alfa banka ad skopje godi[en izve[taj 2007 - nbrm.mk banka 2007.pdf · prihodi od kamata rashodi od...
TRANSCRIPT
ALFA BANKA AD SKOPJE
GODI[EN IZVE[TAJ 2007
Содржина
Извештај на ревизорите
Финансиски извештаи
Образложенија кон финансиските извештаи
6. ........
6. ........
9. ........ Bilans na sostojba
10. ........ Bilans na uspeh
11. ........ Izve{taj za promenite vo kapitalot
12. ........ Izve{taj za pari~niot tek
14. ........
3. ........
4. ........ n
5. ........ Administrativna struktura
Мрежа на Банката
Кореспо дентски банки
EKSPOZITURA BITOLA
EKSPOZITURA VELES
3
Мрежа на Банката
CENTRALA SKOPJE
EKSPOZITURA AVTOKOMANDA - SKOPJE
EKSPOZITURA BUWAKOVEC - SKOPJE
EKSPOZITURA VLAE - SKOPJE
EKSPOZITURA TETOVO
EKSPOZITURA STRUMICA
EKSPOZITURA GEVGELIJA
EKSPOZITURA GOSTIVAR
EKSPOZITURA KAVADARCI
EKSPOZITURA OHRID
EKSPOZITURA PRILEPEKSPOZITURA KISELA VODA - SKOPJE
EKSPOZITURA LEPTOKARIJA - SKOPJE
KAVADARCI
STRUMICA
TETOVO
GOSTIVAR
GEVGELIJA
SKOPJE
BITOLA
VELES
OHRID
PRILEP
Даме Груев МК 1000 СкопјеПош. Фах 564Тел.: 02 3289 400Факс: 02 3135 206, 3116 830Телекс: 51758SWIFT: KRSKMK2Xe-mail: [email protected]
alphabank.com.mk
Трифун Хаџијанев, кула 3 МК - 1000 СкопјеТел.: 02 3175 548Факс: 02 3175 537
Партизански одреди бр. 25 МК - 1000 СкопјеТел.: 02 3290 309Факс: 02 3290 328
Партизански одреди бр. 155, зг. К1, вл. 01МК - 1000 СкопјеТел.: 02 2050 083Факс: 02 2050 084
Иван Козаров бр. 29 МК - 1000 СкопјеТел.: 02 3239 488Факс: 02 3239 435
Партизански одреди бр.
Игнат Атанасовски бб МК - 7000 БитолаТел.: 047 258 228Факс: 047 258 338
1, -
internet: www.
,
,
,
,
64А, МК - 1000 СкопјеТел.: 02 30 90 262Факс: 02 30 90 263
-
-
-
-
-
Марштал Тито бр. 33, МК - 1400 ВелесТел.: 043 212 955Факс: 043 212 956
Маршал Тито 110, МК 1480 ГевгелијаТел.: 034 217 801Факс: 034 217 882
Мајор Чеде Филиповски бб, МК 1230 ГостиварТел.: 042 221 601Факс: 042 221 607
Плоштад Маршал Тито бб, МК 1430 КавадарциТел.: 043 400 388Факс: 043 400 386
Македонски Просветители, МК 6000 ОхридТел.: 046 230 441Факс: 046 230 446
Борка Талески бр. 46, МК 7500 ПрилепТел.: 048 400 191Факс: 048 400 291
Ленинова 100, МК - 2400 СтрумицаТел.: 034 330 250Факс: 034 344 940
Маршал Тито 120, МК - 1200 ТетовоТел.: 044 334 250Факс: 044 338 939
4
A u s t r i a
A u s t r a l i a
D e n m a r k
G e r m a n y
G r e e c e
S w e d e n
S w i t z e r l a n d
U n i t e d K i n g d o m
U n i t e d S t a t e s o f A m e r i c a
Bank Austria, Vienna
Commonwealth Bank of Australia, Sydney
Danske Bank, Copenhagen
Deutsche Bank, Frankfurt
Commerzbank, Frankfurt
LHB Internationale Handelsbank, Frankfurt
Alpha Bank, Athens
Skandinaviska Enskilda Banken, Stockholm
Credit Suisse, Zürich
National Westminster Bank, London
JPMorgan Chase Bank, New York
American Express Bank, New York
Deutsche Bank Trust Co. Americas, New York
EUR
AUD
DKK
EUR
EUR
EUR, USD
EUR, USD
SEK
CHF
GBP
USD
USD
USD
BKAU AT WW
CTBA AU 2S
DABA DK KK
DEUT DE FF
COBA DE FF
LHBI DE FF
CRBA GR AA
ESSE SE SS
CRES CH ZZ 80A
