Projek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ktna naloga iz

P

z predmeta Ra

ROJEKTNA

 

ačunalništva ‐

A NALOGA

ALJA

UČIT

O

Divje mačke

1 

A IZ PREDM

 

AŽ STERNA

TELJ: DAN

OŠ VOLIČI

2009/20

 

META RAČ

AD, 7. r. 

NI SAJTL 

INA 

10 

ČUNALNIŠŠTVO 

 

Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke 

2  

Kazalo1 Uvod .................................................................................................................................... 3 

2 Leopard ............................................................................................................................... 3 

3 DIVJA MAČKA: ..................................................................................................................... 4 

4 TIGRI: ................................................................................................................................... 7 

5 RIS: ...................................................................................................................................... 7 

6 PUMA: ................................................................................................................................. 9 

7 GEPARD: ............................................................................................................................ 10 

8 JAGUAR: ............................................................................................................................ 10 

9 SNEŽNI LEOPARD: ............................................................................................................. 11 

10  ČRNI PANTER: ................................................................................................................ 12 

11  SERVAL: .......................................................................................................................... 13 

12  LEV ................................................................................................................................. 14 

13  SEDAJ PA ŠE ZNAČILNOSTI VSEH DIVJIH MAČK: ............................................................ 14 

14  Viri ................................................................................................................................. 15 

 

Kazalo slik 

Slika 1: Leopard ...................................................................................................................... 3 Slika 2:divja mačka ................................................................................................................. 5 Slika 3: Tiger ........................................................................................................................... 7 Slika 4:Ris ............................................................................................................................... 8 Slika 5:Puma .......................................................................................................................... 9 Slika 6:Gepard ...................................................................................................................... 10 Slika 7:Jaguar ....................................................................................................................... 10 Slika 8:Snežni leopard .......................................................................................................... 11 Slika 9:Črni leopard .............................................................................................................. 12 Slika 10:Serval ...................................................................................................................... 13 Slika 11:Lev in levinja ........................................................................................................... 14 

 

Kazalo tabel 

Tabela 1: Primerjava divjih mačk ......................................................................................... 15 

 

   

Projek

 

 

1 UvNa sv

divja mampak sposkuša

 

2 LeLeop

izreden 

Slika 1

 

Živijojasi  so njegoveživljenjein pa v bi  lovili njihov p

         1 Obši

ktna naloga iz

vodvetu živi ve

mačka,  jaguaso neukročamo hraniti

opardpard se z znalovec, hkra

1: Leopard 

o najraje v gto  polpušč

ega kožuha e, običajno dobi, ko saživali, bi d

potencialni 

                    iren suh svet z

z predmeta Ra

eč vrst divjiar,  črni  paene divje ži. Natančnej

ačilnimi barati pa ga je s

gozdnatih pčave1  ali  plahko variirv določenemica vzgajadolgoročno plen, bi  s  t

                    z malo ali bre

ačunalništva ‐

h mačk kotnter,  snežnivali, ki te nje vam jih b

rvami prilagskoraj nemo

pokrajinah, področja  z ra od svetlom revirju. Iza svoje mladprehitro  iztem pregna

      z rastlinstva 

Divje mačke

3 

t so:puma,sni  leopard,ne ubogajo ibom opisal v

gaja okolju, ogoče odkri

znajde pa smalo  vege

o rumene dozjemoma sediče. Če bi vzpraznili  svoali. Tako ko

serval,  lev, tigri.  Te min te ubijejovse, ki sem v

hkrati pa imiti saj je zelo

se tudi v dretacije  takoo črne. Leope pojavlja tuv enem revoj  lovski  revot drugi  čla

ris,  leopardmačke  niso o če se jih hvam jih našt

ma zelo zaoso prebrisan.

rugih življenoj  pod  mejpard živi večudi v skupnirju živelo pvir. Vse  živni družine 

d, gepard, domači  lju

hočeš dotaktel. 

strene čute.  

