alja drole - diplomska naloga€¦ · zahvala je namenjena tudi vodstvu, vzgojitelj icam in...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

ALJA DROLE

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program prve

stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

POMEN GOVORILNIH UR V VRTCU

Alja Drole

Koper 2015

Mentorica: doc. dr. Sonja Rutar

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Sonji Rutar, ki mi je bila vedno na voljo za

strokovno pomoč in nasvete pri izvedbi diplomske naloge ter za spodbudne besede,

vedno polne optimizma.

Rada bi se zahvalila tudi svojima staršema za vso izkazano oporo, za vse

spodbudne, pohvalne besede in finančno pomoč. Brez njiju mi nikakor ne bi uspelo.

Zahvaljujem se mlajši sestri Lari, ki me je ves čas študija hrabrila in znala izbrati prave

besede, ki so me dodatno motivirale. Zahvalila pa bi se rada tudi svojemu fantu Nejcu,

saj mi je ves čas študija stal ob strani in je vedno razumel mojo odsotnost.

Posebna zahvala gre teti Jožici. Vpeljala me je v svet predšolskih otrok, z mano se

je veselila ob mojih študijskih uspehih, mi svetovala, me spodbujala in motivirala ves

čas študija in je vedno verjela vame.

Zahvala je namenjena tudi vodstvu, vzgojiteljicam in staršem otrok vrtca Borovnica

za pomoč in posredovane podatke, namenjene izdelavi diplomske naloge. Pri tem gre

največja zahvala pedagoški vodji vrtca, gospe Sonji Pristavec, ter vzgojiteljici Klari

Bajec.

Hvala vsem, ki ste mi na kakršen koli način pomagali pri izdelavi diplomske

naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Alja Drole študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa

prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Pomen govorilnih ur v vrtcu

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne __________________

IZVLEČEK

V diplomski nalogi z naslovom Pomen govorilnih ur v vrtcu smo želeli ugotoviti,

kako pomen govorilnih ur razumejo starši in kako vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev.

Izvedeti smo želeli, kakšni so cilji govorilnih ur, način njihove izvedbe in vsebina,

kakšne koristi prinašajo za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma ter koliko so

starši zadovoljni z njimi.

V teoretičnem delu smo najprej predstavili pravne podlage z izhodišči za

sodelovanje s starši, nato pa sodelovanje s starši v preteklosti in zdaj. Opredelili smo

partnerstvo vzgojiteljev in staršev, opazovali, kako se razvijajo medosebni odnosi med

vzgojitelji in starši, ter opisali ovire in prednosti, ki vplivajo na motivacijo za

sodelovanje. Predstavili smo mogoče oblike sodelovanja s starši ter poglobljeno

proučevali pomen govorilnih ur v vrtcu.

V empiričnem delu smo problem iz diplomske naloge proučevali s študijo primera.

K sodelovanju smo pritegnili OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enoto vrtec. Podatke

smo zbirali z vprašalnikom za starše otrok vrtca Borovnica, vprašalnikom za

vzgojiteljice vrtca Borovnica in z intervjujem ravnatelja in pomočnice ravnatelja.

Ugotovili smo, da se mnenja staršev in vzgojiteljic o tem, zakaj se starši udeležujejo

govorilnih ur, razlikujejo, ter oblikovali priporočila, kako razumevanje pomena govorilnih

ur čim bolj uskladiti. Ugotovili smo tudi, da so starši v povprečju bolj zadovoljni z

govorilnimi urami, kot to mislijo vzgojiteljice. Večina staršev in vzgojiteljic meni, da je

glavni namen govorilnih ur sodelovanje oziroma dvosmerni proces izmenjave informacij

o otroku, te pa omogočajo izboljšave pri otrokovem razvoju in napredku.

Ključne besede: sodelovanje s starši, formalne oblike sodelovanja, govorilne

(pogovorne) ure, pomen govorilnih ur, zadovoljstvo staršev z govorilnimi urami.

ABSTRACT

In the thesis named "The meaning of PTA meeting in kindergarten", we tried to find

out how do the parents and teachers perceive the meaning and purpose of PTA

meeting. We wanted to find out what are the purposes of PTA meeting, the way they

are performed, their content, the benefits they bring to the educational work in

kindergarten and at home, and also to see if parents are satisfied with them.

In the theory part we first presented the legal standings of cooperation with the

parents, then the cooperation with parents in the past and present. We specified the

partnership between parents and teachers, observed how interpersonal relationships

developed between parents and teacher, then we described the pros and cons that

affect on the motivation of cooperation between the two. We presented the possible

forms of cooperating with the parents and thoroughly studied the meaning of PTA

meeting in kindergarten.

We studied the problem from the thesis in the empirical part, with a study of a

case. For the case in point, we acquired the help from OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica,

the kindergarten unit. We gathered information with a questionnaire for the parents of

children whose attend the kindergarten in Borovnica, a questionnaire for the teachers

of kindergarten Borovnica then we also did an interview with the headmaster and his

assistant. We found out that the opinions of the teachers on the questions why do

parents attend the PTA meeting diverse one from another. Then we designed

recommendations how to align those opinions to be as equal as possible. We also

found out that the parents are more satisfied with PTA meeting than most of the

teachers think. The majority of parents and teachers believe that the purpose of the

PTA meeting is to cooperate in a two-way process in exchanging information about the

child and these information then helps the child's development and progress.

Keywords: Cooperating with parents, formal forms of cooperation, PTA (parent-

teacher association) meeting, the meaning of PTA meeting, parents’ satisfaction with

PTA meeting.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 3

2.1 Sodelovanje s starši, opredeljeno v uradnih dokumentih ..................................... 3

2.2 Sodelovanje s starši v preteklosti ........................................................................ 4

2.3 Sodelovanje vrtca s starši ................................................................................... 5

2.4 Partnerstvo vzgojiteljev in staršev ....................................................................... 6

2.5 Razvoj medsebojnih odnosov med vzgojitelji in starši ......................................... 7

2.6 Ovire in prednosti, ki vplivajo na motivacijo za sodelovanje ................................ 8

2.7 Oblike sodelovanja s starši ................................................................................. 9

2.7.1 Formalne oblike sodelovanja .......................................................................10

2.7.2 Neformalne oblike sodelovanja ....................................................................10

2.8 Pomen govorilnih ur v vrtcu ................................................................................11

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................................15

3.1 OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enota VRTEC ................................................15

3.2 Problem, namen in cilji .......................................................................................17

3.3 Raziskovalna vprašanja .....................................................................................17

3.4 Metodologija ......................................................................................................18

3.4.1 Vključeni v raziskavo ...................................................................................18

3.4.2 Postopek zbiranja podatkov.........................................................................20

3.4.3 Postopek obdelave podatkov .......................................................................22

3.5 Rezultati in razprava ..........................................................................................22

3.5.1 Pomen oziroma smisel govorilnih ur v vrtcu .................................................22

3.5.2 Cilji oziroma namen govorilnih ur .................................................................29

3.5.3 Vsebina govorilnih ur ...................................................................................32

3.5.4 Koristi govorilnih ur za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma .............37

3.5.5 Zadovoljstvo staršev z govorilnimi urami .....................................................39

3.5.6 Način izvedbe govorilnih ur ter priprava nanje .............................................42

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................47

5 LITERATURA IN VIRI ..............................................................................................50

6 PRILOGE .................................................................................................................52

KAZALO PONAZORIL

Tabela 1: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljev po spolu……... 18

Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po spolu…………..18

Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljic po izobrazbo in

sedanjem delovnem mestu…………………………………………………………………..19

Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po stopnji

izobrazbe……………………………………………………………………………………… 19

Tabela 5: Struktura anketiranih staršev po starosti v letih………………………………. 20

Tabela 6: Število (f) in strukturni odstotki (f %) mnenja staršev in vzgojiteljic o razlogu

za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kako se moj/njihov otrok

razvija.«……………………………………………………………………………………….. 22


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je odnos mojega/njihovega

otroka do ostalih otrok.«…………………………………………………………………… 23



otroka do odraslih.«………………………………………………………………………….. 23


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je napredek

mojega/njihovega otroka na posameznih razvojnih področjih (socialnem, gibalnem,

čustvenem, spoznavnem).«………………………………………………………………….24


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kakšen je napredek

mojega/njihovega otroka na posameznih področjih dejavnosti (jezik, gibanje,

matematika, družba, naravoslovje, umetnost).«…………………………………………..25


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti o stiskah svojega/njihovega

otroka.«……………………………………………………………………………………….25


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo nasvet in pomoč pri vzgoji

svojega/njihovega otroka.«………………………………………………………………….. 26


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo se zaupati o stiskah.«…………………...…27


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti način učenja in vsakodnevnega

domačega življenja svojega/njihovega otroka.«…………………………………………..27


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti svoja stališča o

vzgoji.«…………………………………………………………………………………………28

Tabela 16: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov staršev……………………….. 30

Tabela 17: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov vzgojiteljic……………………. 31

Tabela 18: Primeri odgovorov staršev glede na kategorijo informacij, ki jih dobijo na

pogovornih urah……………………………………………………………………………….32

Tabela 19: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov staršev in vzgojiteljic na

vprašanje »Ali vam vzgojitelj otroka predstavi celostno/Ali predstavite otroka staršev

celostno? «…………………………………………………………………………………….35

Tabela 20: Utemeljitve staršev in vzgojiteljev o tem, kako pogosto je otrok na

pogovornih urah celostno predstavljen…………………………………………………….. 35

Tabela 21: Primeri vplivov udeležbe staršev na pogovornih urah na njihovo vzgojo

otrok doma……………………………………………………………………………………. 37

Tabela 22: Odgovori vzgojiteljic o vplivu udeležbe staršev na pogovornih ur na vzgojno-

izobraževalno delo z otrokom………………………………………………………………. 38

Tabela 23: Število (f), strukturni odstotki (f %) in povprečna vrednost odgovorov staršev

in vzgojiteljic o zadovoljstvu staršev z vsebino pogovornih ur…………………………... 40

Tabela 24: Utemeljitve zadovoljstva z vsebino pogovornih ur…………………………... 40


vprašanje: »Ali se vzgojitelji pripravijo/ali se pripravite na pogovorne ure?«………….. 42

Tabela 26: Načini priprave na govorilne ure………………………………………………. 42


in vzgojiteljic na vprašanje: »Ali v pogovoru z vzgojiteljico začutite pedagoški

optimizem/Ali v pogovoru s starši izražate pedagoški optimizem?«…………………… 44


vprašanje: »Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vzgojiteljico in staršem) na

pogovornih urah?«…………………………………………………………………………… 45


vprašanje: »Koliko časa v povprečju traja pogovorna ura?«……………………………. 46

Drole, Alja (2015): Pomen govorilnih ur v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

»Najbolj naravna zveza, ki jo mora šola (vrtec) skleniti, je zveza s starši.«

(Disterweg, v Intihar in Kepec, 2002, str. 11)

Družina in vrtec sta sistema, ki se ukvarjata z oblikovanjem otrokove celovite

osebnosti v procesu primarne socializacije. Oba sistema sta v medsebojni interakciji in

komunikaciji, potekata pa različno intenzivno in na različnih ravneh. Glede na to, da se

vzgojne in izobraževalne naloge družine in vrtca močno prepletajo in povezujejo, je

širši in temeljit pogled v oblike in možnosti sodelovanja med družino in vrtcem smiseln,

pomembnost tega pa se izkazuje z uresničevanjem osnovnega pedagoškega načela,

po katerem »je moč vzgojno-izobraževalnega učinka povezana s sposobnostjo

usklajevanja vzgojnih dejavnikov« (Kroflič, 1997, str. 75).

Sodelovanje med pedagoškimi delavci v vrtcih ter starši je izjemno pomembno

področje, saj močno vpliva na vsakdan otrok, staršev in tudi pedagogov (Jensen in

Jensen, 2011, str. 7). Neka učiteljica se je izrazila takole: »Z otroki preživimo skupaj

ure in ure in veliko večino svojega časa porabimo za to, da pripravimo in izvedemo

dan. Potem pa o tem, kako bodo starši spoštovali in vrednotili naše delo, odloča tista

ura roditeljskega sestanka enkrat na leto ali dvajset minut pogovora v okviru

pogovornih (govorilnih) ur.« (prav tam).

Kakšni bodo učinki sodelovanja, je seveda odvisno od stopnje in kakovosti

medsebojnega sodelovanja. Vsekakor velja, da je delo v vrtcu bolj kakovostno (tako v

vzgojnem kot izvedbenem smislu), če je med vzgojiteljem in starši vzpostavljen

poglobljen stik. Bolj kot sta oba partnerja odprta za sodelovanje, boljši uspeh je

mogoče pričakovati.

Pri vključevanju staršev v vrtec je zelo pomembna uspešna komunikacija ter dober

medsebojni odnos vzgojiteljev s starši. Za uspešno komunikacijo s starši morajo

vzgojitelji spoštovati starše in otroke, starši pa vzgojiteljico in njeno delo. Poleg tega

mora vzgojiteljica vzdrževati pridobljeno zaupanje staršev in izražati kritične opombe

na vljuden način (Novak, 2005).

Vzgojitelji se velikokrat pritožujejo, da so starši nezainteresirani, da jih zanima le,

ali je otrok jedel, spal in podobno. Le redki starši vprašajo po uresničitvi posamezne

vzgojno-izobraževalne naloge, ki se zdi vzgojiteljicam pomembnejša. Eden izmed

vzrokov, ki povzroča negativno stališče vzgojiteljev, je lahko tudi premajhna

senzibilnost vzgojitelja. Tudi starševska odgovornost, skrb za svojega otroka, strah

zanj in še kaj so lahko vzroki za negativna stališča. V tem je verjetno tudi vzrok za


2

pogosta vprašanja staršev, povezana zgolj z zadovoljevanjem otrokovih bioloških

potreb. Brez dvoma lahko rečemo, da večina staršev premalo ve o življenju in delu v

vrtcu in prizadevanjih vzgojiteljev za razvijanje otrokovih sposobnosti (Lepičnik

Vodopivec, 1996, str. 39).

Zato nas je zanimalo, kako pomen sodelovanja vrtca s starši v eni izmed formalnih

oblik sodelovanja, to je pri pogovornih (govorilnih) urah razumejo starši in kako

vzgojitelji ter pomočniki vzgojiteljev. Hkrati pa smo želeli ugotoviti, kakšni so cilji

govorilnih ur, načini njihove izvedbe in vsebina, katere koristi prinašajo za vzgojno-

izobraževalno delo v vrtcu in doma ter koliko so starši zadovoljni z govorilnimi urami.


3

2 TEORETIČNI DEL

V teoretičnem delu diplomske naloge bomo na podlagi dostopnih virov, teoretičnih

in empiričnih spoznanj predstavili izhodišča sodelovanja vrtca s starši oziroma

družinami, nato pa bomo proučevali pomen govorilnih ur.

2.1 Sodelovanje s starši, opredeljeno v uradnih dokumentih

Na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so zapisane

temeljne naloge vrtcev. Te so (1) pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, (2)

izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter (3) ustvarjanje možnosti za otrokov

celostni razvoj (Predšolska vzgoja).

Cilj razvoja vrtcev v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995)

je zagotoviti mrežo kakovostnih javnih vrtcev, ki bodo dostopni vsem otrokom in jim

bodo zagotavljali ustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo ter razvoj

njihovih telesnih in duševnih sposobnosti, poleg tega pa bodo omogočali izboljšanje

kakovosti življenja družin (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji,

1995, str. 37).

V Zakonu o vrtcih (1996) lahko preberemo, da delovna obveznost vzgojitelja

obsega pripravo na vzgojno delo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši

ter sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu (Zakon o vrtcih, 1996).

Na podlagi teh virov vidimo, da je sodelovanje vrtca s starši neizogibno, saj je

nujno potrebno za izpolnjevanje temeljnih nalog vrtca ter tudi za upoštevanje in

izpolnjevanje zakonskih podlag.

Pričakovanja o sodelovanju vrtca s starši najdemo tudi v Kurikulumu za vrtce

(1999), to je v nacionalnem dokumentu, iz katerega je razvidno, da je treba po eni

strani spoštovati tradicijo slovenskih vrtcev, po drugi pa z novejšimi teoretskimi pogledi

na zgodnje otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in načini dela

dopolnjevati, spreminjati in izpopolnjevati delo v vrtcih (Kurikulum za vrtce, 1999, str.

7), in v Kodeksu etičnega ravnanja v vrtcih (1996), v katerem je zajet skupek vrednot in

načel, na katerih temelji delo s predšolskimi otroki in pomeni osnovo za etično presojo

ravnanja (Domicelj, Ferjančič in Pavlovič, 1996).

