Досие: Ѕвезда Немезис (dossier: star nemesis)
Post on 28-Mar-2016
241 Views
Preview:
DESCRIPTION
TRANSCRIPT
Grafi~ko ureduvawe
i dizajn:
Branko Prqa
Ilustracii vo knigata
i na koricata:
Vladimir Luka{
Stru~en sorabotnik:
D-r Adrijan Bo`inovski
CIP - Katalogizacija vo publikacija;
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
„Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
821.163.3
PRQA, Branko
Dosie: Yvezda Nemezis :
“Tajni dokumenti od
zaverata za uni{tuvawe
na svetot” /
Branko Prqa;
[Ilustracii: Vladimir Luka{],
Skopje: Goten, 2011. -
184 str. : ilustr. ; 21 sm.
(Biblioteka Astro Gnom; kniga 2)
Bele{ka za avtorot: str. 183 -
Bel. za ilustratorot: str. 183 -
ISBN 978-608-4625-07-0
COBISS.MK - ID 80854282
Izdava~ka ku}a Goten
www.gotenpublishing.com
contact@gotenpublishing.com
k n i g a 2
Branko Prqa
So ilustracii od Vladimir Luka{
A S T R O G N O M
Dosie: Yvezda Nemezis“Tajni dokumenti od
zaverata za uni{tuvawe na svetot”
GOTEN
Skopje, 2011
S O D R @ I N A
(Ne ve}e tolku) strogo doverlivo! 7
Traga~i po vistinata 9
Dosieja
Do krajot na vselenata i nazad 11
Grav i tac i jas 19
O Sole mio! 23
Zol brat bliznak na Sonceto 35
Son~ev magnetizen 53
Afera od Son~eva atmosfera 59
Definiraj yvezda! 65
Atomska simfonija 73
Crna dupka 81
Yvezdi i drevni narodi 99
Kako se vika{, yvezdo? 107
Na zbor, na zbor... yvezda! 121
Yvezdeni karieri 125
I yvezdite imaat klasi 147
Astronomski tro{ki
Son~eva apokalipsa 159
As tro nom ski re~nik 169
Bele{ka za avtorot 183
Bele{ka za ilustratorot 183
(Ne ve}e tolku) Strogo doverlivo!
Od objavuvaweto na poslednite dosieja za planetite na
Son~eviot sistem, na{iot tim se upati na edno dolgo i
makotrpno patuvawe, do najdale~nite yvezdi, kvazari,
pulsari, crni dupki i nazad (barem delot od timot koj
uspea da se vrati).
Vi nosime vozbudlivi odgovori, direktno od central-
nite galakti~ki arhivi, na pra{awata za potekloto na
yvezdite, gradbenite ~esti~ki na s$ {to postoi, kako
i za na{ata sudbina vo ovaa ogromna simfonija koja ja
narekuvame vselena.
7
8
Ona {to go nau~ivme e - kolku i da e golema vselenata
i kolku i da se razli~ni kujnite i modnite obi~ai na
naciite na vselenata, sepak na{eto poteklo e ednakvo,
na{ata vistina e edna, a taa e...
Sepak, ne bi sakale tolku rano da vi ja otkrieme, za{to
im vetivme na `itelite na planetata Dol Ar procent
od proda`bata na ovie dosieja, vo zamena za na{ite
`ivoti. Dobra zdelka, zarem ne!
Traga~i po vistinata
Prof. Nik Nau~, nau~nik, vo slobodno vreme pravi bombi
Prof. Filozofski, filozof, vo slobodno vreme pravi mebel
Prof. Hi Ven Stoking, izgubeniot brat na Stiven Hoking
Prof. Skep Tik, skeptik so dogmatski tik
Gospod Vakuum, bo`estvo so problem so egoto
Prof. Fizik Astro{izik, profesor po fizika i {izik
Prof. Wutn, odgleduva~ na jabolka i fizi~ar
Raskaz Uva~, qu bi tel na pri kaz nite
Prof. Ajni [tajni, ekspert za krivini i fizi~ar
Prof. Hemik, profesor po hemija
Prof. Alister MekAster, ekspert za astronomija i viski
Bra}a Kju i Kluks Klan, ozloglaseni vonzemjani
D-r Frojd Astrolo{ki, psihijatar na nebesnite tela
Prof. Mesmer, ekspert za magneti i privle~nost
Dik Trejsi}, detektiv za astronomski pra{awa
Holivudski akter, ne e profesor, nitu nau~nik
Ne Besen Agent, agent za nebesno-telesni dvi`nini
Prof. Istor I. Jaski, profesor po istorija
Prof. Rija Isto Jaski, prof. po istorija, `ena na Istor
Prof. Astro Loxik, astronom i dixej
@uva~ot Raskaski, raska`uva~ na astronomski prikazni
Prof. Tot Al Itarist, teoreti~ar na totalitarizmot
General Usain, zadol`en za SADizacija na vselenata
Sadist Husein, isto~en mistik vo neprilika
Prof. Gastro, profesor po u`ivawe vo hranata
Prof. Astral Proxek{n, astronom i jogin
Prof. De Kart, emotiven logi~ar
Kapetan Kirkov, kapetan na brodot Imaginajz
Prof. Um Univerz, ekspert po pra{awa za univerzumot
... i mnogu, mnogu drugi vonzemjani.
