ZATIRANJE PELINOLISTNEZATIRANJE PELINOLISTNE AMBROZIJE - ŽVRKLJEAMBROZIJE - ŽVRKLJE

PELINOLISTNA AMBROZIJAPELINOLISTNA AMBROZIJA (Ambrosia artemisiifolia) ali žvrklja je najbolj razširjena vrsta ambrozije po vsem svetu. Ta enoletna rastlina izvira iz severne Amerike od koder smo jo v 19. stoletju zanesli v Evropo z uvozom semen detelje, žitaric in ostalih kmetijskih

pridelkov. Danes se širi predvsem s prometom (npr. pnevmatike, vlak), premeščanjem strojev in opreme, s prevozom prsti in gramoza ter z uporabo komposta, ki vsebuje ostanke te rastline. Uvrščamo jo med tujerodne invazivne rastlinske vrste in je ena najbolj alergenih rastlin, ki se intenzivno širi tudi v Sloveniji. Danes je ambrozija razširjena že skoraj po vsej Sloveniji. Pogosto jo najdemo na površinah ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov ter na

zapuščenih njivah in travnikih. V zadnjem času pa se pri nas pojavlja tudi kot plevel v sladkorni pesi, krompirju, koruzi in sončnicah.

ZATIRANJE AMBROZIJE:ZATIRANJE AMBROZIJE:Imetnike zemljišč obveščamo, da morajo na podlagi Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, 63/10), odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti nadzemni del na način, da se ne obraste več. Ker so škodljive rastline iz rodu Ambrosia v Sloveniji zelo razširjene, je ukrepe obvladovanja potrebno izvajati ne samo na kmetijskih, temveč tudi na nekmetijskih zemljiščih. Več osnovnih informacij je dostopnih na straneh FURS: http://www.fu.gov.si/si/storitve_in_ukrepi/skodljive_rastline/.Da preprečimo širjenje rastlin ambrozije z nekmetijskih na kmetijske površine, moramo ukrepati preden rastline preidejo v fazo cvetenja!

Pelinolistna ambrozija je občutljiva na poškodbe koreninskega sistema, hkrati pa ima izredno veliko sposobnost obnavljanja nadzemnega dela z odganjanjem stranskih spečih popkov, ki so v pazduhah listov ali stranskih vejic. Ta lastnost rastlini omogoča, da se uspešno obnovi tudi po zelo intenzivnih poškodbah in po pogosti košnji.

S puljenjem mladih rastlin preden se le-te močno ukoreninijo lahko rastline 100 % učinkovito zatremo. Če izvajamo puljenje, ga je potrebno izvesti ko so rastline manjše in ga ponavljati vse dokler vznikajo nove rastline. Ne cvetoče izpuljene rastline skupaj s prstjo na koreninah zberemo v plastičnih vrečkah, ki jih nato oddamo k ustreznim odpadkom (smeti, kompost ali gnojišča) ali pa jih zažgemo. Ostanke rastlin, ki so že oblikovale seme ni priporočljivo odlagati na kompost, gnojišča ali v zabojnike za smeti. Priporočamo sežig, seveda v okviru možnosti in predpisov, ki omejujejo kurjenje v naravi in v urbanem okolju.

Mulčenje lahko uporabimo kot ukrep za omejevanje kaljenja semen na majhnih površinah, npr. na gradbiščih in nekaterih drugih nekmetijskih površinah. Tla in/ali mlade rastline

1/5

prekrijemo z mulčem (senom, odkosom trav, zastirko iz lubja, itd.) ali drugo vrsto talne zastirke, kar prepreči kalitev semen in nadaljnji razvoj. Na gradbiščih lahko namesto mulča uporabimo prekrivala iz (črne) plastike, s čimer zmanjšamo svetlobo na površini tal ter dvignemo temperaturo tal do te mere, da uničimo mlade rastlinice in preprečimo kalitev semen.