 

njskih okoljijo  sneženjačinoma samosti:v času preveč leopvali,  ki bi bimačk,  leop

navadna ubljenčki kni ali jih 

e.Za to je 

h, pa na a.  Barva motarsko parjenja ardov in ile  lahko pard  svoj 

Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke 

4  

revir označuje z urinom. Poleg tega določena drevesa označi tudi s praskami svojih kremplja. Tam kjer je veliko divjačine, so revirji manjši, saj imajo leopardi s tem več hrane na manjšem, kot  v  področjih  z malo  divjadi.  Revirji  samcev  so  večji  od  revirjev  samic  in  se  velikokrat prekrivajo  z  revirji  ene  ali  večjih  samic.  Ko  je  leopardova  samica  pripravljena  na  parjenje oddaja močan  vonj,  ki  privablja  samce.  Samec  se  po  parjenju  vrne  v  svoj  revi.  Samec  in samica se parita sedem dni. Samci ne skrbijo za mladiče ampak postijo to dolžnost samicam. Samica  nosi mladiče  približno  tri mesce.  Leopardinji mladički  se  skotijo  v  dobro  skritem brlogu. Ko se skotijo so slepi  in zelo nebogljeni  in  tehtajo približno med štiristo  trideset  in petsto  sedemdeset  gramov.  Eno  leglo  sestavlja približno do  štiri mladiče. Mati  jih hrani  s mlekom dokler še ne morejo jesti mesa. Eno leglo sestavlja do štiri mladiče. Od teh običajno preživi  samo eden  ali dva. Motne oči,  ki  so  tipične  za mačke, odpre  leopardov mladič po približno devetih tednih njegovega življenja. V teh prvih dnevih življenja so pike na koži tako blizu skupaj, da krzno  izgleda enobarvno. Mladiči pri materi ostanejo približno do dveh  let. Ko  so  še  zelo majhni,  jih mati pogosto  seli  iz enega brloga v drugega  in vsak novi brlog  je vedno manjši pa tudi bolj skrit kot prejšnji. S tem samica prepreči da bi njeni mladiči postali plen levom, hijenam ali celo leopardovim samcem, ki so prav tako lahko tudi njihovi očetje. V tem  obdobju  se mladiči  od matere  naučijo,  kako  se  lovi  in  se  naučijo  skrbeti  sami  zase. Samice  običajno  ostanejo  dlje  pri materi  kot  samci  saj  so  običajno manjše  in  šibkejše  od svojih bratov. Zaradi leopardovega krzna so ga lovci lovili tako dolgo da so ga skoraj iztrebili. Nato so ga prepovedali loviti saj je prišel na rdeč list za ogroženo vrsto živali. Znanstveniki so ocenili da so v vzhodni Afriki v zgodnjih šestdesetih letih ubili kakih petdeset tisoč živali. Kljub slabim  ukrepom  še  danes  lovijo  in  pobijajo  divji  lovci  leoparde  zaradi  njihovega  krzna  in mesa.  Čeprav  ljudje ne  razumejo da  so  leopardi  v  korist  saj držijo  število  živali da  se niso preveč  razmnožijo  in  povzročijo  škodo  ljudem.  Ponavadi  lovi  leopard  v  jutranjem  ali večernem  somraku. Pri  tem kombinira  zalezovanje  in bliskovit napad, da ujame  svoj plen. Leopard lahko preži na veji ampak se običajno priplazi zelo tiho do svojega plena in ga nato napade in ubije. Svoj plen sunkovito ubije da ga zgrabi za vrat ali pa ga udari s šapi in kremplji po  glavi. Včasih  odnese  svoj  plen  na  drevo  da  si  ga  lahko  shrani  za  kasneje  ko  bo  lačen. Leopard večinoma  lovi manjše  živali ker večjih ne more ker  so  zanj premočne.  Leopard  je visok  od  petdeset  do  šestdeset  cm. Dolg  je  od  sto  do  sto  trideset  cm.  Težki  je  od  pet  in šestdeset do osemdeset kg. Spolno so zreli z dva  in pol  leti do treh  let, parijo se v tropskih gozdovih  čez  celo  leto,  drugače  pa  samo  v  spomladi.  Brejost  traja  od  devetdeset  do  sto dvanajst  dni.  Je  samotarski  lovec  in  po  navadi  se  zelo  skrijva.  Prehranjuje  se  predvsem z:velikimi in malimi sesalci in ptiči, v divjini živi do dvanajst let v ujetništvu pa do dvajset let. Najdemo ga predvsem v večjem delu Afrike  in  južne Azije. njihovo število se zelo manjša v naravi. Je zelo lepa žival in zelo skrivnostna žival.  