11
dosie: Do krajot na vselenata i nazad
Vselena, kone~nata granica
Pred da go po~neme ova patuvawe, dragi moi, morame
da definirame do kade }e odime. Zna~i, dali vselena-
ta ima granica? Filozofite odgovaraat „Vselenata e
ograni~ena od nejzinata neograni~enost”, no filo-
zofite, kako i sekoga{, postavuvaat pove }e pra{awa
otkolku {to odgovaraat... Zatoa da ja zapra{ame naukata.
Prof. Nik Nau~: Vo momentov sum zafaten so
pravewe nova, dosega najsilna, bomba, {tom zavr{am
}e vi odgovoram.
Prof. Filozofski: (dodeka Kantira mebel): ]e vi od-
govoram jas, {to znae nau~nikot za filozofski pra{awa.
Zna~i, kako {to n$ u~i Kant, vselenata ne e objektiven
fenomen, vremeto i prostorot se del od na{ata percep-
cija, realnost na na{iot perceptiven aparat.
Mebel Koo: No, {to e so mebelot koj go Kantira{? Ako
i toj ne e realen, zo{to voop{to se ma~i{?
Filozofski: I filozofite mora da ̀ iveat od ne{to...
Prof. Ekonom Ist: Ete, povtorno doka`uvame deka
parite se edinstvenata bitna realnost.
Parite (nadmo}no): Znaevme! Samo ne pra}ajte n$ vo
siroma{nite krai{ta od vselenata, ne sme soodvetno
oble~eni.
12
Bogatite zemji (zaedno): Ne gri`ete se! Pravime s$
da ve izvezeme ottamu. Site dokumenti za imigracija
doma se podgotveni.
Prof. Hi Ven Stoking: Parite se edinstvenite
~esti~ki vo vselenata koi {to mo`e da se dvi`at po-
brzo od brzinata na svetlinata i da patuvaat niz vre-
meto niz takanare~enite „crvji dupki” (vidi re~nik).
Tipi~en Makedonec: Da, ja potvrduvam ovaa teorija.
Duri vi go davam mojot xeb kako dokaz za postoeweto
„crvji dupki” vo vselenata.
Makedonskite biznismeni: A eve kade zavr{uva
„crvjata dupka” - vo na{ite xebovi.
Avtorot: Lu|e, ve molam, da vovedeme malku red vo
diskusijava! Zna~i dali vselenata e ograni~ena?
Nau~no-filozofski star-trektati
1. Ako vselenata e ograni~ena, toga{ {to e pozadi vse-
lenata? Ni{toto ne postoi, spored toa, vselenata ne
mo`e da e ograni~ena.
2. Ako vselenata e neograni~ena, taa e i ve~na, zna~i
otsekoga{ postoela i sekoga{ }e postoi. No i naukata
i religijata velat deka vselenata e sozdadena, spored
toa, ne mo`e da e neograni~ena.
3. Vselenata, toa e doka`ano, se {iri.
4. Ako vselenata se {iri, a e ograni~ena, toga{ kade
se {iri? Ne mo`e da se {iri vo ni{toto.
5. Ako vselenata e neograni~ena i ve~na, taa ne mo`e
da se {iri.
6. Vselenata, spored ka`anoto, ne mo`e da e ogra ni-
~ena i krajna, nitu neograni~ena i ve~na.
7. Vselenata ne postoi objektivno. Taa e subjektiven
fe nomen.
Filozofski: Vi ka`av! Vselenata postoi samo vo
na{ata glava, a nejzinite sostavni ~esti~ki se
vsu{nost na{ite misli i idei za vselenata.
Prof. Skep Tik: No, {to e so prostorot pome|u ~es-
ti ~ kite?
Prof. Nau~: Tie se prazninite vo mislite na filo-
zofot! No, dosta {egi, lu|e, Vselenata postoi objek-
tivno, a prostorot pome|u ~esti~kite se vika vakuum.
13
Gospod Vakuum, (re~isi)apsoluten gospod so problem so ~ove~kite zakoni
Naedna{ zagrmuva, s$ po~nuva da se trese.
Gospod Vakuum: Koj go izgovori moeto ime?
Site drugi: Nau~nikot!