Na večjih površinah izvajamo košnjo s ciljem preprečevanja tvorjenja semen in izčrpavanja rastlin. Košnja oz. rezanje naj poteka čim bližje tal tako, da zmanjšamo možnost obraščanja, vendar brez poškodb na površini tal. Zatravljene površine ob cestah bi naj prvič kosili v začetku junija, ko je večina rastlin že vzniknila, drugo košnjo izvedemo tik pred začetkom cvetenja rastlin (začetek avgusta), zadnja košnja pa bi morala biti vedno izvedena preden dozori seme (od septembra do oktobra). Ko semena dozorijo, zaključimo s košnjo, saj se na tak način semena lažje širijo v ozračje in na druga območja. Košnja v času pred cvetenjem v kombinaciji s tretiranjem ponovno obraslih rastlin s herbicidi zagotavlja visoko učinkovitost.

Paše živine ne štejemo med možne načine zatiranja, saj ima pelinolistna ambrozija dokaj visoko vsebnost surovih beljakovin in so lahko velike količine rastlin v pomladnem času za živali strupene. Zaradi same paše, pa dobijo semena ambrozije veliko svetlobe, kar tudi pospeši njihovo kalitev.

Za zatiranje pelinolistne in drugih vrst ambrozije (Ambrosia sp.) na zatravljenih nekmetijskih zemljiščih, so registrirani naslednji herbicidi s katerimi se lahko tretira največ 1 krat v eni rastni dobi:

1. Harmony 75 WG v odmerku 20-30 g/ha ob dodatku močila v 0,1% koncentraciji; za zatiranje posameznih gnezd rastlin v odmerku 0,6 g na 10 L vode in dodatkom 10 ml močila,

2. Banvel 480 S v odmerku 0,5 do 1,0 L/ha; zatiranje je uspešno, ko je plevel visok največ 15 cm, oziroma je v polni vegetaciji.

3. Callisto 480 SC v odmerku 0,25 L/ha; za zatiranje, ko je plevel v fazi 3 do 5 listov; tretiranje z ročno oprtno škropilnico ni dovoljeno.

Navedeni herbicidi so namenjeni za zatiranje ambrozije na zatravljenih nekmetijskih površinah (brežine avtocest; železnice; 1,5 m pas ob regionalnih cestah; urbane površine, ki vključujejo parke, zelenice in športne terene ter drugih). Ob tretiranju je potrebno preprečiti zanašanje škropiva na sosednje gojene rastline ter vstop na sveže poškropljene površine. Zaradi zmanjšanja tveganja za površinski odtok FFS ali odtok preko drenažnih sistemov, se priporoča škropljenje v obdobju, ko je predvideno daljše obdobje brez padavin.

Pri tretiranju površin, kjer raste ambrozija, in ki mejijo na območja vrtcev, šol, domov za ostarele ali bolnišnic, je potrebno predhodno obvestiti institucije ter jih opozoriti naj se v času izvajanja škropljenja ne zadržujejo na prostem več kot je nujno potrebno, prav tako naj v času tretiranja zaprejo okna in prostorov ne zračijo. Poleg tega naj ne vstopajo na poškropljene površine dokler se škropivo ne posuši.

Pri tretiranju s herbicidi je potrebno dosledno upoštevati navodila za uporabo. Pri pripravi škropilne brozge in uporabi herbicidov morajo osebe nositi vso zaščitno opremo, ki je pri tem zakonsko obvezna (gumijaste škornje in rokavice ter zaščitne predpasnike ali obleke, zaščitna stekla ali očala, protiprašno masko).

2/5

PREPOZNAVANJE:PREPOZNAVANJE:V obdobju pred cvetenjem rastlino pelinolistne ambrozije prepoznamo po zelenih, dvakrat pernato deljenih listih. Struktura listov je podobna kot pri navadnem pelinu, s katerim jo lahko tudi zamenjamo. Rastlina zraste od 30 cm do dveh metrov visoko in ima pokončno ter precej razvejano steblo, ki je rdečkasto in močno dlakavo. Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra. Ena rastlina ima lahko tudi 60.000 semen in s tem nekaj milijonov pelodnih zrn, ki imajo odlične aerodinamične lastnosti, saj lahko s pomočjo vetra prepotujejo tudi razdalje večje od 100 km. Seme ambrozije ostane v tleh kaljivo do 20 let in več.