3 DIVJAMAČKA:Divja mačka je razširjena po celinski Evropi, jugozahodni Aziji in savanah Afrike. Delimo jo 

na tri skupine z različnimi podvrstami: 

Projek

 

EvroEvropi  inajpogoAlpam z

AfrišArabske

AzijsIndiji.  

Domseverni 

 

Slika 2

Evroiglastih bomo vnizka. A

ktna naloga iz

pska  divja in  zahodni ostejše  v  ozmanjšuje.  

ke  divje  mem polotoku

ke  divje m

mača mačka Afriki. S člo

2:divja mačka 

pske divje gozdovih. Nvideli.  ČloveAfriške divje

z predmeta Ra

mačka  ‐  naRusiji,  razesrednji  Slov

mačke  živijou.  

ačke  živijo 

naj bi bila ovekom je d

mačke  živijNe prenesejeka  se  izogie mačke živ

ačunalništva ‐

avadno  evrn na večiniveniji, med

o  v  sebi  p

na  Bližnje

udomačendomača mač

o predvsemjo preveč mbajo  in  so vijo v zelo  r

Divje mačke

5 

ropsko  divjoi Britanskegdtem  ko  se

rimernem

m  vzhodu, 

a  iz podvrsčka naselila

m  v  listnatimrzlega podpogostejšerazličnih ok

o mačko  (Fga otočja  in  njihovo  št

življenjskem

južni  Rusij

ste Felis silvves svet. 

h gozdovihnebja in snv območjiholjih, ni  jih 

F.s.silvestrisn v Skandintevilo  proti 

m  prostoru

ji,  zahodni 

vestris  lybic

 

,  lahko pa ega, zato jihh, kjer  je gosamo v de

s)  najdemo naviji. V Slov  Panonski 

u  po  vsej  A

Kitajski  in 

ca, ki živi na

jih najdemh visoko v gostota prebeževnih goz

po  vsej veniji  so nižini  in 

Afriki  in 

zahodni 

aravno v 

mo  tudi  v gorah ne bivalstva dovih. V 

Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke 

6  

puščavah se zadržujejo v gorah in ob vodi. V gorah grejo tudi do višine 3000m. Azijske divje mačke živijo predvsem v polpuščavah, a jih najdemo tudi drugod, npr. visoko v gorah. 

Teža se nekoliko razlikuje od podvrste do podvrste, povprečno pa odrasli samci tehtajo 4‐5 kg (F.s.silvestris: 5 kg), izjemoma tudi 7 kg. Samice pa so lažje in tehtajo povprečno 2,7‐4 kg (F.s.silvestris: 3,5 kg). V dolžino merijo od 50 do 75 cm, rep pa je dolg od 21 do 35 cm. 

Po navadi so sivo‐rjave barve s košatim  repom  in s  črnimi progami po celotnem  telesu. Njihova dlaka  je kratka  in mehka. Evropske divje mačke  imajo dolgo zimsko dlako, zato so včasih videti večje od ostalih divjih mačk. Azijske divje mačke so bolj rdeče‐rumene barve s temnimi lisami in včasih progami. Afriške divje mačke je težko razlikovati od domačih mačk. Imajo svetlejšo  in krajšo dlako od evropskih  in njihov rep  je precej manj košat. Po barvi se precej razlikujejo od podvrste do pod vse, v glavnem pa so sive do rjave s temnimi lisami in progami. Imajo značilno rdečo liso za ušesi. Človek je vzgojil veliko različnih pasem domačih mačk, ki se zelo razlikujejo po barvi, dolžini dlake in velikosti. 