Nau~nikot se krie pozadi stol~e, no Vakuum go zdo-
gleduva i go uni{tuva. Efekt na dezintegracija. Krik
na nau~nikot.
Vakuum: Slu{ajte, vie bedni su{testva! Va{iot mi-
nat prijatel e vo pravo - najmalite ~esti~ki se soz-
davaat od mene. Nadvor od vselenata sum jas. Jas sum
va{iot Gospod i sozdatel na s$ {to postoi.
Se slu{a {epotewe. Lu|eto vedna{ se delat na dva
tabori. Tie koi ne veruvaat i tie koi veruvaat vo
toa {to ne go gledaat. Potoa vernicite se delat na
siroma{ni i bogati vernici. Nevernicite ne se
delat, za{to ne se zaedno.
Siroma{nite vernici: O, ti mo}en Vakuumu!
Vakuum: Edno e da go izgovarate moeto ime, no so voka-
tiv, ne!
Siroma{nite vernici: Izvini, o ti mo}en Vakuum!
Vakuum (za sebe): Ah, ovie ne sfa}aat. (Potoa glasno)
Ajde, neka vi bide.
Siroma{nite vernici: Te molime, so tvojata mo} za
sozdavawe od ni{to sozdadi ni leb, mleko i, barem, po
1.000 evra vo banka.
Vakuum: Ne odi toa taka, jas sozdavam {to sakam, a vie
mi nosite `rtvi, pa mo`e i }e imate sre}a.
Siroma{nite vernici nosat `ivotni, gi `rtvuvaat,
nasekade prska krv, tie tancuvaat ekstati~no, gi stavaat
glavite na `ivotnite vrz nivnite glavi, rikaat...
14
Vakuum: Ej, ej, {to e ova!? Poleka malku! [to }e mi se
trupovi na `ivotni?
Lu|eto se posrameni. Zali~uvaat na mali deca, so
glavite spu{teni nadolu. Se slu{a {mrkawe vo
dale~inata.
Vakuum: Vie ludi da ne ste!? Sakam ~anta od Luj Vi-
ton* napravena od ko`a na istrebeniot vid mungos od
stepite na Kam~atka, VC {olja od Svarovski* pokri-
ena so dijamanti, Ajfon* trixi Kings Baton so vi-
sokokvalitetni 6.6 karatni dijamanti... (*firmi za
proizvodstvo na ne{ta {to svetkaat, {to se smeta za
mnogu zna~ajno na edna mala planeta od eden mal son~ev
sistem na periferijata na edna galaksija, zab avt.)
Vo tolpata se slu{a negoduvawe.
Vakuum: [to se slu~uva?
Eden istapuva napred.
Eden od tolpata: Izvini, o Ti semo}en, no nekoi od
nas se pra{uvaat, zo{to ti so tvojata mo} za sozdavawe
ne gi sozdade{ ovie raboti sam.
^ovekot po~nuva da se gr~i od bolka i potoa isparuva
pred o~ite na nasobranite. Tolpata e prepla{ena.
Vakuum: E, toa }e vi slu~i ako se somnevate vo mene!...
No, da ne ispadne deka sum lo{ - a mo`am da bidam,
vidovte! - }e vi odgovoram. To~no e deka mo`am da soz-
dadam s$, no sepak, sozdavaweto nekoi ne{ta mo`e da
mi sozdade problemi. Nekoi kompanii ve}e me imaat
tu`eno za plagijat, iako moite primeroci se podobri
i po~isti od nivnite. No, takov e zakonot i duri i jas
- sozdatelot na s$, moram da go po~ituvam.
Tolpata: Kakov e toj zakon, o semo}en?
15
Vakuum: Zakonot na bogatite.
Vo tolpata povtorno se slu{a negoduvawe, koe stanuva
s$ poglasno. Tolpata stanuva nemirna i naedna{, spon-
tano, trgnuva kon Vakuum. Se slu{aat izvici: “Napre-
eed”, “Uni{ti”, “Ubiiiij”... Go prepoznavame filo-
zofot Fridrih Ni~e vo prvite redovi so kam{ik vo
rakata kako java na negovata sakana kobila Lusalome.
No, bidej}i Vakuum e nevidliv tolpata zavr{uva vo
provalija.
Bogatite vernici: Taka vi treba koga se somnevate vo
semo}niot!
***Vnimanie! Sledniot del ne se prepora~uva za
deca pomali od 46 godini, zatoa go prenesuvame vo
poseben Da Vin~iev kod:
etitagoB es taavunmis ov atajilavorp. taavun~oP ad
taavuraberp op etivopurt an etin{amoris, taaribos
icin~irap, icinvosa~, intalz ibaz, ioken do vin
tadav ive`on i iratas i taavun~op ad ig tapasak
etivopurt, tadav inagro i ig taalrf ov inoimak os
zarm an iok avu{ip „inagrO az etitagob”...