NWBK GB 2L
CHAS US 33
AEIB US 33
BKTRUS 33
Lista na korespondentski banki
5
Administrativna struktura
Собрание на Банката
Христос ПозидисАлфа Банка АД Скопје
Спирос ФиларетосГенерален ДиректорAlpha Bank A.E., Атина
Џорџ Н. КонтосAlpha Bank A.E., АтинаGroup Financial Reporting Officer
Лазарос A. ПапагарифалуAlpha Bank A.E., АтинаIntrenationational Network Division Manager
Константинос ДердемезисАД Титан, СкопјеГенерален директор
Душан ТуџаровАД Реплек, СкопјеГенерален директор
Аристотелис Николакопулос, членЛидија Марковска, член
Спирос ФиларетосЏорџ Н. КонтосЛазарос А. ПапагарифалуИрена Папазова-независен членБранка Стефановска-независен член
A.
H.
Јоанис Г. Пападопулос
Н.
Pretsedava~
Upraven Odbor
Odbor za upravuvawe so rizici
Odbor za revizija
Pretsedatel
^lenovi
Павлина Д. ЧерепналковскаПрв Генерален ДиректорАлфа Банка АД Скопје
Јоанис Г. ПападопулосВтор Генерален ДиректорАлфа Банка АД Скопје
Сектор за финансиско работење и развојЖељко В. Ракиќ
Сектор за девизно работењеАлександар Т. Кировски
Сектор средства, ликвидност и комисионМилена П. Перчинкова
Сектор за работа со населениеБранко К. Пенов
Сектор за комуникацијаЛидија Ѓ. Дацева
Сектор кредитирањеХристос А. Позидис
Сектор за управување со ризициЛидија В. Марковска
Сектор за контрола на усогласеност наработењето на банката со прописитеВесна Т. Трпковска
Сектор за правни и персонални работиДушко В. Крстевски
Дирекција за правни и персонални работиВанчо Ж. Андоновски
Дирекција за АОППеро СлавковскиA.
Управен одбор генерални директори
Директори на организациони единици
6
Finansiski izve{tai
77
8
Bilans na sostojba
Aktiva
Kapital
Depoziti na banki
Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent
Plasmani vo drugi banki
Sredstva ~uvani za proda`ba
Krediti i avansi dadeni na ostanati
klienti
Vlo`uvawa
Nedvi`nosti i oprema
Nematerijalni sredstva
Pobaruvawa za danok od dobivka
Pobaruvawa za odlo`en danok
Ostanata aktiva
Depoziti na drugi klienti
Posebna rezerva za vonbilansni stavki
Obvrski za danok na dobivka
Ostanati obvrski
Akcionerski kapital
Premii od akcii
Zadr`ana dobivka
Drugi rezervi
Vkupna aktiva
Vkupno obvrski
Vkupno kapital
Vkupno obvrski i kapital
Obvrski
Bele{ka 2007 2006
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
1.026.790
13.373
31.663
4.831.880
870.482
175.934
69.994
9.437
1.885
23.095
1.148.928
4.208.023
9.347
-
24.509
5.390.807
560.160
337.169
82.532
683.865
1.663.726
7.054.533
7.054.533
581.951
559.546
33.542
2.842.497
1.129.928
127.452
29.119
-
-
2.676
5.306.711
680
3.691.592
1.801
7.476
19.847
3.721.396
185.760
337.169
173.151
889.235
1.585.315
5.306.711
Zavr[no so 31 dekemvri
vo iljadi denari
Finansiskite izve[tai prika`ani na stranicite od 9 do 44 se odobreni od Nadzorniotodbor na 29.05.2008 godina i bea potpi[ani vo nivno ime od:
G-din Joanis Papadopulos G-\a Pavlina :erepnalkovska
Vtor generalen direktor Prv generalen direktor
Bele{kite na stranite 9 - 44 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai.