Mačke imajo pet prstov na vsaki nogi, od katerih pa je en prst obrnjen nazaj in dvignjen, tako da se ne dotika tal. Značilnost večine mačk je da lahko svoje kremplje v potegnejo in jih s  tem ohranjajo ostre.  Imajo  visoko  razvito  zobovje,  ki  je prilagojeno hranjenju  z mesom. Podočniki, ki so pri vseh zvereh zelo dolgi, so odlični za ubijanje in držanje plena. 

V  času  ko  se  samica  goni,  se okoli nje  zbere  več  samcev.  Te  se med  sabo prepirajo  in pretepajo da bi si priborili pravico do parjenja. Samice se bodo pogosto parile z več samci. Čas parjenja  je odvisen od podnebja, v katerem pod vsa živi. Pri evropski divji mački  je to v pozni  zimi  (januar  do marec),  tako  da  se mladiči  skotijo  spomladi,  največkrat maja.  Pri afriških  in  azijskih  mačkah  je  čas  parjenja  precej  daljši  zaradi  bolj  stabilnega  podnebja (september  do marec).  Po  56  do  68  dneh  brejosti  skoti  samica  na  zavarovanem mestu navadno 3 ali 4 mladiče, izjemoma tudi 8. 

Samice  postanejo  spolno  zrele  pri  10‐11 mesecih  starosti,  samci  pa  pri  9‐22 mesecih. Mladiči  so ob  rojstvu  slepi  in nebogljeni  ter  tehtajo  samo okoli 100g  . V brlogu  sesajo pri materi mleko  od  4  do  12  tednov. Mladiči  odprejo  oči  pri  10  dnevu  starosti.  Pri materi ostanejo mladiči 4 do 10 mesecev. V  tem  času  jih mati  tudi nauči  loviti  in preživeti. Nato zapustijo mater in se osamosvojijo. Samci nič ne pomagajo pri skrbi za mladiče. 

Divje mačke živijo v naravi do 15 let, a jih veliko umre že v prvem letu. 

Divje mačke  so aktivne predvsem ponoči  ter ob  sončnem vzhodu  in  zahodu. Predvsem azijske mačke pa so aktivne včasih tudi podnevi. V noči prepotujejo velike razdalje v iskanju plena. Neka opažena mačka je v eni noči prepotovala 10 km. 

Divje mačke so v glavnem samotarji in le redko jih vidimo v skupini. Nekoliko bolj socialne so domače mačke, a tudi te ne preveč. V redkih skupinah pa vlada stroga hierarhija, položaj 

Projek

 

pa  si  ozapustij

 

4 TIG

Slika 3

 

DružPoznamjih  najdnevarenvdrli  v glavnemZnanstv

5 RISRisi (

in volk. 

ktna naloga iz

osebki  pribojo kraj rojstv

GRI:

3: Tiger 

ini  divjih mmo več vrst tdemo  še  ven  tudi  ljudenjegovo  nam  zaradi  dveno ime tig

S:(znanstvenoTo so kratk

z predmeta Ra

orijo  z  mnva, medtem

mačk  so  štetigrov. Najpč,  vendar  jem  in  je odaravno  okoivjega  lovagra je Panth

o ime Lynx) korepe mač

ačunalništva ‐

nogimi  pretm ko se sam

evilni  znanipogostejša sih  je  zelo mgovoren  zaolje.  V  zadn.  Danes  nahera tigris. T

spadajo v dčke na visok

Divje mačke

7 

tepi.  Samciice bolj drž

i  lovci,  od sta sibirski malo  in  so a  številne  smnjih  letih  jea  svetu  živTigri prihaja

družino makih nogah. N

i,  potem  kijo tega kraj

 

katerih  je ali amurskinagnjeni  kmrtne  žrtvee  število  tigvi  manj  kojo iz družine

čk. Sodi meNa konici u

ko  se  osamja. 

največji  in in bengalsk

k  izumrtju. e,  zlasti v kgrov  na  svet  7000  tehe mačk in re

ed zveri, takhljev imajo

mosvojijo  ve

najmočnejki tiger, v nTiger  je  lahkrajih, kjer  setu  zelo  uh  veličastnieda zveri 

ko kot tudi o čop dlak, k

ečinoma 

jši  tiger. naravi pa hko  zelo so  ljudje padlo,  v ih  živali. 