Eden izmed ciljev Kurikuluma za vrtce (1999) je izboljšanje informiranja in

sodelovanja s starši (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 10). Poleg tega cilja najdemo tudi

načela, ki od vrtca pričakujejo sodelovanje z družinami. Prvo načelo je načelo

vertikalne povezanosti, ki spodbuja k temu, da bi bila med družino in vrtcem


4

vzpostavljena vertikalna povezanost oziroma kontinuiteta (Kurikulum za vrtce, 1999).

Še bolj nazorno je načelo sodelovanja s starši, ob katerem je navedeno, da imajo ti

pravico do sprotne in stalne izmenjave informacij ter poglobljenega razgovora o otroku,

bodisi z vzgojiteljem in pomočnikom vzgojitelja ali s svetovalno službo (prav tam).

Vsebina Kodeksa etičnega ravnanja v vrtcih (1996) je podobna. Strokovne delavce

vrtca zavezuje k sodelovanju s starši oziroma družinami. Zato morajo s starši razvijati

in utrjevati odprt dialog, jim dajati možnost soodločanja o pomembnih vprašanjih v

zvezi z njihovim otrokom, upoštevati vzgojno-izobraževalna prepričanja in nazore

staršev, jih seznanjati s cilji in vrednotami, za katere si vrtec prizadeva, jim stalno

posredovati opažanja o razvoju in dosežkih njihovega otroka ter jim pomagati, da

spoznajo in razumejo svojega otroka v vsej njegovi enkratnosti … (Domicelj, Ferjančič

in Pavlovič, 1996).

2.2 Sodelovanje s starši v preteklosti

Proces sodelovanja s starši pri nas lahko okvirno razdelimo na tri obdobja

(Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 47). Za časovno obdobje do leta 1970 lahko rečemo,

da so bili vzgojitelji oziroma vrtec tisti, ki so vedeli, kaj in kako se ravna z otroki, starši

pa so bili samo nekdo, ki jih je treba poučiti. Vrtec je v tem obdobju organiziral

raznovrstna izobraževanja za starše in skrbel, da se jih je čim več staršev udeležilo

(prav tam). Staršev v življenje in delo v vrtcu še niso vključevali (Lepičnik Vodopivec,

2012, str. 10).

Po letu 1970 je postajalo sodelovanje s starši oziroma družinami obveznost, ki so

jo vzgojitelji morali izvajati. Starši so morali sodelovati na roditeljskih sestankih in

govorilnih urah (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 48). Čeprav je sodelovanje

napredovalo, je vzgojitelj še vedno ostajal tisti, ki ve, kako je treba otroke vzgajati in

izobraževati (prav tam).

Po letu 1980 – predvsem pa po letu 1985 – so se začele dogajati korenite

spremembe (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 10). Posamezni vrtci so začeli izražati

nezadovoljstvo s sodelovanjem s starši, zato so se odločili, da se bodo z njimi začeli

intenzivneje povezovati ter jih vključevati v življenje in delo vrtca (Lepičnik Vodopivec,

1996, str. 48).

Zdaj se je sodelovanje vrtca z družinami še spremenilo – starši imajo pravico, da

se vključujejo v delo vrtca, vrtec išče še intenzivnejše stike s starši, pojavljajo se vedno

nove možnosti in oblike sodelovanja (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 11).


5

2.3 Sodelovanje vrtca s starši

Vzgojitelji, starši in otroci v prvi vrsti sodelujejo zato, da bi kakovostno izboljšali,

kar otrok v ponudbi institucije (vrtca), lahko dobi (Jensen in Jensen, 2011), zato je

sodelovanje vrtca s starši najpomembnejši dejavnik otrokovega razvoja (Lepičnik


Otroštvo je faza človekovega razvoja, ki je unikatna. V njem ima pomembno vlogo

učenje, zelo pomembne so tudi pridobljene izkušnje. Otrok se v interakciji z okoljem

uči, preizkuša, spoznava in s tem dopolnjuje svoje misli in izkušnje, jih vedno znova

dopolnjuje, širi, poglablja in ureja v povsem nov sistem. Zato je za optimalen otrokov

razvoj potreben usklajen sistem (so)delovanja med družino in vrtcem (prav tam) in prav

ta usklajenost omogoča, da se doseže tisto, kar je za otroka najboljše (Jensen in

Jensen, 2011). Zaradi vsega tega se sodelovanju vrtca s starši pripisuje velik pomen,

hkrati pa, kot smo videli v prejšnjem poglavju, ga natančneje opredeljujejo tudi

zakonski predpisi.

O nujnosti povezovanja med družino in vrtcem je govor v številnih raziskavah, ki so

bile v zadnjih desetletjih opravljene v svetu in pri nas (Lepičnik Vodopivec, 1996, str.

46). Dognanja iz omenjenih raziskav bi lahko strnili v ugotovitev, da je vzgojno-

izobraževalni vpliv družine na otroka tako velik, da ga je zelo težko ali pa skoraj

nemogoče zamenjati z delovanjem vrtcev (Kamenov, 1990, v Lepičnik Vodopivec,

1996, str. 46).

Bronfenbrenner (Marjanović, 1987, v Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 46) navaja

raziskave o vplivu institucionalnih vzgojnih programov na razvoj predšolskih otrok, ki so

pokazale, da starši ne smejo biti preprosto odrinjeni iz procesa vzgoje, niti spremenjeni

v pasivne objekte pedagoškega procesa, niti jih institucije ne smejo postavljati v stalno

odvisen položaj, saj se je pokazalo, da vse to nanje negativno vpliva. Tako bi lahko

starši postali slabši vzgojitelji svojih otrok. Programi, v katerih so bili starši dejavni

udeleženci pri ustvarjanju vzgojnega procesa, pa so prinesli mnogo boljše rezultate; ti

se izražajo v razvoju vseh udeležencev (staršev, vzgojiteljev in najpomembneje otrok)

(prav tam, str. 46).

Medsebojni odnosi oziroma sodelovanje med vzgojitelji in starši so zlasti

pomembni zato, ker je v predšolskem obdobju otrok veliko bolj kot kadarkoli pozneje

povezan in soodvisen od svojih staršev. Prav to daje vzgojiteljem največ možnosti, da

posredno vplivajo na stališča staršev (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 10), jih

usposabljajo za uspešnejše delovanje za otrokov razvoj in vplivajo na boljše delovanje

njih samih (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 47).


6

2.4 Partnerstvo vzgojiteljev in staršev

Partnerstvo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirano kot:

»pártnerstvo -a s (á) – sodelovanje (zlasti v gospodarstvu)«, partner pa kot: »pártner

-ja m (á) – 1. kdor s kom sodeluje (zlasti v gospodarstvu), 4. ekspr. sodelavec, tovariš«

(SSKJ).

Partnerstvo vzgojiteljev in staršev (lahko bi celo rekli vrtca in otrokove družine) pa

ni le klasično sodelovanje, ampak nekaj več.

Sodelovanje vrtca s starši, natančneje sodelovanje med vzgojitelji in starši, je

zapleten in večdimenzionalen proces, ki temelji predvsem na obojestranski

pripravljenosti za sodelovanje (Lepičnik Vodopivec, 1996, str. 47) in vodi v oblikovanje

partnerskega odnosa, ta pa temelji na zaupanju, spoštovanju in medsebojni pomoči

(Uštar, 2003). Partnerski odnos med vzgojitelji in starši se vzpostavi, ko je sodelovanje

enakopravno in vzajemno, starši in vzgojitelji so soodgovorni za otrokov razvoj in

napredek (prav tam).

Pomembnost partnerstva se ne skriva samo v pravici staršev, da odločajo o

izobraževanju svojih otrok, ampak predvsem v želji, da bi s skladnostjo institucionalne

(v našem primeru vrtčevske) in družinske vzgoje sestavljali kontinuiteto vzgojnih

vplivov in s tem možnost za čim učinkovitejšo razvojno pot otrok (Ličen, 1999).

Partnerstvo ponuja večje možnosti za individualni način dela z otrokom (prav tam), saj

prinaša v odnos sodelovanja močne strani družine ter strokovnost institucije (Vonta,

2008), ki prav zaradi partnerskega odnosa pozna specifičnost družine (Ličen, 1999).

Izhodišči za učinkovito partnerstvo sta dve: (1) družina je za otroka temeljna

skupnost in (2) družina ima svoje potrebe (Ličen, 1999). Ločevanje otroka od družine ni

mogoče, saj vsak otrok raste in se socializira v kulturi svoje družine. Zato od doma v

vrtec prinaša svoje ideje, čustva, močne in šibke strani (Vonta, 2008, str. 45). Otrok je v

družini živel še pred vključitvijo v šolo (vrtec) in po šoli (vrtcu) se vrača nazaj v družino;

ta tako ostaja stalnica ob prehajanju med jaslimi, vrtcem, šolo … Na ta način družina

ostaja kontinuiteta v diskontinuiteti različnih institucij (Ličen, 1999, str. 27).

Če bi prepoznavali družino kot nekaj ločenega od vrtca in šole, bi bilo to

nenaravno (Vonta, 2008). Kljub vsemu je družina otrokov prvi skrbnik, socializator in

učitelj (Berger, 2000, v Vonta, 2008, str. 45).

Bergerjeva (2000, v Vonta, 2008) pravi, da se otrok, njegov skrbnik in okolje

prepletajo v procesu nege in vzgoje, zato so izkušnje vsakega otroka enkratne. Dobre

in slabe izkušnje, ki si jih otrok pridobi v prvih letih življenja, vplivajo na povezave in

oživčenje njegovih možganov, kar pomeni, da otrokov možganski razvoj ni določen in

fiksiran ob rojstvu, na kar so v svojih teorijah opozarjali Hunt, Piaget in Vigotski, ampak


7

je razvoj možganov dinamična medsebojna dejavnost med dednostjo (naravo) in

okoljem (vzgojo). Na možgane vplivajo nega, hrana in stimulacija, ki jih dobijo, geni pa,

čeprav igrajo pomembno vlogo v otrokovem razvoju, so le del enačbe (Shore, 1997,

str. 15, v Vonta, 2008). Otroci, ki nimajo možnosti oblikovanja navezanosti (navezanost

po Bowlbyju (1988, v Vonta, 2008) je lastna notranja motiviranost, različna od hranjenja

in spolnosti, vendar nič manj pomembna, ki se izkazuje na način, da oseba kaže, da

želi pridobiti in obdržati bližino z osebo, na katero je navezana, npr. mama, oče) na

»pomembne druge« v prvih dveh letih življenja, zelo težko ali pa sploh ne premagajo

pomanjkanja čustvene navezanosti (Berger, 2000, v Vonta, 2008, str. 45–46).

Ugotovitve iz raziskav kažejo, da možnosti za otrokov uspeh naraščajo, če šola

(vrtec) in družina delata skupaj (Epstein, 1996; Dombo, O'Donnell, Galinsky, Gilkeson

Mechler, Farber, 1996, v Vonta, 2008, str. 45), saj to zagotavlja razvojno kontinuiteto,

kar pomeni nepretrgan razvoj oziroma razvoj, povezan v celoto (Vonta, 2008).

Sodelovanje s starši je odvisno tudi od razumevanja vloge vrtca in družine v

procesu socializacije otroka in tudi od različnih pričakovanj (Kalin, 2009).

2.5 Razvoj medsebojnih odnosov med vzgojitelji in starši

Medsebojni odnosi med vzgojitelji in starši se lahko razvijejo šele takrat, ko je med

njimi vzpostavljeno zaupanje, pravi Lamovec (1991). To pomeni, da so vzgojitelji in

starši pripravljeni razkriti vidike svojega doživljanja, ki so pomembni za nastanek

medsebojnega odnosa.

Medsebojni odnosi med vzgojitelji in starši se bodo začeli razvijati med

oblikovanjem partnerstva (Lepičnik Vodopivec, 1996). Na kakšni stopnji bo medsebojni

odnos med vzgojitelji in starši ostal, ali na stopnji površinskega stika, ali se bo razvil v

vzajemni stik, je odvisno od izpolnjevanja mnogih pogojev (prav tam, str. 94).

Eden izmed pogojev je po mnenju Kalinove (2009) pričakovanje. Pričakovanja

vrtca, vzgojiteljev ter staršev verjetno nikoli ne bodo enaka, vendar so lahko bolj ali

manj usklajena. Zato z vsemi starši ni mogoče vzpostaviti partnerskega odnosa

(nekateri si tega preprosto ne želijo, nekateri pa bi tak odnos težko vzpostavili zaradi

osebnostnih značilnosti, narave njihovega dela, obveznosti, slabih izkušenj, osebne

naravnanosti …).

Na vsaj dva pogoja, ki vplivata na pogostost, vsebino in uspešnost medsebojnega

sodelovanja, po mnenju Vonte (2008) lahko vplivamo – to sta raznolikost ponudbe

(možnosti za sodelovanje) ter ozračje oziroma kultura vrtca v odnosu do družin (Vonta,

2008, str. 47).


8

Užmahova (2010, str. 23) pravi, da starši od medsebojnih odnosov z vzgojitelji v

vrtcu pričakujejo, da (1) bodo čutili, da je njihov otrok v vrtcu sprejet in ga imajo radi, (2)

da vzgojitelj njihovega otroka posluša in si zanj vzame čas, (3) da vzgojitelj starše

razume v njihovih bojaznih, stiskah in željah v zvezi z njihovimi otroki, (4) da jim prizna,

da so dobri starši in (5) da za težave otroka ne dolži staršev.

Vzgojitelji od medsebojnih odnosov s starši pričakujejo, (1) da jih starši (in tudi

otroci) sprejmejo, (2) da jih starši cenijo in jim to tudi pokažejo, (3) da je druženje in

partnerstvo s starši potrebno zaradi kvalitete življenja otrok v vrtcu in doma in (4) da se

na podlagi povratnih informacij, ki jih dobijo od staršev in otrok, krepi njihova

profesionalna samozavest (prav tam, str. 23).

Avtorica pravi še, da so medsebojni odnosi med vzgojitelji in starši v tesni

povezanosti s komunikacijo. Medsebojnih odnosov se ne da razviti brez komunikacije,

komunikacije pa ne brez medsebojnih odnosov (prav tam, str. 23). Lepičnik

Vodopivčeva (1996) dodaja še trditev, po kateri ni mogoče, da v položaju, ko se

vzgojitelji in starši med seboj vidijo – gledajo, med seboj ne bi komunicirali. Čeprav se

osebi med seboj ne bi pogovarjali in ne bi komunicirali verbalno, bi med njima stekla

neverbalna komunikacija (Lepičnik Vodopivec, 1996).

2.6 Ovire in prednosti, ki vplivajo na motivacijo za sodelovanje

Učitelji (vzgojitelji) se pogosto sprašujejo, kako pridobiti starše za plodnejše

sodelovanje, kako jih motivirati za intenzivnejše vključevanje v življenje in delo šole

(vrtca). Starši bodo zagotovo zadovoljni, ko bodo spoznali, v čem je smisel sodelovanja

in bodo dobili občutek ali osebno izkustvo, da so prispevali pomemben in učinkovit

delež k ciljem, ki vodijo k zdravemu in uspešnemu napredku otroka (Intihar in Kepec,

2002, str. 26). Ker pa se stališča, želje, interesi, pričakovanja in potrebe (po sprejetosti,

varnosti, spoštovanju, uspehu) staršev zelo razlikujejo, je včasih starše kljub vsemu

težko motivirati za uspešno sodelovanje (prav tam).

Po mnenju Kalinove (2009) lahko motivacijo staršev za sodelovanje zmanjšuje

dejstvo, da jih zanima samo njihov otrok in so zato zainteresirani samo za individualne

stike, ker pri drugih oblikah ne vidijo neposredne koristi za svojega otroka. Lahko imajo

starši negativne izkušnje, občutek, da je njihovo znanje prešibko v primerjavi z

vzgojiteljem, lahko pa vzgojiteljem ne zaupajo.

Med dejavnike, ki zavirajo dobre odnose s starši, Kalinova (2009) uvrsti: (1)

zavračanje medosebnega komuniciranja in nesposobnost poslušanja, (2) prenašanje

odgovornosti drug na drugega, (3) toga in nespremenljiva mnenja o otroku in njegovih

starših oziroma vzgojiteljih, (4) nenehno kritiziranje otroka, vzgojiteljev in staršev, (5)


9

stalno ponujanje rešitev in odklanjanje skupnega iskanja rešitev ter (6) prepričanost o

svojem videnju problema.

Tako so glavne ovire pri sodelovanju s starši naslednje: (1) odtujenost

medsebojnih odnosov, (2) zaradi čedalje boljše profesionalizacije poklica vzgojitelja

starši s srednjo izobrazbo niso več kompetentni za presojanje problemov edukacije, (3)

pomanjkanje rednih stikov med starši in vzgojitelji zaradi prezaposlenosti ali

nezaposlenosti staršev, (4) ločenost družinskega življenja od sistema vzgoje in

izobraževanja in (5) kulturni dualizem namesto kulturne kontinuitete (Lepičnik


Dejavnike, ki spodbujajo dobre odnose med vzgojitelji in starši, pa Kalinova (2009)

strne v: (1) dojemanje vrtca kot dela življenja, (2) občutljivost za stiske staršev in otrok,

(3) sposobnost poslušanja staršev in (4) sposobnost preproste razlage problema in

trezno presojanja kriznih situacij.