9
Bilans na uspeh
6
6
7
7
8
13,15
9
17,18
10
11
393.305
(106.543)
286.762
97.303
(9.658)
87.645
30.224
2.467
32.691
407.098
(95.343)
(98.623)
(10.682)
(21.831)
(89.879)
90.740
(12.329)
78.411
294.807
(53.562)
241.245
90.405
(8.354)
82.051
28.534
29.343
57.877
381.173
(63.003)
(62.980)
(5.757)
(14.808)
(38.059)
196.566
(25.748)
170.818
Bele{ka 2007 2006
Zavr[no so 31 dekemvri
vo iljadi denari
Prihodi od kamata
Rashodi od kamata
Neto prihodi od kursni razliki
Ostanati prihodi od dejnosta
Neto zagubi poradi o[tetuvawe
Tro[oci za vrabotenite
Tro[oci za operativen naem
Amortizacija
Ostanati rashodi
Danok od dobivka
Prihodi od dejnosta
Prihodi od provizii i nadomesti
Rashodi od provizii i nadomesti
Neto prihodi od kamata
Neto prihodi od provizii i nadomesti
Dobivka pred odano~uvawe
Dobivka za godinata
Bele{kite na stranite 9 - 44 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai.
10
185.760
-
-
-
185.760
185.760
-
-
374.400
-
-
560.160
43.674
-
-
-
43.674
43.674
-
-
-
(43.674)
-
-
108.037
170.818
170.818
(105.704)
173.151
173.151
78.411
78.411
(170.818)
43.674
(41.886)
82.532
337.169
-
-
-
337.169
337.169
-
-
-
-
-
337.169
739.857
-
-
105.704
845.561
845.561
-
-
(203.582)
-
41.886
683.865
1.414.497
170.818
170.818
-
1.585.315
1.585.315
78.411
78.411
-
-
-
1.663.726
Izve{taj za promenite vo kapitalot
Zavr[no so 31 dekemvri
vo iljadi denari
Revalori-Premi zaciona Zakonsk Zadr`ana
Vkupnorezerva dobivka
Akcionerski i akapital od akcii rezerva
Sostojba na 01 anuari 2006
Neto dobivka za godinata
Vkupno priznaeni prihodi
i rashodi
Raspredelba vo zakonska
rezerva
Sostojba na 31 ekemvri 2006
Sostojba na 31 ekemvri 200
j
d
Sostojba na 01 januari 2007
Neto dobivka za godinata
Vkupno priznaeni prihodi
i rashodi
Zgolemuvawe na akcioner-
skiot kapital
Raspredelba vo zadr`ana
dobivka
Raspredelba vo zakonska
rezerva
d 7
Bele{kite na stranite 9 - 44 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai.