Vakuum gi gleda so u`as i pomisluva: „Ne bev svesen
deka mo`am i vakvi da sozdadam...”
Kraj
Zavesa.
Se pojavuva glava pozadi zavesata.
Nevernik: A {to e so nas, nevernicite?
16
17
Eden od publikata: Vie ne ja dvi`ite istorijata, za-
toa ne ste interesni.
Publikata po~nuva da vika i da frla domati, zelki,
banani i jabolka vrz nevernikot. Toj bega, se sopnuva,
pa|a, se kr{i po skali, kr{i raka, noga, ki~ma... Pub-
likata zbesnuva od smea, se dr`at za mevovite i rikaat.
Prof. Fizik Astro{izikekspert po fizika
(neformalno se poja-vuva na stranicava,
za{to e {izik)
Drug od publikata: No, zatoa ste prokleto sme{ni!!!
Vistinski kraj.
Zavesa preku zavesa.
Povtorno se pojavuva glava.
^itatel: No, {to e so vselenata? Dali e ograni~ena
ili neograni~ena?
Pisatel: Hm... da, malku ja utnavme rabotata. Da se
navratime na po~etok. Khm... (si go pro~istuva grlo-
to) Za vselenata od aspekt na fizikata }e ni ka`e
Prof. Fizik Astro{izik.
Prof. Fizik: Naukata, na sega{niot stadium i razvoj,
veli deka vselenata e stara 13.75 ±0.17 milijardi godi-
ni (+ vremeto pominato od izdavaweto na dokumentive)
i deka dijametarot na vidlivata vselena e najmalku 93
milijardi svetlinski godini ili 8.80 na 1026 metri.
Spored op{tata teorija na relativitetot, vselenata
mo`e da se {iri pobrzo od brzinata na svetlinata i
nie mo`eme da vidime samo mal del od vselenata poradi
granicite postaveni od brzinata na svetlinata (vidi
re~nik).
Od tie pri~ini ne mo`eme da ja nabquduvame vsele nata
nadvor od granicite na svetlinata (ili drugite elek-
tromagnetski zra~ewa) i naukata ne mo`e so si gurnost
da ka`e dali vselenata e kone~na ili beskone~na.
Ete.
18
35
dosie: Zol brat bliznak na Sonceto
Vselenska praznina. Golema ognena topka koja ja
narekuvaat “Poglavar” sedi na prestolot i ja slu{a
„Taka zboruva{e Zaratustra” od [traus. Ponesen od
melodijata zapo~nuva razgovor so negoviot a|utant.
Sonceto: Ah, kolku e veli~estveno da si na vrvot... no,
tolku zdodevno.
A|utantot: Sakate da izigrame partija {ah, Poglavaru?
Sonceto: Mo`eme kolku sakame da si igrame, no
ni{to nema da ja smeni mojata osamenost...
A|utantot: Da ja viknam stoma~nata tan~erka da ve
razveseli?
Sonceto: Ne... sakam da bidam sam.
A|utantot: Pa, neli rekovte?...
Sonceto: Ah, koga }e razbere{ deka velikanite se
kontradiktorni.
A|utantot: No, gospodaru, {to e so va{iot brat?
Sonceto: Misli{ na Nemezis, mojot zol brat bliznak?
Toj {to me demne od periferijata na kralstvoto i na
site na~ini se obiduva da mi ja odzeme krunata?
A|utantot: Mislev deka bi bilo ubavo da se vidite
nekoga{, da porazgovarate za problemite.
35
36
Sonceto: Kako koga toj se krie pozadi Ortoviot oblak
na dale~ina 50,000 do 100,000 AE, no nikoj ne znae
to~no kade?
A|utantot: Prostete {to }e re~am, no mo`ebi nema{e
da ve napu{ti ako postojano ne go narekuvavte xuxe...
Sonceto: Pa toa i e! Spored site nau~ni hipotezi
za nego, toj e yvezda od tipot na crveno xuxe, osobeno
koga }e se naluti.
A|utantot: Da, no toj zbor e malku navredliv.
Sonceto: Pa, kako treba{e da go nare~am?
A|utantot: Mo`ebi „mala yvezda”.
Sonceto: Ah, sekoga{ se raspravame za imiwata, no
toa nema da ja smeni realnosta deka brat mi me mrazi
i saka da me uni{ti.
A|utantot: Zo{to mislite taka viso~estvo?
Sonceto: Nau~nicite od Zemjata mi potvrdija deka
golemite izumirawa na organskite vidovi na nivna-
ta planeta se povrzani so krieweto na Nemezis vo
regionot na Ortoviot oblak, od kade toj so pomo{ na
negovata gravitaciona sila strela Kometi i drugi
nebesni tela kako proektili kon mene. Nekoi od niv
gi pogoduvaat moite deca, kako Zemjata, dodeka drugi
me pogoduvaat mene. Za negova `al, jas sum pregolem za
da mo`e da me povredi, no moite deca stradaat, a toa
me boli u{te pove}e!
