih uprizoritev. S tem bomo dali dostojen prispevek prazniku n a š e partije, bogata amaterska tradicija na Dolenjskem pa bo n a š l a svoje vrednote in nove spodbude.

J A N E Z G A R T N A R , predsednik dramskega sosveta pri S S P D okraja Novo mesto

Zima ob K r k i : Loke pri Straži (Foto: Branko Jevšek)

i\e pozabimo na šole! (Zapiski s seje občinskega sveta za šolstvo v Novem mestu)

9. februarja je bila, seja ob­č i n s k e g a sveta za šo l s tvo . K e r je b i l a g 1. j anuar jem p r i k l j u ­č e n a N o v e m u mestu še b iv ša o b č i n a Š e n t j e r n e j i n Top l i ce , bo m o r a l nov i svet obv lada t i 59 š o l s k i h enot. T a k o Ima da ­nes n o v o m e š k a o b č i n a 8 fttirl-raz rednih šol, eno petrazredno, eno š e s t r a z r e d n o , t r i sedemraz-redne, 21 osemrazrednih (s k o m b i n i r a n i m poukom) in se-

Belokranjska društva vabijo V p o č a s t i t e v obč inskega p raz ­

n i k a Č r n o m l j a BO b i l a že m i n u ­le dn i , o z i r o m a bodo te d n i , r a ­zna gostovanja d r u š t e v iz V i ­nice, i z Dob l i č , Stare L i p e in Č r n o m l j a na odrih v S e m i č u , v T r i b u č a h , v Draga tušu i n v Č r ­noml ju . O b i s k J i W l doslej za ­dovol j iv In kaže , da l judje po­trebujejo razvedr i la l n d r u ž a b ­nosti.

P o j u t r i š n j e m zvečer, 21. fe­bruarja, bo P P M i r a n Ja rc iz Č r n o m l j a nastopilo na doma­

č e m o d r u ob 19-30 u r i z ig ro » O t r o k iz z a d r e g e « .

V nedeijo, 22. februarja, bo ob 15. w r i gostovalo na Vinici P D M i r a n Ja rc iz Č r n o m l j a p rav tako z igro »Ot rok iz za­d r ege« . H k r a t i bo v Adleglčih ob 15. u r l nastop Igralske d r u ­ž ine iz Dobl ič z veseloigro »Ad ae ta« , v Dobl ičah p a bodo prav tako ob treh popoldne ig ra l i č l a n i ig ra l ske d r u ž i n e lz Stare Lipe veseloigro »Lažni zdrav­n ik« .

P r i d i t e , oglejte s i igre doma­čih Igralskih d r u ž i n !

dem popolnih osemletnih os­n o v n i h šol . P o u k t e č e v 114 u č i l n i c a h , med katerim^ j i h je 19 v p r i v a t n i h stavbah. N a teh odde lk ih p o u č u j e 195 u č n i h m o č i , l n s i ce r 178 s t a ln ih in 28 honora rn ih . N a vseh šo lah manjka 36 u č n i h m o č i : 24 pred­metn ih u č i t e l j e v i« 12 razred­n i h . N a vseh š o l a h v sedanji o b č i n i je 6.254 u č e n c e v . Brez e l ek t r ike sta še dve šo l i ; G l o -bodol tn ' Z a m e š k o . L e - t i dve tud i n ima ta radi jskega sprejem­n i k a . Razen ene iz b i v š e novo­m e š k e o b č i n e Imajo vse druge šole dtaprojektor , medtem ko novo p r i k l j u č e n e šole še n imajo tega u č i l a .

K o je svet pregledal stanje na vseh šo lah , je r azp rav l j a l o In­ves t ic i j skem p rog ramu za leto 1959. Č e p r a v sredstva še niso povsem zagotovljena, mora biti p rogram p r i p r a v l j e n , da se bodo tudi šo l ske ustanove mogle p r i ­p r a v i t i na pouk do novega šo l ­skega leta. P o m o ž n a šola v S m i -he lu je pot rebna adaptacije. Imela bo tVve uč i ln i c i . U r e j e n i bodo h i g i e n s k i prostor i nad b i v š i m P r o s v e t n i m domom v

Slovenske bibliofilske izdale Pion irsk i pevski zbor na Čatežu Je prvi pozdravil novo šolo in njene graditelje, ko so Jo 8. februarja slovesno odprli. Njihovo

veselje je bilo, na tej svečanost i n a j v e č j e . . .

Dr . V L A D I M I R B A K A R I C :

ID MLADINA '

šolska reforma P r i nas b o m o glede tega t ež i l i za t em, d a b i s k r a j š a l i

d e l o v n i č a s i n da b i p o v e č a l i š t e v i l o l j u d i , k i de la jo t ako , d a b i p o s t a l i m l a d i l j u d j e č i m p r e j e n a k o p r a v n i . P o t e m p o ­l a g o m a ne bo v e č r a z l i k m e d t i s t i m i , k i o b i s k u j e j o i n d u s t r i j ­ske š o l e i n t i s t i m i , k i hod i jo v g i m n a z i j e , t i s t i m i , k a t e r i h s t a r š i so i m e l i m o ž n o s t , da so j i h š o l a l i ' š e rtaprej. T o je r a z ­v o j n a t e ž n j a , k j e r m o r a m o u p o š t e v a t i d a to n i s a m o n a š a d e k l a r a c i j a , o t em, k a k š n o b i m o r a l o b i t i š o l s t v o , t e m v e č da m o r a m o p o s t a v i t i r e f o r m o v meje , k i so danes m o g o č e . P o l e g tega b o m o m o r a l i u p o š t e v a t i t e ž n j e , k i se bodo v n a d a l j n j e m r a z v o j u r a z l i č n o o b l i k o v a l e . T o borao p a š e l e v i d e l i .

E n o i z m e d v p r a š a n j je t u d i ocena stare š o l e k o t u č l l i š č a a l i v zgo jnega z a v o d a . T u d i p r i t e m se n i s m o r a z u m e l i .

P r a v i j o , d a j e s t a r a š o l a t u d i n e k a k o v z g a j a l a . V nje j so n . p r . p o u č e v a l i v e r o u k , toda b i l a je t u d i v c e l o t i u s m e r j e n a t ja , k a m o r m i ne m a r a m o . V s t a r i šo l i j e b i l o p o z i t i v n o s a m o t is to , k a r so v njej u č i l i , ne p a t u d i vzga jan je .

P r i nas j e to d r u g a č e . M i ne t e ž i m o po » n a r i s a n e m « č l o ­v e k u , k a k r š e n naj b i b i l , t e m v e č n a m gre za to, d a č l o v e k a de j ansko v k l j u č i m o v ž i v l j e n j e i n d a m u m o r a l n a n a č e l a , k i so m u b i l a do v č e r a j m o r a l n a n a č e l a , s p r e m e n i m o č e d a l j e bo l j v n jegovo po t r ebo — v n jegovo v s a k d a n j o p o t r e b o . - T a s t v a r r a z c e p l j a n a š a g l e d i š č a , toda k o b i vse to r a z j a s n i l i , ce le v r s t e p r o b l e m o v ne b i b i l o v e č .

P r i z n a m , d a m o r a l n a n a č e l a so, t oda m o r a l i b i j i h s p r e ­m e n i t i v po t rebo . Z a t o bo l j p o u d a r j a m o to »•potrebo« i n m i s l i m o , d a j e to č i s t o p r a v i n d a tega ne b i s m e l i o p u s t i t i .

S e v e d a p a vse to ne z a h t e v a samo, d a v i sodelujete , t e m ­v e č z a h t e v a t u d i sode lovan je ze lo š i r o k i h k r o g o v , ne l e u č i ­teljev, t e m v e č t u d i v i š j i h č i n i t e l j e v . T r e b a j e u r e d i t i t a p r o g r a m , to j e ze lo t e ž a v n a n a l o g a . K o t veste, š o l s k i p r o g r a m i n š o l s k a v e d a zmera j zaos ta ja za r a z v o j e m znanos t i , k e r s i c e r to ne b i b i l a š o l s k a v e d a . S o l a m o r a d o b i t i obde lano g r a d i v o , r azde l j eno v m e t o d i č n e enote; to je č i s t o n a r a v n a s t va r . N e n a r a v n o je , d a š o l a po v s e m s v e t u zaos ta ja za ce l a s to le t ja za t e m r a z v o j e m .

T o zaos ta janje j e n . p r . ze lo os t ro p r i n a r a v o s l o v n i h v e d a h , o č e m e r smo t u d i ž e g o v o r i l i , č e p r a v po m o j e m m n e ­n j u z n a p a č n e g a g l e d i š č a : a l i naj p o u k o r g a n i z i r a m o po p r e d ­m e t i h a l i p a ce lov i t o . K o t da b i š l o za to. N e gre n a m r e č za to. G r e za to, da je t r eba te p r edme te s p r e m e n i t i , p o i s k a t i zvezo m e d n j i m i . F i z i k a , k i j o p o u č u j e j o v n a š i h Š o l a h , je v g l a v n e m Nevv tonova f i z i k a , N e w t o n p a je ž i v e l v 17. s to ­l e t j u . V e č i n o m a gospoduje v f i z i k i m e h a n i k a , k i p r i u č e č i se m l a d i n i u t r ju je d o l o č e n e po jme , da kasne j e l a ž e o b v l a d a m o d e r n o f i z i k o , k e r g l eda s t v a r i v g l a v n e m z g l e d i š č a m e ­h a n i k e . T u d i k e m i j a je na n a š i h š o l a h š e n a r a v n i n jenega p i o n i r j a L i e b i g a ; n i d o ž i v e l a n i k a k r š n e r e v o l u c i o n a r n e s p r e ­m e m b e . P r a v t a k o je g e o m e t r i j a v g l a v n e m š e E v k l l d o v a g e o m e t r i j a . P o d r o b n o s t i , k i se j i h m o r a j o u č e n c i p r i t e m u č i t i , so danes n e p o t r e b n a n a v l a k a . N a p o d l a g i E v k l i d o v e geome t r i j e se p o u č u j e j o ze lo zap le tene s t v a r i , k i j i h danes v v i š j i g e o m e t r i j i r e š u j e j o dos t i p repros te je . K l a s i č n e me je r e c i m o f i z i k e i n k e m i j e so danes p o p o l n o m a r a z m a j a n e i n podr t e . N e k d a j 80 m e n i l i , da se f i z i k a u k v a r j a s s p r e m e m ­b a m i s n o v i do m o l e k u l , ^kemija pa do atoma,, n a j n o v e j š i r a z ­v o j teh znanos t i pa k a ž e , da f i z i k a zdaj posega ž e m n o g o d l j e Od a t oma i t d .

V s e to je t r eba v šo l i p o v e z o v a t i v sa j za s i lo , da se vsa j V i d i ta povezanos t . I zves t i m o r a m o vsaj z a č a s n o r e f o r m o p r o -

Ba m a , d o k l e r ne b i o b d e l a l i bo l j p re t eh tanega p r o g r a m a , k i b o l j e u s t r e z a l n o v i m z a h t e v a m .

nuditi z a č e t n i k o m n a j o s n o v n e j š e pojme iz r e ž i j e , scenografije, igra­nja ln masklranja. Program dela ima dramski sosvet ž e priprav-ljen; predavateljev bo dovolj. Treba Je r e š i t i aamo š e f i n a n č n o plat tega v p r a š a n j a . Vsi tisti re­ž i s e r j i , k i so ž e obiskovali osnov­ne t e č a j e \n seminarje, bodo lah­ko obiskovali nadaljevalne t e č a j e , k i j ih prireja R e p u b l i š k a zveza S P D Slovenije. T u d i z obiski pred-

Lanl: 61 uprizoritev

I g r a l s k e d r u ž i n e S V O B O D i n p r o s v e t n i h d r u š t e v č r n o ­m a l j s k e o b č i n e so l a n i n a š t u -d i r a l e 36 o d r s k i h d e l i n i m e l e 61 u p r i z o r i t e v . Š t e v i l o gos to­van j ie p a d l o p r e d v s e m z a v o ­ljo m a t e r i a l n i h t e ž a v , k i jih občutj i jo g o s t u j o č e ek ipe . C e n e v s t o p n i c so s o r a z m e r n o n i z k e i n ob v s a k e m g o s t o v a n j u se z n o v a p o j a v l j a ' v p r a š a n j e k r i t j a nadnu i jne j š i h s t r o š k o v . A m a t e r j i delajo t a k o vse b r e z p l a č n o .

(Nadaljevanje) Vodnik V . i "Jltva pratika. LJub­

ljana 1841. Izdaja izdelal S. Glad-nlk v umetnem rokopisu in so iz­vodi numerirani m opremljeni z imeni lastnikov.

Novy L . : Temna vrata. Ljubl ja­na IMA. Izdaja i z s i a v 500 nume­riranih izvodih in v 50 neprodaj-nlh.

M a l e « M . : Izvirna grafika 192«— 1937. LJubljana 1942. izdano v 58 numeriranih izvodih. M a l e š M . ! Izvirna grafika 1920— 1942. Ljubljana 194a. izdano v 66 numeriranih izvodih.

P u š k i n A ! B a h č l s a r a j s k l vodo­met. V LJubljani 1943. irf io v 300 numeriranih izvodih.

Ki t ica Micktewiczevih. V L j u b ­ljani 1943. Izš lo v 350 numeriranih izvodih in Se v 10. izvodih I—X.

Pascal B>: Razprava o strasteh ljubezni. Ljubljana 1943. I z š l o v 300 numeriranih izvodih.

Š o p e k CankarJevih pisem. LJub­ljana 1843. i z š l o v 500 numeriranih izvodih.

P r e š e r e n : fcdravljlca. Gorenjska izdaja, tiskala tiskarna Trilof . Iz­š l o 1500 numeriranih izvodov, par ­tizanski tisk.

N a š a borba. 12. linorezov. Niko­laj Pirnat, France M l h e l i č . Izdal Glavni » tab N O V m P O Slove­nije 1944. Izš lo 150 numeriranih iz­vodov s podpiaoma avtorjev. Par­tizanski tisk.

M a l e š Miha: Izvirna grafika. -LJubljana 1944- 15 siigntranlh r o č ­nih odtisov, lzslo v 35 Izvodih.

J u r č i č Josip: Cvet ln sad. L j u b ­ljana 1344. Izš l i tudi numerirani izvodi.

Kasprowlcz J . : Himne ln podobe na steklu, v Ljubl jani 1944. Izda­ja v 300 numeriranih izvodih.

Stanek L . : Siba bajanica, L j u b ­ljana 1945, Izdaja v 34 izvodih z o z n a č e n i m i lastniki in podpisoma avtorja in tiskarja.

P r e š e r n o v e n e m š k e pesnitve. Poslovenil Alojz Gradnik , v L J u b ­ljani 1947. Bibliofilska Izdaja, ve­zana v pergament z r o č n o kolori­ranim napisom.

Balzac; Okrogle povesti. L j u b ­ljana 1954. 300 izvodov o š t e v i l č e n i h ln vezanih v polusnje. Ostali ne-o š t e v l l č e n i .

Gradnik A . ; Harfa v vetru. LJubljana 1954. I z š l i tudi nume­rirani izvodi.

Omar Hajam; Rubajatl. Maribor 1955. O š t e v i l č e n a izdaja v 450 iz­vodih.

Hoffmanove pripovedke. L j u b ­ljana 1956. Izvodi numerirani .

P r e š e r e n Fr.r Sonetni venec. — LJubljana 1957. Faksimll lrana iz« daja. I z š l o 120 Izvodov, tudi o š t e ­v i l č e n i .

p r e š e r e n F r . : G a z e l « . LJubljana 1957. Faksimll lrana izdaja v 120 iz­vodih, tudi o š t e v i l č e n i .

T a pervl psalm. 1579. LJubljana 1957. I z š l o 50 numeriranih izvodov.

T a slovenski koledar 1557. LJub­ljana 1957. I z š l o 30 numeriranih Iz­vodov.

8ali Severin; Pesem o z a č a r a ­nem poetu. Pavlu Golj i za 70 let. Novo mesto. Studijska k n j i ž n i c a 1937. I z š l o 30 Izvodov, 3 v zlatem tisku.

Ne b i b i lo prav , če ne bi o m e n i l i tudi izdaj , k i so odl ič­ne v op remi i n imajo vse od­l ike b i b l i o f i l s k i h izdaj , le da niso numer i rane . Naš t e l i b i le nekaj najbolj pomembnih :

F a k s i m i l i r a n a Izdaja P r e š e r ­nov ih Poezi j j?. 1. 1908. Izš lo je 300 izvodov z l lp i co , d rug i na­vadni . F a k s i m i l i r a n a izdaja Trubar jevega K a t e k i z m a , izda la A k a d e m s k a za ložba v L j u b ­l j e n i 1. 1935. Ista za ložba je tudi izdala K r l e ž e v e Balade Pe t r i ca K e r e m p u h a . 1. 1936. B i ­b l io f i l ske Izdaje so tudi I l u ­s t r i r ana dela France ta P r e š e r ­na z izdajami S t runam. Pod oknom i n Dekle tam. Ista B i b l iof i l ska za ložba — je Izdala tudi Moderno š p a n s k o l i r i k o . Izmed Izdaj p red 1. 1941 m o ­ramo omeni t i Steletovo M o n u ­menta art is Slovenioae, k i pa žal š e n i z a k l j u č e n a ter Sovre -tove G r k e . M i h a M a l e š je tud i lepo o p r e m i l s s t a r imi lesorezi kn j i ž i co Iz l ep ih s t a r ih d n i .