11
Izve{taj za pari~niot tek
170.818
14.808
(27.250)
(92)
3.343
63.003
630
(241.245)
(70)
25.748
9.693
592.985
(1.328.022)
(4.493)
(1.869)
(5.524)
1.078.501
11.367
352.638
283.537
(51.845)
(16.501)
567.829
Bele{ka 2007 2006
Za godinata zavr[ena na 31 dekemvri
vo iljadi denari
17,18
13,15
23
78.411
21.831
-
-
105
95.343
7.546
(286.762)
(110)
12.329
(71.307)
545.965
(2.069.701)
1.774
(20.419)
1.142.808
507.837
4.662
41.619
378.052
(92.509)
(31.127)
296.035
Pari~en tek od osnovnata dejnost
Dobivka za godinata
Amortizacija
Naplateni prethodno otpi ani pobaruvawa
Kapitalna dobivka od proda`ba na
nedvi`nosti i oprema
Namaluvawe na objektivnata vrednost na
sredstvata za uvani za proda`ba
Neto zagubi poradi o tetuvawe
Posebna rezerva za vonbilansni stavki
Neto prihodi od kamati
Prihodi od dividendi
Danok od dobivka
Promena vo plasmani vo drugi banki
Promena vo krediti i avansi dadeni na
ostanati klienti
Promena vo sredstva uvani za proda`ba
Promena vo ostanata aktiva
Promena vo depoziti od banki
Promena vo depoziti od drugi klienti
Promena vo ostanati obvrski
Naplateni kamati
Plateni kamati
Platen danok na dobivka
Koregirana za:
{
~
{
~
Neto pari~en tek od osnovnata dejnost
Bele{kite na stranite 9 - 44 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai.
12
Bele{ka 2007 2006
Za godinata zavr[ena na 31 dekemvri
vo iljadi denari
Izve{taj za pari~niot tek
Pari~ni tekovi od investicioniaktivnosti
Nabavka na nedvi`nosti i oprema 17 (63.625) (28.690)
Prilivi od proda`ba na nedvi`nosti i
oprema - 92
Nabavka na nematerijalni sredstva 18 (47.563) (27.343)
Nabavka na vlo`uvawa - (438.571)
Prilivi od vlo`uvawa 259.992 -
Neto pari~ni tekovi koristeni vo
investicioni aktivnosti 148.804 (494.512)
Pari~ni tekovi od finansiskiaktivnosti
Prilivi od izdaden akcionerski
kapital - -
Neto pari~ni tekovi od finansiskiaktivnosti - -
Neto zgolemuvawena pari;nite
sredstva i pari;niot ekvivalent 444.839 73.137
Pari;ni sredstva i pari;en ekvivalent
na 1 januari 12 581.951 508.634
Pari~ni sredstva i pari~enekvivalent na 31 dekemvri 1.026.790 581.951
Bele{kite na stranite 9 - 44 se sostaven del na ovie finansiski izve{tai.
13
Bele{ki kon finansiskite izve{tai
2. Osnova za izgotvuvawe naFinansiskite izve{taia) Izve{taj za usoglasenost
v) Funkcionalna i izvestuva~ka valuta
b) Osnovi za merewe
1. Op{ti informacii
Alfa Banka AD Skopje ("Bankata") eakcionersko dru[tvo registrirano i sosedi[te vo Republika Makedonija.Adresata na registriranoto sedi[te naBankata e
ul. Dame Gruev br.11000 Skopje, Republika Makedonija
Bankata ima golemo ovlastuvawe i giizvr[uva site bankarski aktivnostisoglasno zakonot. Pozna;ajni aktivnostina Bankata se odobruvawe krediti,primawe depoziti, obavuvawe platenpromet so stranstvo i vo zemjata iposreduvawe pri obezbeduvaweto nadevizni sredstva za nejzini komitenti.
Finansiskite izve[tai se izgotveni vosoglasnost so Zakonot za trgovskidru[tva i Pravilnikot za vodewesmetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RMbr.94/2004, br.11/2005 i br.116/2005). Votekot na godinata Bankata go prifatiMe\unarodniot Standard za FinansiskoIzvestuvawe ("MSFI") 7 Finansiskiinstrumenti Obelodenuvawa so [to sezgolemi obemot na informacii koi trebada bidat obelodeneti vo finansiskiteizve[tai, no koi nemaat vlijanie nadobivkata ili finansiskata pozicija naBankata. Vo soglasnost so barawata zatranzicija od standardot, Bankataobezbedi sporedlivi informacii.
Finansiskite izve[tai se izgotvenispored istoriska vrednost osven za- finansiskite instrumenti za
trguvawe koi [to se merat po objektivnavrednost
sredstvata raspolo`livi-za-proda`bakoi [to se merat po objektivna vrednosti
netekovnite sredstva ili grupi zaotu\uvawe klasificirani kako takvi koise ;uvaat za proda`ba, koi [to se meratpo poniskata od nivnata smetkovodstvenavrednost i objektivna vrednost,namalena za tro[ocite za proda`ba.