Poglavarot Sonce se fa}a za glava vo o~aj.
Sonceto: [to ti treba{e da go spomenuva{ mojot zol
brat, sega mi e u{te polo{o!
37
A|utantot: Izvinete gospodaru, mislev deka }e vi
pomogne ako zboruvame za nego, znaete kralskiot
psihijatar na yvezdata Sirius, Frojd Astrolo{ki,
sovetuva deka problemite na yvezdite poteknuvaat od
nivnoto jadro, temnata i `e{ka vnatre{nost za koja
ne sakaat da zboruvaat. Site nebesni tela ja gledaat
samo svetlata nadvore{nost na yvezdite i im se voshi-
tuvaat, no site yvezdi se vo osnova temni odnatre.
Sonceto: Saka{ da re~e{ deka sum kako brat mi?
A|utantot: Ne, nikako!
Sonceto: Da, toa saka{ da re~e{, znam! Toj e edno
xuxe koe gi potro{ilo svoite rezervi helium, a sega
e bez`ivotno, temno, zlobno kopile bez tro{ka svet-
lina... toa me ~eka i mene... auuu...
Sonceto prsnuva vo pla~. A|utantot sfa}a deka ne tre-
bal voop{to da go po~nuva muabetov i fa}a bri{ka
dodeka mo`e, a Sonceto ostanuva samo, i lipa li
lipa...
Na pra{aweto dali Sonceto strada od {izofrenija
ili navistina ima zol brat bliznak }e ni odgovori
d-r Frojd Astrolo{ki, pro~uen (i skap) psihijatar na
nebesnite tela.
D-r Astrolo{ki: Danke{en gospodine raska`uva~.
Skap sum, ama vredam!... Zna~i Sonceto, kako i site
mo}nici stradaat od t.n. Sindrom na Kaligula. Tie
imaat s$, no da ima{ s$ ne zna~i deka nema da posaku-
va{ pove}e. Bidej}i nikoj ne mo`e da ima apsolutno s$,
pa duri ni tie, nivnata semo} se soo~uva so nere{liv
problem i tie, za da ne zabegaat vo ludilo, pani~no
baraat vinovnik. Ete, priznavam duri i nie, geni-
jalnite nau~nici stradame od toa, mojot „Nemezis”
e D-r Jang, mlad u~enik i moja porane{na nade`, koj
me izneveri i se posveti na nenau~nite misti~ni
teorii. Toj, na primer, bi ka`al deka Kaligula sin-
dromot voop{to ne postoi i deka se raboti za obi~na
Sansara panika, ili egzistencijalen strav od pov-
torlivosta na `ivotot i nemo`nosta da se oslobodi
od najgolemiot neprijatel - strasta, koja spored nego
e najgolemiot Nemezis... ah, toj palav Jang, a jas site
nade`i gi vlo`iv vo nego...
Raskaz Uva~: D-r Frojd, bi ve zamolil da se vratime
na temata.
D-r Astolo{ki: Ah, da, sekako... Po barawe na kralski-
ot solaren a|utant, imavme nekolku sesii so Sonceto
i utvrdiv deka toj ne strada od
{izofrenija, zna~i ne se
raboti za izmislen brat
bliznak, tuku deka toj
navistina postoi.
Raskaz Uva~, qu bi tel na pri kaz nite
38
39
Raska`uva~ot: No, pra{aweto e kade?
D-r Astrolo{ki: So sigurnost mo`am da ka`am deka
ne e samo vo negovata glava, a to~no kade ne znam.
Raska`uva~ot: Tuka mo`e da pomogne samo eden ~ovek,
na{iot pro~uen detektiv, detektivot Dik Trejsi}.
Detekstivska skazna
od memoarite na Dik Trejsi}
Prvpat slu{nav za Nemezis vo vremeto koga fantaz-
erite na teoriite na zagovor tvdea deka se dobli`uva
krajot na svetot. Ne mi be{e gajle za sudbinata na sve-
tot, mojata edinstvena gri`a be{e da imam dovolno
viski i cigari za da go pominam denot... No, ne{to me
zainteresira vo slu~ajov.
Dodeka od radioto doa|a{e predupreduva~ki glas koj
gi potencira{e site pri~ini za masovni uni{tuvawa
vo istorijata na Zemjata, masivni erupcii na vul-
kani, globalno ladewe, globalno zatopluvawe, udari
od asteroidi i kometi, kosmi~ki zra~ewa od bliski
supernovi, edno ime me zainteresira – Nemezis,
hipoteti~ka yvezda koja „lansira” smrtonosni kometi
kon Zemjata. Toa ime me potseti na edna slu~ka od
moeto minato...