Smlhe lu . V n a č r t u je d o z i d a v « t rakta v š m i h e l s k i o snovn i šo l i , kjer b i d o b i l i š t i r i nove u č i l n i ­ce i n h i tako m o g l i v jeseni popolno osnovno šolo . Z a p re ­ureditev je potrebno 19 m i l i j o ­nov za novo stavbo, 5 m i l i j o n o v pa za adaptacijo stare šo le . Vr tec v K a n d i j i č a k a že pet let na zazidavo nad temel j i name­ravanega s ind ika lnega doma. Po n a č r t i h b i dela stala 8 m i l i ­jonov in po l . U r e d i t i b i b i l o treba tud i telovadnico v š m l -helskem internatu kot ses tavni del osnovne šole. V i nves t i c i j ­skem programu so tud i k l e t n i prostor i v s tavbi n o v o m e š k e osnovne šole , k i č a k a j o že v e č let na ured i tev . N a p r a v e za d i j a ške kopalnice se n a m r e č vedno bolj kva r i j o , uredi t i je potrebno m l e č n o kuhin jo i td . T u d i e l e k t r i č n a napeljava v tej šoli n i k a k o r ne zadovoljuje. O t r o c i s i k v a r i j o oči, ker na ­pel java v e č j e obremenitve ne prenese. Zato je svet da l p red­nost u r e d i t v i e lekt r ike , za ka r sta potrebna najmanj 2 m i l i ­jona. Nameravana graditev sam­s k i h sob bo p r i š l a na vrsto, ko bodo sredstva na voljo.

Letos bodo u r e d i l i tud i dvoje stanovanj v o b č i n s k i h i š i v O točcu , k i sta namenjena p ro ­sve tn im delavcem. Z a m e š k o po­trebuje za dograditev šole 7 m i ­l i jonov d inar jev , Drganja sela za graditev šolske stavbe 400 t i soč dinar jev, ostalo bodo p r i ­speval i va*ščani, k i so že p r i ­p r a v i l i apnenico, d o v a ž a j o k a ­menje ln zbirajo les za novo uč i ln i co . Vse to ln še druga dela bodo opravl jena le v p r i ­mer i l , če bodo na voljo ustrezna f i n a n č n a sredstva. Ta pa še niso povsem zagotovljena

Svet je razprav l ja l iud i o k l j u č u za sestavo p r o r a č u n o v . T e m e l j i naj na š t ev i lu u č e n c e v , u p o š t e v a l i pa mora tudi na­men šole ln posebne pogoje, v k a t e r i h šola dela.

K o n č n o so č l an i sveta raz­p r a v l j a l i še o dodel i tvah novih u č n i h m o č i , kjer se kaže po­treba, ka j t i na šo lah je pre­ce j šn je š t e v i l o bolezenskih do­pustov ter b i nekaj šol ostalo brez pouka , če ne dobe potreb­nega kadra . B i l je sprejet tudi sklep, da bodo upravi te l j i opo­zor jeni zlast i na to, da naj u č n o osebje s k r b i za izvajanje Šolskih d n i In da naj pazijo u č i t e l j i na izpolni tev vsake u č n e ure. Z odgovornim oprav­l janjem u č n e obveznosti Je šele m o ž n o doseč i , da se bodo n*rocl č i m več n a u č i l i .

oja s kvaliteto i

Obračun Svobod in prosvetnih društev občine Črnomelj za minulo leto V p r e t e k l i d r a m s k i sezoni j e enajst

d r a m s k i h d r u ž i n v o b č i n i Č r n o m e l j n a š t u d i r a l o 29 iger , k a r j e za p r i ­b l i ž n o p o l o v i c o m a n j k o t v l e tu 1957. N a j b o l j d e l a v n i s ta b i l i p i o n i r s k i d r a m s k i s k u p i n i z V i n i c e i n i z S t a ­rega t rga , k a r j e z e lo r azvese l j i vo . Č e p r a v p a se je š t e v i l o p r e d s t a v t a k o z m a n j š a l o , j e d r a m a t i k a g l a v n a i n na jbol j p r i l j u b l j e n a panoga k u l t u r -no-prosve tne d e j a v n o s t i .

Č r n o m a l j s k a k n j i ž n i c a J e . k u p i l a v p r e t e k l e m le tu s amo osem* k n j i g v v r e d n o s t i 4.445 d i n a r j e v , v z a d n j i h t reh l e t i h pa , Ji n i uspe lo n a b a v i t i n i t i sto k n j i g . Z n a b i r a l n o a k c i j o so b i l i u s p e š n e j š i , saj so s a m o v e n e m mesecu a k c i j e d o b i l i 470 k n j i g , k i pa so ža l s t a r e j š e i z d a l e ' n p r e t e ž n o po­l j u d n o z n a n s t v e n e . P o d o b n o s t an l e je tud i v o s t a l i h k n j i ž n i c a h v o b č i n i . V z r o k je p o m a n j k a n j e d e n a r j a

Č A S N I K O V IN R A D I J S K I H A P A ­R A T O V — V E D N O V E C !

V o b č i n o p r i h a j a vse v e č č a s o p i ­sov, saj je n a D o l e n j s k i l i s t n a r o č e ­n i h s k u p a j 500 l j u d i v e č kot v le tu 1957. na K m e č k i glas pa 400 v e č . š t e v i l o n a r o č n i k o v se je p o v e č a l o t u ­d i za S l o v e n s k i p o r o č e v a l e c i n L j u d ­sko p r a v i c o . R a z e n č a s o p i s o v je V o b č i n i t ud i Je 1 057 r a d i j s k i h a p a r a ­tov i n d v a t e l e v i z i j s k a s p r e j e m n i k a .

V o k v i r u o b č i n e j e u s t a n o v l j e n C e n ­ter z a i z o b r a ž e v a n j e o d r a s l i h . 2 e p red u s t a n o v i t v i j o cen t r a j e b i l o z a po-š o l s k o i z o b r a ž e v a n j e o d r a s l i h s tor je­nega prece j . V A d l e š l č i h so o r g a n i ­z i r a l ; t r i m e s e č n i s p l o š n o - l z o b r a ž e v a l -n i go spod in j sk i t e č a j , k i se ga je u d e l e ž i l o 25 m l a d i n k . H k r a t i so i m e l i t ud i d v a k r a t n a teden t e č a j z a ž e n e , k i ga je o b i s k o v a l o 40 t o v a r i š i c . K m e t i j s k o - g o s p o d a r s k i t e č a j n a V i ­n i c i j e u s p e š n o z a k l j u č i l o 15 t e č a j n i ­kov . 18 t e č a j n i c je o b i s k o v a l o t e č a j r o č n e g a d e l a v G r i b l j a h , 18 t o v a r i š i c iz D o b l i č pa k u h a r s k i In s p l o š n o -i z o b r a ž e v a l n i t e č a j . S p l o š n a u g o t o v i ­tev je . d a se ž e n s k a m l a d i n a bolj z a ­n i m a za t e č a j e kot m o š k a . R a z e n te­č a j e v j e b i l o tud i v e č p redavan j . O m e n i t i j e t reba *e, da so v r u d n i k u K a n i ž a r i c a i m e l i t e č a j a za k v a l i f i c i ­r a n « i n pc-1 k v a l i f i c i r a n e rudar je , k i se j u j e u d e l e ž i l o 40 de lavcev . T e č a j za p r i d o b i t e v k v a l i f i k a c i j so i m e l i tudi v B e l t u ; p r i p r a v l j a j o Ka š e v

B e l o k r a n j s k e m g radbenem podjetju.

O r i g i n a l n i h b e l o k r a n j s k i h n a r o d ­n i h n o š f o l k l o r n e s k u p i n e še vedno n i m a j o . Fan t j e nas topa jo v k l o b u k i h , k i so v se pre j ko t t r a d i c i o n a l n o be­l o k r a n j s k o p o k r i v a l o . T o v z b u j a p r i s t a r i h B e l o k r a n j c i h u p r a v i č e n a ne­godovanja , na gos tovanj ih p.T ce lo posmeh. Z a d n j i č a s je, d a se o h r a n i to, k a r so z a p u s t i l i p r e d n i k i . Z a t o

bi b i l o t r eba vsaj e n k r a t n a le to p r i ­r e d i t i f e s t i va l b e l o k r a n j s k i h n a r o d ­n i h plesov.

Č r n o m e l j i m a o k o l i 3.000 p r e b i v a l ­cev, v k u l t u r n o - p r o s v e t n o de lo pa j i h je v k l j u č e n i h l e 145 in od 30 p o k l i c ­n i h p r o s v e t n i h d e l a v c e v le 10. V e l i k o bo t r eba š e s to r i t i , d a se p r i t e g n e v d r u š t v e n o ž i v l j e n j e nove č l a n e — p r e d v s e m m l a d i n o in p ion i r j e .

PRI S R E D S T V I H V L E Č E T A P R O -S V E T A IN K U L T U R A K R A J Š I

K O N E C

N a pobudo Z v e z e S v o b o d i n p r o ­sve tn ih d r u š t e v S l o v e n i j e je b i l o o r ­g a n i z i r a n o posve tovan je r e ž i s e r j e v jn vodi j d r a m s k i h sekc i j o b č i n e Č r n o ­mel j s p r e d s t a v n i k i D e l a v s k e g a o d r a iz L j u b l j a n e . Posve t j e u spe l . Iz L j u b l j a n e so t u d i ž e d o b i l i neka j garderobe, a š e d o danes n i m a j o p r o ­stora zanjo . O d l o č i l i so se. d a bodo ta p ros to r z g r a d i l i pod o d r o m v P r o s v e t n e m d o m u v Č r n o m l j u , k o bodo pre je l i po t rebno m a t e r i a l n o a l i f i n a n č n o p o m o č . Iz tega p ros to ra si bodo p o t e m l a h k o izposo ja la o b l e k e d r u š t v a in i g r a l s k e d r u ž i n e .

Z v e z a S v o b o d i n p r o s v e t n i h d r u ­š t e v ' S l o v e n i j e j e v j e sen i o r g a n i z i ­r a l a r e ž i s e r s k i t e č a j , ka t e rega so se u d e l e ž i l i š t i r j e sedanj i r e ž i s e r j i d r u ­š t e v . P r e j e l i so t ud i v a b i l a n a r a z n e

seminar je , k i pa se j i h z a r a d i n e p r i ­m e r n e g a č a s a niso m o g l i u d e l e ž i t i . Se v t e m mesecu n a m e r a v a j o o r g a n i z i ­r a t i š m i n k a r s k i t e č a j , za k a r bodo d o b i l i p r e d a v a t e l j a iz L j u b l j a n e .

G l a v n i v z r o k , d a n i so b i l u r e s n i ­č e n i vsj s k l e p i l a n s k o l e t n e s k u p š č i n e sve t a S v o b o d in p r o s v e t n i h d r u š t e v o b č i n e Č r n o m e l j , je p o m a n j k a n j e f i ­n a n č n i h sredstev. V z a d n j i h t reh l e ­t i h j i m je d o t e k a l d e n a r tako:

V l e tu 1956 so d o b i l i od p r o r a č u n a 220.000 d i n le 10.000 d ina r j ev ,

l e ta 1957 od 350.000 d i n le 83.000 d i n a r j e v i n

l a n i od 3.65.000 d i n samo 17R.000 d i n a r j e v .

C e u p o š t e v a m o , d a d e l a v s k l o p u S v o b o d in p r o s v e t n i h d r u š t e v o b č i n e sedem d r u š t e v In deset Ig ra l sk ih d r u ž i n , potem je s reds tev res p re ­ma lo .

V n a č r t u za b o d o č e de lo Imajo š e u s t a n o v i t e v p o t u j o č e k n j i ž n i c e , n a ­bavo prenosnega k i n o p r o j e k t o r j a , p o ­m o č n o v o u s t a n o v l j e n e m u C e n t r u za i z o b r a ž e v a n j e o d r a s l i h ter o r g a n i z i ­ranje in sode lovan je v k u l t u r n o -p rosve tnem sporedu p r o s l a v 40. o b ­l e tn ice Z K J in S K O J .

Se v n a p r e j pa bo g l a v n a s k r b S v e ­ta S v o b o d i n p r o s v e t n i h d r u š t e v p r a ­v i l n a i n m n o ž i č n a vzgo ja l j u d i s k v a ­l i t e t n i m i nas top i , s p r e d s t a v a m i , p r e ­d a v a n j i In t e č a j i .

SPORT IN TELESNA VZGOJA • ŠPORT IN TELESNA VZGOJA * ŠPORT IN TELESNA VZGOJA IX. prvenstvo Novega mesta

Vzgajati - ne snubiti! Š p o r t n i k — tekmovalec ne nasta­ne č e z n o č , potrebna so leta vztrajnega dela in tudi p r e c e j š n j a mera talenta, da se pririne v re­p u b l i š k o aH celo v d r ž a v n o re­prezentanco. V tem uspehu pa ni v l o ž e n samo trud tekmovalca, marsikdaj ima celo v e č zaslug pri

izstopajo iz š p o r t n e arene; tako nastalo vrzel h o č e j o z a m a š i t i z dolenjskimi atleti. Toda kako? Vsi n a j b o l j š i atleti naj bi pristo­pili k Odredu, le-ta pa bi spre-menil svoje Ime v Klub dolenj skih v i s o k o š o l c e v Da to . ne hI billa bistvena spremembi l.ihko

njam ostro nastopih. Res da imajo atleti pri Odredu mnogo v e č m o ž n o s t i za napredek, toda tudi na to lahko najdemo odgo­vor: tudj s Plutom, Brinceni itd. niso pririnil i d a l e č čez p o v p r e č n e rezultate. Nelcpl nameni Odreda so se že pokazali v pravi luč i . I^pisnico iz d o m a č e g a kluba so vzeli trlje i n a j b o l j š i k o č e v s k i at­leti: Pucelj. Cihal in Torkar . Lahko r e č e m o , da se Je z n a š l a k o č e v s k a atletika nenadoma č i ­sto pri tleh. Ne ve\n, č e bo hotel Še kateri telesno vzgojni delavec z a č e t i spet od kraja, saj bo ved­no misli l: »Ko ga bomo spravili

do dostojne v i š i n e , jo bo pobri­sal drugam . . . «

Seveda je treba iskati krivde tudi na nas samih, ki mnogokrat p o s v e č a m o premalo p a ž n j e vzgo­ji . Tekmovalec bi moral Imet) č u t d o l ž n o s t i do svojega kolek­tiva, ne pa videti le svoje osebne koristi. Videli smo, k a k š n o stanje Je sedaj v K o č e v j u ; kaj lahko se zgodi, da bo tako tudi v No-vsem v š i r i n o , ker le od tu pride vso stvar le dobro premisliti. Še posebno sedaj, ko povsod govo­rimo; š p o r t naj se razvije pred­vsem v š i r i n o , ker le od tu pride kvaliteta. Miro Bavdek

š e dve četi tabornikov — na Senovem in v Žužemberku

Res malokatero dosedanje pr­venstvo Novega mesta v š a h u je bilo tako zanimivo kot l e t o š n j e . Navadno je bilo tako, da Je nekdo od favoritov že v z a č e t k u pre­vzel vodstvo in g« o b d r ž a l vse do z a k l j u č k a , tako da smo že po pr­vi polovici turnirja poznali bodo­č e g a prvaka. Letos je bilo druga­č e . Za nobeno partijo, pa naj sta se s r e č a l a glavni favorit in kdo tz spodnjega dela tabele, se ni mogel predvideti k o n č n i izid. Pre-s e n e č e n l a so bila na dnevnem re­du.

Novi prvak Bartolj je zmagal z a s l u ž e n o , ker je pokazal zanes­ljivo Igro, Tud i v n a j t e ž j i h polo­ž a j i h se je dobro znaše l . . Zanimi­vo je, da l e t o š n j i zmagovalec ni osvojil niti 75 odstotkov m o ž n i h t o č k , kar k a ž e . da le bila konku­renca m o č n a .

» P o d p r v a k « Sitar se Je krepko potrudil š e l e v f i n i š u . B o j a n i ć je zasedel 3. mesto, č e p r a v ima ena­ko š t e v i l o t o č k kot Jenko, ker ima bo l j š i uspeh proti zmagoval­cem.

Jenko H* uffOdno presenetil

tem telesnov/.jiojni delavee, ki Jju dajal tekmovalcu nasvete, svoj prosti č a s prebil na treningih, skratka v lož i ) pri vzgoji tekmo-valca ogromno truda in č a s a Ce Je potrebno v e č let, da vzgojimo posameznika, koliko v e č časa iti truda Je treba, da v/gojtmo 5, 10, 20 ali v e č tekmovalcev. Brez dvoma smo na Dolenjskem za­č e t n o krizo že prebrod li in re­zultat m n o ž i č n o s t i se je že vidno pokazal, ko so atleti z Dolenjske zastopali n a š o d r ž a v o v tuj ini .

T a precej veliki razcvet n a š e atletike na Dolenjskem pa lahko kaj hitro zamre. Naj omenim sa­mo Č r n o m e l j , k! je pred leti slo­vel kot s r e d i š č e atletike na Do­lenjskem. Nevarnost grozi pred­vsem od ljubljanskih klubov, ki na vse n a č i n e snubijo dolenjske atlete. Pri Odredu vlada ž e dalj časa kriza. N i si znal vzgojiti na­raščaja , s t a r e j š i tekmovalci pa že

vsak sprevidi. Klub dolenjskih v i s o k o š o l c e v bi bil v bistvu še vedno Odred, torej samostojen atletski klub, ali z druge strani pogledano: s tem so tekmovalci za nas izgubljeni, saj bodo s š t e ­vi lnimi tekmovanji odtrgani od tekmovanj d o m a č e g a kluba. Prav tako Je nesmiselno, da bi č l a n atletskega kluba tekmoval iše za m a t i č n i klub v konkurenci Parti­zana. Ce se že misli ustvariti Klub dolenjskih š t u d e n t o v , potem naj bo ta klub sestavljen res iz samih Dolenjcev, zakaj le t::ko je b o d o č n o s t atletiko na Dolenjskem zagotovljena. N a j b o l j š i tekmoval­ci Dolenjske bi sestavljali ekipo, ki bi morebiti sodelovala tudi v zvezni ligi. Rivaliteta med do­lenjskimi tekmovalci bi se tako m o č n o p o v e č a l a , pa tudi m n o ž i č ­nost bi bila zagotovljena.