Sliki 1 in 2: Pelinolistno ambrozijo lahko zamenjamo z drugimi plevelnimi vrstami. Slika 1 prikazuje rastlino pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia) pred cvetenjem, slika 2 pa rastlino navadnega pelina (Artemisia vulgaris). Foto: L. Leskovšek

Slika 3: Za pelinolistno ambrozijo značilen žvrkljast tip cvetov. Foto: L. Leskovšek

Slika 4: Cvetovi na rastlini navadnega pelina. Foto: L. Leskovšek

3/5

KJE LAHKO ZASLEDIMO RASTIŠČA:KJE LAHKO ZASLEDIMO RASTIŠČA:Danes je ambrozija razširjena že skoraj po vsej Sloveniji. Pogosto jo najdemo na površinah ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov ter na zapuščenih njivah in travnikih. V zadnjem času pa se pri nas pojavlja tudi kot plevel v sladkorni pesi, krompirju, koruzi in sončnicah.

Sliki 5 in 6: Rastline pelinolistne ambrozije, na začetku svoje rasti oziroma še pred cvetenjem, najlažje odstranimo ročno s puljenjem ali z uporabo herbicidov. Foto: D. Bajec, L. Leskovšek

Sliki 7 in 8: Za rastline ob cestah je najprimernejši način odstranjevanja košnja ali uporaba herbicidov. Pri košnji moramo paziti, da je višina rezi dovolj nizka, sicer prihaja do ponovnega obraščanja. Foto: D. Bajec

Slika 9: Eno izmed rastišč med cesto in reko, kjer med drugimi plevelnimi vrstami opazimo tudi rastline ambrozije. Foto: L. Leskovšek

4/5

KAKO ODSTRANITI ŠKODLJIVE RASTLINE: KAKO ODSTRANITI ŠKODLJIVE RASTLINE: Pri mnogih ljudeh stik kože z rastlino ambrozije povzroči alergene reakcije, zato moramo pri odstranjevanju škodljivih rastlin preprečiti ta stik. Pri odstranjevanju se ustrezno zavarujemo z oblačili, ki pokrijejo izpostavljene dele telesa in z rokavicami. V času sproščanja cvetnega prahu svetujemo, da si zaščitite dihala s protiprašno masko in oči z zaščitnimi očali. Cvetoče rastline je priporočljivo uničevati popoldne, saj se cvetni prah v glavnem sprošča zjutraj oziroma takoj po dežju, ker je takrat koncentracija peloda najnižja. Stroje in opremo, ki jo uporabimo za zatiranje ambrozije v času cvetenja, je ravno tako potrebno očistiti, da preprečimo nadaljnje širjenje semen.

puljenje nabiranje v vrečo zapiranje vrečeSlike 10 do 13: Foto: K. Rodič

Glede prepoznavanja ambrozije in ukrepov proti njej se lahko obrnete tudi na Službo za varstvo rastlin na KGZS-Zavod Novo mesto.

Prijavo rastišč ambrozije, na katerih ni bilo pravočasno izvedeno ustrezno zatiranje, lahko podate preko spletne aplikacije FITO-sumFITO-sum na Fitosanitarnem prostorskem portalu (http://fito-gis.mko.gov.si/) ali javite na Fitosanitarno inšpekcijoFitosanitarno inšpekcijo Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (tel.: 07 499 43 20, fsobrezje.mkgp@gov.si). Za vse informacije se lahko obrnete tudi na Službo za varstvo rastlin na KGZS – Zavod Novo mesto.

Pripravila: dr. Lucija Leskovšek, univ.dipl.inž.agr.Služba za varstvo rastlin, KGZS – Zavod Novo mesto

5/5