Bev mlad student po kriminalistika na Svetskiot
Univerzitet vo mojot roden grad Kopje. Bev gadno
kopile i ne trpev avtoriteti. Toa mi predizvikuva{e
problemi vo {koluvaweto, no ne se gri`ev za toa,
znaev deka sum podobar detektiv i bez diploma od site
profesori zaedno. Eden den vlegov vo raspravija so
~uvarite na vlezot od Univerzitetot. Mojot obi~aj da
ne oblekuvam uniforma na svetoto bratstvo koe be{e
zadol`itelna za site studenti na ovoj univerzitet,
dovede do karanica so vratarot, koj grubo me izbrka
nadvor. Go zemav prviot kamen od ulicata i bev pod-
gotven da ja bombardiram negovata glava so kamen
do`d, koga `enska raka ne`no me fati i tivko mi
{epna vo uvo „Ostavi go, ne vredi”. Ve}e razoru`an
od nejziniot glas, se svrtev i go vidov najprekrasnoto
su{testvo. Taa se nasmevna i se pretstavi “Nemeza”,
na {to jas odgovoriv „Dik”.
Toa be{e po~etok na edno dlaboko prijatelstvo i
platonska qubov, koja za moja `al ne zavr{i kako
{to sakav. Taa se oma`i za mojot najdobar drugar,
Roki, bogata{ko dete so besna kola i usta polna so
32-karatna dijamantska nasmevka. Kako mo`ev da se
natprevaruvam so nego, zarem moite race po`olteni
od cigari vo koi po~esto se nao|aat `etoni za komar,
otkolku vistinski pari mo`ea da se natprevaru-
vaat so negovite sovr{eno manikirani nokti vo koi
mo`e{ da se ogleda{ pred da mu se pokloni{ i da go
bakne{ toj magnet za pari.
Bev skr{en, se oddadov na u{te pove}e na piewe i
komar, talkav niz gradot bescelno, ne go zavr{iv
fakultetot, nemav rabota, nemav sigurnost, nitu
idnina. Rabotev kako privaten detektiv koga mo`ev
da se podignam od krevetot. Koga sakav, mo`ev da
re{am slu~aj pobrzo od koj bilo drug. Me bie{e repu-
40
tacija na gadno kopile koe ne trpi zezancii, no mo`e
da ti go spasi `ivotot za edna pija~ka. Ne mi cvetaa
rozi, priznavam, no ne mo`e{e pomalku da mi bide
gajle za celata situacija. Bev sloboden, po |avolite!
Nitu eden {ef ne mo`e{e da me tormozi deka doc-
nam na rabota ili deka ne sum soodvetno oble~en.
Edinstvenoto {to navistina mi nedostasuva{e be{e
`ena... Toga{ nenadejno ~ukawe na vratata od iznaj-
menata dupka vo koja{to `iveev mi go smeni `ivotot.
41
Inspektor Naklon, eden od avtokratskite profesorina Dik Trejsi} od negovite studentski denovi
„Haj!” re~e taa i vedna{ skokna da me gu{ne, kako da
ne saka{e da mi ostavi prostor za reakcija, bidej}i
znae{e deka edinstvenata logi~na reakcija bi bila da
& ja tresnam vratata od nosot. Ostanav vko~anet, dodeka
taa ve}e be{e vnatre i “du{ka{e” naokolu.
„Kako odat rabotite?” re~e so {irum otvoreni o~i koi
glumea zainteresiranost, i vedna{ potoa, otkako so
pogled preleta preku stanot, dodade „Ne ba{ najdobro, a?”
„Da, kako pogodi?” promrmorev, palej}i cigara za da im
najdam rabota na racete koi odbivaa da se smirat.
„Ajde, nema potreba od toa, dovolno se poznavame.
Znam deka si mi lut, no ete bi mo`el da zaboravi{ na
moment na toa i barem da se preprava{ deka ti e milo
{to me gleda{, neli?” re~e taa so namestena nasmevka.
„Va`i” procediv niz zabi stiskaj}i ja cigarata tolku
silno {to za malku ne ja precvikav.
„Slu{aj, mo`ebi `ivee{ kako skitnik, no jas znam
deka si najdobriot detektiv koj postoi vo dr`avava,
otsekoga{ be{e!” ]e se po~uvstvuvav polaskano da ne
be{e ona zaradi {to me vikaat najdobroto podzemno
du{kalo, mojot sovr{eno na{timan nos za beqa. Da,
taa “korne{e” na problemi. Moeto {esto detektivsko
setilo vedna{ go po~uvstvuva finoto treperewe vo
nejziniot glas.
„[to se slu~uva?” ja prekinav.
„Ni{to osobeno... navistina ni{to.”