Mnenja sem, da bi b'lo treba proti Odredovim klubskim t e ž -

Dolenjski t a b o r n i š k i svet je v nedeljo u r e s n i č i l svoj l e t o š n j i na­črt r a z š i r i t v e organizacije: na Se­novem in Ž u ž e m b e r k u sta bili ustanovljeni 12. in 13 t a b o r n i š k a enota v okraju.

Na S e n o v e m je v novi CET1 B O H O R S K 1 H S L A P O V 23 taborni­kov. Zdaj imajo dva voda, pred katerima je odgovorna naloga, da si vzgojita nove vodnike za na­daljnjo r a z š i r i t e v organizacije. Na obenem zboru so med drugim raz­pravljali o pripravah na okrajni t a b o r n i š k i mnogoboj ln o delov­nih akcijah, s katerimi bodo za­s l u ž i l i denar za nakup krojev. Na­č r t o v ima mlada č e t a kar precej, delovnega poleta tudi — in s tem vse pogoje, da se bo utrdila in razvila. Za glavarja nove č e t e so izvolili u č i t e l j a Staneta U r b a n č i -ča , n a č e l n i k č e t e pa je Milan Sterban.

V Ž u ž e m b e r k u je vstopilo v t a b o r n i š k e vrste 32 fantov in de­klet: tu so se o d l o č i l i za Č E T O Z E L E N I H S L A P O V , seveda zaradi K r k e , k i bo suhokranjskJm ta­bornikom lahko nudila n e š t e t o le­pot in mikavnosti. Dva voda fan­tov ln vod deklet — to je z a č e t e k ; skromen, a vendar razveseljiv.

saj tudi tu potrjuje, kako si pr i ­ljubljeno t a b o r n i š t v o utira pot med n a š o mladino. Mladi ž u ž e m -b e r š k i taborniki so sklenili med drugim, da bodo zbirali zdravil­na z e l i š č a , v aprilu bodo pripra­vili m a n j š o razstavo, u d e l e ž i l i se bodo okr. mnogoboja in vsak me­sec bodo imeli vsaj dva sprehoda v naravo. Za glavarja so si Iz­brali tov. S r e č k a Kodreta, u č i t e ­lja, n a č e l n i k pa je Peter M o h o r č l č .

Obema č e t a m a Je okrajni tabor­n i š k i svet za z a č e t e k podaril po en nov š o t o r - č e t v o r č e k . Zdaj ima­mo v okraju dva odreda In 11 samostojnih č e t tabornikov, v k a ­terih je nekaj v e č kot 1000 č l a ­nov jn č l a n i c te priljubljene mla­dinske vzgojne organizacije, ki ima letos š e prav posebno pester spored de la , in velike n a č r t e . Pred dobrimi sedmimi leti, ko so z a č e l i delati v Novem mestu prvi taborniki, pa j ih je bilo samo sedem . . . V. J . — S . H .

Strelski Sport i Brežicab Strelstvo ima v B r e ž i c a h ž e dol­

goletne tradicije, saj je bilo ž e v e č let pred vojno dobro razv i to .« T u d i v zadnjih letih so se na stre­l i š č u na Č a t e ž u vadili mnogi strel­ci ter so bila š t e v i l n a tekmovanja. L a n i je strelska d r u ž i n a »Dr. Stanka Č e r n e l i č a « imela v e č iz­birnih in prvenstvenih tekmovanj z z r a č n o p u š k o , tekmovanje za zlato p u š č i c o , tekmovanje za spo­minsko z n a č k o ob dnevu vstaje l n tekmovanje v p o č a s t i t e v ob­č i n s k i h praznikov. U d e l e ž b a nepo­polne ekipe na r e p u b l i š k e m pr­venstvu v LJubljani pa je poka­zala, da je v B r e ž i c a h tudi nekaj o d l i č n i h strelcem.

Na letnem o b č n e m zboru, ki ga je imela d r u ž i n a pretekli mesec, je bil sprejet dokaj o b š i r e n plan dela, vaj ln tekmovanj za letos. Predvidevana ju tudi izgradnja s t r e l i š č a za maiokaLibrsko p u š k o . Z a s t r e l i š č e so n a š l i strelci o d l i č e n prostor za gradom, to je kar v mestu, ki bo tudi mnogo dostop­n e j š e kakor s t r e l i š č e na Č a t e ž u , zato p r i č a k u j e j o tudi mnogo v e č ­jo u d e l e ž b o na vajah kakor lani. Nov i odbor ž e sedaj vabi ljubite­lje strelskega š p o r t a , da se v Čim-v e č j e m š t e v i l u u d e l e ž u j e j o vaj, ki bodo na novem s t r e l i š č u vsako nedeljo, č e bo le ugodno vreme.

Letn i o b č n i zbor pa Je pokazal tudi nekatere slabosti delovanja d r u š t v a . Aktivnost je v preteklem letu precej z a š e p a l a . Š t e v i l n i č l a ­ni se niso u d e l e ž i l i streljanja niti enkrat, nekaj j ih je celo odpadlo ter je strelska d r u ž i n a ob letnem o b r a č u n u š t e l a manj č l a n o v , ka­kor pa preteklo leto. Vzrok za p o s l a b š a n j e stanja je prav gotovo

v tem, ker je Imelo d r u š t v o na dostni delavnosti, posebno nekate-razpolago le skrajno p i č l a sred- rlh č l a n o v odbora. Novoizvoljeni stva — i z k l j u č n o lastne dohodke, odbor š e posebno vabi v d r u š t v o Niti tiste p o m o č i . n i prejelo, ki je mladino, h o č e pa p r i b l i ž a t i srel-že bila obljubljena. Nekaj krivde ski š p o r t tudi š i r o k e m u krogu pio . pa 1e gotovo bilo tutM na neza- nirjev. V d .

Črnomaljski PARTIZAN ima nove prednjake

Zaradi pomanjkanja prednjakov se telesnovzgojno delo v marsika­terem d r u š t v u ne more premak­niti z mrtve t o č k e . Vodnik i od­delkov, kjer p a č so. p o v e č i n i n i ­majo za seboj kaj prida telovad­nih i z k u š e n j niti kakih t e č a j e v .

Hokej na ledu —- 15:15 Hokejski klub »Krka« v B r e ž i ­

cah jo v nedeljo 15. februarja ob 9. url priredil tekmovanje med mladino b r e ž i š k e osemletke Jn gimnazije. Za ta zimski š p o r t Je v B r e ž i c a h med mladino kakor tudi v javnosti precej zanimanja. T o nam " potrjujejo podatki iz p r e l š n j l h zim. ko so hokeisti pr i ­tegnili za seboj precej podmlad­ka in tudi gledalcev ob priredit­vah j im ni nikoli manjkalo.

2al je bila tokrat javnost slabo ln zelo pozno o b v e š č e n a , tako da ni bilo z a ž e l e n e g a obiska. Rezul­tati tekme pa so kl jub temu raz­veseljivi. Skupni rezultat je 15:15.

P r v i h dvajset minut je bila gimnazijska mladina v p r e m o č i z 8:0, v drugem delu pa se je mla­dina osemletke p r i b l i ž a l a na 9:6

v korist gimnazijske, v zadnjem 20 minutnem delu pa sta se rezul­tata obeh skupin I z e n a č i l a na 15:15. Tako le bij a tekma z a k l j u č e n a tik pred koncem, n e o d l o č e n o . Od gimnazijske mladine sta se noseb-no odlikovala Anton G l u š i č z 8 goli in Anton Lapuh s 7 goli, od osemletke pa mali Darko B r -l o ž n i k s 6. goli. Branilca sta bila Marjan C m e l l č in Leopold Rovan.

V prihodnjih dneh, č e bo vreme ugodno, bodo tekmovanje ponovili v v e č e r n i h urah.

- ek

fk NAROČAJTE • IN SlklTE

© DOLENJSKI LIST!

N A 8 O B I S K

I) e veselje. . .« Oglasili smo se v Cetl treh

smrek v Sevnici, n a j s t a r e j š i ta­b o r n i š k i enoti v Sloveniji, in v p r a š a l i t o v a r i š i c o Angelco Oblak:

— Po t e č a j u na Frat i t\ postala vodnica č e b e l i c ; kaj te v tabor-n l š t v u najbolj veseli?

» Z e l o l jub im naravo ln njene z n a č i l n o s t i ; rada spoznavam rast­line in ž i v a l i , njihove sledove in vse, kar na obdaja. Ž e l e l a sem spoznati š e v e č lepot n o š e o ž S ' ln š i r š e domovine in sem se zato v k l j u č i l a v t a b o r n i š k o organiza­cijo Zda I poznam njene lepe strani ln v id im, kako veseli, s r e č ­ni ln zadovoljni so š e posebej n a j m a n j š i taborniki — vodi č e b e ­lic in medvedkov, n a š i h otrok.

Menda so v č e t i opazili, da imam rada otrokevin so me zaradi tega poslali na t e č a j . N a Frati sem spoznala n a č i n in obliko dela z. n a j m l a j š i m i , pomenili smo se o cilj ih in programu t a b o r n i š t v a ln dobili bogato gradivo za urjenje otrok v r a z l i č n i h spretnostih in iznajdljivosti. Č e p r a v delo z med­vedki in č e b e l i c a m i ni lahko, sem se vrnila domov n a v d u š e n a z ž e ­ljo: da positanem vodnica č e b e l i c . Rada bi Jim dala to, kar znam zdaj: z igrami se bomo u č i l i le­pega vedenja, v a r č n o s t i , skrom­nosti, privzgajala j i m bom l ju ­bezen do s t a r š e v , š o l e in domo­vine. M e d mladino ne delamo raz­lik; v igrah in v delu sodelujemo enakopravno. Rada bom hodila s č e b e l i c a m i na izlete in taborje­nja, kjer bomo spoznavale rast­linski ln ž i v a l s k i svet n a š i h lepih krajev. T u d i tu se bodo otroci mimogrede ln z igro seznanjali z zakoni ž i v l j e n j a . Vem. da ni lah­ko, postati vodnica č e b e l i c , saj zahteva delo z n a j m l a j š i m i pred­vsem mnogo p o ž r t v o v a l n o s t i in odgovornosti, a vendar — to moje veselje. Res pa Je, da brez v o d n i š k e g a t e č a j a na Frat i ne bi imela poguma delati z n a j m l a j š i ­mi Taborniki.

Zame je t a b o r n i š t v o n a j l j u b š a organizacija; tu se vzgaja mladi­na v vzorne č l a n e s o c i a l i s t i č n e d r u ž b e , spoznava lepote in zna­menitosti n a š e d o m o v i n e . «

Odkritega ln veselega odgovora tov. Angelce smo bili res veseli. Sevnišk l" taborniki imajo vse po­goje, da s tako vzgojenimi kadri krepko nadaljujejo ž e zastavlje­no delo.

na katerih bi se usposobili za to odgovorno nalogo.

Do nedavna v Č r n o m l j u niso imeli vodnikov za s p l o š n o vadbo, č e p r a v je bilo mladine na pretek ln je v nekaterih panogah dose­gala že zavidljive uspehe, kakor n, pr. v malem rokometu ln atle­tiki.

D r u š t v e n a uprava se Je zato brez p o m i š l j a n j a o d l o č i l a , da Izkoristi č a s med polletnimi p o č i t n i c a m i za 7-dnevni vaditeljski t e č a j Tudi t e ž a v e okoli dopustov in podobno je s r e č n o prebrodila, vendar se razen d o m a č i n o v vabilu na t e č a j ni odzvalo nobeno drugo belo­kranjsko d r u š t v o . Tako so to pr­vo pril iko zamudila d r u š t v a v Metliki in S e m i č u , predvsem pa na Vinic i .

T e č a j je obiskovalo vsega osem t e č a j n i k o v — 5 m o š k i h ln 3 ž e n ­ske. Vodstvo t e č a j a je bilo pover­jeno Franciju Skedlju, v p o m o č pa mu Je bil š e Vlado Cop. K e r sta oba t o v a r i š a absolventa v i š j e š o l e za telesno vzgojo in p o u č u ­jeta telovadbo v Č r n o m l j u , lahko r e č e m o , da je bilo vodstvo t e č a j a zares v dobrih rokah. Zato tudi uspeh nj izostal: d r u š t v o ima se­daj za svoje oddelke uporabne vodnike, katerim bo š e nadalje p o s v e č a l o vso skrb, nekatere od njih pa bo postalo v poletnih me­secih v p r e d n j a š k o š o l o v Mozirje, kjer si bodo svoje znanje š e iz­polnili jn utrdil i .

Naj b( bil . č r n o m a l j s k i Partizan vsem ostalim dtfuštvo za vzgled, predvsem pa v vzpodbudo, kako si priskrbeti vodnike K J .

Igral je ostro, zato Je razen enaj­stih zmag z a b e l e ž i l tudi Sest po­razov. Razen Jenka Je brez remi­je ostal le š e Sitar, ki ima pre­cej podoben rezultat: 12 zmag in 5 porazov.

Na peto mesto se Je uvrstil Kot­nik, ki je zmagal na lanskem pol-finalnem turnirju. Od 6. do 8. me­sta so se zvrstili ing. K o š i r , Fink in K l e v i š a r . V s i ' trije so dosegli enako š t e v i l o t o č k in potrdili H . kategorijo. Vsi trije Imajo tudi enak rezultat: 7 zrna«. 4 poraze in 1 remijev.

Med zmagovalce sodi š e trojica G a b r l j e l č i č , Kitak in S a r a n o v i č . Prva dva sta z a s l u ž e n o izpolnila normo za II. kategorijo. Posebno lep uspeh je to za mladinca Ga-brije lč i&a ker mu Je bil ta tur­nir prva v e č j a p r e i z k u š n j a .

V spodnji del tabele so se uvr­stili: P e š a , Hc, Avsec, J o v i č , Cuj -nik, D o b o v š e k ln V e r b i č . Presene­ča slaba uvrstitev l ica ln Avsca, od katerih se je v e č p r i č a k o v a l o Ker Avsec in V e r b i č v zadnjih treh letih nista potrdila II. kate­gorije, sta Jo izgubila. V e r b i č je zaradi s l u ž b e n e z a d r ž a n o s t i s tur­nirja p r e d č a s n o Izstopil

Na z a k l j u č n i s v e č a n o s t i so bile n a j b o l j š i m i z r o č e n e diplome in nagrade, Barolj pa bo prejel š e pokal, ki ga je lani osvojil Skerl j . Na okrajnem š a h o v s k e m prven­stvu, ki se bo z a č e l o v nedeljo, 22. februarja v Novem mestu, bo­do Š a h o v s k o d r u š t v o Novo mesto razen prvokategornikov Sitarja ln Sile zastopali <fe drugokategomi-k) Bartolj , B o j a n l č , Jenko in K o t ­nik, medtem ko bodo ing. K o š i r , Fink in K l e v i š a r rezerve.

K O N Č N I V R S T N I R E D I X . P R V E N S T V A N O V E G A M E S T A

1. Alojz Bartolj 12: ln pol t o č k (73,5f/c), 2 Slavko Sitar 12 t o č k (7016*'/Q), 3 . - 4 D u š a n B o j a n i č ln Franc Jenko 11 točk ((14,5%), 5. Lado Kotnik 10 in po) t o č k , 6. — 8 ing. Zlvko K o š i r , Stane F i n k in Zan K l e v i š a r 10 t o č k , 9. — 11. J o ž e G a b r l j e l č i č , S r e č k o Ki tak in D r a g i š a S a r a n o v i č — 9 in pol t o č k , 12. Vinko P e š a —7 in pol t o č k , 13. Ivan l ic 6 m pol t o č k , 14. — 16. Ferdo .Avsec, Zivko J o v i č In V i k ­tor Cujnik G t o č k , 17. Marijan Do­b o v š e k 4 in pol t o č k e , 18. Miro V e r b i č 1 t o č k o ( p r e d č a s n o izsto­pil). F . M .

Praznovala s.a 50-ietnico poroke

A l o j z B a r t o l j , novi š a h o v s k i p rvak Novega mesta

TO IN 0N0 IZ METLIKE 25. j anuar ja so bi le v M e t l i k i

nadomestne vol i tve za Izpraz­njeno mesto odbornika O b L O M e t l i k a . Z a novega o d b o r n i k a je b i l i z v o l j e n Franc V r v i š č a r , sekretar o b č i n s k e g a komi te ja Z K , k i je bi] nate 21. januar ja na seji o b č i n s k e g a l judskega odboTa i zvo l jen za novega predsednika o b č i n e .

V m e t l i š k i o b i l n i se p r i ­pravl jajo na s v e č a n o proslavo 15. oble tn ico pokraj inske k o n ­ference Slovenske p r o t i f a š i s t i č ­ne zveze žensk . G lavna p ros la ­va bo 8. marca na Suhor ju , k je r bo g o v o r i l a tudj p rva sekretar­ka O k r o ž n e g a odbora S P 2 Z za Be lo k r a j i no F rancka D o l e n ­čeva .

V o k v i r u te proslave bo v M e t l i k i od 22. februarja dalje vrsta predavanj o us tanovi tv i in razvoju K o m u n i s t i č n e par­t i je Jugos lav i je ter K o m u n i s t i č ­ne par t i je Sloveni je .

K o t l a n i tako tud,i letos n i b i l o v M e t l i k i t radicionalnega pus tneg a sporeda. Menda sta b i l a mraz in s u š a v žepih k r i ­va da na pust n i p r i š l a na dan s lavna »zalega m e t l i š k i h gadov

l n b e l o u š k « , k i se je še pred nekaj le t i na ta dan prav u s p e š n o uve l j av l j a l a po mestu. Svoj pus tn i sprevod po u l i c a h i n zabavo v Te lovadnem domu je imela samo š o l s k a mlad ina .