medved katerega 

Projek

 

pri  drugAfriko. P

Ris  jeplaha  ž

Slika 4

V Sloprimerkodločbo

ktna naloga iz

gih mačkahPri nas živi l

e  izjemno  ržival  in  le 

4:Ris 

oveniji je izukov stabilnoo. 

z predmeta Ra

h  ni.  Poznamle ena vrsta

redka žival, redki  ga 

umrl, a so go, še vedno

ačunalništva ‐

mo  več  vrs, to je evraz

poseljuje pvidijo  v  n

ga v 70. letio pa sodi m

Divje mačke

8 

st  risov,  ki zijski ris. 

pa precejšnaravi.  Lovi

ih dvajsetegmed ogrožen

poseljujejo 

ne dele našpretežno 

 

ga stoletja zne vrste,  ta

Severno A

ega planetaponoči,  p

znova naselko da  je od

Ameriko,  Ev

a. Hkrati  jepodnevi  pa 

lili. Danes jdstrel dovo

vrazijo  in 

  izredno počiva. 

e število oljen  le z 

Projek

 

6 PU

Slika 5

Pum»panterTa veliksesalec Ameriki

 Je djaguarju

ktna naloga iz

UMA:

5:Puma 

a  (znanstver«,  je sesaleka samotarsna  zahodni. 

ruga najtežju. Spada v v

z predmeta Ra

eno  ime  Pec  iz družinska mačka zi polobli. Z

ja mačka v vejo velikih 

ačunalništva ‐

uma  concoe mačk (Feza svoje živavzema ob

Ameriki pomačk. 

Divje mačke

9 

olor)  ali  z elidae), ki spvljenje potrebmočje od  J

o jaguarju in

drugimi  bepadajo medebuje večjaJukona v Ka

n četrta najt

 

esedami  tud red zveri. a območja, anadi do  ju

težja na sve

di  »gorski Prihaja  iz Akot katerikužnih Andov

etu, po tigru

lev«  ali Amerike. oli drugi v v  južni 

u, levu in 

Projek

 

7 GE

Slika 6

Gepajugozahje od 1,druge g

 

8 JAG

Slika 7

ktna naloga iz

EPARD:

6:Gepard 

ard  (znansthodni Aziji. G,1 do 1,5 meparde, če 

GUAR:

7:Jaguar 

z predmeta Ra

tveno  ime  AGepard slovm, tehta pa vdrejo na n

ačunalništva ‐

Acinonyx  juvi kot najhit21‐72 kg. L

njegovo oze

Divje mačke

10 

ubatus)  živtrejši tekač,Lovi manjšemlje. 

i  v  osrednj, saj lahko pe antilope  i

i,  vzhodni preseže hitrn zajce, na

 

 

in  južni  Afrost 100 kmpade pa  la

friki  in  v m/h. Dolg hko tudi 

Projek

 

Jáguaedini prživali. Solova, ki j

9 SN

Slika 8

Po vsnežneggrozi izuDejstvonavdaja

Zdaj naloga: najljubšdomačeda bodoleopard

ktna naloga iz

ar  (znanstvredstavnik vo izredni plaje posledica

NEŽNILEO

8:Snežni leopar

eč kot 40  lga  leopardaumrtje in v ,  da  so  sea biologe z u

pa  stoji pruskladiti o

ši plen  so he ovce  in koo črede vard.  

z predmeta Ra

veno  ime Pavrste  iz rodavalci, ki lova njenega p

OPARD:

rd 

etih  se  je ba na  južnemmnogih pre  spet  pojaupanjem, da

ed naravovbstoj snežnhimalajske doze ‐  izgubane ali pa bo

ačunalništva ‐

anthera onu Pantheravijo tudi žabprivlačnega 

biologom pm obrobju Eedelih Himavili  prav  naa za to redk

varstveniki  inih  leopardodivje  koze  ‐a živali pa jeodo domači

Divje mačke

11 

nca)  je najv v Amerikabe, ribe, želkožuha, že 

prvič  spet pEveresta. Snlaje, kjer soa  obljudenko vrsto veli

in upravo Nov z živinor‐  tari.  Sevee hud udareini dobili od

ečja mačkah. Pleni na lve in manjšzelo redka.