:
:
:
-
-
3. Zna~ajni smetkovodstveni politiki
a) Transakcii vo stranska valuta
EUR
USD
200 200MKD MKD
7 6
1 61,20 61,17
1 41,66 46,45
(Finansiskite izve[tai se prika`ani vomakedonski denar ("MKD"), koj efunkcionalna valuta na Bankata. Osvenkade [to e navedeno, finansiskiteinformacii se prika`ani vo iljadimakedonski denari.
Smetkovodstvenite politiki prika`anivo prodol`enie se primenuvanikonzistentno za site periodi prika`anivo ovie finansiski izve[tai.
Delovnite promeni vo stranska valuta seiska`uvaat spored kursot va`e;ki nadenot na transakciite. Monetarnitesredstva i obvrski iska`ani vo stranskavaluta na denot na izvestuvaweto seprevrednuvaat vo denari sporedsredniot kurs va`e;ki na denot nabilansot na sostojba. Pe;albite izagubite od kursnite razliki odmonetarnite sredstva se razlika pome\uamortiziranata nabavna vrednost vodenari na po;etokot na periodot,koregirani za efektivna kamata ipla]awa vo tekot na periodot, iamortiziranata nabavna vrednost vostranska valuta vrednuvana sporedkursot va`e;ki na krajot na periodot.Nemonetarnite sredstva i obvrski koi seevidentiraat po objektivna vrednost,iska`ani vo stranska valuta na denot naizvestuvaweto se prevrednuvaat vodenari spored kursot va`e;ki na denotna opredeluvawe na objektivnatavrednost. Kursnite razliki proizlezeniod prevrednuvawe se priznavaat vobilansot na uspeh.Deviznite sredstva so koi [to rabotiBankata se prete`no evra (EUR) iamerikanski dolari (USD).Oficijalnite kursevi va`e;ki na 31dekemvri 2007 i 2006 godina bea kako[to sledi:
14
b) Kamata
Prihodot od kamata i rashodot od kamatase priznava vo bilansot na uspeh sporedmetodot na efektivna kamatna stapka.Efektivnata kamatna stapka e stapkatakoja to;no gi diskontira o;ekuvaniteidni pari;ni pla]awa i prilivi vo tekotna o;ekuvaniot vek na finansiskotosredstvo ili obvrska (ili kade [to esoodvetno, pokratok period) do sega[natavrednost na finansiskoto sredstvo iliobvrska.Presmetkata na efektivnata kamatnastapka gi vklu;uva site nadomestociplateni ili primeni, transakciskitro[oci, diskonti ili premii koi sesostaven del na efektivnata kamatnastapka. Transakciski tro[oci seinkrementalni tro[oci koi direktnomo`at da se pripi[at na steknuvaweto,izdavaweto ili otu\uvaweto nafinansiskoto sredstvo ili obvrska.Prihodite i rashodite od kamatiprika`ani vo bilansot na uspehvklu;uvaat- kamati od finansiski sredstva i
obvrski po amortizirana nabavnavrednost so koristewe na metodot naefektivna kamatna stapka- kamata od vlo`uvawa raspolo`ivi-za-
proda`ba so koristewe na metodot naefektivna kamatna stapka.Prihodite i rashodite po osnov na kamatiod sredstvata i obvrskite za trguvawe sesmetaat deka se nezna;itelni zaaktivnostite za trguvawe na Bankata i seprezentirani zaedno so ostanatitepromeni vo objektivnata vrednost nasredstvata i obvrskite za trguvawe voneto prihodi od trguvawe.