“Bejbi, nikoj ne povtoruva ne{to dva pati, ako se
raboti za ni{to.” Likot & stana seriozen, se svrte
levo-desno, kako da saka{e da proveri dali ima nekoj
vo blizina i re~e:
42
„Utre, 12 ~asot, kafe Lajka” i izleta ve{to izbegnuvaj}i
drugi pra{awa. Ostanav zbunet, so izme{ani ~uvstva, ne
znaev dali da & veruvam, dali da se prepu{tam na edna od
nejzinite igri ili utredenta voop{to da ne se pojavam.
Go ostaviv viskito da re{i.
Vo 11 ~asot me razbudi telefonot. „Dik?” odyvoni
dlabokiot ma{ki glas od drugata strana. „Da” prom-
rmorev so uspan glas. „Ako `ivotot ti e mil, ne odi na
sostanokot vo 12!” Grubiot glas mi go ostavi monoto-
niot zvuk na prekinata linija kako predupreduvawe,
ili ednostavno smeta{e deka tip kako mene e qubitel
na ednoli~ni melodii i malogra|anski `ivot bez
strast i vozbuda. Ne znae{e kolku samo se la`e.
Sedev vo za~adenata Lajka i mislev na tragi~nata sud-
bina na istoimenoto ku~e koe go dalo svojot `ivot za
prosperitetot na ~ove{tvoto, koga vratata se otvori
i vnatre vleze mojot porane{en najdobar drugar,
Roki. Be{e vidno voznemiren.
„[to pravi{ ti tuka?” go zapra{av podgotven za
razmenuvawe pra{awa i odgovori so tupanici. No,
namesto toa, toj se smesti do mene. Liceto mu be{e
propadnato, kako kaj lu|eto koi patat od te{ka bolest
ili gi pritisnala golema maka.
„Slu{aj, znam deka Nemka be{e kaj tebe, znam deka
barala pomo{ od tebe!” re~e toj vozbudeno.
„Pa {to?” odgovoriv glumej}i nezainteresiranost.
„Ne znam dali Tie doznaa za toa, ili ti im ka`a, no
taa e is~eznata.”
43
„Na kogo da mu ka`am {to?”
„Me slu{a{ li, ja nema, is~eznala!”
„Mo`e samo oti{la na pazar, pa se zamuabetila so
prodava~kata za poskapuvaweto na piperot.”
„Ne, dobiv poraka od niv!”
„Koi se tie, po |avolite?”
„]e dojdeme do toa, ~itaj!” re~e toj i mi tutna liv~e
vo rakata. Go odvitkav. Tipi~no liv~e so ucena. Sum
videl milion takvi i nikoga{ ne sum go nadminal
~udeweto kako lu|eto mo`e da bidat tolku nekreativ-
ni i da kopiraat s$ {to }e vidat na TV. Na liv~eto so
ise~eni bukvi od vesnici pi{uva{e:
NE BARAJTE JA POVEKE,TAA E SEGA SO NAS
Sepak, ne be{e ucena, be{e samo izvestuvawe.
„Navistina ~udno. [to sakaat?”
„Ni{to. Samo da ne ja barame pove}e.”
„E taa stranica vo mojata kniga, brat~e, e iskinata.
Odime!” rekov re{itelno. Toa go ispla{i. „Kade?”
„Da ja najdeme!”
„No, porakata...” propelte~i toj. Go fativ za reverot
na ko{ulata.
„Zarem }e ja ostavi{ `ena ti na cedilo samo zara-
di nekoja glupava polu-zakanuva~ka poraka. Trgnuvaj
pred mene!” Toj za~ekori nesigurno.
44
45
Nalikuva{e na `iv mrtovec dodeka go gledav kako se
vle~ka po ulicata i vleguva vo moeto bledo crveno
Jugo 45-ka. Odam da ja spasam mojata najgolema qubov
so nejziniot de~ko zombi, ubavina!
Dik Trejsi}, najgolem detektiv za intergalakti~ki pra{awa. Vo detektivskite krugovi poznat kako Ogulin Xeti}
NAJNOVA VESTOD 1984 GODINA!
Kultnoto delo na Xorxo Orveli, italijanskiot futur-
olog i numerolog, “1984”, izdadeno vo 1948 godina vo
Firenca, predviduva{e deka so svetot }e zavladeat
fudbaleri koi }e vovedat edna svetska vlada post-
avena na nekolku premisi: site `eni mora da bidat
ubavi, mora da se smeat postojano, duri i po cena
vilicite da im otpadnat, ne e dozvoleno da imaat
pove}e od 3 grama mozok i edinstvenata `elba vo
`ivotot da im bide da se oma`at za nekoj fudbaler.
Za sre}a ovaa vizija ne se ostvaruva (osven vo Italija
i tuk-tamu), no vo ovaa godina se slu~i edna druga
zna~ajna rabota.