Avtorica ocenjuje, da ima dobro sodelovanje s starši veliko prednosti. Starši z

večjo povezanostjo in s pogovori z otroki postajajo bolj občutljivi za otrokove socialne,

čustvene in intelektualne potrebe, bolj zaupajo sebi in svoji starševski vlogi ter

spretnostim odločanja. Hkrati pa ima dobro sodelovanje s starši pozitivne učinke tudi

na vzgojitelje. Ti bolj spoštujejo profesionalno delo drugih strokovnih delavcev, izboljša

se komunikacija ter odnosi s starši in z vodstvom vrtca, izboljša se razumevanje kulture

posamezne družine ter oblikuje globlje spoštovanje do sposobnosti in časa staršev

(prav tam).

2.7 Oblike sodelovanja s starši

Kakovostno sodelovanje s starši spada med pomembne kazalnike učiteljevega

(vzgojiteljevega) dela. Gre za kakovost znanja, spretnosti in vrednot, ki jih je učitelj

(vzgojitelj) usvojil na svoji profesionalni poti in od katerih so odvisne tudi oblike

sodelovanja, ki jih bo učitelj (vzgojitelj) izbral za sodelovanje s starši (Intihar in Kepec,

2002, str. 101).

Seveda se tako pri nas kot drugod po svetu spodbujajo različni načini sodelovanja

s starši. Prek različnih vsebin in dejavnosti se uresničujejo skozi formalne in

neformalne oblike (prav tam, str. 101).


10

2.7.1 Formalne oblike sodelovanja

Formalne oblike sodelovanja so organizirane in zahtevajo poseben prostor ter

odmerjen čas in so načrtovane (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 28).

Med formalne oblike sodelovanja vrtca s starši spadajo predvsem tiste, ki so

predpisane in jih opredeljuje zakonodaja (Intihar in Kepec, 2002; Lepičnik Vodopivec,

2012). To so sodelovanje staršev v svetu vrtca in svetu staršev, roditeljski sestanki,

govorilne ure in pisna sporočila (Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 28).

2.7.2 Neformalne oblike sodelovanja

Neformalne oblike sodelovanja zajemajo spontane, nenačrtovane pogovore med

vzgojiteljem in starši, njihova narava pa v številnih primerih pozitivno vpliva na

medsebojno sodelovanje in posledično tudi na usklajenost delovanja na otrokov razvoj

(Lepičnik Vodopivec, 2012, str. 28).

Neformalne oblike sodelovanja vrtca s starši so vse tiste, ki so se zaradi čedalje

večje odprtosti vrtca do staršev razvile v zadnjih letih in se še naprej razvijajo (Intihar in

Kepec, 2002, str. 122). Staršem dajejo priložnost, da dejavno in neposredno doživijo

različne dejavnosti in ozračje v vrtcu, se med seboj spoznajo, povežejo, so drug

drugemu v oporo in si medsebojno pomagajo. Tako se med vzgojitelji, starši in otroki

gradi most spoštovanja, zaupanja in sodelovanja (Intihar, 1998, v Intihar in Kepec,

2002, str. 122).

Med neformalne oblike sodelovanja vrtca s starši spadajo uvajanje otrok v vrtec,

dan odprtih vrat, šola za starše, skupni projekti in delavnice, izleti in pikniki (Lepičnik

Vodopivec, 2012) ter vsakodnevno izmenjavanje informacij med vzgojiteljem in starši

pri prihodu otroka v vrtec in ob odhodu domov.

Pomembna je strokovna avtonomija vzgojitelja. Pogoj za avtonomnost je njegova

strokovna usposobljenost. Omogoča mu uravnoteženo izvajanje nacionalnega

kurikuluma, svobodo pri izbiri vsebin in dejavnosti za doseganje ciljev. Avtonomnost pa

hkrati pomeni tudi strokovno odgovornost in etičnost pri delu ob upoštevanju otrok in

staršev (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS, 2011). Zato znajo vzgojitelji

vzpostaviti distanco, kar pomeni, da so do staršev strokovni in ne vstopajo v njihov

osebni prostor ter tudi ne dovolijo staršem, da vstopajo v njihovega. Tako zagotovijo,

da se strokovna nit sodelovanja ohranja in ne ruši (Užmah, 2010).


11

2.8 Pomen govorilnih ur v vrtcu

Govorilne ure ali individualni razgovori vzgojitelja s starši so najpogostejše oblike

sodelovanja med vzgojitelji in starši in so del vzgojiteljeve obveznosti (Lepičnik

Vodopivec, 2012, str. 31). Starši se zanje še posebej zavzemajo, ker je središče

informativnega in svetovalnega razgovora njihov otrok, zato so, razumljivo, med vsemi

oblikami sodelovanja s starši tudi dobro obiskane (Intihar in Kepec, 2002, str. 113).

Ličnova (1999) zagovarja izraz pogovorne ure, namesto govorilne ure, saj naj bi na

govorilnih urah vzgojitelj in starši govorili drug mimo drugega, na pogovornih urah pa

se starši in vzgojitelji pogovarjajo. Na pogovornih urah se tako vzpostavlja dialog, za

katerega so potrebne razvite sposobnosti za osredotočanje na sogovornika,

sposobnost empatije, refleksije in introspekcije, ki je temelj za vzpostavitev partnerstva

med vzgojitelji in starši, saj prav dialog zahteva reverzibilno interakcijo v pogovoru.

Prav tako Jensen in Jensen (2011) govorita o pogovornih urah in ne o govorilnih

urah. Opredelita jih kot profesionalne, strukturirane pogovore, v katerih je vzgojitelj

vodja in hkrati zarisuje njihov okvir. Že pred začetkom pogovornih ur je treba določiti

čas, ki je na voljo, namen in strukturo pogovora. Pripraviti je torej treba didaktično

pripravo in odgovoriti na vprašanja, kot so: O čem bomo govorili?, Zakaj? in Kako?

(Jensen in Jensen, 2011, str. 93). Z odgovorom na vprašanje Zakaj? se opredeli

namen pogovora, to pomeni, da se s tem označijo splošni cilji pogovornih ur po eni

strani, po drugi pa specifični cilji za posameznega otroka in njegove starše (prav tam,

str. 94).

Na govorilnih urah vzgojitelj seznani starše in se z njimi pogovarja o napredku

otroka ter njegovih lastnostih in posebnostih (Intihar in Kepec, 2002, str. 114). Poleg

splošnih informacij starši pričakujejo tudi izmenjavo informacij in mnenj ter strokovni

nasvet, kako ravnati ob vzgojnih težavah in ob različnih posebnostih, npr. nadarjenosti,

interesih, primanjkljajih na posameznih področjih (prav tam). Ker ima le malo staršev

priložnost opazovanja svojega otroka v skupini vrstnikov in pri različnih dejavnostih, ki

jih otroci preizkušajo v vrtcu, je za starše zelo pomembno tudi, da od vzgojiteljev dobijo

informacije, ki so si jih vzgojitelji pridobili pri opazovanju otroka v konkretnih situacijah,

predvsem glede na tri teme, to so splošno počutje, razvoj in učenje (Jensen in Jensen,

2011, str. 94).

Zelo pomembno je, da se govorilne ure ne sprevržejo zgolj na informativno raven,

saj pri takih govorilnih urah, pogovor o otroku kot celoviti osebnosti zamre. Otroka je

treba staršem vedno predstaviti celovito in ne samo kot intelektualnega bitja. Tudi

vzgojitelji pričakujejo in si želijo, da bi jim starši dali pomembne informacije o otroku in

predstavili njegova interesna področja, kakšno posebnost, njegov način razmišljanja in


12

vedenja zunaj vrtca, tako da bi spoznali otroka z drugega zornega kota, kot ga sami

poznajo (Intihar, 2002, v Rajgl, 2010, str. 92).

Tudi Valentinčič (1981) pravi, da individualni pogovor s starši osvetljuje otroka z

drugega zornega kota – takega, kot ga vidijo in doživljajo starši. V medsebojnem

pogovoru se tako laže vsestransko razčlenijo okoliščine, ki vplivajo na otroka in

njegovo vedenje ter postavi prava diagnoza stanja, ki omogoča izbiro najprimernejših

ukrepov za spreminjanje določenega ravnanja, še pravi Valentinčič (1981, str. 20). Ker

so po njegovem mnenju starši sodelavci v analizi vzgojnih pojavov in iskanju rešitev,

gre za skupno raziskovanje vzrokov nezadovoljivega stanja, brez vnaprejšnjega

obtoževanja kogarkoli. Vzgojitelji s samokritičnostjo spodbujajo starše, da kritično

razmislijo tudi o sebi in svojem ravnanju in tako skupaj najdejo odgovore na odprta

vprašanja. Skupaj oblikujejo tudi sklepe za prihodnja ravnanja, ki starše mnogo bolj

obvezujejo kot kakršnakoli navodila in priporočila, saj so to tudi njihovi sklepi in

odločitve, do katerih so se dokopali z vzgojiteljevo pomočjo (Valentinčič, 1981, str. 21).

Prodanovićeva (1981) navaja, katere priložnosti govorilne ure dajejo vzgojiteljem.

Vzgojitelj osebno spozna starše, njihova stališča in mnenja o otroku in njegovem

razvoju, spozna otrokovo družinsko okolje, se seznani z razmerami, v katerih se otrok

razvija, vse to pa prispeva k boljšemu razumevanju otroka in njegovega vedenja v

vrtcu. Seznani se s tem, kako v družini spodbujajo otrokovo osamosvajanje,

ustvarjalnost in ostale dejavnosti, ki pripomorejo k otrokovemu pravilnemu razvoju.

Starši pa po navedbah Prodanovićeve (1981) izvedo, kakšen je celovit razvoj otroka,

kakšno naj bo njihovo ravnanje v posebnih okoliščinah, da bi ravnali v skladu z merili,

ki ustrezajo družbi, v kateri živijo, kakšni so posebni dosežki njihovega otroka in

njegovo delovanje, preverijo pa lahko tudi resničnost izjav otroka, ki se nanašajo na

bivanje v vrtcu in na zahteve vzgojitelja.

Na začetku pogovora morata oba udeleženca (vzgojitelj in starši) vedeti, kakšni so

cilji pogovora, ali so podobni, različni, ali si celo nasprotujejo. Treba se je pogovoriti o

tem, kakšne potrebe ima otrok in kako posamezni udeleženec te potrebe vidi.

Identificirati je treba individualne posebnosti otroka. Udeleženci pa morajo razmisliti,

kakšno vlogo imajo oni pri doseganju ciljev in kakšna naj bo pomoč otroku za

doseganje njegovih ciljev (Ličen, 1999).

Pomembno je, da se na govorilnih urah čas v govorjenju in poslušanju obeh

sogovornikov enakomerno porabi, kar pomeni, da se je treba izogibati monologov in

vzpostavljati dialog. Za korekten potek govorilne ure je zelo pomembno, da ima

vzgojitelj zbrane vse podatke o otroku (npr. vodenje dnevnika, anekdotske zapise,

portfolio, risbe in izdelke otroka), se pravi, da je na govorilno uro pripravljen. Le tako bo

v izjavah in komentarjih prepričljiv in bo laže usmeril razgovor na bistveno. Starši z


13

zanimanjem prisluhnejo, kakšno vlogo ima njihov otrok v skupini vrstnikov, kako se

vključuje v skupino, kako je sprejet ipd. Vzgojitelj si v pripravi na govorilne ure lahko

sestavi tudi vprašanja o otroku, ki jih bo postavil staršem, da bodo skupaj pojasnili

določene pojave. Prav je, da vzgojitelj tudi starše spodbudi, naj se pripravijo na

pogovor z njim, da razmišljajo, kaj bodo oni o otroku povedali, kaj bodo vzgojitelja

vprašali, o čem bi se še posebej podrobno želeli pogovoriti in dogovoriti (prav tam).

Vzgojitelj se na pogovor vsebinsko pripravi, zato je njegovo vedenje lahko

samozavestno, vendar ne arogantno. V pogovoru izhaja iz otrokovih potreb, potreb

skupine in iz potreb staršev. Starši vzgojiteljem v partnerskem odnosu ne pomenijo

motnje, ampak so mu v oporo in mu dajejo možnost za kakovostnejše delo. Svojim

otrok želijo dobro, prav tako želijo otrokom dobro tudi vzgojitelji, zato se s starši ne

bodo prepirali, ampak bodo iskali soglasja. Kot pravi Šproharjeva (1993), vzgojitelji in

starši delajo za isti cilji, isto vrednoto in isto željo. Pomembno je, da se nestrinjanje ne

sprevrže v prepir, ker od tega nihče nima koristi, še najmanj pa otroci, ampak da se

najde skupna rešitev, ki prinaša koristi v prvi vrsti otroku (Ličen, 1999).

Jensen in Jensen (2011) pravita, naj opisovanje otroka temelji na vzgojiteljevih

opažanjih in naj bo čim bolj konkretno. Ko vzgojitelji posamezno situacijo opišejo, jo

skupaj s starši analizirajo, interpretirajo in na koncu podajo svojo profesionalno oceno.

Njuno stališče je, da je treba otroka vedno opisovati v kontekstu in v konkretnem

odnosu do drugih, ker otrok ni le tak ali tak, temveč v takih in takih situacijah pokaže to

in to. Avtorici tudi predlagata, kako bi bilo smotrno strukturirati govorilne ure. Predvsem

je pomembno to, da se vzgojitelj pri strukturiranju osredini predvsem na to, kako

izpeljati pogovor, da bo čim bolj v oporo namenu in cilju pogovora. Predlagata, naj se

pogovorne ure razdelijo na pet faz:

1. uvod – vzgojitelji staršem predstavijo časovni okvir pogovora, namen in tudi

primere tem, ki bi se jih radi v pogovoru dotaknili,

2. medsebojna izmenjava informacij – vzgojitelj opiše otroka v različnih situacijah

in kontekstih, starši jih skupaj z vzgojitelji analizirajo in interpretirajo ter lahko

dodajo svoje opise od doma,

3. pogovor o žgočih vprašanjih,

4. pogled naprej – vzgojitelji in starši skupaj oblikujejo prihodnja ravnanja za

konkretne situacije,

5. evalvacija pogovora – vzgojitelji in starši se pogovarjajo o tem, ali je bil pogovor

spodbuden, kaj bi lahko potekalo drugače ipd. (Jensen in Jensen, 2011, str.

96).


14

Priprave na pogovor torej vzgojitelju omogočajo, da bo govorilna (pogovorna) ura

korektno potekala, da bo v izjavah in komentarjih prepričljiv in da bo tisti, ki vodi

pogovor (Ličen, 1999).


15

3 EMPIRIČNI DEL

Empirični del diplomske naloge temelji na študiji primera, ki je potekala po načelih

kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja. V proučevanje problema

diplomske naloge smo vključili OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enoto vrtec.

3.1 OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, enota VRTEC

Po opredelitvi Sagadina (2004) s študijo primera raziščemo in predstavimo

posamezen primer, to je lahko oseba (njena dejavnost, posebne potrebe, življenjska

situacija, življenjska zgodovina itn.), skupina oseb (šolski oddelek, vzgojiteljski zbor …),

institucija (vrtec, vzgojni zavod …) ali del institucije, dogodek, prireditev itn. Avtor

nadalje piše, da moramo v ta namen o primeru zbrati potrebne podatke, jih urediti in

analizirati (Sagadin, 2004).

V nadaljevanju prikazujemo vrtec, ki v diplomski nalogi predstavlja primer.

V Šolski kroniki I. so prvi zapisi o skrbi za predšolske otroke v Borovnici iz leta

1954, ko je 14. aprila na pobudo Društva prijateljev mladine občinski ljudski odbor

ustanovil prvi vrtec v Borovnici. Prostore je dobil v Drašlerjevi hiši na stari postaji. V

njem je bilo 23 otrok v starosti 3–7 let. Čez dve leti, leta 1956 se je odprl še en oddelek,

saj se je število otrok povzpelo na 50 (Francelj, Grdina, Makovec, Milosavljevič, Mušič,

Osredkar, Ocepek in Zorman, 2004).

Že iz tega časa najdemo zapise o tem, da je vrtec skrbel za stik s starši, in sicer ob

praznikih, novem letu, 8. marcu, zaključku šolskega leta … Odziv staršev je bil

polnoštevilen, kažejo zapisi (Šolska kronika I.).

»Začetek vrtca je bil zelo uspešen, njegovo delo pa nepričakovano, plodno in

koristno,« zapiše gospa Ivanka Vodeb (ena izmed prvih vzgojiteljic) v Šolski kroniki I.