Smučarske tekme na žužemberški

osemletki Pionirske s m u č a r s k e tekme so

v Ž u ž e m b e r k u postale ž e tradici­onalne. Ze v e č let si merijo pio­n ir j i svoje spretnosti na belih poljanah. • ,

T u d i v sredo, 11. februarja so se pomerili; tokrat zaradi slabih s n e ž n i h razmer ni bilo tekmova­nja v ptalomtt m veleslalomu, t e m v e č je bilo le s m u č a r s k o pr­venstvo in sankaske tekme. Bor­ba za prvenstvo je bila dokaj ostra. M e d l e t o š n j e prvake smuka na osemletki Ž u ž e m b e r k so se uvrstili naslednji u č e n c i : S M R K E B o š t j a n iz osmega razreda — pr­vo mesto. Z L A J P A H Janez iz osmega razreda •— drugo mesto, M O H O R C l C Peter — tretje mesto

M e d m l a j š i m i tekmovalci se Je posebno uveljavil H O T K O T o m a ž iz tretjega razreda, ki 1e bil č e ­trti.

Cim. bodo primerne s n e ž n e raz­mere, bodo v Ž u ž e m b e r k u prire­dil i medsolsko tekmovanje v ve-č i h s m u č a r s k i h disciplinah.

M . S

V B u š i n j l vasi pri Metl iki sta 8. februarja praznovala zlato po­roko Mart in Ž l o g a r ln njegova ž e ­na Katar ina , rojena Brajkovec.

Pol stoletja skupnega ž i v l j e n j a nI majhna doba in prinese č l o ­veku poleg radosti in zadovolj­stva tudi t e ž a v e in bridkosti. T u ­di Zlogarjeva nista bila pri tem izvzeta, saj so j ima od sedmih otrok, k i sta j ih imela v lepem zglednem zakonu, trije umrli že v rani mladosti. Ostale so jima š e tri h č e r e in sin, vendar o č e t u tn materi tudi pr i teh otrocih nI bilo prizaneseno.

O č e Zlogar Je o b č u t i l ž e grozo­te prve svetovne vojne, saj je v e č let prebil na fronti, kjer je po­stal invalid in je bil nazadnje ujet v Rusi j i .

T u d i druga svetovna vojna ni š la mirno mimo. Zaradi starosti in invalidnosti o č e Zlogar sicer ni mogel prijeti za p u š k o , zato pa mu Je š e l v partizane komaj š t i ­rinajstletni sin J o ž e . Tud i h č e r e in nj ihovi m o ž j e so bili na strani partizanov in prav zato so mu enega zeta ubili Nemci, drugega pa so odvlekli v n e m š k o interna-

•cljo, kjer Je ž a l o s t n o k o n č a l v da-ehavskem krematorij^.

Vendar zavedna Zlogarjeva nistb klonila. Njuna h i š a je bila zme­rom odprta partizanom in t e ž k o p r i č a k o v a n o svobodo sta oba s svojimi bridko p r e i z k u š e n i m i otroki d o č a k a l a sicer z b o l e č o , ali vendarle ponosno zavestjo, da žr­tve ki Jih je darovala njuna dru­

ž i n a za n a š o svobodo, niso bile zaman.

V soboto 14. februarja Je bila na m e t l i š k e m ljudskem odboru p r i s r č n a slovesnost. Obema zlato-t o p o r o č e n c e m a je predsednik ob­č i n e Franc V r v i š č a r z a ž e l e l v ime­nu vseh o b č a n o v kar n a j l e p š o je­sen ž i v l j e n j a in j ima v spomin na ta njun jubilej poklonil maj ­hno darilo. Topl im ž e l j a m se p r i ­d r u ž u j e tudi n a š list.

I. okrajno šahovsko prvenstvo

Po sklepu odbora Okrajne š a ­hovske zveze Novo mesto se bo v nedeljo, 22. februarja v Novem mestu p r i č e l š a h o v s k i turnir za l e t o š n j e p o s a m i č n o prvenstvo '»kraja. T u r n i r bo v malem salo­nu hotela Kandi ja , p r i č e t e k v ne­deljo ob 11. dopoldne. •

Na turnir so povabljeni trije n a j b o l j š i š a h i s t i iz Č r n o m l j a , dva iz B r e ž i c , eden iz Trebnjega in Št irje iz Novega mesta, medtem ko imata Sila in Sitar kot prvo-katetfornika direkten vstop. T u r ­nir bo z a k l j u č e n v nedeljo 1. mar­ca

N O C O J : B R Z O T U R N I R Nocoj ob 19. uri bo Š a h o v s k o

d r u š t v o Novo mesto priredilo re­dni m e s e č n i brzoturnir za prven­stvo Novega mesta. Turn ir bo v salonu hotela K a n d i i « Vabljeni!

Obvestilo O k r a j n i l judsk i odbor, Okra jna uprava za gozdarstvo,

obvešča vse l a s t n i k e g o z d o v , k i nameravajo se­

kat i v sečni sezoni od 1. oktobra 1959 do 31. marca 19f>u

da je redni rok za vlaganje p r o š e n j za s ečno dovoljenje

od 1. januar ja do 15. marca 195»,

P r o š n j o je treba vložit i v o b l i k i Izpolnjenega obrazcu

pr i kmet i j sk i zadrugi , v katere o b m o č j u leži gozd. V s i

eahtevani podatki v obrazcu morajo bi t i č i t l j ivo in na­

t a n č n o izpolnjeni (tudi parcelna š t ev i l ka ) .

Las tn ike gozdov, p o t r o š n i k e lesa za d o m a č o uporabo

opozarjamo, da bo potrebno za več je ko l i č ine t e h n i č n e g a

lesa, odkazanega za d o m a č o uporabo, p red lož i t i gradbeno

dovoljenje, da bo les prost gozdne takse.

OKRAJNA UPRAVA ZA GOZDARSTVO

ŽENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO ŽENA IN DOM SODOBNO GOSPODINJSTVO

Spoznajmo vzgoj no svetovalnico

T u d i tale »zajček« je b i l prav p r ikupna maska na lepem otro­š k e m veselju v nedeljo, 8. fe­bruar ja v n o v o m e š k e m D o m u J L A . P o ž r t v o v a l n e m u D r u š t v u pri jatel jev mlad ine so vs i s t a r š i zares h v a l e ž n i za nenehen t rud, k i ga imajo o d b o r n l k i v d r u š t v a s pr i re jan jem r a z l i č n i h zabavnih

i n vzgo jn ih p r i red i tev

N o v o m e š k a Vzgo jna sve tova l ­n ica je b i l a ustanovljena v z a č e t k u leta 1954. Sekc i j a za d r u ž i n s k o vzgojo p r i D r u š t v u pr i ja te l jev mlad ine je z za­s topnik i zdravstva, socialnega skrbs tva , šol, notranje uprave Ud . r e š e v a l a p e r e č e vzgojne pr imere v mestu in drugod; dva pedagoga sta dajala vzgo j ­ne nasvete s t a r š e m , precej vzgo jn ih problemov pa je b i lo v zadn j ih l e t i h ob jav l j en ih v Dolen j skem l i s tu . Pos lova la je n a U č i t e l j i š č u . Zdaj j e sk rb za s i s t e m a t i č n o delo v sveto­v a l n i c i prevzelo T a j n i š t v o za zdravs tvo i n soc ia lno varstvo O L O Novo mesto. Sve tova ln i ­ca je dob i l a svoje prostore v Zdravs tvenem domu (sofskia p o l i k l i n i k a ) , T u bo zače la de­la t i v torek, 24. februarja t. 1., in bo redno pos lovala vsak to­rek in č e t r t e k od 15. do 17. ure. Stalno bodo vzgojne in pravne nasvete da ja l i pedagog, ps iho­log, zd ravn ik , p r a v n i k l n so­c i a l n i delavec.

K A K Š E N J E N A M E N * S V E T O V A L N I C E ?

S t a r š e m bo pomagala ustva­r i t i t rdne temelje p e d a g o š k e usmeri tve p r i vzgojnem delu. Posredova la j i m bo vpogled v d u š e v n o stanje o i r o k n a po-ameznih razvojn ih stopnjah,

t. j . od n a j n e ž n e j š e dobe p reko pubertete do dobe mlados tn ika , p r e p r e č e v a l a bo z g r e š e n razvoj p r i posameznem ot roku , ga p r a v o č a s n o ugotavl ja la , da bo m o g o č e poseč i vmes i n da t i s t a r š e m konkre tna navod i l a . To pomen i , da se bodo s t a r š i s eznan i l i z vsem, k a r je po­trebno za p r a v i l n o ravnanje z oitroci. S t a r š e m morajo b i t i znana osnovna v p r a š a n j a o vzgoj i otrok, k i j i h l ahko po­sreduje pedagog po temel j i tem prejj ledu ps iho loga tn z d r a v ­

n i k a . C l a n l n a š e svetovalnice so s i ogledal i delo svetovalnice v M a r i b o r u , k i je danes ena n a j b o l j š i h v S l o v e n i j i , m j i m bodo bogate i zkušn j e m a r i b o r ­s k i h kolegov pomagale p r i de 'ki . Z d e ž u r n i m pedagogom a l i psihologom se bodo s t a r š i lahko temelj i to pogovoril i! o o t roku , o motnjah v razvoju , ne rvoz i otrok Itd. V č a s i h p r i ­dejo s t a r š i v šolo, d a b i zve ­d e l i , kako se o t rok uč i i n če ne dela dobro v šoli , ne vedo, kje so v z r o k i motenj , kako b i p r i p r a v i l i o t roka , da b i se uč i l . Vse p r imere bodo č l a n i sveto­va ln i ce temelj i to pregledal i In sve tova l i , k a k o odprav l jamo napake ( laž i , slabo vedenje, g rob i i zpad i , k ra ja , slabo u č e ­nje, pretepanje, seksualne z a ­blode itd.). Zaenkra t bo p r ­va naloga svetovanja, k a k š n e ukrepe naj z a č n o p r i tej alđ oni m ^ n j i v no rmalnem raz­voju . Nič manj v a ž n a naloga bo v tem, da bo zb i r a l a t u ­dj p r ime re t e ž k o v z g o j l j i v i h otrok, nevropatov , psujhopaltov i td. , i n povab i l a s t rokovnjaka (psihiatra) iz L jub l jane , k i bo r e š e v a l posamezne p r imere l n ime l za s t a r š e tu i n tam pre­davanje. Dost i je p r i m e r o v , ko s t a r š i ne morejo o t roku p o m a ­gati , ke r ne vedo, ga ne r azu­mejo, n e k r i t i č n o p o p u š č a j o , ga strahujejo, manjka j i m a v t o r i ­teta. 6 vsem tem se lahko vsaka m a t i i n vsak oče pogo­v o r i med š t i r i m i očmi v sve ­t o v a l n i c i . Res je, da imamo danes za vse pok l i ce neko p r i ­pravo, š t u d i j , i zp i t e ; za vzgojo otrok, k i je ena n a j v a ž n e j š i h d r u ž b e n i h nalog, p a n am zelo pogosto p r imanjku je znanja ln p r a v i l n i h p r i j e m o v . S v e t o v a l ­n i c a je v s lužb i skupnos t i i n se bo t rud i l a , da pop rav i to, ka r je d r u ž i n a ( ln v č a s i h t ud i šola!) z a m u d i l a .

K A K Š N O B O N J E N O P O D R O Č J E D E L O V A N J A ?

Vzgojna sve tova ln ica bo po­lagoma r a z š i r i l a svojo dejav­nost t ud i izven mesta in dajala posameznikom tn-' š o l a m v okra ju nasvete glede t ežko v z g o j l j i v i h otrok. L e na ta na­č i n bo n a š e delo med mlad ino še bolj u s p e š n o . S p l o š n a navo­

d i l a bomo objav l ja l i tudi v Dolenjskem l is tu , posebno še č l a n k e o vzgoj i . Č lan i bodo šl i na p r o š n j o tud i predavat drugam.

Z a vse nasvete ln po jasn i la p i š i t e na naslov: Vzgo jna sve­tovaln ica , Novo mesto, Z d r a v ­stveni dom, M e j v r t i 5 ( šo l ska p o l i k l i n i k a ) .

Prof. Tone T r d a n

Da, tule smo malo bolj resni , ker bi rad i nekaj poveda l i : kadar so p r i red i tve za otroke, naj b i nekater i odras l i N o v o m e š č a n i u p o š t e v a l i , da potrebujemo prostor za n a š e igre l n zabavo 1, če pa je v e č o č k o v , mamic , tetk, s t r i č k o v i n omic in 9e vseh d rug ih v dvoran i kot nas, p o t e m . . .

Stev. 7 (465) » D O L E N J S K I L I S T « S t r an 1

80 let Oešnovarjeve mame V krogu svoje številne dru­

žine je praznovala pred dnevi svoj 80-letni dan Češnovar Neža, ki se je rodila letji 1879 v Smolenji vasi na Ztfranovi domačiji. Kot dekle je prispela

in delala po njivah kot mrav­lja od jutra do večera. Med osvobodilno vojno so ji naga­jali zlasti domači izdajalci. Spomladi leta 1943 je težko zbolela. Zaradi bombardiranja

C e š n o v a r j e v a m a m a s h č e r k o T o n č k o , por, S t rumbel j , v n u k i ­n jama i n p r a v n u k o m a

v Novo mesto, kjer se je po­ročila leta 1902 s kolarskim nvojstrom Cešnovavjem Kar-l&m. V srečnem zakonu se ji-"faa je rodilo osem otrok, od katerih jih šest še živi. Vse svoje življenje je bila marljiva i n zgledna mati. Z marljivostjo in delom sta si bila z možem kupila posest v Novem mestu. Bila je lastnica ugledne go­stilne v bivši Križatijski ulici &t. 3 (sedaj Muzejska). Še pre-h je vodil to gostilno stari Moravč in se -je imenovala » P r i Dalmatincu«. Tja so ho­dili večinoma s t a r e j š i ljudje, tudi Janez Trdina jo je ob­iskoval. Ko je jubilantki pred d o b r i m i 30 leti umrl mož. se ie Neža še bolj poprijela dela

Najboljšim — priznanja Z a usipešrio d e l o v m i n u l e m

l e t u je o b č a n s k i sve t S v o b o d i n p r o s v e t n i h d r u š t e v v Č r n o m ­l j u n a z a d n j i skupščdimi r azde ­l i l 14 d i p l o m narjboljši im i n najpožrtfavovalnejšnim d r u š t v o m , d r u ž i n a m in p o s a m e z n i k o m .

mesta so bolno p r i p e l j a l i v Vavto vas k Dularjevim. Tu je polagoma okrevala in kuhala partizanom. V oktobru leta 1943 so jo v Vavti vasi »ob- v

iskalu Nemci. Pretepli so jo, češ da ima vso svojo žldht.o pri banditih. Suvali so jo v prsa

Skrb za izobraževanje odraslih

N a pobudo D P D Svobode i n s i n d i k a l n i h organizaci j so z a č e ­l i v V i d m u - K r š k e m s t r i m e s e č ­n i m t e č a j e m za k v a l i f i c i r a n e delavce. T e č a j je t r i k r a t na te­den. N a tem t e č a j u s i bodo p r i ­d o b i l i osnovno znanje, pot reb­no za k v a l i f i k a c i j o .

V V i d m u - K r š k e m je v e l i k o zanimanje š e za t e č a j e tu j ih je­z i k o v . V k r a t k e m se ije p r i j a ­v i l o za z a č e t n i t eča j n e m š č i n e 17, za nada l j eva ln i pa 18 k a n ­didatov za p o u č e v a n j e angle­šč ine 10. K a ž e , da so vs i p r i ­javio encl resno zače l i , tako da bodo po t r i m e s e č n e m i n t e n z i v ­nem d e l u po sodobni imetodl p r idob i l i potrebno znanje za nadal jnj i š t u d i j j ez ikov .

(DIBOJIDILKD Pust je »pobodel« tudi črnomaljske peke . . .

Pusto van je Je p a č praznova­nje, k i jc namenjeno prav vsem. Ob tej pri l ik i pozabimo na svoje vsakdanje t e ž a v e ln se predajamo vsem muhavo­stim patrona » K u r e n t a « . Nika­kor pa ne k a ž e . da bi v » p r a z ­n i č n i h « dneh od pustne sobo­te pa do p e p e l i č n e sredo po­zabili na svoje vsakodnevno redno delo ter v tem č a s u za­nemaril i odgovornost do pod­jetja in skupnosti.

P a vendar se je dogodilo — kar se nikakor n e bi smelo — da na p e p e l l č n o sredo sploh ni bilo m o č dobiti v Č r n o m ­lju niti ene ž e m l j e ali kakega drugega peciva, ampak iz­k l j u č n o le stare š t r u c e kruha. K o smo se zglasili v prodajal­ni č r n o m a l j s k e pekarne, da iz­vemo, k a k š n o je dejansko sta­nje, nam je prodajalka pojas­nila, da so peki napekli v e č kruha za p r e j š n j i dan, ko je bil v Č r n o m l j u semenj, in ker niso prodali vse k o l i č i n e , je treba jesti naslednje dni star kruh. » D o b e r I z g o v o r ! « , smo dejali, » v e r j e l i bi mu samo n a š i n a j m l a j š i š o l a r č k l , n ika­kor pa ne delovni ljudje iz

Č r n o m l j a in o k o l i c e ! « V č r ­nomaljskih industrijskih pod­jetjih so se vrtela kolesa stro-Jev brez ozira na pustovanje in k a n l ž a r s k l rudarj i so vztra­jali prt svojem defu pod zem­ljo. In zakaj se niso po vest­nosti in disciplini ostalih rav­nali tudi č r n o m a l j s k i peki? Nobenega opravKUa nI, da morajo muhavost nekaterih o b č u t i t i t i s o « ! ln t i s o č i , ikl si z ž u l j a v i m l rokami In znoj­nim č e l o m s l u ž i j o vsakdanji kruh.