posrečilo opnežni  leopao bili nekoč em  območkih mačk m

Narodnega rejo. Snežneda pa  so  zec za domadškodnino z

a  v  Južni  in tleh živečeše aligatorje

 

pazovati  in rd  je zelo opogosti, so čju  južnih  omorda le še o

parka Sagai  leopard  jea  leopardeačine. Zato bza živali, ki 

  Srednji Ame sesalce  in e. V naravi j

tudi dokumogrožena vrpopolnomaobronkov  Eobstaja prih

armatha ode plenilec, ke  zelo mikavbo treba pobi jih uplen

meriki  in domače je zaradi 

mentirati rsta, ki  ji a izginili. Everesta, hodnost.  

govorna katerega vne  tudi oskrbeti, nil snežni 

Projek

 

10 ČR

Slika 9

Črni Je ogrožiztrebili

         2 Tvor

ktna naloga iz

RNIPANT

9:Črni leopard 

panter živi žena vrsta2

.  

                    ri več oseb,stv

z predmeta Ra

TER:

v deževnih  saj so ga z

                    vari,razvrščen

ačunalništva ‐

gozdovih kzaradi njego

      ih druga poleg

Divje mačke

12 

ker samo taovega kožu

g druge ali dru

m se lahkoha v pretek

uga za drugo v

 

še najboljeklosti zelo p

v eni smeri   

e skrije predpobijali  in g

d ljudmi. ga skoraj 

Projek

 

11 SE

Slika 1

Spaddrugačedo pet saj odličpodnevje nemo

ktna naloga iz

RVAL:

10:Serval 

da v skupinoe pa ga lahkmladičev ,kčno skačejoi lahko pa jiogoče videt

z predmeta Ra

o divjih mačko najdemo ki so ob rojso v višino. Soih vidimo pi.  

ačunalništva ‐

čk. Je srednpo celi Afristvu slepi ko zelo skriteonoči če im

Divje mačke

13 

nje velika miki. Samica no vsi mladie in skrivnomamo veliko

ačka, najdenosi mladičči mačk. Njstne živali so srečo. Nek

emo ga prede približno šihova najljusaj jih skorakateri pravij

dvsem v južšest mesecubša hrana aj ne moramjo da je izgin

žni Afriki ev. Skoti so ptice 

mo videti nil saj ga 

Projek

 

12 LE

Slika 1

Leva impala. samo 10do šest da si na

13 SEIzraz 

tehtajo poznananeverjemesojedAfriki, Aživalskih

Najvemačke, mačk, nleopard

         3 Dom

ktna naloga iz

EV

11:Lev in levinja

najdemo pLev  je edin0. Vsako krmalih  levčkredijo svoja

DAJPAŠ velike mačtudi po  vea domača  žtno  podobde  in so tudAziji in Evroph vrst. 

ečje mačkeki se lahko nekaj kar jihd  in puma p                    

mača žival, ki lo

z predmeta Ra

a 

predvsem vna vrsta divrdelo vodi ekov ampak a krdela. Je 

ŠEZNAČILčke3 se uporeč  kot  sto  kžival.  Toda na,  tako  pdi zelo učinpi. Le Avstra

e spadajo v oglašajo z r

h ločuje od oprav  tako sp                    ovi miši  

ačunalništva ‐

v  savani Afrvjih mačk, ken ali dva sav krdelu osogrožena v

LNOSTIVrablja za reskilogramov ne  glede n

po  sami  zgnkoviti plenalija in Anta

rod Pantherjovenjem. ostalih mačpadajo v  to      

Divje mačke

14 

rike, kjer  loki  živi v  skuamca z  levistanejo samrsta živali. 