Leta 1965 se je vrtec preselil v nekdanje prostore občine v središče Borovnice.

Zaradi slabih razmer se je začelo število otrok zmanjševati. Kljub manjšanju števila

varovancev je uprava vrtca oktobra leta 1967, ena izmed prvih v Sloveniji, organizirala

program male šole, ki ga je obiskovalo kar 20 otrok (prav tam).

Od leta 1970 do 1977 je bil vrtec Borovnica pod okriljem OŠ Borovnica. Sprva je

bilo število otrok zelo majhno (okoli 10 otrok), nato pa so starši začutili, da vrtec ne

pomeni samo varstva otrok, ampak otrokom ponuja veliko intelektualne, estetske in

telesne vzgoje, in število otrok je začelo naraščati. Ves čas se je izvajal tudi program

male šole.


16

V šolskem letu 1977/78 se je vrtec Borovnica priključil k VVZ Vrhnika, v istem letu

pa je bil odprt še tretji oddelek vrtca (prav tam).

Tri leta pozneje, v šolskem letu 1980/81 je svoja vrata odprla enota Breg, ki je

imela dva oddelka (Šolska kronika), saj je potreba po varstvu otrok v vrtcu naraščala

(Francelj idr., 2004).

Leta 1985/86 je bil vpeljan tudi skrajšan program male šole (Šolska kronika I.).

Leta 1988 so se prebivalci Borovnice na referendumu odločili za gradnjo novega

vrtca, gradnja je bila dokončana leta 1991. V novem vrtcu je delovalo pet oddelkov

(dva jaslična, dva predšolska ter en oddelek male šole), v njih pa je bilo okoli 110 otrok

(prav tam).

V šolskem letu 1996/97 je občinski svet Občine Borovnica sprejel odlok o

ustanovitvi javnega Vzgojno-varstvenega zavoda Borovnica in tako je postal vrtec

Borovnica samostojen vzgojno-varstveni zavod z dvema enotama (enota Miš-Maš v

Borovnici in enota Rega-Kvak na Bregu). Samostojen je bil od 1. 1. 1997 do 31. 12.

2004. V vrtcu je bilo 8 oddelkov in 166 otrok. Zaradi čedalje več odklonjenih prošenj za

vpis v vrtec je bilo treba vrtec razširiti še za dva oddelka, svoja vrata sta odprla

novembra 1997 (Šolska kronika II.).

Šolsko leto 1999/2000 je bilo namenjeno uvajanju Kurikuluma za vrtce (prav tam).

Leta 2002 se je začelo število otrok zmanjševati, tako da je bilo treba en oddelek

na Bregu zapreti, nato se je zaradi uvedbe devetletnega osnovnošolskega programa

število še zmanjšalo. Enoto na Bregu je bilo treba leta 2003 celo zapreti. In vse to je

vodilo do tega, da se je vrtec Borovnica s 1. 1. 2005 priključil k OŠ dr. Ivana Korošca

Borovnica (Francelj idr., 2004) in še zdaj je tako.

V naslednjih letih se je število otrok ponovno povečevalo, zato je bilo poleg 9

oddelkov v matični ustanovi vrtca (enota Mavrica) do zdaj odprtih še 5 oddelkov (enota

Sonček, enota Zarja in enota Žarek). Letos je v 14 oddelkih vrtca vpisanih 242 otrok

(Šolska kronika IV).

Strokovni delavci v proučevanem vrtcu velik pomen pripisujejo sodelovanju s

starši. Oblik sodelovanja je veliko (tako formalnih kot neformalnih), med njimi tudi

govorilne ure. Na spletni strani vrtca preberemo: »Govorilne ure bodo potekale vsaj

enkrat mesečno po dogovoru s starši in strokovnimi delavkami v oddelku, njihov pomen

pa je redna komunikacija, poglobljen pogovor o otroku, saj je poznavanje in

razumevanje otrokovega razvoja pogoj za obojestransko reševanje problemov za

dobrobit otrok.« (Oblike sodelovanja).


17

3.2 Problem, namen in cilji

Ker je intenzivnost izvajanja govorilnih ur v proučevanem vrtcu visoka (vsaj enkrat

mesečno), želimo ugotoviti, ali starši in vzgojiteljice enako dojemajo pomen govorilnih

ur in kje prihaja do razhajanj. S tem vedenjem bi lahko vrtec govorilne ure izvajal

kakovostnejše in izboljšal vidike, za katere bi se v študiji pokazalo, da je to potrebno.

Glavni namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako pomen govorilnih ur v

vrtcu razumejo starši in kako vzgojiteljice ter pomočnice vzgojiteljic1. Ugotoviti želimo,

kakšni so cilji govorilnih ur, načini njihove izvedbe in vsebina, katere koristi prinašajo za

vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma ter koliko so z njimi zadovoljni starši.

3.3 Raziskovalna vprašanja

Na podlagi proučevanih virov, teoretičnih in empiričnih spoznanj o raziskovalnem

problemu smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja:

· Zakaj se starši udeležujejo govorilnih ur v vrtcu?

· Zakaj se po mnenju vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic starši udeležujejo

govorilnih ur v vrtcu?

· Kakšni so cilji oziroma namen govorilnih ur v vrtcu?

· Kakšna je vsebina govorilnih ur v vrtcu?

· Katere koristi prinašajo govorilne ure za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in

doma?

· Koliko so starši zadovoljni z govorilnimi urami v vrtcu?

· Na kakšen način se govorilne ure v vrtcu izvajajo – ali se vzgojiteljice in

pomočnice vzgojiteljic pripravijo nanje, in če da, kako?

1 Ker so v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, v enoti vrtec zaposlene samo vzgojiteljice in

pomočnice vzgojiteljic, bomo skozi celotni empirični del uporabljali žensko obliko samostalnika. Z izrazom vzgojiteljica zajamemo tako vzgojiteljice kot tudi pomočnice vzgojiteljic.


18

3.4 Metodologija

3.4.1 Vključeni v raziskavo

V raziskavo smo pritegnili vse vzgojiteljice, ki so v šolskem letu 2014/2015

zaposlene v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnice, v enoti vrtec, in vodijo svojo skupino, ter

vse starše, ki imajo v omenjeni vrtec v šolskem letu 2014/2015 vpisanega vsaj enega

otroka. Da bi zagotovili zanesljivost in veljavnost spoznanj, smo za sodelovanje v

raziskavi prosili še ravnatelja ter pomočnico ravnatelja za enoto vrtec in z njima opravili

polstrukturirani intervju.

Za starše je bilo razdeljenih 194 anketnih vprašalnikov. Vrnjen je bil 101, to je

52,3 %. Za vzgojiteljice je bilo razdeljenih 28 vprašalnikov. Vrnjenih je bilo 25, to je

89,3 %.

3.4.1.1 Struktura anketiranih po spolu

Tabela 1: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljev po spolu

f f %

Veljavni Ženske

Moški

Skupaj

25

0

25

100,0

0,0

100,0

V raziskavi, ki je bila opravljena z vzgojiteljicami, je sodelovalo 100,0 % žensk, kar

je v skladu z dejansko strukturo zaposlenih vzgojiteljev v proučevanem vrtcu.

Tabela 2: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po spolu

f f %

Veljavni Ženske 81 80,2

Moški 20 19,8

Skupaj 101 100,0

V raziskavi, ki je bila opravljena s starši, je sodelovalo 80,2 % žensk in 19,8 %

moških.


19

3.4.1.2 Struktura anketiranih po izobrazbi

Tabela 3: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih vzgojiteljic po izobrazbi in

sedanjem delovnem mestu

Stopnja izobrazbe Sedanje delovno mesto Skupaj

vzgojitelj

predšolskih

otrok

pomočnik

vzgojitelja

predšolskih otrok

Štiriletna srednja šola f 1 9 10

f % 10,0 90,0 100,0

Petletna srednja šola f 0 2 2

f % 0,0 100,0 100,0

Višja f 2 1 3

f % 66,7 33,3 100,0

Visoka f 10 0 10

f % 100,0 0,0 100,0

Skupaj f 13 12 25

f % 52,0 48,0 100,0

V raziskavi je sodelovalo 13 (52,0 %) vzgojiteljic predšolskih otrok (od tega ima

ena štiriletno srednjo šolo, dve imata višješolsko izobrazbo, 10 pa visokošolsko) in 12

(48,0 %) pomočnic vzgojiteljic predšolskih otrok (od tega 9 s štiriletno srednješolsko

izobrazbo, dve s petletno srednješolsko izobrazbo ter ena z višješolsko izobrazbo).

Tabela 4: Število (f) in strukturni odstotki (f %) anketiranih staršev po stopnji izobrazbe

Stopnja izobrazbe f f %

Veljavni Osnovnošolska 1 1,0

Poklicna 4 4,0

Srednješolska 32 31,7

Višja ali visoka 32 31,7

Univerzitetna 22 21,8

Specializacija, magisterij ali

doktorat

10 9,9

Skupaj 101 100,0


20

Največ anketiranih staršev (31,7 %) ima srednješolsko izobrazbo, enak je tudi

delež (31,7 %) staršev z višjo ali visoko izobrazbo. Sledijo starši z univerzitetno

izobrazbo (21,8 %). 10 % staršev ima končano specializacijo, magisterij ali doktorat.

Najmanj staršev (1 %) ima dokončano osnovno šolo.

3.4.1.3 Struktura anketiranih staršev po starosti v letih

Tabela 5: Struktura anketiranih staršev po starosti v letih

f f %

Veljavni do 22 let 1 1,0

23–29 let 17 16,8

30–36 let 50 49,5

37–43 let 32 31,7

44–50 let 1 1,0

Skupaj 101 100,0

Največ anketiranih staršev (49,5 %) je starih od 30 do 36 let, nekoliko manj

(31,7 %) pa od 37 do 43 let. 16,8 % staršev je starih od 23 do 29 let, najmanj – po 1,0

% – je staršev, starih do 22 let in od 44 do 50 let.

3.4.2 Postopek zbiranja podatkov

ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV

Z uporabo prebranih virov in literature smo oblikovali anketni vprašalnik za

vzgojiteljice (Priloga 1), anketni vprašalnik za starše (Priloga 2) in vprašanja za

raziskovalni intervju (Priloga 3). Nato smo izvedli anketiranje. Vzgojiteljicam smo

anketne vprašalnike razdelili osebno, staršem pa smo vprašalnike razdelili preko

njihovih vzgojiteljic. Anketiranje je potekalo v vseh (14) oddelkih OŠ dr. Ivana Korošca,

enote vrtec, februarja 2015. Čez 14 dni smo osebno prišli po vrnjene anketne

vprašalnike.

Intervju smo izvedli z ravnateljem in pomočnico ravnatelja za enoto vrtec aprila

2015.


21

VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI INSTRUMENTOV ZA ZBIRANJE

PODATKOV

a) Vsebinsko-formalne značilnosti

· Anketni vprašalnik za vzgojiteljice

V začetnem delu vprašalnika so vprašanja o objektivnih dejstvih, nato

pa sledijo vprašanja, ki izhajajo iz raziskovalnih vprašanj. Vprašanja so

odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa.

· Anketni vprašalnik za starše

V začetem delu vprašalnika so vprašanja o objektivnih dejstvih, nato pa

sledijo vprašanja, ki izhajajo iz raziskovalnih vprašanj. Vprašanja so

odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa.

· Vprašanja za polstrukturirani intervju

Vprašanja za polstrukturirani intervju so odprtega tipa in so oblikovana

tako, da zagotovijo odgovore na raziskovalna vprašanja.

b) Merske značilnosti

· Anketni vprašalnik za vzgojiteljice in starše

o Veljavnost anketnih vprašalnikov smo zagotovili tako, da smo ga

oblikovali na podlagi prebrane literature in raziskovalnih vprašanj

ter s pregledom z mentorico. Vprašalnik je sestavljen tako, da

meri vzgojiteljičino/starševsko mnenje o pomenu govorilnih ur.

o Zanesljivost anketnih vprašalnikov smo zagotovili z natančnimi

navodili in specifičnimi vprašanji.

o Objektivnost anketnih vprašalnikov (kjer je ta potrebna) smo

zagotovili z zaprtimi tipi vprašanj, pri katerih ni mogoče s

subjektivnim presojanjem spreminjati informacij. Prosti odgovori

so obdelani kvalitativno in na rezultate ne vplivajo.

· Vprašanja za polstrukturirani intervju

o Veljavnost vprašanj za polstrukturirani intervju smo zagotovili

tako, da smo jih oblikovali na podlagi prebrane literature in

raziskovalnih vprašanj ter s pregledom z mentorico. Vprašanja

so postavljena tako, da merijo ravnateljevo mnenje in mnenje

pomočnice ravnatelja o pomenu govorilnih ur.

o Zanesljivost vprašanj za polstrukturirani intervju smo zagotovili z

enopomenskimi in specifičnimi vprašanji.

o Objektivnosti pri vprašanjih za polstrukturirani intervju ni bilo

treba zagotoviti, saj so bili odgovori obdelani kvalitativno.


22

3.4.3 Postopek obdelave podatkov

Podatke, pridobljene z anketnimi vprašalniki, smo obdelali s statističnim

programom SPSS (IBM SPSS Statistics 20) in programom Microsoft Word. Podatki so

prikazani tabelarično. Izračunane so absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence, ponekod

tudi povprečna vrednost (mean).

3.5 Rezultati in razprava

Rezultate raziskave bomo prikazali po raziskovalnih vprašanjih, vzporedno glede

na vse vire, s katerimi smo pridobivali podatke: pri starših, vzgojiteljicah, pomočnici

ravnatelja in ravnatelju.

3.5.1 Pomen oziroma smisel govorilnih ur v vrtcu

Z vprašanjema – Zakaj se starši udeležujejo govorilih ur v vrtcu? in Zakaj se po

mnenju vzgojiteljic starši udeležujejo govorilnih ur v vrtcu? – smo želeli ugotoviti,

kakšen je pomen oziroma smisel govorilnih ur v vrtcu. Starši in vzgojiteljice so svoja

mnenja o posameznih razlogih izražali na lestvici od zelo nepomembnega do zelo

pomembnega . Rezultati so predstavljeni v tabelah (glej tabele od 6 do 15).


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kako se moj/njihov otrok

razvija.«

mnenja staršev mnenja vzgojiteljic

f f % f f %

Veljavni Zelo nepomemben 0 0,0 1 4,0

Niti pomemben niti

nepomemben

4 4,0 2 8,0

Pomemben 8 7,9 11 44,0

Zelo pomemben 89 88,1 11 44,0

Skupaj 101 100,0 25 100,0

Največ staršem (88,1 %) se zdi razlog za udeležbo na govorilnih urah – »Želim si

izvedeti, kako se moj otrok razvija« – zelo pomemben. Enakega mnenja je tudi 44 %


23

vzgojiteljic. 7,9 % staršev je ta razlog opredelilo kot pomemben, takega mnenja pa je

kar 44 % vzgojiteljic. 4,0 % staršev in 8,0 % vzgojiteljic je menilo, da navedeni razlog ni

niti pomemben niti nepomemben, za zelo nepomembnega pa ga je ocenilo 4,0 %

vzgojiteljic in nobeden izmed staršev.



otroka do ostalih otrok.«


f f % f f %

Veljavni Niti pomemben niti

nepomemben

4 4,0 5 20,0

Pomemben 21 20,8 9 36,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0

Največ staršev (75,2 %) in največ vzgojiteljic (44,0 %) meni, da je razlog »Želim si

izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka do ostalih otrok« zelo pomemben za udeležbo

na govorilnih urah. Sledi mnenje, da je razlog pomemben, in sicer tako meni 20,8 %

staršev in 36,0 % vzgojiteljic. Najmanj staršev (4,0 %) in tudi najmanj vzgojiteljic

(20,0 %) pa je ta razlog opredelilo kot niti pomemben niti nepomemben.



otroka do odraslih.«


f f % f f %


Nepomemben 3 3,0 7 28,0

Niti pomemben niti

nepomemben

15 14,9 12 48,0

Pomemben 29 28,7 2 8,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0


24

Največ staršev (53,5 %) je razlog »Želim izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka

do odraslih« ocenilo kot zelo pomemben, enakega mnenja pa je bilo samo 4,0 %

vzgojiteljic. Največ vzgojiteljic (48,0 %) namreč ocenjuje, da ta razlog za starše ni niti

pomemben niti nepomemben, tako pa misli le 14,9 % staršev. 28,7 % staršev razlog

opredeljuje kot pomemben, temu pa se pridružuje samo 8,0 % vzgojiteljic. Kot

nepomemben se razlog zdi 3 % staršev in kar 28,0 % vzgojiteljic. Noben izmed staršev

ne opredeli razloga kot zelo nepomembnega, tako pa misli kar 12 % vzgojiteljic.