Menimo, da mora o b č i n s k i svet za gospodarstvo opisani primer temeljito obravnavati ln pod vzeti primerne ukrepe, zlasti š e , ker se take stvari ponavljajo redno, kadar Je v e č d n e v n o praznovanje. Svet naj bi ugotovil, ali je imelo zaposleno osebje na omenjeni dan kolektivni letni dopust ali izredni dopust ali pa celo p l a č a n e dnine. K o t se ostala podjetja ln ustanove z malo dobre volje podrede intere­som skupnosti, bi lahko tudi č r n o m a l j s k i peki uredili svo­je poslovanje tako, da bi za­dovoljili delovnemu č l o v e k u !

i n tepli, da se je nezavestna zgrudila na tla. Tako so jo pu­stili in ji zagrozili, da jo bodo, ko se vrnejo z očiščenega ozemlja, ustrelili, ker drugega ne zasluži. Na srečo so Nemce naši partizani tokrat temeljito zdelali, da so v divjem begu zbežali nazaj v Novo mesto. Česnarjeva mama se dobro spominja vsega, kar je takrat morala pretrpeti. No, svojo 80-letnico je proslavila srečna in radostna v krogu svojih pet hčera in sina i n vnučkov in sorodnikov.

Številnim čestitkam, ki jih je za svoj lepi življenjski jubi­lej prejela Cešnovarjeva ma­ma, se pridružujemo tudi mi in ji želimo, naj ostane čila in vedra do skrajnih ž i v l j e n j s k i h mej. K p .

Obračun šimhelskih gasilcev

Svojo 30-letnico bo praznova­lo letos gasi lsko d r u š t v o S m i -hel p r i N o v e m mestu. D r u š t v o ima 92 č l a n o v , med ka te r imi jo 26 p ioni r jev , k a r je vredno vse pohvale . 2 a l je opaziti v d r u ­š t v u medsebojno trenje, kar bo treba odprav i t i .

N a p o d r o č j u d r u š t v a sta b i l a v pre teklem letu dva poža ra m a n j š e g a z n a č a j a ln dva, za katera gasi lc i sp loh niso zve­de l i , č e p r a v b i lahko povzroč i ­la več jo š k o d o .

V b o d o č e m de lu bodo starej­ši ga s i l c i vzgaja l i pionirje — gasilce, d a j i h bodo le- t i , ko bo potrebno, l ahko dostojno Ki-menja l i .

P r e d n o v i m odborom d r u š t ­va , k i je b i l i zvo l jen pred k ra t ­k i m , je v e l i k o nalog in novi odbor bo m o r a l krepko zagra­b i t i , da bo vse r e š i l .

šf.

Prešernova proslava v Vidmu-Krškem T u d i v V i d m i u - K r š k e m so s lo­

vesno p o č a s t i l i spomin, F r a n c e ­ta P r e š e r n a . Skoraj po vseh š o ­lah so i m e l i ku l tu rne p r i r e d i t ­ve. Najbol je so se i zkaza l i d i ­j a k i t e h n i š k e srednje šo le , o z i ­roma n j ihova mlad inska organi ­zacija, k i je p r i p r a v i l a za svo­je č l a n e samostojno pros lavo.

Osrednja p ros lava de b i l a v domu Svobode v V i d m u - K r ­š k e m . U d e l e ž i l a sta se je tudi predsednik r e p u b l i š k e zveze Svobod V l a d k o M a j h e n i n taj­n i k V i n k o T r i n k a u s . Najzasiuiž-i\etjž!,m č l a n o m D P D Svobode i n p rosve tn ih d r u š t e v o b č i n e V i d e m - K r š k o sta v znak p r i ­znanja za a k t i v n o delo n a p r o ­svetnem pol ju pode l i la s rebrna od l ikovan ja .

O pomenu i n delu Franceta P r e š e r n a je govor i l profesor Plestenjak, k u l t u r n i spored pa so Izvaja l i d i j a k i t e h n i š k e srednje šo le i n učenc i osnovne šole .

Ljudska univerza Videm-Krško

P r e d k r a t k i m je D P D Svobo­da V i d e m - K r š k o p r ip rav i lo p redavan j© o lepotah naš ih go­ra, k i je b i l o dobro obiskano. — Predavatel j t o v a r i š Egon M i h e -lič, šolski upravi te l j iz B o h i n j ­ske B i s t r i c e , je & pomočjo d i a ­pozi t ivov p r i k a z a l lepote n a š i h A l p .

Pust med Sevničani Tokrat pa so ga — pusta namreč! Kar dva dni je

bilo čutit i v zraku napetost okoli tega veselega dogodka . . V soboto zvečer je v nabitem domu T V D partizana

nastopilo kar lepo itevilo mask, med njimi nekatere prav svojevrstne. Videli smo skupino gusarjev, k i so se stvari lotili resn ično domiselno, zato pa so žel i tudi primerno priznanje. Skupina gardnih of ic irčkov je vzbujala precej zanimanja, nadalje Se grozd in trta, pa tudi ideja s ko lo­r adsk ima h r o š č e m a ter krompirjem, ki se je branil s »Flit« b r izga lno je bila o r ig ina lna . Pojavila se je Še k a č a k l o p o t a č a s k r o t i l c e m , pa petel in (brez krotilca) i" n e k a J d r u g i h mask. P r a k t i č n e nagrade, k i j i h je podelilo d r u ­š t v o , so b i le ka r lepo pr iznanje za trud In domiselnost n a s t o p a j o č i h . Z a č u d o — takih normalnih »mask«, ki j i h maski ra jo maligani, niti n i b i lo in je bilo vzdušje na tem rajanju resn ično pri jetno. . .

V Isti dvorani so se v torek zbrali žolprjjl In pred­šo lsk i otroci. Da ste videli ta direndaj! Gotovo se j i h je vrtelo ob zvokih harmonikarjev 300 do 400, vse pisano je bilo raznih obrazov, mask, kostumov — prava veselica. Otrokom je D P M pripravilo resnično lep popoldan. Ve­liko ljudi se je prerivalo kar po 10 minut pred vhodom, preden so mogli svoje m a l č k e zriniti v dvorano.

No, malo pred tem se je v Šmarju pojavil e n del zoo loškega vrta. Sosed »Na križišču« je honorarno posodil belega š lme lna , da se Je prelevil v zebro. T* n &J bi po­tem nastopala v raznih vlogah, in baje jo bodo Se drugI dan oprali, da bo spet stari ilmel, ki vozi kruh v Šmarje . »Zlobni jez iki« trdijo sicer, da bo fiimel še kar nekaj časa zebra in da se mo ne bo posreč i lo kar takoj s l eč i svoje pidžame, pa jim menda ni vsega verjeti. Sliši se tudi, da je vzrok v nenadnem »zmanjkanju« zebre —• š lme lna v tem, ker se je lastnik znašel za enimi vrati, predmet prece j šn jega smeha pa, ki je bil vsakega toliko časa tudi »žirafa, mula, pa še kaj« pa za drugimi vrati, k l juč pa je baje imela v žepu gospa. Pa saj ni vsega verjeti, kajne?

Z v e č e r tega dne so se ljudje zbirali kar na treh mest ih — v gasilskem doma, Kolodvorski restavraciji l n v Šmarju . Se dolgo v n o č so se s l i ša le godbe lz lokalov, ljudje pa so se vrteli, vrteli. Z maskami je bilo bolj ža­lostno ta večer , zanimiva Je bila le skupina: hribolazec z nahrbtnikom, na katerem Je visel napis »Čuvajmo pla­ninsko cvetje« — za njim pa so korakale nekatere od z a š č i t e n i h cvetk. To je prav zanimiva reklama za našo Gorsko s tražo, ki ima nalogo čuvat i to plemenito cvetje. Se » d a m a v žaklju« Je vredna omembe, predvsem zaradi pravega žaklja in prekrasnega obraza pa zaradi smeha, ki ga je povzroči la .

V sredo pa so pusta ža los tno pokopali, o»lroma »uto­pili«, -ok

CRNOMALJCI ŽELE... P r e j š n j i teden smo j ih obiskali in se pomenili z nj imi o vsakdanjih skrbeh.

N O V H O T E L , L A Ž J E P R E D P I S E I N . . .

V i m e n u gos t incev j e - i z r a z i l a ž e l j o Jožica Starina-, k n j i g o v o d k i n j a G o ­s t i n skega podje t ja Č r n o m e l j :

— M i , gos t i nc i , b i i m e l i r a d i k m a ­l u svoj h o t e l ! N e k a j s r eds tev za g r a d n j o i m a m o ž e p r i p r a v l j e n i h . Ž a ­los tno j e to, d a i m a d r u ž b e n i s e k t o r gos t i n s tva v Č r n o m l j u s a m o t r i p o ­stel je .

P o v e d a l a j e Se, d a j e i m e l d e l a v ­s k i sve t G o s t i n s k e g a podje t ja p r e d k r a t k i m sejo, n a k a t e r i so r a z p r a v ­l j a l i i n s p r e j e l i s k l e p e o o d p i s u i n n a b a v i o s n o v n i h s reds tev ter o o d ­nosu d o gostov. P r e d v s e m zadn je je ze lo r a z v e s e l j i v o .

— P a v a š e osebne ž e l j e ? S t r e s l a j i h je ko t i z r o k a v a : — P r e d v s e m : d a b i b i l i p r e d p i s i

l a ž j i ; več p ros tega č a s a ; d a n e b i de ­l a l a k o t n a t a k a r i c a , k a d a r j e ples , i n m o ž i č k a . . .

Š P O R T N A Franca M o l k a , znanega Š p o r t n i k a ,

sem s r e č a l n a Cesti . — C e s a Si č r n o m a l j s k i š p o r t n i k i

na jbo l j ž e l i t e ? ^

— D a b i v N o v e m m e s t u u s t a n o ­v i l i O k r a j n o Š p o r t n o z v e z o !

V E Č D E L A . . .

— R a d a b i v e č d e l a , j e d e j a l a k u ­h a r i c a v g o s t i l n i p r i K o l b e z n u A n č k a Vardjan. P o t e m p a j e d o d a l a :

— S i c e r p a se bo s p o m l a d i p rese­l i l o s o d i š č e i z M e t l i k e k n a m , zato ga bo p o t e m gotovo v e č . . .

S T A N O V A N J E , S L U Ž B E N I M O T O R . . .

Leopold Vitrih, s a n i t a r n i t e h n i k p r i o b č i n i , s i že l i , d a b i o b č i n a z g r a ­d i l a v e č s t a n o v a n j s k i h b l o k o v i n d a b i d o b i l s l u ž b e n o mo to rno ko lo , k e r p r i v a t n o p r e v e č stane. K e r j e t u d i vnet š a h i s t , že l i , d a b i d o b i l o š a h o v ­s k o d r u š t v o k a k o podporo .

Ž E L J E T R E H Z V E Z D

T r i z v e z d n i c e so se m i p r e d s t a v i l e : — S u z a n , — A v a , i n . . . o, z l o m k a ! T i s t o zadnje i m e

m i j e z d r s n i l o i z s p o m i n a . Opros t i t e m i , Če j e m o g o č e ! — V s e t r i hod i jo š e v š o l o — p a n e v f i l m s k o , a m p a k v č r n o m a l j s k o g i m n a z i j o . I n n j i h o v e ž e l j e ?

P r v a : » D a za o b č i n s k i p r a z n i k ne bj b i l o p o u k a ! «

D r u g a : » C e b i b i l pouk, d a v sa j s p r a š e v a l i n e b i ! «

T r e t j a : » U k i n i l i na j b i pouk m a t e ­m a t i k e ! «

R A Z G O V O R I V B I F E J U V b i f e j u p r i » D e l i k a t e s i « so gostje

p i l i i n u d r i h a l i č e z gozdne takse, d a so p r e v e l i k e . P r a v i j o , d a s p o s e k a ­n i m l e s o m š e t akse ne morejo p l a ­č a t i , za to p a poseka jo v e č in d e n a r , k i ga p r i p r o d a j i l e sa dobi jo , o d v e ­dejo za k r i t j e t aks . N j i h o v a ž e l j a : n i ž j e takse .

L J U D S K I T E H N I K I P R O S T O R S e J o v a G l o g o v š k a sem v p r a š a l ,

k a k š n o ž e l j o i m a . D e j a l je : • — Ž e l e l b i . d a b i L j u d s k a t e h n i k a

d o b i l a svo je pros tore . V s e gos t i lne ga ima jo , m i p a ne. V o l j e za d e l o j e d o v o l j , s t r o k o v n j a k o v t ud i , s amo p r o ­s to ra n i m a m o . N e k a j let i m a m o že s a m o o b č n e zbore , ne d e l a m o p a s k o ­raj n i č . Ž e l e l bi t ud i , d a b i v e n d a r l e že d o b i l i p r o r a č u n s k i znesek, k i n a m je v e d n o o b l j u b l j e n , a ga n i . O t r o c i se u k v a r j a j o neka j s k i n o m , z l j u d ­sko t e h n i k o pa s amo takrat , k a d a r kaj o d m o n t i r a j o . O d b o r tud i i m a m o , a je precej o d b o r n i k o v , kt n i k o l i n e utegnejo p r i t i n a o b č n i zbor. I m e l i smo foto k r o ž e k , k i se j e se l i l i z p r o ­s tora v prostor , d o k l e r n i r a z p a d e l .

V TEM TEDNU VAS ZANIMA Č e t r t e k , iu. lebruarja — Miroslav. Petek, 20. februarja — Leon. Sobota, 21. lebruarja — Irena. Nedelja. 22. februarja — Marjeta. Ponedeljek, 23. februarja - Marta. Torek, 24. februarja — Matija. Sreda, 25 februarja — S a š a .

l i n i j i v i , , ou 20. do 21. 2. jugoslo­vanski film »4 k m N A U R O « . — O d 22. do 23. 2. a m e r i š k i barvni f i lm » D A M A IN P O T E P U H « . — O d 24. do 25. 2 italijanski f i lm » P O T E P U H « .

Č R N O M E L J : od 20. do 22. 2. franc. - jugos l . f i lm » M I H A J L O S T R O -GOV«. Od 24. do 25. 2. italijan­ski f i lm » C A S T A D I V A « .

K O S T A N J E V I C A ! 22. 2. a m e r i š k i kavbojskl f i lm » N A O V I N K U R E K E « .

M E T L I K A : Od 21. do 22. 2. amer. barvni f i lm » V E L I K A N O C C A -S A N O V E « . Od 25. 2. » H A N K A « .

M O K R O N O G : Od 21. do 22 2. — a n g l e š k i f i lm » L E P O JE* BITI M L A D «

N O V O M E S T O » K R K A « ; O d 20. do 23. 2. francoski f i lm » L J U ­B E Z E N V N E G O T O V O S T I « . Od 24. do 26. 2. poljski f i lm » R E S ­N I Č N I K O N E C V O J N E « .

D O M J L A N O V O M E S T O : O d 1:0. do 23. 2, jugosl.-franc. f i lm — » Č U V A J S E L A T O U R « . Od 24. do 25. 2. italijanski f i lm » Ž E ­L E Z N I Č A R « .

S E M I Č : 22. 2. a m e r i š k i f i lm »MIR­NI Č L O V E K « .

S E V N I C A : o d 21. do 22. 2 ameri­šk i f i lm » P O S L E D N J I IZ P L E ­M E N A K O M A N C E V « .

T R E B N J E : Od 21. do 22. 2. me­h i š k i f i lm » R D E C l K O N G O « . — Predstavi v nedeljo ob 16. in 19. uri .

Č E S T I T K E Priljubljenemu .zdravniku dr.

Tonetu Savi j u č e s t i t a j o k oprav­ljenemu Izpitu za zdravnika spe-cialisia-kirurga in mu ž e l i j o kar n a j v e č uspehov pri njegovem po­membnem delu: Strokovni kole­gij, upravni odbor, uprava in ves delovni kolektiv S p l o š n e bolnice Novo mesto.

Č E S T I T A M O ! Odbojkarju Marijanu Lapajnetu

ž e l i m o vse n a j l e p š e na novi ž i v ­ljenjski poti. Kolegi — odbojkarji .

Č E S T I T K A O č e t u za 60-letnlco in mami za

50-Ietnlco — Matiju in F r a n č i š k i Bojane iz Male B u č n e vasi — č e ­stitajo za njuna praznika h č e r k a Vera z J o ž e t o m in mala Zdenka, h č e r k a Marica, sin France, Tone in J o ž e .

U G O D N O P R O D A M 2 H A R M O N I ­K I v dobrem stanju, znamke K u z l e r in Hohhner. Cena po do­govoru. Skala Ivan, K r v a v č j l vrh 3. S e m i č .

P R O D A M dobro ohranjen o t r o š k i v o z i č e k , Novo mesto, Trubarje­va 3.

P R O D A M 16 K V A D R A T M E T R ­S K O S U Š I L N I C O za hmelj v dobrem stanju. Naslov v upravi (147-69).

Z A L O Ž B A M L A D I N S K A K N J I G A , Ljubljana, Č o p o v a 38. i š č e v e č dobrih zastopnikov in akvizlter-jev, rednih ali honorarnih, za mesta, o b č i n e in okraje, v L R Sloveniji.

I S C E M E N O S O B N O S T A N O V A ­N J E ali prazno sobo s posebnim vhodom, v Novem mestu ali v b l i ž n j i okolici , proti dobri na­gradi.

S P R E J M E M S L U Ž K I N J O pridno in p o š t e n o k dobrim ljudem. -Stanovanje, hrana in dobra pla­ča . Ivan Merha,r, K l e č e 19, L j u b ­ljana.

Z A D E L O V S K L A D I Š Č U z ž e l e ­zom sprejmemo delavca — t e ž a ­ka. S stanovanji ne razpolaga­mo. Javite se v t a j n i š t v u » M e ­ta lke« Ljubljana, Parmova 30.