Vo 1984 godina paleontolozite Dejvid Raup i
Xek Sepkoski objavi napis vo koj so statisti~ki
istra`uvawa e utvrdeno deka vo izminative 250 mil-
ioni godini vo istorijata na zemjata se slu~uvale
masovni istrebuvawa so period od 26 milioni godi-
ni. Parot nau~nici, sepak ne mo`e{e da ja utvrdi
pri~inata za ovie istrebuvawa, iako navele deka
pri~inata e nadvor od zemjata.
Podocna, dva tima astronomi nezavisno objavile
sli~na hipoteza, ovoj pat naveduvaj}i ja mo`nata
pri~ina za ovie periodi~ni istrebuvawa. Spored
niv Sonceto pripa|a na binaren sistem i ima yvezda
sopatnik. Ovaa yvezda ima mnogu elipti~na orbita
i periodi~no gi voznemiruva kometite od Ortoviot
oblak.
49
U{te eden
mo`en dokaz
za postoeweto
na Nemezis e
planetoidot
Sedna, koj se
nao|a pome|u
76 i 975 AE i
ima dolga i
nevoobi~aeno
elipti~na orbita
(so traewe od
10,5 i 12 iljadi
godini), daleku
pozadi Pluton.
Spored nekoi
nau~nici Sedna
ednostavno ne
treba da bide
tamu bidej}i
nikoga{ ne e
dovolno blisku
za da bide pod
gravitaciskoto
vlijanie na
Sonceto, no
nikoga{ ne
se oddale~uva
premnogu od
Sonceto za da
na nea vlijaat
drugite yvezdi.
50
Toa go zgolemuva brojot na
kometite koi vleguvaat vo
vnatre{nosta na Son~eviot
sistem, a so toa i {ansata
nekoja od niv da ja pogodi
Zemjata. Ovaa yvezda e
nare~ena Nemezis, ili
Yvezda na smrtta. Poslednoto
golemo istrebuvawe
bilo pred 5 milioni
godini, spored {to ovie
astronomi pretpostavuvaat
deka Nemezis denes e na
rastojanie 1-1,5 Svetlinski
godini (63-95 iljadi AE)
i spored hipoteti~kata
orbita (presmetana spored
pridvi`uvaweto na odre -
de ni netipi~ni kometi)
verojatno se nao|a vo
soyvezdieto Hidra.
Vo izminative
250 milioni
godini vo istori-
jata na zemjata se
slu~uvale masovni
istrebuvawa so
period od 26 mil-
ioni godini.
51
Ako Nemezis postoi, toga{ misijata WISE bi trebalo
da ja otkrie vo periodot pome|u 2011 i 2013 godina.
Nekoi nau~nici predlagaat deka Nemezis e vsu{nost
planeta od Ortoviot oblak, pogolema od Jupiter i
nare~ena Tiha (Tyche), koja e del od mitologijata na
Nemezis, no ima popozitivno zna~ewe, so {to bi se
trgnala stigmata od Nemezis koja so svoeto vlijanie
na Zemjata proizveduva ~udni opsesivni idei vo umov-
ite na lu|eto, kako na primer ovaa:
* * *
Detektivot Dik ja pronao|a svojata qubov vo pra{umite
na Ju`na Amerika kade u~estvuva vo snimaweto na
prodol`enieto na serijata „Izgubeni” i ja spasuva od
racete na diktatorot Biv{odrugariko Perez, po {to
`iveat dolg i sre}en `ivot vo dr`avata koja i pokraj
haosot okolu nea uspeala da ostane neutralna, bogata i
prosperitetna, Makedocarija. Di end.
Makedocar. Di end.
Bele{ka za avtorot
Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina. Od
1990 godina `ivee vo Skopje. Raboti kako grafi~ki
dizajner i kopirajter.
Osnova~ e na prviot elektronski konkurs za lite-
ratura vo Makedonija, Elektrolit i na nezavisnata
organizacija za Kreativen aktivizam pre ku parodija,
kritika i alegorija, Kapka.
Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo.
Dosega objaveno:
Vest od Nesvest, 2010
Dosie: Planeta Iks, 2009
Vesti od podrumot na baba mi, 2007
Parite se otepuva~ka, 2006
Vesti vo zemjata na ~udata, 2005
Za sekogo po ne{to, za nekogo ni{to, 2003
kontakt:
brankoprlja@gmail.com
Bele{ka za ilustratorot
Vladimir Luka{ (1978) e vizuelen umetnik,
muzi~ar i performans-maestro od Skopje.
Ima u~estvuvano na mnogu izlo`bi i performansi.
^len e na umetni~kata muzi~ka grupa “Svira~iwa”.
kontakt:
pijaniotslon@gmail.com
top related