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti, kakšen je napredek

mojega/njihovega otroka na posameznih razvojnih področjih (socialnem, gibalnem,

čustvenem, spoznavnem).«


f f % f f %

Veljavni Nepomemben 0 0,0 3 12,0

Niti pomemben niti

nepomemben

0 0,0 4 16,0

Pomemben 18 17,8 10 40,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0

Starši so razlog »Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega otroka na

posameznih razvojnih področjih« opredelili samo z dvema postavkama: 82,2 % staršev

je razlog ocenilo kot zelo pomemben, 17,8 % pa kot pomemben. Vzgojiteljice pa

menijo, da je razlog zelo pomemben (32,0 % vzgojiteljic), pomemben (40,0 %

vzgojiteljic), niti pomemben niti nepomemben (16,0 % vzgojiteljic) in celo nepomemben

(12,0 % vzgojiteljic).


25


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo si izvedeti, kakšen je napredek

mojega/njihovega otroka na posameznih področjih dejavnosti (jezik, gibanje,

matematika, družba, naravoslovje, umetnost).«


f f % f f %

Veljavni Nepomemben 2 2,0 3 12,0

Niti pomemben niti

nepomemben

6 5,9 7 28,0

Pomemben 30 29,7 10 40,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0

Največ staršev (62,4 %) je razlog »Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega

otroka na posameznih področjih dejavnosti« ocenilo kot zelo pomembnega. Sledi

29,7 % staršev, ki ocenjujejo razlog kot pomemben, nato 5,9 % staršev, ki menijo, da

razlog ni niti pomemben niti nepomemben, in 2,0 % staršev, ki menita, da je razlog

nepomemben. Največ vzgojiteljic (40,0 %) pa meni, da je ta razlog za starše

pomemben. 28,0 % jih meni, da razlog za starše ni niti pomemben niti nepomemben,

20,0 % da je razlog zelo pomemben, in 12,0 %, da je nepomemben.


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo izvedeti o stiskah svojega/njihovega

otroka.«


f f % f f %



Niti pomemben niti

nepomemben

7 6,9 2 8,0

Pomemben 21 20,8 13 52,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0


26

Največ staršev (71,3 %) je razlog »Želim izvedeti o stiskah svojega otroka« ocenilo

kot zelo pomemben, prav tako ga je ocenilo tudi 36 % vzgojiteljic. Po mnenju večine

vzgojiteljic (52,0 %) je ta razlog za starše pomemben. Kot pomembnega ga je ocenilo

20,8 % staršev. Manjšina staršev (6,9 %) je razlog ocenila kot niti pomemben niti

nepomemben, tako ga je ocenilo tudi 8,0 % vzgojiteljic. 4,0 % vzgojiteljic meni, da je ta

razlog nepomemben, 1,0 % staršev pa celo meni, da je to zelo nepomemben razlog.


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo nasvet in pomoč pri vzgoji

svojega/njihovega otroka.«

mnenje staršev mnenje vzgojiteljic

f f % f f %



Niti pomemben niti

nepomemben

19 18,8 11 44,0

Pomemben 30 29,7 6 24,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0

Razlog »Želim nasvet in pomoč pri vzgoji svojega otroka« je največ staršev

(39,6 %) ocenilo kot zelo pomembnega. Nekoliko manj staršev (29,7 %) pa meni, da je

to pomemben razlog. Še manj staršev (18,8 %) ocenjuje razlog kot niti pomemben niti

nepomemben, 7,9 % kot nepomembnega in 4,0 % kot zelo nepomembnega. Na drugi

strani pa največ vzgojiteljic (44,0 %) ocenjuje razlog kot niti pomemben niti

nepomemben, kot pomemben razlog ga ocenjuje 24 % vzgojiteljic, kot zelo

pomembnega 16 % vzgojiteljic. 8 % vzgojiteljic ga opredeli kot nepomembnega in prav

tako 8 % vzgojiteljic kot zelo nepomembnega.


27


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo se zaupati o stiskah.«


f f % f f %


Nepomemben 18 17,8 10 40,0

Niti pomemben niti

nepomemben

32 31,7 4 16,0

Pomemben 22 21,8 2 8,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0

Razlog »Vzgojitelju se želim zaupati o stiskah« je največ staršev (31,7 %) ocenilo

kot niti pomemben niti nepomemben. Sledi 21,8 % staršev, ki menijo, da je to

pomemben razlog, nato 17,8 % staršev, ki pravijo, da je nepomemben, 16,8 % staršev,

ki razlog ocenjujejo kot zelo nepomemben, in 11,9 % staršev, ki se jim zdi zelo

pomemben. Tudi vzgojiteljice so različnega mnenja – največ (40,0 %) jih pravi, da je to

nepomemben razlog za udeležbo staršev na govorilnih urah, 20,0 % jih pravi, da je to

zelo pomemben razlog. 16,0 % jih ocenjuje, da razlog ni niti pomemben niti

nepomemben, 16,0 % jih meni, da je zelo nepomemben, za 8,0 % vzgojiteljic pa je

razlog pomemben.


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti način učenja in vsakodnevnega

domačega življenja svojega/njihovega otroka.«


f f % f f %



Niti pomemben niti

nepomemben

40 39,6 11 44,0

Pomemben 24 23,8 4 16,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0


28

Tako največ staršev (39,6 %) kot tudi največ vzgojiteljic (44,0 %) opredeljuje razlog

»Želim predstaviti način učenja in vsakodnevnega domačega življenja

svojega/njihovega otroka« kot niti pomemben niti nepomemben. 23,8 % staršev ga

opredeljuje kot pomembnega, 16,8 % kot nepomembnega, 12,9 % kot zelo

pomembnega in 6,9 % staršev kot zelo nepomembnega. 20,0 % vzgojiteljic ga

opredeljuje kot nepomembnega, 16,0 % kot pomembnega, 12,0 % kot zelo

pomembnega, 8,0 % pa jih meni, da je ta razlog za starše zelo nepomemben.


za udeležbo na govorilnih urah – »Želim/jo predstaviti svoja stališča o vzgoji.«


f f % f f %



Niti pomemben niti

nepomemben

33 32,7 4 16,0

Pomemben 19 18,8 6 24,0


Skupaj 101 100,0 25 100,0

Največ staršev (32,7 %) ocenjuje razlog »Želim predstaviti svoja stališča o vzgoji«

kot niti pomemben niti nepomemben, malo manj staršev (24,8 %) ga opredeli kot

nepomembnega, 18,8 % ga oceni kot pomembnega, enak odstotek staršev (11,9 %)

pa ga opredeli kot zelo pomembnega oziroma zelo nepomembnega. Tudi pri

vzgojiteljicah ni enotnega mnenja, največ vzgojiteljic (32,0 %) meni, da je razlog za

starše zelo nepomemben, nekoliko več (po 24,0 %) jih meni, da je razlog nepomemben

ali pomemben, 16,0 % jih meni, da razlog ni niti pomemben niti nepomemben, in 4,0 %

jih razlog ocenjuje kot zelo pomemben.

Nekateri starši so kot pomembne razloge za udeležbo na govorilnih urah navedli

še: (1) da lahko vidijo razliko vrtec-dom (2,0 %), (2) da izvedo, kakšen je odnos

njihovega otroka do prehranjevanja v vrtcu (4,0 %), (3) da izvedo, ali njihov otrok v

vrtcu joka (1,0 %), (4) da izvedo okviri učni oziroma vzgojni načrt (1,0 %), (5) da s tem

otroku izkažejo pozornost in mu dajo vedeti, da je pomemben (1,0 %), (6) da so


29

obveščeni o zdravstvenem stanju otrok v vrtcu (1,0 %), (7) da izvedo, kakšen je odnos

njihovega otroka do spanja v vrtcu (1,0 %).

Vzgojiteljice pa so med pomembne razloge, zaradi katerih se starši udeležujejo

govorilnih ur, dodale še: (1) poizvedbe o otrokovih osnovnih potrebah, kot so

prehranjevanje, spanje, toaletni trening (20,0 %), (2) dileme glede določenega dogodka

v vrtcu (4,0 %), (3) ocenjevanje dela vzgojiteljev in sodelovanje pri izboljšavah v

delovanju vrtca (8,0 %), (4) poizvedbe o zdravstvenem stanju v skupini/vrtcu (4,0 %).

Tako pomočnica ravnatelja kot ravnatelj sta skladna v mnenju, zakaj se starši

udeležujejo govorilnih ur. Oba menita, da se starši govorilnih ur udeležujejo, ker jih

zanima vse o otroku – kako se obnaša, ali v vrtcu funkcionira na enak način kot doma,

kje je viden njegov napredek. Med razloge sta oba uvrstila tudi nasvete in napotke, ki

jih starši dobijo od vzgojiteljev.

Iz predstavljenih rezultatov vidimo, da je spekter razlogov za udeležbo na

govorilnih urah precej širok, vendar pa niti med starši niti med vzgojiteljicami ni

enotnega mnenja, kateri je najpomembnejši in kateri manj. Kaže, da so razlogi, zaradi

katerih se starši odločajo za udeležbo na govorilnih urah, pravzaprav odvisni od

posebnosti vsakega otroka posebej. Tudi ravnatelj in pomočnica ravnatelja nista

izpostavila samo enega razloga, ampak sta na nek način navedla vse, ki so bili kot

mogoči našteti v anketnih vprašalnikih za starše in vzgojiteljice.

Navedene ugotovitve bi lahko s pridom uporabili pri načrtovanju govorilnih ur v

prihodnje. Njihovo izvedbo bi lahko izboljšali tako, da bi na začetku vsakega šolskega

leta staršem razdelili vprašalnik s tabelo, podobno tisti iz našega Vprašalnika za starše

(glej Prilogo 2, vprašanje 5). Tako bi vzgojiteljici za vsakega izmed staršev zvedeli,

čemu pripisuje večji ali manjši pomen in se na govorilne ure primerno pripravili. S tem

vedenjem bi ves strokovni tim laže oblikoval didaktično pripravo govorilnih ur, o kateri

govorita Jensen in Jensen (2011), in se pripravljal za odgovore na ključna vprašanja O

čem bomo govorili?, Zakaj? in Kako?. Poleg splošnih ciljev govorilnih ur bi se tako

lahko določili še specifični cilji in namen pogovorov za posameznega otroka in njegove

starše.

3.5.2 Cilji oziroma namen govorilnih ur

Vzgojiteljice in starše smo spraševali po namenu govorilnih ur. Želeli smo ugotoviti,

ali so cilji staršev usklajeni s cilji vzgojiteljic.


30

Vprašanje »Kaj je po vašem mnenju glavni namen govorilnih ur v vrtcu?« je

odprtega tipa, odgovore smo razvrstili v tri kategorije, in sicer: namen govorilnih ur (1)

kot sodelovanje oziroma dvosmerni proces izmenjave informacij o otroku ter možnostih

za izboljšavo otrokovega razvoja in napredka, (2) kot enosmerni proces, v katerem

informacije o otroku in možnostih za izboljšave otrokovega razvoja in napredka daje

vzgojiteljica, in (3) kot enosmerni proces, v katerem informacije o otroku sporočajo

starši. Ker so bili odgovori kompleksni, so lahko odgovori istih staršev vpeti v več

kategorij.

Največ odgovorov staršev govori v prid prvemu namenu govorilnih ur –

sodelovanju kot. dvosmernemu procesu izmenjave informacij o otroku in možnostih za

izboljšanje otrokovega razvoja in napredka. Sledijo odgovori, v katerih je glavni namen

govorilnih ur razumljen kot enosmerni proces; informacije o otroku in možnostih za

izboljšave otrokovega razvoja in napredka daje le vzgojiteljica. Najmanj je bilo

odgovorov, ki namen govorilnih ur opredeljujejo kot enosmerni proces, v katerem so za

informacije o otroku pristojni le starši. V tabeli (glej Tabelo 16) je zbranih nekaj

odgovorov.

Tabela 16: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov staršev

Kategoriziran namen Naključni izbor odgovorov staršev

sodelovanje oziroma

dvosmerni proces

izmenjave informacij o

otroku ter možnostih za

izboljšave otrokovega

razvoja in napredka

Obojestransko spremljanje otrokovega razvoja, vsi delamo

za isti cilj.

Izvedeti čim več o svojem otroku, poiskati pluse in minuse

ter skupaj razumeti in spoštovati posameznega otroka na

poti k odraščanju.

Primerjava mnenj in izkušenj, dogovor o skupnem delu v

smer, ki je dobra in perspektivna za otroka.

Spoznavanje, vzpostavljanje in utrjevanje odnosov starši-

vzgojitelj-otrok, gradnja zaupanja.

Pogovor o napredku, da vidimo, kje so otrokove šibke točke,

da jih poskusimo popraviti tudi doma.

Strokovna pomoč pri vzgoji.

enosmerni proces:

informacije o otroku in

možnostih za


razvoja in napredka

Izvedeti, kakšen je otrok, ko nas ni, da izvemo, kako se ima

otrok v vrtcu.

Spremljanje razvoja otroka z vidika »pedagoških oči«.

Da izvemo stisko otrok in kako jo zmanjšati.

Izvedeti, kako otrok doživlja vrtec – kako se počuti, kaj se v


31

dajejo le vzgojiteljice vrtcu dogaja, kako deluje v skupnosti.

Izvedeti, kako usmerjajo otroka, spremljati otrokov razvoj

glede na področja in predviden program.

enosmerni proces:

informacije o otroku

sporočajo le starši

Da povemo vzgojiteljem, kakšen je otrok doma.

Vse vzgojiteljice namen govorilnih ur razumejo kot sodelovanje oziroma dvosmerni

proces izmenjave informacij o otroku in možnostih za izboljšave otrokovega razvoja in

napredka, nekatere pa so navedle še druge namene. Primeri so zbrani v tabeli 17.

Tabela 17: Primeri namenov govorilnih ur iz odgovorov vzgojiteljic

Kategoriziran namen Naključni izbor odgovorov vzgojiteljic

sodelovanje oziroma

dvosmerni proces

izmenjave informacij o

otroku ter možnostih za


razvoja in napredka

Celostno predstaviti otrokov razvoj in dobiti povratne

informacije.

Spremljanje otrokovega razvoja, da otrok deluje, kar se da

dobro, tako v vrtcu kot doma.

Obojestranska komunikacija o opažanju otroka.

Medsebojno sodelovanje starši-vzgojitelj.

Skupna pot pri vzgajanju otrok v zadovoljne in samostojne

otroke.

Seznanjanje staršev, da otrok potrebuje pomoč, nato pa

vzporedno delo s starši.

Reševanje konfliktov.

enosmerni proces:

informacije o otroku in

možnostih za


razvoja in napredka

dajejo le vzgojiteljice

Smernice za nadaljnji maksimalni razvoj.

Da starši izvedo, kako se otrok v skupini počuti.

Da starši izvedo o otrokovem razvoju.

Da starši izvedo, kako otroci reagirajo v določenih situacijah.

Seznanjanje staršev o napredku otroka.

enosmerni proces:

informacije o otroku

dajejo le starši

Boljše spoznavanje otrok in staršev.

Enako vprašanje smo postavili tudi pomočnici ravnatelja in ravnatelju. Pomočnica

je namen govorilnih ur opredelila kot priložnost, da se vzgojitelj in starši dogovorijo,


32

kako s skupnimi močmi usmeriti otroka v pravo smer, vedno s ciljem, da sodelovanje

med starši in vrtcem na otroka vpliva opazno pozitivno. Ravnatelj pa je kot namen

govorilnih ur v vrtcu opredelil sodelovanje strokovnih delavcev – vzgojiteljic – s starši

ter prenos informacij, ki so pomembne za kontinuirano delo z otrokom.

Ob upoštevanju prikazanih rezultatov je mogoče sklepati, da se na govorilnih urah

med vzgojiteljicami in starši vzpostavlja dialog kot pomembna sestavina sodelovalnega

in partnerskega odnosa. Starši in vzgojiteljice se torej pogovarjajo, zato bi bilo prav, da

bi v prihodnje namesto izraza govorilne ure uporabljali izraz pogovorne ure, tako kot

predlaga Ličnova (1999). Po njenem mnenju namreč na govorilnih urah vzgojiteljica in

starši govorijo drug mimo drugega, na pogovornih urah pa starši in vzgojiteljica

vzpostavljajo dialog in se pogovarjajo.

3.5.3 Vsebina govorilnih ur

Starše smo vprašali, katere informacije o otroku na pogovornih urah dobijo in za

katere bi radi še izvedeli. Vprašanji sta bili odprtega tipa, zato smo odgovore razvrstili

v kategorije: (1) izvem vse, kar me zanima/dobim vse informacije, ki jih potrebujem, (2)

izvem tiste informacije, za katere vprašam, (3) izvem informacije o otrokovem razvoju

in napredku, (4) izvem informacije o odnosu otroka do odraslih in do drugih otrok, (5)

izvem rutinske stvari in (6) izvem o otrokovih težavah.