13. II. OD 22. do 24. ure sem izgu. bil p r t l j a ž n i k od vespe ln re­zervno gumo od Novega mesta do Potoka. Najditelja prosim, da m i izgubljeno proti nagradi vrne. Franc K u m , Potok 22, — S t r a ž a .

K D O Z E L I P O S V O J I T I 4-letnega d e č k a ? Prijavite se na O L O No­vo mesto, t a j n i š t v o za zdrav­stvo in socialno varstvo, do 15. marca 1969.

U P R A V A K M E T I J S K E S O L E — Grm-Novo mesto — potrebuje oskrbovalca goveje ž i v i n e za obrat v Poganclh. Stanovanje zagotovljeno. Vse ostale infor­macije lahko dobite v upravni pisarni vsak dan od 8.—12. ure.

5. II. S E M I Z G U B I L denarnico z vsemi dokumenti od Š e n t j e r n e j a do Maharovca. P o š t e n e g a najdi­telja n a p r o š a m , da mi doku­ment vrne denar pa naj o b d r ž i . Vinko Pavl in, C a d r e ž e 9. Bela cerkev.

P R O D A M m a n j š e posestvo z go­spodarskim poslopjem in z n j i ­vo in gozdom, ob d r ž a v n i cesti in zraven ž e l e z n i š k e postaje. — Informacije G e r m o v š e k , Poni ­kve.

M E N J A M D V O S O B N O S T A N O V A ­N J E z veAklm vrtom v Mar ibo­ru za enako v Novem mestu (lahko tudi brez vrta.) Naslov v upravi lista (148-59).

K U P I M zdrave suhe orehove in jesenove deske; mizar Bevc, — Novo mesto. G O D B E N A P I H A L A IN G L A S ­

B E N E S O L E P O Z O R ! Generalno in delno popravljamo vse vrste pihalnih instrumentov, saksafo-nov, klarinetov tn harmonik. P o ­pravila i z v r š u j e m o t o č n o , solidno in po zmernih cenah. Se priporo­č a m o l K U S T R I N — delavnica za izdelavo in popravila i n š t r u m e n ­tov, Ljubljana, Veselova 3 ( b i v š a Nunska).

R A Z P I S Komisi ja za razpis delovnih

mest pri Avtopromet Gorjanci No­vo mesto, s e d e ž v S t r a ž i , razpisu­je naslednja delovna mesta:

5 kvalificiranih avtomehanikov s 5-1 etno prakso pri generalnih

popravilih avtomotorjev, 2 avto kleparja, ž e l e z o s t r u g a r .

Nastop s l u ž b e m o ž e n takoj, p la­č a po tarifnem pravi lniku. Pisme­ne ponudbe p o š l j i t e na sekreta­riat podjetja.

Ob v e s 111 o Prostovoljno gasilsko d r u š t v o

Novo mesto bo imelo letni o b č n i zbor v torek 24. 2. ob 19. ur l v sindikalnem domu. Odbor P G D vabi na zbor vse č l a n e drufltva in prebivalce Novega mesta, k i naj bi z nasveti ali krit iko pomagali k š e b o l j š e m u delu gasilcev na p o d r o č j u Novega mesta.

V A B I L O Odbor D r u š t v a prijateljev mla­

dine v Novem mestu o b v e š č a vse č l a n e in prijatelje mladine, da bo redni o b č n i zbor d r u š t v a v petek 27. februarja ob 19.30 v s indikal­nem domu. N a dnevnem redu: p o r o č i l a o delu: volitve novega odbora, sestava delovnega n a č r t a . K u d e l e ž b i vabi

o d b o r D P M .

Z A H V A L E Ob nenadomestljivi izgubi mo­

jega dobrega m o ž a , n a š e g a skrb­nega o č e t a , brata, strica in ded­ka

J 0 2 E T A P R S I N A lz Dolenjskih Toplic

se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. — Iskrena hvala vsem prijateljem » i znancem, organizacijam, d r u š t v o m in podjetjem za darovane vence, pevskemu zboru in godbi ter vsem tistim, ki so nam z razumevanjem in p o m o č j o stali ob strani v t e ž ­kem trenutku. '

Posebna zahvala zdravnikom dr. Ivu S m r e č n i k u , dr. Mi lanu A d a m -č i č u , dr. Stanislavu Lampretu in dr, Antonu L a v r i č u ter zdravstve­nemu osebju p l j u č n e g a ln derma-t o l o š k e g a oddelka S p l o š n e bolnice Novo mesto, k i so m u n e s e b i č n o pomagali skozi vsa leta njegove bolezni.

Ž a l u j o č a : ž e n a Slavka z otroci.

Ob br idki izgubi n a š e g a dobrega o č e t a in m o ž a

M I R K A S K A B A R J A lz Soteske

se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zad­nji poti, mu darovali cvetje, ter vsemu z d r a v n i š k e m u osebju, upra­vi Soteska in sindikatu.

Ž a l u j o č a : ž e n a Krist ina, h č e r ­ka An ica in Miroslav, zet Stanko, vnuk Stanko in Sla-

vica.

Z a h v a l a Ob smrti n a š e mame

E L Z E S A U T A , roj . Farkas, k i smo Jo pokopali v ponedeljek 9. februarja v Novem mestu, se toplo zahvaljujemo vsem, k i so jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so j i darovali v e n e « ln cvetje, nadalje zdravnikom In s t r e ž n e m u osebju S p l o š n e b o l n i š ­nice v Novem mestu, mestni god­bi in m o š k e m u pevskemu zboru P D D u š a n Jereb, kot tudi teren­skemu odboru S Z D L Novo mesto.

D r u ž i n i Sauta in Knez

N O V O M E S T O V č a s u od 7. do 14. februarja je

bilo rojenih 23 d e č k o v in 11 de­klic.

U m r l i so: Elza Santa, d r u ž i n s k a upokojenka lz Novega mesta, sta­ra 61 let. Janez Zaje, u ž i t k a r iz Ve l , Gabrja, star 76 let.

P o r o č i l a sta se: J o ž e Dragan, delavec, ln A n a L j u b i , poljska delavka, oba lz Podturna.

G O T N A V A S U m r l i so: F r a n č i š k a Setlna, u ž i t -

karlca iz Gotne vasi, stara 82 let. A n a Ravnik , u ž l t k a r l c a iz Brezo­vice, stara 77 lgt.

klico, Mar i ja D e ž m a n iz Strele — deklico.

Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v b r e ž i š k i po­

r o d n i š n i c i rodile j Alojzija Brezov-sek iz Senovega — d e č k a , Slava Kunej iz podsrede — deklico, A n a S a v r l č iz Sel — d e č k a , Antonija K o m o č a r lz Nove vasi — deklico, A n a Potokar iz Z u p e č e vasi — de­klico, Mari ja Stare iz K r š k e g a — d e č k a , Terezija L e v i č a r lz Ceste — deklico. Veronika Zaje iz K r ­š k e g a — d e č k a , Ana B o ž j a k iz Ž e l e z n e g a — deklico, Mari ja M a -lus iz Malega T r n a — deklico.

KR0NIKAQNESR€C Pretekli teden so v n o v o m e š k i

p o r o d n i š n i c i rodile: Irena Radej lz Brezovega - d e č k a , Alojzi ja H u č lz God'. Medvedjega sela — d e č k a , F r a n č i š k a Stublar lz Sev­nice — d e č k a . Irena Kroie lJ iz Nove Rese — deklico, J o ž e f a Jer­man iz Trstenlka — d e č k a , Mari ja Brulc iz Dol . K a m e n j a — deklico, J o ž e f a Fortuna lz Blata — d e č k a , Mart ina Sasek iz Jesenic — d e č ­ka. Angela Skedelj lz Do l . K a ­mene — d e č k a , Mari ja Cesar lz Dol. GlobodoLa —* d e č k a , An ica Logar lz Dol . L a z — deklico, Slavka Flfolt lz Potoka — deklico, Mari ja Pugelj P r i cerkvi , Struge — d e č k a , N e ž a H o č e v a r iz Smal-č j e vasi — deklico, Antonija P u n -g i č a r iz G r u č e — deklico. Angela Golob iz Draigie — d e č k a , A n a Kocjan ii Ljubljane — deklico, Adela Zver iz K o č e v j a — d e č k a , Ivanka M i r t iz K o č e v j a — d e č k a , Mari ja Molek iz Ve l . Podi lp j a -deklico. Terezija Zemljak iz T r ž i ­š č a — deklico, M a r i j a Steklasa iz Rakovnika — deklico, Terezija Klepec iz Kresnic — deklico, M a ­rija JConda iz Gradnika — d e č k a , Antonija T u r k iz Ve l . Brusnic — deklico, M i l k a Skedelj iz Razdr­tega — dve deklici , J o ž e f a Z n l -d a r š l č lz Dol . Brezovice — dekl i ­co, Mari ja Sluga iz Ivanje vasi — d e č k a , M a r i j a B r o d a r l č iz Skri l ja — deklico, Mari ja Zupan iz L o š k e vasi — d e č k a , T o n č k a L a v r l n iz Lokve — deklico, Angela Skedelj 12 Brezja — deklico. Mar i ja Ro-glna iz R o ž a n c — deklico, Ivanka P a v č e k iz Gabrijel — deklico, Brlgita K r i ž a n e iz Salke vasi — deklico. Mar i ja Berkopec lz P r i ­stave — deklico, A n a V i d r i h iz G o l u š n i k a — deklico. Ci lka L a v -rlha iz Dol . V r h a - d e č k a , Š t e f ­ka Mule iz Dolge vasi — d e č k a , Alojz i ja M r v a r iz H r u š e v c a — de-

Pretekl i teden so se p o n e s r e č i l i in Iskali p o m o č i v n o v o m e š k i bol­n i š n i c i : Franc Ht ivec , sin mizar­ja iz Č e š n j i c , si Je pri s m u č a n j u p o š k o d o v a l levo nogo. J o ž e M a j ­cen, sin posestnika iz Hrastovice, si Je pr i telovadbi p o š k o d o v a l desno nogo. Anton Radovan, pre-mogar iz Dol . Kamene, si je pr i razstreljevanju p o š k o d o v a l obraz. Anton Mervar , mizarski p o m o č n i k iz B o r i č e v a , Je padel m si p o š k o ­doval levo nogo. Š t e f a n l iro vat, sin upokojenca iz Novega mesta, Je padel po stopnicah in si po-šKOdoval levo roko v rami. Mag­dalena Milost, družinska upoko­jenka lz V a p č e vasi, je padla na poledeneli cesti in si p o š k o d o v a l a desno koleno. Ivan K l o b u č a r , sin zidarja iz Jame, Je padel s p e č i ln si pri tem poškodoval levo no­go. MIho Uudorovca delavca lz Gradaca, Je povozil avtomobil ln m u p o š k o d o v a l levo nogo in gla­vo. C ir i l Bukovec, vulkanizer iz Loke , se je prevrnil z avtomobi­lom m si p o š k o d o v a l desno nogo.

Brežiško kronika nesreč Martin Zorko, delavec lz Dobra­

ve, je padel na cesti in si p o š k o ­doval levo nogo. Ivan Novak, r u ­dar iz P i r š e n b r e g a , Je pri padcu s kolesa dobil h u j š e p o š k o d b e . V l a ­dimir Vogrinc. š t u d e n t lz Pesja, se je prevrnil z motornim kole­som ter se hudo p o š k o d o v a l . Z o ­fijo Kene, gospodinjo iz Raven, je nekdo obstrelil. Ivan Medved, delavec iz Kladja, si je poškodo­val desno nogo. J o i e Scrbec, de­lavec lz Dol. Leskovca, Je padel ln si zlomil levo nogo. Ivana V o -IaVSka, rudarja v Rudniku Globo­ko Je pri delu zasulo ter Je do­

bil h u j š e p o š k o d b e .

Tri iz žužemberške občine V Ž u ž e m b e r k u je b i l a v ne­

deljo, 15. februar ja , o b č i n s k a konferenca S Z D L , katere sta se u d e l e ž i l a tudi V i k t o r Z u ­p a n č i č , podpredsednik O L O N o v o mesto, i n M a r t i n Zuge l j , sekretar okra j , odbora S Z D L

N o v o mesto. K e r so razprav­l j a l i o v a ž n i h problemih o b č i ­ne, bomo o njej podrobneje poročaJ i p r i h o d n j i č .

V nedeljo, 15. februarja, se j e

začel v 2 u ž e m b e r k u nov š o f e r ­

s k i t e č a j , k i ga Je o r g a n i z i r a l a L j u d s k a tehnika . P o s e č a ga 25 kandida tov , k i so v e č i n o m a m l a d i n c i v s ta ros t i 18 do 21 let. T e č a j se bo nadal jeva l na D v o r u , k e r je od tam v e č i n a p r i j av l j encev . Tra ja j bo do 15. a p r i l a , v o d i j o p a ga d o m a č i I n š t r u k t o r j 1.

Z a 20 hektarov t r avn ikov J« že sk l en i l a kooperaoi j sk lh po­godb K m e t i j s k a zadruga D v o r . R a č u n a j o , d a bodo P lan , k i z n a š a 30 hektarov, znatno pre­segl i .

Z novomeškega živinskega sejmišča

N a n o v o m e š k o ž i v i n s k o se j ­m i š č e je b i l o p r i p e l j a n i h v po­nedeljek, 16. februarja , 769 p r a ­š i č e v v starosti 6 do 10 tednov po 3.000 do 5.000 d i n i n 29 p r a ­š i čev v s tarost i 3 d o »6 mesecev po 5.000 do 19.500 dinar jev . P r o d a l i so j i h 629.

Takole so ga » p o k o p a v a l i » B r š l j l n č a n i . . , 9-99

Sbr&n 8 » D O L E N J S K I L I S T « Š t e v . 7 (465)

Med dolenjskimi koreninami C e b i b i l po le t en d a n , b i jo

n e m a r a m o r a l i s k a t i k a r n a kopa i l i š ču n a L o k i , k a m o r se h o d i , k l j u b t e m u , d a se b l i ž a s t o t e m u l e t u s t a ros t i , v s a k o l e to vsa j n e k a j k r a t k o p a t , č e š d a j i K r k a š e v e d n o prija, . S e p r e d n e k a j d n e v i b i io l a h k o s r e č a l v Ju t ran j ih u r a h n a ce­s t i , k e r p a so d n e v i zdaj b o l i m r z l i i n z a r a d i snega drsa, se d r ž i d o m a . Z a t o som p o t r k a l n a v r a t a m o j s t r a B e v c a na L o č e n s k i c e s t i i n v s t o p i l . S t a ­l a ie ob m i z i i n neka j š i v a l a . P o g l e d a l a m e je m a l c e n e z a ­u p l j i v o i z n a d n a o č n i k o v , p o -

P R I N A J S T A R E J Š I N O V O M E S C A N K I

t e m pa, k o m e je spozna l a , j i h Je sne l a i n ž e s v a b i l a v ž i ­v a h n e m p o g o v o r u . » S e m s l i š a l , d a ste i m e l i p r e d neka j d n e v i r o j s t n i d a n , p a s e m p r i š e l v o ­š č i t P r a v i j o , d a ste na j s t a re j ­š a N o v o m e š č a n k a . K o l i k o p a jih p r a v z a p r a v i m a t e ? « — » K a j p r a v i t e , k o l i k o ? « — » T a ­k o l e o k o l i deve tdese t j i h p a ž e bo, m e n d a . « — » K a r s a m i i z r a č u n a j t e ! R o j e n a s e m b i l a 18. j anuar ja 1862, p o t e m v i ­d i t e , da jdih ne m a n j k a d o s t i do s to .«

Tn res. B l a ž i č e v a P e p c a ie n a j s t a r e j š a N o v o m e š č a n k a , o d ­k a r ie u m r l z n a n i g o s t i l n i č a r K o š a k ; n a j s t a r e i š a n o v o m e ­š k a k o r e n i n a p a ie b i l a t u d i že pop re j , k a j t i p r£co jn i K o š a k se je p r e s e l i l v n a š e mes to kasneje . Z e n i c a je k l j u b v i ­s o k i s t a r o s t i š e v e d n o p r i m o ­č e h , h o d i po o p r a v k i h , p o m a ­g a p r i g o s p o d i n j s k i h p o s l i h , š i ­v a , le s l i š i m a l o s l a b š e .

» D o m a s e m b i l a n a s t a r i 8tev. 139, k j e r je danes F e r k o -Ijeva h i š a . M o j o č e je b i l k l j u ­č a v n i č a r i n njegov o č e t u d i . U m r l je s t a r 84 let, a je z a d ­n j i h š e s t le t l e ž a l z a r a d i b o ­l e z n i . M a t i p a je d o ž i v e l a c e l o 92 let . T i s t o le to , k o s e m se r e d i l a , j e b i l h u d m r a z , za to so m e d a l i takoj po r o j s t v u k a r n a p e č . Pozne je j e b i l š e e n k r a t t a k o h u d m r a z ; b i l o m i je 18 l e t i n K r k a je z a ­m r z n i l a , d a smo h o d i l i po njej od s tarega m o s t u pa do R o z i -

K d o Izmed nas bo v 97. le tu takole mi rno pre taka l p i j ačo iz s teklenice v s teklenico, kot to i e lahko vedno nared i B l a ž i č e v a

* Pepca?

n o v e g a p o t o k a . T o d a ž e d r u g i d a n so hoio po za imrz l i r e k i p r e p o v e d a l i .