VSEHDIVsnično velikin  se  tako na ogromnoradbi  telesilci. Najdemarktika nista

era. Štiri vrsPosledično čk. Ostale što skupino, p

ovi večje  živupini do 30njami, ki somo samice s

VJIHMAČke mačje vrzelo  razlikuo  razliko  v sa,  kot  tudmo  jih skoraa domača oz

ste:  lev, tigje ta zmožntiri vrste ‐ gpredvsem z

vali kot  so:g0  levov. Amo v družinsksamec pa o

K:ste, predstaujejo od dovelikosti,  jei  po  vedenaj povsod pziroma prvo

er,  leopardnost rjovenjepard, snežzato, ker od

gnu,  zebra, mpak običajki vezi. Samodžene svoj

avniki kateromače mače  večina  vrnju.  Vse  mpo svetu, v otna kontin

d  in  jaguar sja značilnosžni leopard,drasli samci

bivol  in no  jih  je ica skoti e sinove 

rih lahko čke,  ki  je rst mačk mačke  so Ameriki, enta teh 

so edine st velikih , puhasti i  tehtajo 

 

Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke 

15  

okoli 70kg  in  se  tako  smatrajo  za velike mačke,  čeprav  so bistveno manjše od prvih  štirih. Vmesno stopnjo med velikimi  in malimi mačkami predstavljajo risi, ki tehtajo okoli 25kg; so težji od domače mačke,  a  vseeno ne  spadajo med  velike mačke. Največjo  grožnjo  velikim mačkam  predstavlja  vse  večje  uničevanje  njihovega  naravnega  okolja  in  lov.  Grožnjo predstavlja  tudi  trg eksotičnih  živali, kjer  jih ulovijo,  jih vzrejajo  in vzgajajo, da bi  jih  lahko kasneje  čim  bolje  prodali,  največkrat  privatnim  lastnikom.  V  ZDA  je  19  zveznih  držav prepovedalo  lastništvo  velikih  mačk  in  ostalih  eksotičnih  vrst,  kjer  zakon  prepoveduje vsakršno  posest,  vzrejo,  prodajo  teh  živali.  Vendar  naj  bi  kljub  temu  še  vedno  bilo  okoli 15,000 velikih mačk v ujetništvu v Ameriki  in  le majhen odstotek teh  je zakonito v živalskih vrtovih.  Ostali  so  v  zasebnih  domovih  ali  nezakonitih  živalskih  vrtovih,  kjer  je  kvaliteta njihove oskrbe  zelo vprašljiva. Statistika kaže, da kar 98 odstotkov velikih mačk umre  že v prvih dveh letih ujetništva. Vse velike divje mačke vseh vrst so zelo čudovite divje živali. 

Tabela 1: Primerjava divjih mačk 

IME  ŽIVLJENSKI PROSTOR  ŠTEVILO MLADIČEV Leopard  Savana  1‐3 Tiger  Gozd  1‐4 Črni panter  Deževni gozd   1‐4  

14 Stvarnokazalo barve, 6 gozdovih, 5 lepa, 4 Lynx, 7 mačke, 6 

 plen, 4 prvič, 11 samotarska, 9 Teža, 6 živi, 10 

 

15 Viri• http://neftriplecrunch.files.wordpress.com/2008/11/leopard.jpg • http://digiskopija.si/albums/wpw‐20080525/srednja_Divja_macka_wild_cat_02.jpg • http://www.botanic.hr/cise/slike/kopno/ris.jpg • http://www.bing.com/images/search?q=puma&go=&form=QBIR#focal=f13dd63724d

2966b6417e1c0419aa2bb&furl=http%3A%2F%2Ftouslesfelins.free.fr%2Fphotos%2FPuma3.jpg 

• http://www.bing.com/images/search?q=gepard&go=&form=QBIR#focal=6f138d38566790ba374380c16e29bec2&furl=http%3A%2F%2Fwww.octopus.eu%2Fimages%2Fgepard.jpg 

• http://www.edu.pe.ca/southernkings/Pictures/jaguar.gif • http://www.bbc.co.uk/nature/wildfacts/factfiles/picpops/images/leop19.jpg 

Projektna naloga iz predmeta Računalništva ‐ Divje mačke 

16  

• http://www.znanje.org/i/i25/05iv02/05iv0203/BlackLeopard2.jpg • http://homepage.mac.com/wildlifeweb/mammal/serval/serval01tk.jpg • http://www.biolib.cz/IMG/GAL/30959.jpg