Večina staršev (80,2 %) na pogovornih urah izve vse, kar si želi izvedeti oziroma

jih zanima, preostali (19,2 %) pa so zapisali, da si na pogovornih urah želijo izvedeti še:

ali je otrok vodljiv, kako se drugi otroci vedejo do njihovega otroka, konkretne primere

vedenja njihovega otroka v skupini, opažanja o morebitnih vedenjskih odklonih, tudi

kakšno kritiko, bolj sistematičen prikaz otroka po področjih dejavnosti (kaj mu bolj leži,

kje je šibek), pa tudi informacije o vzgojiteljevem delu in možnostih za sooblikovanje

čim spodbudnejšega okolja.

Tabela 18: Primeri odgovorov staršev po kategorijah informacij, ki jih dobijo na

pogovornih urah

Kategorija informacij Naključni izbor odgovorov staršev

Izvem vse, kar me

zanima/dobim vse

informacije, ki jih

potrebujem.

Izvem vse.

Dobim vse informacije, ki jih potrebujem. Po navadi vse

povesta že sami.

Izvem vse, kar se mi zdi pomembno.


33

Izvem tiste informacije, za

katere vprašam.

Izvem tisto, kar vprašam in me zanima.

Če ne izvem, kar me zanima, pa vprašam.

Izvem informacije o

otrokovem razvoju in

napredku.

Kako napreduje.

Kakšno je čustveno stanje otroka, ali ima razvit socialni

čut.

Informacije o različnih področjih razvoja.

Kako se loti nalog.

Ali sledi navodilom.

Izvem informacije o odnosu

otroka do odraslih in do

drugih otrok.

Kako se otrok vede in odziva na ljudi v okolju, kjer ni

prisotne njegove ožje družine.

Kako se otrok vključuje v skupino, med vrstnike.

O igrivosti, kako se igra, s kom se igra, kaj najraje

počne, česa ne.

Kako reagira v določenih situacijah.

Kako se razume z vrstniki, odnos do prijateljev, s kom

se druži.

Izvem rutinske stvari. O dnevni rutini.

O otrokovem odnosu do hrane, do prehranjevanja.

O otrokovem odnosu do spanja.

O nivoju samostojnosti pri rutinskih stvareh.

Izvem o otrokovih težavah. Če povzroča nemir.

O morebitnih težavah s sovrstniki.

Kako se počuti v vrtcu.

Vzgojiteljice smo spraševali, kaj povedo staršem o otroku in katere informacije si

one pridobijo od staršev o otrocih in starših oziroma družini. Vzgojiteljice so navedle,

da starše seznanijo z razvojem in napredkom otroka na različnih področjih, odnosom

otroka do drugih otrok in odraslih, rutinskimi stvarmi, otrokovimi težavami, če jih ima.

Tem informacijam dodajo, kar se jim v danem času zdi najbolj pomembno, vedno pa

resnico o otroku.

Odgovori vzgojiteljic in staršev se medsebojno prekrivajo, starši so navedli zelo

podobne, tudi enake odgovore kot vzgojiteljice.

Vzgojiteljice od staršev izvedo za otrokove posebnosti (npr. zdravstvene,

vedenjske ipd.), zelo malo informacij pa dobijo o domačem življenju otroka (spanju,

prehrani, kako deluje v družini, kakšne ima težave in kako se z njimi spopada, kaj rad

počne ipd.), otrokovih stiskah, starših oziroma družini. Pomanjkljive so tudi informacije


34

o tem, kakšni so znotrajdružinski odnosi (odnosi med sorojenci, med otrokom in

staršem ipd.), prehranjevalne navade, igralne navade, način vzgoje, socialni položaj.

Večkrat niso zadostni niti formalni podatki (kot so telefonske številke, zaposlitev) niti

informacije, ki bi bile potrebne za razrešitev konkretnih težav.

Spekter priložnosti (postavk), ki jih govorilne ure prinašajo vzgojiteljem, kot jih

navaja Prodanovićeva (1981), v obravnavanem primeru ni v celoti izpolnjen. Dobljeni

rezultati kažejo, da je v celoti izpolnjena le postavka o tem, da vzgojiteljica na

pogovornih urah lahko osebno spozna starše. Za izpolnitev druge postavke – ta naj bi

vzgojiteljici omogočila, da spozna stališča in mnenja staršev o otroku in njegovem

razvoju – mora vzgojiteljica zelo dobro »brati med vrsticami«, saj večina staršev ni

toliko odprta, da bi o tem govorila brez dodatnih vprašanj. Redko kdaj je izpolnjena tudi

postavka o spoznavanju otrokovega družinskega okolja in razmer, v katerih se otrok

razvija. Čeprav bi te informacije lahko precej pripomogle k boljšemu razumevanju

otroka in njegovega vedenja v vrtcu, se navadno razkrivajo šele med pogovorom,

največkrat na neposredno vprašanje vzgojiteljice. Tudi seznanitev s tem, kako v družini

spodbujajo otrokovo osamosvajanje, ustvarjalnost in druge dejavnosti, ki prispevajo k

otrokovemu pravilnemu razvoju, spada med postavke, o katerih starši sami od sebe

zelo malo povedo. Vzgojiteljica jih mora razkriti med pogovorom ali z direktnimi

vprašanji.

Starši raziskovanega vrtca pa, če sklepamo iz dobljenih rezultatov, izvedo vse, kar

predvidi Prodanovićeva (1981). Izvedo, kakšen je celovit razvoj otroka, dobijo napotke

za ravnanje v posebnih okoliščinah, izvedo, kakšni so dosežki otroka in kakšno je

njegovo delovanje.

Starše smo vprašali, ali jim vzgojiteljica na pogovornih urah otroka predstavi

celostno, se pravi razvojno, vzgojno, otrokov način razmišljanja, vedenja, vključevanja

v skupnost. Prav tako smo vprašali vzgojiteljice, ali otroka staršem predstavijo

celostno. Dobili smo naslednje rezultate (glej tabelo 19).


35


vprašanje "Ali vam vzgojitelj otroka predstavi celostno/Ali staršem otroka predstavite

celostno?"

odgovori staršev odgovori vzgojiteljic

f f % f f %

Veljavni Redko (2) 3 3,0 1 4,0

Občasno (3) 6 5,9 0 0,0

Pogosto (4) 36 35,6 6 24,0

Vedno (5) 56 55,4 18 72,0

Skupaj 101 100,0 25 100,0

Povprečna vrednost 4,44 4,64

Tako največ staršev (55,4 %) kot tudi največ vzgojiteljic (72,0 %) meni, da

vzgojiteljice otroka vedno predstavijo celostno. Da vzgojiteljica otroka pogosto

predstavi celostno, meni 35,6 % staršev in 24,0 % vzgojiteljic. Mnenje 5,9 % staršev je,

da vzgojiteljice otroka predstavijo celostno občasno, tako ne meni nobena vzgojiteljica.

Da vzgojiteljica otroka redko predstavi celostno, meni 3,0 % staršev in 4,0 %

vzgojiteljic.

Povprečni vrednosti odgovorov staršev (4,44) in vzgojiteljic (4,64) sta si zelo

podobni in sta med odgovoroma pogosto in vedno. To pomeni, da vzgojiteljice otroka

po svojem in starševskem mnenju predstavijo celostno pogosto oziroma vedno.

V tabeli 20 so zbrane posamezne utemeljitve odgovorov staršev in vzgojiteljic o

tem, kako pogosto je otrok celostno predstavljen na pogovornih urah.

Tabela 20: Utemeljitve staršev in vzgojiteljev o tem, kako pogosto je otrok na

pogovornih urah celostno predstavljen

Vrsta odgovora Naključni izbor vpisov staršev Naključni izbor vpisov

vzgojiteljic

Redko Ker vzgojitelj otroka sploh ne

pozna.

Včasih ne pridem do besede,

saj si pridejo starši »olajšat«

dušo, rabijo nekoga, da jih

posluša.

Občasno Predelamo predvsem obnašanje

in vključevanje v skupnost, manj

Nobena izmed vzgojiteljic ni

navedla tega odgovora.


36

pa razvojno in vzgojno

komponento.

Ker so nekako vsi otroci

»enaki«.

Imam občutek, kot da se ji ne da

ukvarjati z mano.

Pogosto Včasih se preveč osredotočamo

na določeno stvar in za druge

ostane premalo časa.

Če obstaja določena težava, je

več časa namenjenega njej in

ne vsem področjem enako.

Nekatere stvari so bolj

izpostavljene, ker je trenutno o

njih največ za povedati.

Informacije posredujem po

obrazcu, nato to skupaj

prediskutiramo.

Ker je čas govorilnih ur omejen,

se kakšno področje pozabi.

Na ta način se začne govorilna

ura, nato sledijo moja vprašanja.

Vedno Predstavi prav vsa področja,

tudi tista, ki mojemu otroku

delajo težave.

Starši si želijo izvedeti, kako se

njihov otrok razvija na vseh

področjih.

Dobra priprava in odgovornost

do dela.

Starše predvsem zanima, kako

se otrok odzove na različne

situacije in kako jih rešuje, da

bi to povedal, pa moraš otroka

celostno predstaviti.

Vzgojiteljici se zelo dobro

pripravita, vidi se, da

obravnavata vsakega otroka

individualno, izveš stvari, za

katere ne veš oz. jih mogoče ne

opaziš.

Ker je otrok v vrtcu po osem ur

in več in v interakciji z drugimi,

se njegove značilnosti in

prednosti ter pomanjkljivosti

hitreje opazijo kot doma.

Konkretni primeri, skupne

iztočnice.

Po mnenju pomočnice ravnatelja bi morala vzgojiteljica staršem otroka predstaviti

celostno – vsa področja razvoja in vsa področja dejavnosti. Iz prikazanih rezultatov

vidimo, da večina vzgojiteljev to tudi počne. Tudi ravnatelj je odgovoril podobno, dodal


37

je še, da mora biti otrok predstavljen objektivno s konkretnimi in korektnimi

informacijami. Tudi ta odgovor se ujema z odgovori tako staršev o tem, kaj izvedo in

kako, kot tudi z odgovori vzgojiteljic.

Intiharjeva (2002, v Rajgl, 2010) pravi, da je treba otroka staršem predstaviti

celovito in ne samo kot intelektualno bitje in v obravnavanem vrtcu je v večini primerov

tako. Dobljeni rezultati namreč kažejo, da pogovorne ure v njem ne potekajo samo na

informativni ravni, o otroku se govori kot o celoviti osebnosti. Dokaz za to so odstotni

deleži o celostni obravnavi otrok in vsebinske utemeljitve staršev in vzgojiteljic.

3.5.4 Koristi govorilnih ur za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in doma

Starše smo vprašali: »Kakšen je po vašem mnenju vpliv obiskov na govorilnih urah

na vašo vzgojo otrok doma?« Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo odgovore

razvrstili v šest kategorij – (1) udeležba na pogovornih urah na vzgojo otrok doma nima

vpliva, (2) udeležba na pogovornih urah na vzgojo doma ima

dober/velik/pomemben/pozitiven vpliv, (3) udeležba na pogovornih urah vpliva na

izboljšanje vzgoje in dela, na prilagoditev vzgoje in dela, (4) udeležba na pogovornih

urah vpliva na odpravljanje težav, ki so bile izpostavljene na pogovornih urah, (5)

udeležba na pogovornih urah vpliva na to, da otroka doma pohvalim in (6) vpliv

udeležbe na pogovornih urah na vzgojo otrok doma je kratkotrajen in medel.

V nadaljevanju (glej tabelo 21) predstavljamo naključno izbrane odgovore po

kategorijah.

Tabela 21: Primeri vplivov udeležbe staršev na pogovornih urah na njihovo vzgojo

otrok doma

Vpliv udeležbe na

pogovornih urah na

vzgojo otrok doma

Naključni izbor odgovorov staršev

Vpliva ni. /

Dober/velik/pomemben/pozi

tiven

Vzgojiteljice s strokovnim znanjem podajo opažanja in

smernice za naprej.

Lažje sledimo otrokovi bolezni, tudi ko nas ni zraven.

Sodelujemo z vrtcem in sproti izvem, kakšni so problemi

in jih rešujemo skupaj – oni v vrtcu, mi doma.

Dobim potrditev svojih opažanj pri otroku, ki jih opazi


38

tudi vzgojitelj in na njih bolj redno delam.

Vzgoja doma in v vrtcu se morata izenačevati.

Izboljšanje/prilagoditev

vzgoje in dela z otrokom

Glede na informacije, ki sem jih dobila, po potrebi

prilagodim domačo vzgojo.

Dobim potrditev o domači vzgoji in smernice, kako

naprej.

Na področjih, za katere izvem, da je otrok šibek, dajemo

doma večji poudarek.

Na podlagi povedanega se otroka usmerja in vzgaja tudi

doma, upoštevamo nasvete in pripombe, ki so korektne.

Doma spodbujamo spretnosti, ki se jih uči v vrtcu.

Odpravljanje aktualnih

težav/zadev, ki so bile

izpostavljene na govorilnih

urah

Z možem se pogovoriva in sva bolj dosledna pri

določenih zadevah, ki so bile predmet govorilnih ur.

Z otrokom se pogovorim o problemu, da se stvar

izboljša.

Pohvala otroka Otroka pohvalim.

Otrok dobi občutek, da ti je mar.

S tem izkažeš pozornost otroku, saj pohvala vsakemu

prija.

Kratkotrajen in medel Informacije na govorilnih urah so ohlapne, splošne,

grobe in revne.

Vprašanje za vzgojiteljice se je glasilo: »Kakšen vpliv na vzgojno-izobraževalno

delo z otrokom v vrtcu ima pogosta/redka udeležba staršev na pogovornih urah?«

Odgovori vzgojiteljic so predstavljeni v tabeli 22.

Tabela 22: Odgovori vzgojiteljic o vplivu udeležbe staršev na pogovornih ur na vzgojno-

izobraževalno delo z otrokom

Odgovori vzgojiteljic

Vpliv pogoste udeležbe

staršev

Nima vpliva (Tako je odgovorilo 9 vzgojiteljev.)

Sprotno in hitrejše reševanje konfliktov.

O otroku več veš in z njim laže delaš. Lažje in boljše

sodelovanje z otrokom.

Otrok se zaveda, da s starši sodelujemo in

usklajujemo in to vpliva na to, da se otrok bolje počuti,

bolj kontrolira svoje vedenje, bolj sodeluje pri


39

dejavnostih, laže dela in se razvija.

Možne so spremembe na bolje. Hitrejši in večji

napredek otroka.

Vpliv redke udeležbe

staršev

Nima vpliva (Tako je odgovorilo 10 vzgojiteljic.).

Nerazrešene zadeve se kopičijo in prihaja do

pogostejših neljubih zapletov.

Težave se odpravljajo počasneje ali se sploh ne.

Neinformiranost o otroku, o otroku manj veš in z njim

teže delaš.

Pomanjkanje informacij in neusklajeno delo z otrokom.

Otrok slabše sodeluje pri dejavnostih, rutini, otrok je

nezainteresiran – težja motivacija otroka.

Pomočnica ravnatelja je med koristmi, ki jih prinašajo pogovorne ure za vzgojno-

izobraževalno delo v vrtcu, navedla pridobivanje informacij s podrobnostmi iz

domačega okolja, ki lahko vplivajo na vedenje in ravnanje otroka. Vzgojiteljici

pomagajo pri razumevanju otrokovih reakcij in ustreznem odzivanju nanje. Ravnatelj pa

je kot koristne navedel informacije o otroku, na podlagi katerih vzgojiteljica ve, na

katera vzgojna področja mora bolj posegati, kje dajati dodaten poudarek.

Iz dobljenih rezultatov je mogoče povzeti, da pogovorne ure pozitivno vplivajo na

vzgojno-izobraževalno delo z otrokom v vrtcu. Zaradi sodelovanja in usklajenega

ravnanja je otrok bolj motiviran, bolj sodeluje in se s tem uči, manj je tudi konfliktov.

Pogovorne ure so koristne tudi za vzgojo otrok doma. Veliko staršev se trudi uskladiti

domačo vzgojo s sodobnimi načeli vrtčevske vzgoje, mnogi starši upoštevajo nasvete,

ki jih dobijo v vrtcu, tako vzgojne kot tudi za področja razvoja.

3.5.5 Zadovoljstvo staršev z govorilnimi urami

Zanimalo nas je, koliko so starši zadovoljni s pogovornimi urami v vrtcu in kako

zadovoljstvo staršev ocenjujejo vzgojiteljice. Odgovori staršev in vzgojiteljic so

predstavljeni v tabeli 23.