V š o l o sem h o d i l a š t i r i l e t a . U č i l n i c o smo i m e l i k a r v z a ­k r i s t i j i o p u š č e n e c e r k v i c e n a F l o r i j a n o v e m t r g u . M o j a p r v a u č i t e l j i c a je b i l a s p l o h p r v a u č i t e l j i c a v N o v e m mes tu , p a se j i i m e n a n e s p o m i n j a m . Š e ­l e pozne je je p r i š l a P e t z o v a . «

» P o v e j t e še kad z a n i m i v e g a l z Živ l jenja s t a r i h NovomeSča -BOV.«

» K a j naj v a m š e p o v e m ? Ves t e , n a s v e t u sem t a k o d o l ­go i n m o j i v r s t n i k i i n v r s t n i c e so ž e d a v n o p o m r l i , p a t u d i p o z a b i l a s e m ž e v e l i k o . «

b o d i ! D a p a b o š vede l a , k a t e r i m e d v e l i k a š i je cesar , s i z a ­p o m n i : na jpre j bo š e l v č r n o o b l e č e n gospod — to je p i r -gemajs te r ( ž u p a n ) — takoj za

»Po r e v š č i n i , gospod, po r e v š č i n i ! P a v e l i k o sem m o r a l a zmeraj de la t i . Zato tudi tako malo v e m , ka r me spra­š u j e t e , ke r sem b i l a v e č i n o m a d o m a . . . « je odgovor i la 97-letna B l a ž i č e v a Pepca n a š e m u sodelovcu na v p r a š a n j e ,

kako je d o č a k a l a tako v e l i k o starost

n j i m pa cesar . I n res je b i l o t a k o . «

» K a k o pa, da ste d o ž i v e l i tako v e l i k o s t a ro s t ?«

» P o r e v š č i n i , gospod , p o r e v ­š č i n i . P a v e l i k o s e m m o r a l a z m e r a j d e l a t i . Z a t o t u d i t a k o m a l o v e m , k a r m e s p r a š u j e t e , k e r s e m b i l a v e č i n o m a d o m a . S e v e d a , n a k o n c e r t e i n d r u g e p r i r e d i t v e v č i t a l n i c o s e m t u d i h o d i l a , p a p u r g e r s k o godbo s e m p o s l u š a l a . M o j o č e je b i l p r i p u r g e r j i h , p r i g o d b i p a ne .« Z a h i p se je z a m i s l i l a i n spet n a d a l j e v a l a :

» J a , k o l e r a je v č a s i h h u d o r azsa j a l a po N o v e m m e s t u , v e n d a r je j az s a m a n i s e m d o ­ž i v e l a . P a č pa s v a obe ses t r i i m e l i osepn ice i n j a z d v a k r a t š p a n s k o . D r u g a č e p a n i s e m b i l a n i k o l i bo lna . Z d a j s e m se p a . n e č e s a d o m i s l i l a , k e r s p r a ­š u j e t e o s t a r i h č a s i h . M o j ded m i j e v e l i k o p r a v i l o F r a n c o ­z i h . B i l i so d o b r i z a n a š e l j u ­d i . Ć e je k d o z g u b i l d e n a r n i c o , se je n o b e n n i u p a l p o b r a t i , t a k o je b i l o pod F r a n c o z i s t ro ­go za t a k e s t v a r i . P a t u d i s t a ­ro p o k o p a l i š č e so o n i n a p r a ­v i l i . V d a v n i h č a s i h j e b i l o p o k o p a l i š č e na K a p i t l i u , p o ­t e m p a n a M a r o f u . P a je b i l o s labo , k e r se je n a b i r a l a v o d a . P o t e m so p a F r a n c o z i d o l o č i l i z a p o k o p a v a n j e z e m l j o k a p u ­c i n s k e g a samos tana . T o p o k o ­p a l i š č e se ie u p o r a b l j a l o , d o ­k l e r n i s o n a p r a v i l i d a n a š ­njega.

A m p a k n a j b o l l l u š t n o ie p a b i l o , k o s m o š l j v R i m p a p e ž a L e o n a g leda t . Iz N o v e g a m e s t a smo š l e s a m o š t i r i . P a v k a t e r i k r a j s m o p r i š l i , p o v s o d j e z v o ­n i l o . K o smo p r i š l i čez" l a š k o mejo . p a n i č v e č . «

» K a j pa v K r k i , ste se tud i l an i ka j kopa l i ?«

. » E n k r a t s e m pa res b i l a . K o s e m n a m e r a v a l a d r u g i č , je

»Veste , N o v o m e š č a n i so tako JI ust reži j i v i . . . «

b i l p a d e ž . Ves t e , N o v o m e š č a ­n i so t a k o p o s t r e ž l j i v i . T a k o j »o b i l i po l eg mene , d a m i bo ­do p o m a g a l i i z vode , p a s e m š l a k a r s a m a . N e k a t e r i l j u d e m i p r a v i j o , č e m i n i n i č ne ­rodno , k o je n a k o p a l i š č u to ­l i k o l j u d i . Saj smo v e n d a r v s i o b l e č e n i , n e ? «

»No , ž e l i m v a m , d a b i b i l o le tos l e p o v r e m e , d a b i se š e k o p a l i v p r i j e t n i K r k i . . . «

»A, le tos p a n a j b r ž ne v e č , k e r b o m pre j u m r l a . V e s t e , t a k o d o l g o s e m ž e n a s v e t u ! «

P o t e m je p a l e p r i s t a l a , d a bo š e p o č a k a l a s smr t jo vsa j d o m a r c a , k o i m a god , j a z p a s e m ji ž e l e l , d a b i v z d r a v j u d o č a k a l a vsa j s t o l e tn i co i n se p o s l o v i l .

T a k o j e torej B l a ž i č e v a B e r -t a ne s a m o n a j s t a r e j š a N o v o ­m e š č a n k a , a m p a k t u d i n a . j p r i -l e t n e . j š a č a s t i l k a K r k e , č e ne n a j s t a r e j š a k o p a l k a n a S l o ­v e n s k e m . P a r ec i t e , č e n i r e s !

E l e r

»P i sa t e l j a T r d i n o ste gotovo p o z n a l i ? «

» K a j b i g a ne, saj s m o s i b i l i sosedje! S t a n o v a l je v K r a l j e v k i n i h i š i , to je t a m , k j e r je b i l a kasneje M o r a v č e -v a i n C e š n o v a r j e v a g o s t i l n a . A m p a k K r a l j e v k a , k o l i k o r j a z p o m n i m , n i i m e l a k r č m e , p a č p a v e l i k o k r a v . P a s l a j i h j e na n j e n i h t r a v n i k i h z a d a n a š ­njo k a n d i j s k o b o l n i c o p r o t i P o r t o v a l u n e k a ž e n i c a , m e n d a K r a l j e v k i n a ses t ra . N e m a r a j i j e b i l o res J e r a ime , k a k o r p r a v i t e v i . T r d i n a je b i l u p o ­k o j e n p ro feso r i n je s t a n o v a l v p o d s t r e š n i s o b i c i , p r a v n a ­s p r o t i n a š e h i š e . P o t e m je še l p a s t a n o v a t t j a b l i z u k a s a r n e k n e k i v d o v i , m e n d a se je c e l o o ž e n i l z n jo . D r u g e g a v a m p a ne v e m p o v e d a t i , k e r n i s e m p o a h t a l a , veste, v s e ž i v l j e n j e s e m m o r a l a v e l i k o g a r a t i , p a n i s e m p o a h t a l a . K a t e r a je p a K r a l j e v k a i n k a t e r a J e r a n a t e h v a š i h s l i k a h , p a res ne v e m , k e r s l abo v i d i m , p a t u d i d o l g o d o l g o j e o d v sega t e g a . «

» K a k o ste se pa svoje čase vo/.ilj v L jub l j ano , ko še n i b i l o že l ezn ice?«

» J a z s e m se bo l j m a l o v o ­z i l a . . . Z m a l i m » v a g o n o m « , to se p r a v i s k o č i j o z a n e k a k o š t i r i l j u d i , s i se l a h k o p e l j a l do L j u b l j a n e . O b o s m i h z v e ­č e r je o d h a j a l v a g o n o d t od , v L j u b l j a n o p a je p r i p e l j a l d r u g i d a n z j u t r a j . L a h k o p a s m o se p e l j a l i t u d i s p o š t o do L i t i j e i n p o t e m z v l a k o m napre j . K o se je p a c e sa r p r i p e l j a l v L j u b l j a n o , s m o g a š l i seveda t u d i N o v o m e š č a n i g leda t . J a z s e m se p e l j a l a k a r z l o j t m i m v o z o m , m i je t a k o bo l j p r i j a l o n a z r a k u . K o s e m v L j u b l j a n i v s a n e s t r p n a s p r a š e v a l a , a l i g a b o m l a h k o v i d e l a , m i je n e k d o r e k e l : K a r b r e z s k r b i

63 LET HOJE ZA KRUHOM Letos bo oče J o h n L o -

k a r i z p o l n i l 83 let . P r ed dvema le toma se je po 56 l e t i h i n 5 mesecih v r n i l i z A m e r i k e v staro domovino. Zda j ž iv i v P o k o j n i c a h p r i Radohov i v a s i . Bolezen ga j« s ice r p r i k l e n i l a n a po­steljo, vendar je m o ž še č i l i n zgovoren i n p r e p r i č a n , da bo ozdrave l .

» I m a m staro navado govori t ] po r e sn ic i ,« je pred d n e v i p r i č e l razgovor . »Ko t 17 let star fante sem šel v L j u b ­l jano za h lapca . T a k r a t sem b i l zelo ponosen n a konje, k i sem z n j i m i »fural« , saj je i m e l v vsej n a š i d o l i n i le en kmet par konjev. L e t a 1894 sem odše l na delo v A v s t r i j o . N a D u n a j u sem de la l l e ne­kaj mesecev, nato pa odše l na Č e š k o v R i h e n b e r g , od tam pa spet nazaj na Gorn je Š t a j e r s k o . D e l a l sem n a že­l e z n i š k i h progah i n p redor ih , k i so j i h takrat g r a d i l i . Domov sem se v r n i l brez d inar ja . V z e l sem posoji lo na h išo , k u p i l kar to za A m e r i ­ko ter odpotoval . N i k d a r se n i sem namerava l v r n i t i . K o se je po v o j n i i z p r e m e n i l a oblast v star] d o m o v i n i , me je to tako vesel i lo , da sem pred d v e m a le toma p r i š e l nazaj. %

V A m e r i k i sem b i l vedno č l an s o c i a l i s t i č n e s tranke. Jugos lovansk i izse l jenc i smo i m e l i svojo s o c i a l i s t i č n o zvezo, k i je b i l a v č l a n j e n a v a m e r i š k i s o c i a l i s t i č n i s t r an ­k i . T a m sem se v e l i k o na ­u č i l . R a d sem b r a l , h o d i l

sem na koncerte i n igre. Ve« Čas sem p reb iva l v Clevve-landu . T a m imajo S lovenc i 9 na rodn ih domov.

V e d n o sem glasoval za so­cia l is t« ' , n i k d a r n i s em da l glasu za demokrate a l i re­publ ikance. Č e p r a v sem ve­del , da soc ia l i s t i ne bodo zmagal i , .sem z b i r a l glasove za n j i h . L e t a 1918 smo uspe­l i , «la so b i l i i zvo l j en i v šol­s k i i n o b č i n s k i odbor 3 k o ­m u n i s t i . K o so p r i š l i n a občino p r i seč i , so j i h osal l o d b o r n i k i nagnal i . . . Spo­m n i m se praznovanja 1. m a ­j a 1919. le ta . K o je p rvomaj ­s k i sp revod pr i spe l po g lav­n i u l i c i v s r e d i š č e C l e w e -landa, so p r i d r v e l i p o l i c i s t i n a k o n j i h . I i oken so na m i r n e delavce zaropota l i m i t r a l j e z i . I>v a de lavca sta

J o h n L o k a r st.

b i l a ub i ta , v e č pa Je b i lo ranjenih . V e l i k o r d e č o za ­stavo, k i smo jo nos i l i , so n a m raz t rga l i na k o š č k e , M a j h e n k o š č e k blaga i m a m spravl jen še danes . . .

K o je p r i š l a d ruga sve tov , na vo jna ln smo zvedel i za par t izane, k i se bor i jo v s t a r i d o m o v i n i , smo ustano­v i l i S A N S — organzaci jo za podporo domoljubnega par­t izanskega g iban ja v domo­v i n i . T u d i jaz sem b i l njen č l an , dok le r je niso o z n a č i l i kot k o m u n i s t i č n o i n prepo­v e d a l i . V povo jn ih l e t i h s « n spoznal mnogo Jugoslovanov iz stare Jugoslavi je . K o sem leta 1901) odše l i z domovine , so l judje p r o s i l i k r u h a in k i s l ega mleka . Danes je v domov in i k r u h a dovol j . N a ­m e r a v a m prepotovat i vso Jugos lav i jo , č e ni i bo le zdravje dopušča lo .«

Danes z a č e n j a m o na tej s t r an i ob jav l ja t i njegove spomine. Spomine enega izmed p i o n i r e v s lovensk ih izsel jencev, k i je vedno ln povsod odkr i to i zpovedova l svojo ve ro . v č l o v e k a i n v p r av i co . Oboje je d o č a k a l — i n v bogati jeseni plodnega ž i v l j e n j a m u ž e l i m o v i m e n u

vseh n a š i h bralcev i n š t e ­v i l n i h pri jatel jev doma >n onstran oceana predvsem kar n a j v e č j o mero zdrav ja ! M l a d i rod, k i bo b ra l njego­ve spomine, pa bo ob n j i h spoznaval , k a k o t e ž k a i n t rda je b i l a n e k o č borba za »kor j i co suhega k r u h a . . .

»POMIRII O STAREGA AMERIKANCA

P i š e J o h n L o k a r st .

C U C L 1 D , O h i o — D n e 2. a p r i l a bom s ta r 80 let , i n k e r sem m e d s t a r i m i nase l jenc i v C l e v e l a n d u , ž e l i m z a to p r i l i k o o p i s a t i neka j s p o m i n o v a l i zgodov ino d o g o d k o v in r a z m e r , k i s m o j i h v d o l g i d o b i p r e ž i v e l i .

R o j e n sem b i l 2. a p r i l a 1876. le ta v vas i M a l e d o l e v T e m e n i c i ( tako se i m e n u j e t e k o č a voda T e m e n i c a ) , f a r a St. V i d p r i S t i č n i na D o l e n j s k e m . T i s t e č a s e j e b i lo v e č m l i n o v n a p e l j a n i h na to vodo. M o j o č e j e i m e l m l i n pod G a b u j e m . B i l je m l i n a r i n t u d i dober m u z i k a n t . H o d i l je i g r a t i n a ohcete . P r i m a l i h i š i c i ob m l i n u smo i m e l i tud i k o k o š i i n ze lo hudega pe te l ina . T i s t e č a s e so ž e n s k e nos i l e ž i t o v m l i n n a g l a v i . T a n a š pe te l in je ob v s a k i p r i l i k i n a s k o č i l te ž e n s k e in j i m s k l j u n o m c u k a l k r i l a , m e d t e m k o j e m o š k e i n o t r o k e p u s t i l p r i m i r u . N e k o č s e m v b l i ž i n i tega p e t e l i n a p a d e l n a z adn j i co . T o j e pe te ­l i n a t a k o u jez i lo , d a je p l a n i l n a m e i n m e z a č e l k l j u v a t i . K m a l u b i m i i z k l j u v a l desno o k o in š e danes se v i d i j o s l edov i tega napada . Se vedno se s p o m i n j a m , k a k o m i je mo ja l j u b a p o k o j n a m a m a d e v a l a neka j belega n a o k o , d a se je p o z d r a v i l o . V e č k r a t m i j e p r a v i l a : J anez , m a l o je m a n j k a l o , da n i s i i z g u b i l o č e s a .

Se t i s to le to se je p r i p e t i l o , d a je po n e s r e č i p a d l a m o j a m l a j š a ses t ra v vodo T e m e n i c o . Ime l sem tr• se­stre, j a z sem b i l s t a r e j š i . K o sem v i d e l ses t ro pas t i v vodo, sem z a č e l na vse g r l o k r i č a t i : O č e , M i c k a j e p a d l a v v o d o ! O č e se je n a vso m o č p r e s t r a š i l . P r i t e k e l j e p r a v ob č a s u , d a j e M i c k o r e š i l , >e m a l o , pa b i j o p o t e g n i l o n a t i s to k o l o , ke r je voda g n a l a m l i n s k e k a m n e .

M o j o č e je b i l d o b e r p l a v a č . N e k o č je n a r a s l a T e m e ­n i c a i n je b i l a v e l i k a povoden j . V o d a je dosegla b reg , p r e k o ka te rega smo h o d i l i na d r u g o s t r an . O č e se j e . h i t ro s l e k e l i n v s ami spodnj i o p r a v i s k o č i l v vodo. O p a z i v š i to, j e m a t i vsa p r e s t r a š e n a v p i l a : Janez , n i k a r ne s k o č i v vodo , b o š u t o n i l ! O č e je že b i l v vod i i n z a š a l o se p o g r e z n i l , na to pa zopet lepo p r i p l a v a l na p o v r š j e . M a t i se j e po tem p o m i r i l a in j e n i b i l o v e č s t r ah , k o je o č e p l a v a l .

M o j o č e je b i l m o č a n č l o v e k . N i h č e v m l i n u n i m o g e l t o l i k o t e ž e v z d i g n i t i kot on , č e p r a v so k n a m v m l i n p r i h a j a l i z e lo m o č n i fantje. Z d r a v i n k r e p a k je b i l , pa j e n a g l o m a z b o l e l i n po k r a t k i b o l e z n i u m r l . B i l j e dobe r gospodar i n s k r b e l , d a ]e b i l m l i n d o b r o u re jen , d a b i m a t i i n o t r o c i d o b r o ž ive l i . Teda j sem b i l s ta r 6 le t i n p o l i n ob s m r t i o č e t a se je za nas z a č e l o ž a l o s t n o ž i v l j e ­nje .