40


in vzgojiteljic o zadovoljstvu staršev z vsebino pogovornih ur


f f % f f%

Veljavni Nezadovoljen (1) 1 1,0 0 0,0

Niti zadovoljen niti nezadovoljen

(3)

3 3,0 3 12,0

Zadovoljen (4) 45 44,6 21 84,0

Zelo zadovoljen (5) 52 51,5 1 4,0

Skupaj 101 100,0 25 100,0


Z vsebino govorilnih ur je zelo zadovoljnih 51,5 % staršev. 44,6 % staršev je z

vsebino pogovornih ur zadovoljnih, le 3,0 % staršev z vsebino niso niti zadovoljni niti

nezadovoljni in samo 1,0 % je z vsebino govorilnih ur nezadovoljen. Po mnenju večine

vzgojiteljic (84,0 %) so starši z vsebino zadovoljni, 12,0 % jih meni, da niso niti

zadovoljni niti nezadovoljni, 4,0 % pa pravijo, da so starši z vsebino govorilnih ur zelo

zadovoljni. Povprečna vrednost je glede na rezultate pri starših nekoliko višja (4,47) kot

pri vzgojiteljicah (3,92). V tabeli 24 je zbranih nekaj utemeljitev posameznih odgovorov.

Tabela 24: Utemeljitve zadovoljstva z vsebino pogovornih ur

Mera

zadovoljstva

Naključni izbor utemeljitev

staršev

Naključni izbor utemeljitev

vzgojiteljic

Nezadovoljen Tisti izmed staršev, ki z vsebino

govorilnih ur ni zadovoljen,

odgovora ni utemeljil.

/

Niti

zadovoljen

niti

nezadovoljen

Govorilne ure so prekratke, težko

„obdelamo“ teme, ki zahtevajo

nekoliko več napora in

razumevanja obeh strani.

Mislim, da starši pridejo, ker

morajo priti; ne dobim vtisa o

tem, ali so zadovoljni.

Vzgojiteljice ne srečam

vsakodnevno, da bi sproti kaj

povedala, kar bi mi bilo ljubše od

govorilnih ur, ker gre prej domov.

Zanima jih naše delo.

Starši iščejo krivce problemov, ki

jih imajo njihovi otroci v vrtcu,

starih starših in ne v sebi in v

njihovem odnosu do otroka.


41

Zadovoljen Izvem, kar vprašam, večino pa že

tako ali tako povedo vzgojiteljice

same.

Trudiva se, da starši izvejo čim

bolj konkretne informacije o

otroku.

Dobim vse potrebne informacije,

vendar so zaradi časovne stiske

govorilne ure malenkost preskope.

Tak je najin vtis.

Dobim tudi nasvete za domače

delo z otrokom.

Mislim, da se na pogovorno uro

dobro pripravim in staršem

predstavim, kar jih zanima.

Vedno izvemo, kako napredujemo,

kaj bi še lahko naredili.

Otroka predstaviva celostno in

odgovoriva na njihova

vprašanja, dileme, skupaj

najdemo rešitve v primeru

konfliktov.

Izvem veliko, tudi poslušajo moje

mnenje.

Starši povedo.

Zelo

zadovoljen

Vedno dobim odgovore na vsa

vprašanja, ki jih imam.

Starši dobijo odgovore na svoja

vprašanja.

/ Izvem dovolj.

Vzgojiteljici sta odkriti in povesta

tako dobre kot slabe lastnosti

otroka.

So zelo temeljite.

Po mnenju pomočnice ravnatelja je večina staršev z vsebino pogovornih ur

zadovoljna. Prepričana je, da bi hitro izvedela, če ne bi bilo tako. Tudi ravnatelj meni,

da je večina staršev z vsebino pogovornih ur zadovoljna, svoj odgovor pa utemeljuje z

informacijami, ki jih dobi preko sveta staršev vrtca.

Rezultati kažejo, da so starši s pogovornimi urami v povprečju bolj zadovoljni, kot

to mislijo vzgojiteljice. Da bi bile vzgojiteljice seznanjene z zadovoljstvom staršev,

predlagam, da se v zaključnem obdobju šolskega leta (junija) staršem razdelijo

vprašalniki s podobnim vprašanjem in seveda tudi z možnostjo utemeljitve. Tako bi se

mnenje vzgojiteljic izenačilo z mnenjem staršev, vzgojiteljice pa bi dobile tudi priložnost

za izboljšave pogovornih ur za naslednje leto.


42

3.5.6 Način izvedbe govorilnih ur ter priprava nanje

Zanimalo nas je, ali se vzgojiteljice na pogovorne ure pripravijo in kako ter kaj o

tem menijo starši.


vprašanje: »Ali se vzgojitelji pripravijo/ali se pripravite na pogovorne ure?«


f f % f f %

Veljavni Da 92 91,1 25 100,0

Ne 9 8,9 0 0,0

Skupaj 101 100,0 25 100,0

Vse vzgojiteljice so odgovorile, da se na pogovorne ure pripravijo, tako misli tudi

91,1 % staršev, le 8,9 % staršev pa misli, da se vzgojiteljice nanje ne pripravijo.

Vzgojiteljice so napisale tudi, kako se pripravijo, starši pa, kakšne so v zvezi s tem

njihove izkušnje. Zapisi o tem, kako se vzgojiteljice pripravijo na pogovorne ure, so

zbrani v tabeli 26.

Tabela 26: Načini priprave na pogovorne ure

Zapisi vzgojiteljic o pripravi na

pogovorne ure

Zapisi staršev o pripravi vzgojiteljic na

pogovorne ure

Načrtno opazovanje otroka na vseh

področjih, pred govorilnimi urami sledi

pogovor strokovnega tima o otroku in o

opažanjih ter zapis za vsakega otroka

posebej.

Oporne točke, po katerih vodi govorilno

uro, ona začne pogovor.

Zapisi v zvezek, da naslednjič laže

ugotovim, kako je otrok napredoval.

Za otroka pripravi povzetek bistvenih

informacij, jih zapiše.

Zapisi o tem, kaj otrok dosega in česa še

ne (na podlagi smernic o razvoju).

O otroku ima zapisano, kako se obnaša,

dela, ustvarja v vrtcu.

Oporne ključne točke po posameznih

razvojnih področjih.

Oporne točke za vsako področje, razloži

in pove, kaj se dogaja, kako se razvija.

Zapisi o sporni stvari, da se to na

govorilnih urah izpostavi.

Vzgojiteljica večino stvari o mojem otroku

pove sama, brez mojih vprašanj, tako

vem, da se pripravi.


43

Zapisi o obnašanju v konkretnih

situacijah.

Premisli, o čem se bomo pogovarjali (ni

zmedenosti, pogovor poteka tekoče).

Pogovor s pomočnico oz. vzgojiteljico. Konkretne informacije – primeri o

dogajanju/obnašanju.

Pri pripravi poudarek na to, kako staršem

povedati določene stvari.

Pripravi dokumentacijo, risbe.

Zapis otrokovih anekdot, doživetij.

Pomočnica ravnatelja meni, da vzgojiteljice za pripravo na pogovorne ure

pregledajo svoje zapiske o otroku, da vidijo, kako je otrok napredoval od enih

pogovornih ur do drugih. Tako si oblikujejo svojstven koncept, ki jim omogoča, da

otroka in njegov napredek predstavijo staršem. Poudari, da je treba v predstavitev

nujno vnesti »pedagoško resnico«, se pravi tako pohvalo, kot grajo. Vedno je treba

poiskati pozitivne stvari, seveda pa pravočasno opozoriti tudi na negativne, saj se

problemi le tako lahko sproti rešujejo. Tudi ravnatelj meni, da se vzgojiteljice na

pogovorne ure pripravijo dobro in kakovostno. Pripravam pripisujejo velik pomen, tudi

ob zavedanju, da delajo v majhnem kraju in se velikokrat zgodi, da so starši otrok

vrstniki vzgojiteljic ali se poznajo na kakršen koli drug način. Zato stik na pogovornih

urah ne more in ne sme biti površen, ampak mora biti res dobro načrtovan in skrbno

pripravljen.

Starše smo vprašali tudi, ali v pogovoru z vzgojiteljicami začutijo pedagoški

optimizem oziroma vzgojiteljičino pripravljenost, da v vsakem otroku prepozna in

poudarja njegove dobre strani in možnosti, ki jih lahko pri njem razvija in krepi. Enako

vprašanje smo postavili tudi vzgojiteljicam. Odgovori so predstavljeni v tabeli 27.


44


in vzgojiteljic na vprašanje: »Ali v pogovoru z vzgojiteljico začutite pedagoški

optimizem/Ali v pogovoru s starši izražate pedagoški optimizem?«


f f % f f %

Veljavni Redko (2) 4 4,0 0 0,0

Občasno (3) 11 10,9 0 0,0

Pogosto (4) 42 41,6 3 12,0

Vedno (5) 44 43,6 22 88,0

Skupaj 101 100,0 25 100,0


Največ staršev (43,6 %) in največ vzgojiteljic (88,0 %) je mnenja, da v pogovoru z

vzgojiteljico/staršem vedno čutijo/izražajo pedagoški optimizem. Samo 2,0 % staršev

manj, se pravi 41,6 % staršev pa je mnenja, da v pogovoru z vzgojiteljico pedagoški

optimizem čutijo pogosto. 12,0 % vzgojiteljic pravi, da v pogovoru s starši pogosto

izražajo pedagoški optimizem. 10,9 % staršev je mnenja, da v pogovoru z vzgojiteljico

čutijo pedagoški optimizem občasno in 4,0 % redko. Povprečna vrednost odgovorov

staršev (4,25) kaže, da starši pogosto oziroma vedno začutijo pedagoški optimizem v

pogovoru z vzgojiteljicami, vendar se odgovori bolj nagibajo k pogosto kot vedno.

Povprečna vrednost odgovorov vzgojiteljic (4,88) pa kaže, da vzgojitelji v pogovoru s

straši izražajo pedagoški optimizem pogosto oziroma vedno, odgovori pa se bolj

nagibajo k vedno.

Zanimalo nas je tudi, kako je razporejen govor med sogovornikoma na pogovornih

urah, se pravi med vzgojiteljico in staršem.


45


vprašanje: »Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vzgojiteljico in staršem) na

pogovornih urah?«


f f % f f %

Veljavni Večinoma ali vedno govori

samo vzgojitelj.

6 5,9 0 0,0

Čas govorjenja in poslušanja je

približno enak.

93 92,1 23 92,0

Po navadi večji del časa

govorijo starši.

2 2,0 0 0,0

Odvisno od staršev. 0 0,0 2 8,0

Skupaj 101 100,0 25 100,0

Skoraj vse vzgojiteljice (92,0 %) in skoraj vsi starši (92,1 %) so mnenja, da je čas

govorjenja in poslušanja na pogovornih urah približno enak. To pomeni, da je govor

med sogovornikoma enakomerno porazdeljen, lahko bi rekli, da se med

sogovornikoma vzpostavlja dialog. 5,9 % staršev je mnenja, da večinoma ali ves čas

govorilnih ur govori samo vzgojiteljica, 2,0 % staršev pa menita, da večji del časa

govorilnih ur govorijo samo oni. 8,0 % vzgojiteljic se je odločilo za odgovor drugo.

Zapisale so, da je razporeditev govora med sogovornikoma odvisna od posameznih

staršev.

Za uspešnost pogovornih ur je zelo pomembno, da se sogovornika znata

poslušati, in sicer z zanimanjem in zbranostjo ter s tisto spodbudno neverbalno

govorico, ki sprošča, zbuja zaupanje in omogoča sogovorniku, da je odkrit (Valentinčič,

1981). Na podlagi tega se med sogovornikoma vzpostavi dialog, za katerega so

potrebne razvite sposobnosti za osredotočanje na sogovornika, sposobnost empatije,

refleksije in introspekcije, pravi Ličnova (1999). Ob upoštevanju predstavljenih

rezultatov (glej tabelo 28) lahko ponovno potrdimo, da se v vrtcu Borovnica na

pogovornih urah vzpostavlja dialog ter s tem partnerski odnos med vzgojitelji in starši.

Da bi ugotovili, koliko časa v povprečju traja pogovorna ura, smo to vprašanje

postavili tako staršem kot vzgojiteljem. Odgovori so predstavljeni v tabeli 29.


46


vprašanje: »Koliko časa v povprečju traja pogovorna ura?«


f f % f f %

Veljavni manj kot 5 minut 4 4,0 0 0,0

med 5 in 15 minut 64 63,4 10 40,0

več kot 15 minut 33 32,7 15 60,0

Skupaj 101 100,0 25 100,0

Pri tem vprašanju prihaja do razlik med odgovori staršev in vzgojiteljic. Največ

staršev (63,4 %) pravi, da pogovorne ure v povprečju trajajo od 5 do 15 minut, tako

pravi tudi 40,0 % vzgojiteljic. Največ vzgojiteljic (60,0 %) pravi, da pogovorne ure v

povprečju trajajo več kot 15 minut, tako pa pravi tudi 32,7 % staršev. Nobena od

vzgojiteljic ne pravi, da bi pogovorne ure trajale manj kot 5 minut, tako pa trdi 4,0 %

staršev.

Vzgojiteljice že vnaprej načrtujejo trajanje pogovorne ure, in to je 15 minut ali več,

odvisno od vzgojiteljice do vzgojiteljice. Tudi načrt pogovora pripravijo v tem časovnem

okviru. Včasih pa se zgodi, da se o kakšni stvari pogovarjajo manj časa, kot so

predvidele, mogoče tudi starši nimajo veliko vprašanj, ki bi jih želeli razčistiti, zato se

pogovorne ure lahko končajo nekoliko hitreje. Mogoče je tudi ravno nasprotno in se

pogovorne ure raztegnejo čez predviden čas.


47

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomski nalogi smo uvodoma predstavili izhodišča za sodelovanje vrtca s

starši, kot so opredeljena v zdaj veljavnih uradnih dokumentih (Zakon o vrtcih (1996),

Bela knjiga o izobraževanju v RS 1995 in Bela knjiga o izobraževanju v RS 2011,

Kurikulum za vrtce (1999) in Kodeks etičnega delovanja v vrtcih (1996)).

Predstavili smo, kakšno je bilo pri nas sodelovanje s starši v preteklosti in kakšno

je zdaj, opisali oblike sodelovanja ter se poglobili v eno izmed formalnih oblik

sodelovanja, in sicer govorilne ure. Ta oblika je bila tudi predmet raziskovanja v

empiričnem delu diplomske naloge.

V empiričnem delu smo predstavili potek in rezultate empirične raziskave, ki temelji

na podatkih, zbranih z dvema anketnima vprašalnikoma za starše ter za vzgojiteljice

vrtca Borovnica in polstrukturiranima intervjujema s pomočnico ravnatelja za enoto

vrtec in ravnateljem.

Spekter razlogov, zaradi katerih se starši udeležujejo pogovornih ur, je zelo širok,

prav tako pomembnost teh razlogov. Za starše so nekateri razlogi pomembnejši od

drugih, pravzaprav je od posameznega otroka odvisno, katerega starši ocenijo za

najpomembnejšega in zaradi katerega se udeležujejo pogovornih ur. Zato na vprašanje

o razlogih ni enotnega odgovora niti med starši, pa tudi med mnenji staršev in

vzgojiteljic je veliko razlik. Zato kot možnost za izboljšanje pogovornih ur predlagamo

vpeljavo vprašalnika na začetku šolskega leta. Za odgovore na vprašanje, s kakšnim

razlogom se starši udeležujejo pogovornih ur, bi si vrtec lahko pomagal s podobno

preglednico, kot smo jo uporabili mi v anketnem vprašalniku za starše (glej Priloga 2,

vprašanje 5).

Namen pogovornih ur starši in vzgojiteljice razumejo predvsem kot sodelovanje

oziroma dvosmerni proces izmenjave informacij o otroku ter možnostih za izboljšave.

Veseli nas, da se tako starši kot vzgojiteljice zavedajo bistvenega namena pogovornih

ur, to je vzpostavljanja dialoga, pogovora kot glavne sestavina sodelovalnega in

partnerskega odnosa.

Iz rezultatov raziskave je razvidno, da so starši v glavnem zadovoljni z vsebino

pogovornih ur. Večina meni, da so o otroku zvedeli vse, kar jih je zanimalo. Z drugimi

besedami, dobili so informacije, ki jih kot relevantne navaja Prodanovićeva (1981),

najprej tiste o celovitem otrokovem razvoju in njegovih dosežkih, nato pa tudi podatke o

delovanju otroka v konkretnih situacijah in napotke za delovanje v posebnih

okoliščinah. Vzgojiteljice pa bi si po drugi strani želele več védenja o starših in družini,

funkcioniranju otroka v družini ter drugih znotrajdružinskih odnosih, a si te informacije


48

pogosto pridobijo samo posredno in si jih morajo same razlagati. Rezultati raziskave

kažejo, da je med starši in vzgojitelji večja skladnost pri odgovorih na vprašanja o

ustreznosti predstavitve otroka. Oboji menijo (povprečna vrednost odgovorov staršev

4,44 in povprečna vrednost odgovorov vzgojiteljic 4,64), da je otrok na pogovornih urah

pogosto oziroma vedno celostno predstavljen. Za obravnavani vrtec je to vsekakor

razveseljiv podatek, posebno če upoštevamo iz literature znana dognanja in priporočila

(npr. Intihar, 2000, v Rajgl, 2010) o tem, naj pogovorne ure ne potekajo samo na

informativni ravni, ampak naj bo otrok vedno predstavljen in obravnavan kot celovita

osebnost.