M a t i i n 1ri ses t re so ž e u m r l e ter p o č i v a j o na po ­k o p a l i š č u v S t . V i d u n a D o l e n j s k e m , t a m v lep i S l o v e ­n i j i . O s t a l s e m samo j a z tuka j n a t u j i h t l eh . M n o g o k r a t s e d i m - i n p r e m i š l j u j e m , ka j vse se je men : p r i p e t i l o v m o j e m ž i v l j e n j u , k a m so poh i t e l a v sa ta le ta . M i n i l o je pet let , o d k a r sem n a p i s a l nekaj m o j i h s p o m i n o v v » P r o s v e t i « ; ž e do lgo j e to in m e n i m , da je d o b r o za l i s t , d a zopet n a p i š e m neka j m o j i h s p o m i n o v . N e k a j s t v a ­r i , k i s e m j i h ž e o m e n i l leta 1931, a so z a n i m i v e , sem seveda v k l j u č i l v te spomine* k e r ne b i b i lo p rav , da b i j i h i z p u s t i l .

K a k o r l e ta 1951, k o so m i d a l i č i t a t e l j i p r i z n a n j e , t a k o m i s l i m , d a ^bodo tudj to pot r a d i č i t a l i , saj bodo v i d e l i , d a j e t u v e l i k o novega . P a saj je t ud i i g r a , č e je d o b r a , v e d n o d o b r o d o š l a i n l jud je jo rad i p o n o v n o v id i j o . T o r e j t e ž k o sem se o d l o č i l p i s a t i to, a hote l sem op i sa t i mo je spomirfe za 80 - l e tn i co mojega t e ž k e g a ž i v l j e n j a . M o r d a v a m v s e m ne bo to po v o l j i , pa p r o s i m , da mj ne z a m e r i t e .

T o r e j , naza j k T e m e n i c i . T u je b i lo v e č m l i n o v , o k o l i c a j e b i l a z e lo lepa , v tej vodi pa so p l a v a l e razne v*rste r i b , p o s t r v i tn r o d i d ru^e . V « " « H I » - i<- " v - , te r i be . T o j e b i l o p red 70 le t i . K o sem b i l 10 let s tar , s e m i m e l v e l i k o vese l ja l o v i t i r ake , s t a k n i l sem v s a k o l u k n j o i n posegel van jo , d a p r i v l e č e m v e n r a k a V e č k r a t se j e p r i p e t i l o , d a m e je k a t e r i s t i s n i l s svo jo š č i p a l k o , d a s e m i m e l č r n e r o k e . N e k o č se mj je p r i p e t i l o , d a z a ­g l e d a m v e l i k o l u k n j o . V e s e l i l s e m se, d a m o r a v njej t i č ^ t i v e l i k r a k . P o s e ž e m n o t r i i n z a g r a b i m . M i s l e č , d a senh u j e l v e l i k o r i b o , po t egnem k sebi i n na svo jo grozo v i d i m , d a d r ž i m v e l i k o k a č o , P r e s t r a š e n jo o d v r ž e m in z b e ž i m i z v o d e . Z v e d e l s e m pozne je , d a je to b i l a v o d n a k a č a , k a k r š n e se r a d e d r ž i j o b l i z u vode i n n i so s t rupene . I m e n o v a l i so j i h be le U r š k e .

K m a l u p o s m r t i o č e t a j e m a t i p r o d a l a m l i n i n se z n a m i o t r o c i p r e s e l i l a v d r u g o vas, k je r s i j e k u p i l a d v e n j i v i . 2 i v e l i s m o v ba j t i m a t e r i n e sestre, k j e r je b i l o v e l i k o s i r o m a š t v o i n p o m a n j k a n j e . D o s t r i k r a t n a m je p r i n e s l a n a m i z o nezabe l j en m o č n i k , a k a k o smo ga z vese l j em p o j e d l i . T e t a je i m e l a k r a v o . K a d a r je k r a v a d a j a l a m l e k o , , j e b i l o Še za s i lo . K r u h a s m o d o b i l i ze lo r edko , pa š e tedaj k o s m o ga d o b i l i , j e b i l ze lo s lab , a m p a k o t roc i s m o g a b i l i p r a v vese l i , k a d a r je b i l . Z a v e l i k o n o č n e i n b o ž i č n e p r a z n i k e smo d o b i l i be l i k r u h i n ka j b o l j š e g a . T r i k r a t n a le to s m o se p o š t e n o n a j e d l i . B i l o j e ze lo ž a l o s t n o ž i v l j e n j e za vse nas. P o v e č i n i , k i so b i l i p o d ce sa r j em F r a n c J o ž e f o m , so b i l i t a k i r e v e ž i po vsej A v s t r i j i .

M o j a m a t i n e k o č n i m o g l a p l a č a t i d a v k a F r a n c Jo­že fu . P r i š e l j e m o ž pos tave i n m a t e r i r e k e l , d a a k o ne p l a č a d a v k o v , bo v z e l k r a v o . J a z s e m tedaj že h o d i l v šo lo , moje t r i ses t re pa š e ne. M a t i j e j o k a l a , m i š t i r j e o t roc i pa s m o jo ž a l o s t n o o p a z o v a l i . P r i š l a j e soseda, k i je m a t e r i p o s o d i l a dena r , d a je p l a č a l a d a v k e , k r a v a pa j e os ta la , d a j e n a m da ja l a m l e k o , ka t e rega s m o b i l i z e lo p o t r e b n i , k e r Je b i l o v n a š i h i š i v e l i k o p o m a n j k a n j e vsega.

» A l i v i s t i n i n i č e s a r ne č u t i š , t r d i m o j v i t ez , i n v i , m l a d i s o d n i k , i n t i s l a b i v o ­j a k , k i se k l i č e š za g rofa E g o n a ? P r i v seh b o g o v i h , a l i n i č e s a r ne č u t i t e ? «

Z v i r a l se* j e po s to lu , p u h n i l d i m s k o z i nosn i ce i n r a z t e g n i l r o k e .

» M o j B o g , a l i n e č u t i t e , d a postaja to ž i v l j e n j e d o l g o č a s n o , d v a k r a t d o l g o č a s n o ! «

» P o p i h a j j o č r e z gore! N o , p a t i m o r d a gospa š e n i p o s l a l a m e s e č n e p l a č e ! « je v p r a š a l v i t e z T r d hudobno .

- K o š č e n a d u š a ! N e v t i k a j se v z a k o n ­s k e m o j e r a z m e r e ! O j . to so b i l i d r u g a č n i č a s i , k o j e š e ž i v e l g r o f M i l a n «

» I n k a k š n i so b i l i č a s i t e d a j ? « se je o g l a s i l v i t e z T r d , s i n .

» D o b r i č a s i , p r a v i m v a m , dobrj č a s i ! A l i j a z sem ž e j e n , i n ž e n s t v a n i d o m a ! T a k e p r i l i k e š e n i b i l o , gospodje! A d p o -c u l a !«

G r o f > E g o n je p o z v o n i l t e r s l u g i , k i je r o č n o p r i h i t e l po p e š č e n i s tez i , u k a z a l , na j p r i n e s e v i n a . P r i č e l i so p i t i jn p i l i so mnogo .

» I n k a k o je b i l o tedaj , k o je š e ž ive l grof M i l a n ? « je v p r a š a l sedaj tud i v i t e z T r d . B i l j e r adoveden k a k o r ž e n s k a .

» D o b r i č a s i so b i l i tedaj , p r i j a t e l j , i n vsak t renotek m o r a š o b ž a l o v a t i , d a n i s i

g r e l t ak r a t s t a r i h s v o j i h kos t i n a t e m O t o k u ! *

» N i s v a se r a d a i m e l a ! « j e o d g o v o r i l o n i ' k i s lo .

» S a j p a t i , p r e d r a g i m i v i t ez , t u d i n i s i č l o v e k , k i b i se p r i l e g e l t a k e m u d u h u , k a ­k o r j e b i l g rof M i l a n . «

In b a r o n B o n t o u x je l e h n č i z l i l k u p o ' v i n a v svo je g r lo .

» M e n e p a j e r a d i m e l ! I n v s a k o po­m l a d , k a d a r m u j e gospa g ro f in j a d e l a l a s k r b i , s v a j o p o p i h a l a tu sem. (Vso č a s t , n a š i g r o f i n j i ! A l i v z a k o n u , gospoda, je i m e l a , svoje t e ž a v e ! Sa j m e u m e t e v s i , ka j h o č e m p o v e d a t i ! I m e l a je svo je t e ž a v e ! — ) «

» K a k o r j i h i m a , r ec imo , t v o j a g o s p a ! « se je og l a s i l g ro f E g o n .

» T u d i dobro , k a k o r j i h j m a , r e c i m o , m o ­j a gospa. A l i g r o f i n j a A n a je i m e l a svo je t e ž a v e i n j e m u č i l a g ro fa M i l a n a z l j u b o ­sumnos t jo i n z e n a k i m i n a d l o g a m i . K a d a r pa j e b i l a p r e s i t n a — odpus t i t e mj ta i z ­raz , gospodje — s v a se s p l a z i l a t ja gor po z a v i t i h s t o p n i c a h v s to lp v t i s to m a l o č u m n a t o in v i n a s v a si d a l a p r i n e s t i i n p i l a s v a in p o t o p i l a v s l a d k o to mor j e vse s k r b i ! O j , to so b i l i Časi!«

L e n o se j e n a s l o n i l 'v s to l , g l e d a l prot i , n ebu in i z p u š č a l o b l a k e i z ust .

» I n k a k o j e b i lo s t i s to . l j u b e z n i j o ' ? « j e v p r a š a l E g o n . » K a k o j e vse t is to p r i š l o ? T i b o š b r e z d v o m b e k a j gotovega v e d e l ? Saj s m o m e d seboj , i n t aka s t v a r se r a d a p o s l u š a ! «

» A h a , t i s t a l j u b e z e n , t i s ta l j u b e z e n ! « j e j e c a l ba ron , k i so m u b i l e v i n s k e m o č i že s top i le v m o ž g a n e . » T u d i t is to v e m . U b o g i M i l a n ! P r i š l o j e je vse, k a k o r h u d a u r a , h i t ro , n e p r i č a k o v a n o ! M o j B o g , ka j p a . d a v e m ! «

Z l i l si j e v i n a v g r l o . D r u g i p a so r a d o ­v e d n o n a p e l i obraze . ^

» P r i š l o j e k a k o r n e v i h t a , h i p o m a i n ne ­p r i č a k o v a n o ! S p o m l a d i j e b i l o . I n k l j u n a č i so se r a v n o v r a č a l i z j u g a . L e p l o v j e b i l ! M i l a n j e i m e l n e k e g a l i s a s t ega psa . k i v a m je s t a l k a k o r k i p . In nos je i m e l a t i s ta ž i ­v a l , gospodje, nos, d a j e ž e n a s to k o r a k o v č u t i l a p e r o t n i n o ! D o b r a , k r a s n a , lepega d e n a r j a v r e d n a ž i v a l v a m j e b i l a ! «

» V r a g a ! P u s t i p s a p r i m i r u i n pove j , k a ­ko j e p r i š l o p o t e m ! « se j e u j e z i l g rof E g o n .

» P o č a k a j , i n ne j e z i se! K l j u n a č e sva ho te la s t r e l j a t i ter l a z i l a t am po j e l š e v j u p ro t i S t r u g i P o gozdn i stezj pa je n a m a p r i š l a na sp ro t i g o s p o d i č n a iz S t ruge . K a ­k o r gozdna v i l a j e b i l a . V r o k i je n o s i l a š i r o k i svoj s l a m n i k , v l a se pa si j e b i l a v p l e t l a d i v j o b e l o r d e č o r o ž o . K a k o r s r n a j e p l a š n o z r l a na na ju . C r e z n e ž n i ob razek se j i j e r a z l i l a d i v n a r d e č i c a , da v a m je b i l a n e b e š k o k r a s n a v s v o j i n e d o l ž n i l e ­po t i . N o , saj veste; j a z sem č l o v e k , k i je že o d n e k d a j p a z i l , d a si j e o h r a n i l z a k o n ­sko svo jo zves tobo! A l i t o l i k o v a m pa že p o v e m , d a m i je tedaj p o ž e l e n j e p r e p l u l o

i v s e ž i l e ! In t ud i grof M i l a n se j e z a g l e d a l van jo , v sa d u š a m u je s i l i l a Iz p l a m t e č l h

oč i . V i s t e m t r e n o t k u g a j e z a d e l a u soda ! 2 e v i s t em h i p u je b i l i z g u b l j e n , i n o d p r l o se j e b rezdno , k i ga j e p o ž r l o p o t e m ! V s e je " t repetalo po n j e m ! A b i l j e k a v a l i r , r o ­j en k a v a l i r , p r a v i m v a m , i n ž e n s k a m n a ­s p r o t i se j e vede l k a k o r m e d i n cvet je . T a k o j j e p r e d s t a v i l m e n e za grofa o t o š k e ­ga, i n sebe ne v e m ž e n a k a k o i m e . V t re ­n o t k u s m o b i l i v ž i v e m r a z g o v o r u . In č e ste p o z n a l i g rofa M i l a n a , t eda l veste , k a k o je g o v o r i l , k a d a r j e ho t e l ž e n s k i u g a j a t i ! V s e se je l e ske t a lo i n b l i s k a l o ; d o v t i p je h i t e l za d o v t i p o m , t a k o d a j e d e k l e , k! je b i l o p r i š l o tedaj r a v n o i z s amos tana , z m o ­k r i m i o č m i z r l o v a n j t e r v i d n o sesalo vase v s a k o n jegovo besedo. P r i l o č i t v i p a j i j e p o l j u b i l be lo roč i co , k i se je — i n j a z sem to d o b r o v i d e l — t res la v n j egov i . L a z i l a sva , po tem po gozdu o k r o g . K l j u n a č i so f r fo ta l i p r e d n a m a . a l i s t r e l j a l a j i h n i s v a . " T o je ž e n s k a . B o n t o u x ! A l i si v i d e l , k a k a ž e n s k a j e t o !« T a k o je z d i h o v a l venomer . K o n č n o pa je l ege l v t r a v o , v r g e l p u š k o od sebe ter t i š č a l r azbe l j en i o b r a z v r u š o in de ja l o b u p n o : » M o l B o g . ka j bo seda j ! K a j bo i z t e g a ! « O d t is tega d n e pa le s a m z a h a -ia l na k l j u n a č a i n m e n e p u š č a l d o m a . A potem se je u d a l r o m a n t i č n i t i s t i l j u b e z n i s p r e g r e š n o s t rast jo . V s e d o b r o l e p o t r l a ta s trast v n j e m . P o z a b i l je svo je ž e n e , po­z a b i l svojeea o t r o k a ! N e k o l i k o t ednov po-7neie ir> Dr iše l n e k e g a d n e v m r a k u d o m o v . P r i h i t e l m i l e v sobo te r h o d i l n e m i r n o rx> n i i . P o t e m r>a ga lV zavest r evnega ž i v l i e -n i a p re t res la , o m a h n i l l e n a stol t e r zaje-č a l : » P n j n t e H . pog le j m e In n l u j m l v o b r a z ! T a k o n e s r a m n e i n z a v r ž e n e k r e a t u ­re n i nod b o ž j i m s o l n c e m , k a k o r sem l a z ! « In s t oka l 1e. !n p r a v i m v a m resnico , d a se je r a z t a j a l k a k o r o t r o č e . H o t e l se je u m o ­

r i t i s amega sebe. A l i s sve ta n i moge l , z a ­vo l jo t is tega o t r o k a n i m o g e l ! i n ne z a v o l j o t is te l j u b e z n i ! A l i t a k i smo, t ako s m o v s i ! N o , d r u g o p a veste vse. Sa j se j e u m a z a n o t is to p e r i l o p r a l o po č a s o p i s i h , d a se je s t va r z v e d e l a povsod . B i l j e d o b e r č l o v e k , dober č l o v e k 1 A l i s t ras t i n ž e n s k a s ta n a š a v e č n a poguba !

Seda j p a p i j m o , g o s p o d j e ! « » T a k a j e n a š a usoda! K a j b i b i l o , č e bi

ne zore lo v i n o na s v e t u ! « j e p r i s t a v i l me- ' l a n h o l i č n o ter s i n a l i l kupo .

» S k o d a , d a n i s e m p o z n a l tega m o ž a ! « je v z k l i k n i l v i t e z R u d o l f . » V e č k r a t s e m že č u l g o v o r i t i o n j e g o v i oseb i , i n ž a l o s t n a m u usoda j e z a v i l a s p o m i n n jegov v blesk v a -b i l n e r o m a n t i k e ! «

» K a j v i g ro fa M i l a n a n is te p o z n a l i ? « je v p r a š a l B o n t o u x .

» N i k d a r ga n i s e m v i d e l ! T a k r a t , k o se j e u m o r i l , s em b i l r a v n o na u n i v e r z i , « je o d g o v o r i l o n i r ah lo . » G o t o v o je b i l l ep č lo ­vek , č e je t a k o v p l i v a l n a ž e n s t v o ! «

» Č a k a j t e ! « i n ba ron je i z v l e k e l u m a z a ­no svo jo l i s t n i c o i n iž nje š e bol j u m a z a ­no s ta ro podobo grofovo. » T u ga v i d i t e ! T a k j e b i l . V i n o . j e r a d p i l ! In ž e n s k e je r a d i m e l ! V i n o , ž e n s k e in mene ! B o g b l a ­gos lov i n jegov s p o m i n ! «

» V i n o . ž e n s k e m t e b e ! « je v p i l grof E g o n . »T i si b rez d v o m b e n a j b o l j š i m e d to t ro j i co ! E j , pa so ga pozneje t ud i i z vode p o t e g n i l i ! B o l j e b i b i l o r e v e ž u , d a n i p i l v i n a . i n d a n i r ad Imel ž e n s k ! N a v s a k n a č i n pa b i bi] bo l je s t o r i l , d a tebe. b a r o n B o n ton x, n i p o z n a l n i k d a r ! «

* In d a je b i l tvo j so rodn ik , p r e l j u b i m i grof, je t u d i o b ž a l o v a l , i n d a te je t ako p o z n a l , k a k o r te p o z n a m jaz , b i b i l to š e bol j o b ž a l o v a l ! Seda j p a p i j m o ! «