Udeležbo na pogovornih urah so starši in vzgojitelji ocenili kot koristno. Po mnenju

staršev vpliva na izboljšanje ali prilagoditev vzgoje in dela z otrokom doma, ob

ustreznih dogovorih se zmanjšajo tudi različne otrokove težave. Vzgojiteljice prav tako

navajajo pozitivne plati pogovornih ur. Če se jih starši redno udeležujejo, je tudi za

vzgojiteljice delo z otrokom lažje, napredek pa hitrejši in bolj viden.

Zelo pomembno je, da se vzgojiteljice na pogovorne ure pripravijo, saj so samo

tako lahko samozavestne (Šprohar, 1993), v izjavah in komentarjih prepričljive in so

one tiste, ki vodijo pogovor (Ličen, 1999). V proučevanem vrtcu se vse vzgojiteljice

pripravijo na pogovorno uro. To je opazila velika večina staršev (več kot 90 %), prav vsi

pa o tem niso prepričani. 8,9 % staršev pravi, da se po njihovem mnenju vzgojiteljice

ne pripravijo. Da bi se ta delež zmanjšal, predlagamo, naj imajo vzgojiteljice pripravo

na pogovorno uro vedno na vidnem mestu pred sabo in starši. Pri pogovornih urah je

zelo pomembno tudi to, da med sogovorniki poteka dialog, ki je po mnenju Ličnove

(1999) glavna sestavina za vzpostavitev partnerskega odnosa. V raziskavi se je

pokazalo, da je tako večina staršev kot vzgojiteljic (92,0 %) mnenja, da je čas

poslušanja in govorjenja sogovornikov približno enak, kar pomeni, da je v

proučevanem vrtcu tak odnos že vzpostavljen.

Z diplomsko nalogo smo osvetlili pomen pogovornih ur v vrtcu ter prikazali

razhajanja pri razumevanju njihove vloge, kot jih razkrivajo mnenja staršev in

vzgojiteljic. Da bi bile pogovorne ure še boljše, kot so zdaj, smo postavili tudi nekaj

praktičnih priporočil za njihovo nadaljnje izvajanje. Predlagamo, naj se staršem že na

začetku šolskega leta razdeli vprašalnik s podobno tabelo kot je bila v Vprašalniku za

starše (glej Prilogo 2, vprašanje 5). Iz odgovorov na postavljena vprašanja bi vzgojitelji

za vsakega posameznega starša zvedeli, čemu na pogovornih urah dajati večji

poudarek, omogočili bi jim določiti specifične cilje za posameznega otroka in njegove

starše. Prav tako priporočamo, naj se z ustreznim vprašalnikom izmeri zadovoljstvo

staršev z vsebino pogovornih ur tudi ob koncu šolskega leta. Starši naj imajo možnost,


49

da svoje mnenje utemeljijo. Tako bi se vzgojitelji seznanili z zadovoljstvom staršev in

dobili priložnost za izboljšave v naslednjem letu. Oblikovana priporočila so pomembna

in po našem mnenju uporabna tako za proučevani vrtec kot tudi za druge javne vrtce.


50

5 LITERATURA IN VIRI

Bahovec, E. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Domicelj, M., Ferjančič, J. in Pavlovič, Z. (1996). Kodeks etičnega ravnanja v vrtcih.

Pridobljeno 20. 2. 2015, s http://www.vrtec-

menges.com/uploads/moddoc_468_c932da8322cd23753a211c.pdf.

Francelj, M., Grdina, R., Makovec, M., Milosavljevič, M., Mušič, M., Osredkar, S.,

Ocepek, M. in Zorman, J. (ur.) (2004). Moj, tvoj, naš vrtec. Borovnica: Vrtec

Borovnica.

Intihar, D. in Kepec M. (2002). Partnerstvo med šolo in domom. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

Jensen, E. in Jensen, H. (2011). Dialog s starši. Ljubljana: Inštitut za sodobno družino

Manami.

Kalin, J. (2009). Pedagoški vidiki sodelovanja učiteljev in staršev – izzivi za učitelje,

šolo, starše in družbeno skupnost. V Cankar, F., Deutsch, T. (ur.) Šola kot stičišče

partnerjev – sodelovanje šole, družine in lokalnega okolja pri vzgoji in

izobraževanju otrok. 1. izd. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 83–97.

Krek, J. (ur.) (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Krek, J. in Mertljak, M. (ur.) (2011). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki

Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: VIJA.

Lamovec, T. (1991). Spretnosti v medsebojnih odnosih. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za produktivnost dela.

Ličen, N. (1999). Pogovorne ure – nadloga ali priložnost za oblikovanje partnerstva

med učitelji in starši. Vzgoja in izobraževanje, 30 (1), 27–30.

Lepičnik Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati.

Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.

Lepičnik Vodopivec, J. (2012). Teorija in praksa sodelovanja s starši. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2015). Predšolska vzgoja. Pridobljeno

20. 2. 2015, s

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_o

snovno_solstvo/predsolska_vzgoja/.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2015). Zakon o vrtcih. Pridobljeno 20.

2. 2015, s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447.


51

Novak, R. (2005). Kvalitetno sodelovanje med starši in vrtcem. Ljubljana: Skupnost

vrtcev Slovenije.

Oblike sodelovanja. (2014). Pridobljeno 13. 2. 2015, s

http://194.249.14.208/joomla4/index.php/za-starse/oblike-sodelovanja.

Prodanović, L. (1981). Vzgojitelj in starši. Ljubljana: Dopisna delavska univerza

UNIVERZUM.

Rajgl, S. (2010). Partnerstvo med učitelji in starši ter učinkovita komunikacija na

govorilnih urah. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška

fakulteta.

Sagadin, J. (2004). Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju. Sodobna

pedagogika, 55 (4), 88–101.

SSKJ. Pridobljeno 20. 2. 2015, s

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=partner&hs=1.

Šolska kronika I.. (1988–1997). Neobjavljen rokopis. Borovnica: VVE Borovnica.

Šolska kronika II.. (1997–2003). Neobjavljen rokopis. Borovnica: VVZ Borovnica.

Šolska kronika IV.. (2012 –). Neobjavljen avdio in video zapis. Borovnica: OŠ dr. Ivana

Korošca Borovnica, enota vrtec.

Šolska kronika. (1988–2003). Neobjavljen rokopis. Breg pri Borovnici: VVE Breg.

Šprohar, M. (1993). Oh, že spet te govorilne ure. Otrok in družina, 5, 13.

Uštar, T. (2003). Sodelovanje s starši. Didakta, 13 (72/73), 83–86.

Užmah, N. (2010). Sodelovanje strokovnih delavcev vrtca s starši. Educa, 19 (5), 21–

24.

Vonta, T. (2008). Razvoj pedagoških idej in organizirane predšolske vzgoje. Koper:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.

Valentinčič, J. (1981). Sodelovanje s starši. Ljubljana: Dopisna delavska univerza

UNIVERZUM.


52

6 PRILOGE

PRILOGA 1 - ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJE

Sem Alja Drole, študentka 3. letnika predšolske vzgoje Univerze na Primorskem,

Pedagoške fakultete.

V svoji diplomski nalogi proučujem pomen govorilnih ur v vrtcu, zato vas vljudno prosim

za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika.

Z vidika veljavnosti raziskave je pomembno, da odgovorite na vsa vprašanja.

Sodelovanje v anketi je anonimno. Rezultati anketnega vprašalnika bodo uporabljeni

izključno v raziskovalne namene.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za iskrene odgovore in vaše sodelovanje.

Alja Drole

1. Spol:

a) ženski b) moški

2. Trenutno delovno mesto:

a) vzgojitelj predšolskih otrok

b) pomočnik vzgojitelja predšolskih otrok

3. Stopnja izobrazbe:

a) štiri letna srednja šola

b) pet letna srednja šola

c) višja d) visoka

e) drugo:____________________________________________________

4. Starostno obdobje otrok, v katerem delate, v tem šolskem letu?

a) 1. starostno obdobje (prosim dopišite starost otrok _______________) b) 2. starostno obdobje (prosim dopišite starost otrok _______________)


53

5. Na lestvici od 1 do 5 ocenite, zakaj se po vašem mnenju starši udeležujejo govorilnih ur (1 – nepomemben razlog, 5 – zelo pomemben razlog)

Razlog 1 2 3 4 5

Želijo izvedeti, kako se njihov otrok razvija.

Želijo izvedeti, kakšen je odnos njihovega otroka do ostalih otrok.

Želijo izvedeti, kakšen je odnos njihovega otroka do odraslih.

Želijo izvedeti, kakšen je napredek njihovega otroka na posameznih

razvojnih področjih (socialni, gibalni, čustveni, spoznavni).

Želijo izvedeti, kakšen je napredek njihovega otroka na posameznih

področjih dejavnosti (jezik, gibanje, matematika, družba,

naravoslovje, umetnost).

Željo izvedeti o stiskah njihovega otroka.

Željo nasvet in pomoč pri vzgoji njihovega otroka.

Želijo se nama zaupati o stiskah.

Želijo nama predstaviti način učenja in vsakodnevnega domačega

življenja njihovega otroka.

Želijo nama predstaviti njihova stališča o vzgoji.

Drugo (prosim, napišite razlog):



6. Ali se na govorilne ure pripravite?

a) da

b) ne

Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z odgovorom da, vas prosimo, da napišete,

kako se pripravite na govorilne ure.

__________________________________________________________________

__________________________________________________________________

________________________________________________________________

7. Kaj staršem poveste o otroku?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________


54

8. Katere informacije pridobite od staršev o njihovih otrocih?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________

9. Katere informacije pridobite o starših in o družini?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________

10. V kolikšni meri so po vašem mnenju starši zadovoljni z vsebino govorilnih ur?

a) zelo zadovoljni

b) zadovoljni

c) niti zadovoljni niti nezadovoljni

d) nezadovoljni

e) popolnoma nezadovoljni

Prosimo, da utemeljite vaš odgovor.

__________________________________________________________________

________________________________________________________________

11. Ali v pogovoru s starši izražate pedagoški optimizem (to pomeni, da v vsakem otroku prepoznate in poudarjate njegove dobre strani in možnosti, ki jih lahko pri njemu razvijate in krepite)?

a) vedno

b) pogosto

c) občasno

d) redko

e) nikoli

12. Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vami in starši) na govorilnih urah?

a) večinoma ali vedno govorim sam

b) čas govorjenja in poslušanja obeh je približno enak

c) ponavadi večji del časa govori starš

d) drugo:____________________________________________________

13. Ali predstavite otroka staršem celostno (razvojno, vzgojno, način razmišljanja, obnašanja, vključevanje v skupnost…)

a) vedno

b) pogosto

c) občasno

d) redko

e) nikoli


55


__________________________________________________________________

________________________________________________________________

14. Koliko časa v povprečju traja govorilna ura?

a) manj kot 5 minut

b) med 5 in 15 minut

c) več kot 15 minut

15. Kakšen vpliv na vzgojno-izobraževalno delo z otrokom v vrtcu ima: a) pogosta udeležba staršev na govorilnih urah:

_________________________________________________________

_________________________________________________________

_______________________________________________________

b) redka udeležba staršev na govorilnih urah: _________________________________________________________

_________________________________________________________

_______________________________________________________

16. Kaj je po vašem mnenju glavni namen govorilnih ur v vrtcu?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________


56

PRILOGA 2 - ANKETNI VPRAŠALNIK ZA STARŠE

Sem Alja Drole, študentka 3. letnika predšolske vzgoje Univerze na Primorskem,

Pedagoške fakultete.

V svoji diplomski nalogi proučujem pomen govorilnih ur v vrtcu, zato vas vljudno prosim

za sodelovanje pri izpolnjevanju vprašalnika.

Z vidika veljavnosti raziskave je pomembno, da odgovorite na vsa vprašanja.

Sodelovanje v anketi je anonimno. Rezultati anketnega vprašalnika bodo uporabljeni

izključno v raziskovalne namene.

Že vnaprej se vam zahvaljujem za iskrene odgovore in vaše sodelovanje.

Alja Drole

1. Spol:

a) ženski b) moški

2. Starost (v letih): _______________

3. Izobrazba:

a) osnovnošolska

b) poklicna

c) srednješolska

d) višja ali visoka

e) univerzitetna

f) specializacija, magisterij ali doktorat

g) drugo: _____________________________

4. Število otrok v družini in starost otrok: a) število otrok: ___________________________

b) starost v letih:

__________________________________________________

Prosimo, če lahko napišite starost otroka, za katerega boste odgovarjali v tem

anketnem vprašalniku:

_____________________________________________________________


57

5. Na lestvici od 1–5 ocenite, zakaj se udeležujete govorilnih ur. (1 – nepomemben razlog, 5 – zelo pomemben razlog)

Razlog 1 2 3 4 5

Želim izvedeti, kako se moj otrok razvija.

Želim izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka do drugih otrok.

Želim izvedeti, kakšen je odnos mojega otroka do odraslih.

Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega otroka na posameznih

razvojnih področjih (socialni, gibalni, čustveni, spoznavni).

Želim izvedeti, kakšen je napredek mojega otroka na posameznih

področjih dejavnosti (jezik, gibanje, matematika, družba,

naravoslovje, umetnost).

Želim izvedeti o stiskah mojega otroka.

Želim nasvet in pomoč pri vzgoji mojega otroka.

Vzgojitelju se želim zaupati o stiskah.

Vzgojitelju želim predstaviti način učenja in vsakodnevnega

domačega življenja mojega otroka.

Vzgojitelju želim predstaviti svoja stališča o vzgoji.




6. Ali imate vtis, da se vzgojitelj na govorilno uro pripravi?

a) da

b) ne

Če ste na zgornje vprašanje odgovorili z odgovorom da, vas prosimo, da napišete,

na kakšen način se po vaših izkušnjah vzgojitelj pripravi na govorilno uro?

__________________________________________________________________

________________________________________________________________

7. Katere informacije o vašem otroku dobite na govorilnih urah?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________


58

8. Kaj bi radi še izvedeli na govorilnih urah?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________

9. Ste z vsebino govorilnih ur zadovoljni?

a) zelo zadovoljen

b) zadovoljen

c) niti zadovoljen niti nezadovoljen

d) nezadovoljen

e) popolnoma nezadovoljen


__________________________________________________________________

________________________________________________________________

10. Ali v pogovoru z vzgojitelji začutite pedagoški optimizem (to pomeni, da vzgojitelj v vsakem otroku prepozna in poudarja njegove dobre strani in

možnosti, ki jih lahko pri njemu razvija in krepi)?

a) vedno

b) pogosto

c) občasno

d) redko

e) nikoli

11. Kako je razporejen govor med sogovornikoma (vami in vzgojiteljem) na

govorilnih urah?

a) vzgojitelj večinoma ali vedno govori samo on

b) čas govorjenja in poslušanja je približno enak

c) ponavadi večji del časa govorim jaz (starš) d) drugo:____________________________________________________

_________________________________________________________

12. Ali vam vzgojitelj otroka predstavi celostno (razvojno, vzgojno, način razmišljanja, obnašanja, vključevanje v skupnost…)

a) vedno

b) pogosto

c) občasno

d) redko

e) nikoli


__________________________________________________________________

________________________________________________________________


59

13. Koliko časa v povprečju traja govorilna ura?

a) manj kot 5 minut

b) med 5 in 15 minut

c) več kot 15 minut

14. Kakšen je po vašem mnenju vpliv obiskov na govorilnih urah na vašo vzgojo otrok doma?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________

15. Kaj je po vašem mnenju glavni namen govorilnih ur v vrtcu?

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_______________________________________________________________

_____________________________________________________________


60

PRILOGA 3 - INTERVJU (ravnatelj, pomočnica ravnatelja)

1. Kakšen je pomen govorilnih ur v vrtcu? Zakaj se starši govorilnih ur sploh

udeležujejo?

2. Kaj je po vašem mnenju glavni namen oz. cilj govorilnih ur v vrtcu?

3. Katere koristi prinašajo govorilne ure za vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu?

4. Kako se po vašem mnenju vzgojitelji pripravijo na govorilne ure?

5. Kakšna naj bi bila po vašem mnenju vsebina govorilnih ur? Ali so starši

zadovoljni z vsebinami, ki jih dobijo?

alja drole - diplomska naloga€¦ · zahvala je namenjena tudi vodstvu, vzgojitelj icam in...

Documents