Prihodite i rashodite od nadomesti iprovizii koi se sostaven del odefektivnata kamatna stapka nafinansiskite sredstva i obvrski sevklu;eni vo presmetkata na efektivnatakamatna stapka.Ostanatite prihodi od nadomesti iprovizii, vklu;uvaj]i gi finansiskiteuslugi od strana na Bankata vo pogled na
:
:
menuva~ko rabotewe, platniot promet vo
v) Provizii i nadomesti
zemjata i stranstvo, garanciite,akreditivite i ostanatite uslugi sepriznavaat koga soodvetnata usluga }e seizvr{i. Koga obvrska za kreditirawe nese o~ekuva da rezultira so povlekuvawena kredit, provizijata za obvrska zakreditirawe se priznavaproporcionalno vo tekot na periodot natraewe na obvrskata.Ostanatite rashodi od nadomesti iprovizii se odnesuvaat na finansiskiuslugi {to gi dobiva Bankata i sepriznavaat kako rashod koga soodvetnatausluga }e se dobie.
Neto prihodite od trguvawe givklu~uvaat dobivkite i zagubite povrzaniso sredstvata i obvrskite za trguvawe isite realizirani i nerealiziranipromeni vo objektivnata vrednost,kamati, dividendi i kursni razliki.
Prihodite od dividendi se priznavaatkoga }e bide utvrdeno pravoto da seprimi pla}aweto. Dividendite seprika`ani kako del od neto prihodite odtrguvawe ili prihodi od dividendi vozavisnost od soodvetnata klasifikacijana instrumentot.
Pla}awata napraveni po osnov naoperativen lizing se priznavaat vobilansot na uspeh po proporcionalnametoda vo vremetraeweto na zakupot.Stimulansite za naemi se priznavaatkako sostaven del od vkupnite tro{oci zanaem, za vremetraewe na dogovorot zanaem.
Danokot od dobivka se sostoi od tekoveni odlo`en danok. Danokot od dobivka sepriznava vo bilansot na uspeh, osven kogase odnesuva za stavki koi{to se odnesenidirektno vo kapitalot i soodvetniotdanok od dobivka se priznava vokapitalot.
v) Prihodi od dividendi
|) Rashodi od naemi
g) Neto prihodi od trguvawe
e) Danoci
15
Tekovniot danok od dobivka e o~ekuvanadano~na obvrska od dobivkata predodano~uvawe za godinata, primenuvaj}i java`e~kata dano~na stapka na denot nabilansot na sostojba i korekcii nadano~nata obvrska koja se odnesuva naprethodni godini.Odlo`eniot danok se priznava sokoristewe na metodata na bilansot nasostojba i proizleguva od vremeniterazliki pome\u smetkovodstvenatavrednosta na sredstvata i obvrskite zapotrebite na finansiskoto izvestuvawei vrednosta na istite za dano;ni celi.Odlo`eni danoci ne se priznavaat zaslednite vremeni razliki inicijalnopriznavawe na gudvil, inicijalnopriznavawe na sredstva ili obvrski votransakcii koi ne se delovnikombinacii i ne vlijaat vrz dobivkataza smetkovodstveni i dano;ni celi irazliki koi proizleguvaat odvlo`uvawa vo podru`nici i pretpijatijapod zaedni;ka kontrola do obemot do kojnema da se realiziraat vo bliskaidnina. Odlo`eniot danok se meri soprimena na dano;nite stapki koi seo;ekuva da se primenat koga ]e serealiziraat vremenite razliki vrzosnova na zakonite koi se usvoeni ilizna;ajno usvoeni na denot naizvestuvaweto.Odlo`eno dano;no sredstvo se priznavasamo za iznosot za koj e verojatno deka ]eima odano;iv prihod vo idnina nasprotikoj sredstvoto bi se iskoristilo.Odlo`enite dano;ni sredstva seproveruvaat na sekoj datum na bilansotna sostojba i se namaluvaat za iznosot zakoj pove]e ne e verojatno deka mo`e dabide iskoristen.
Bankata po;etno gi priznava kreditite ipobaruvawata i depozitite na denotkoga tie se nastanati. Site ostanatifinansiski sredstva i obvrski po;etnose priznavaat na datumot na trguvawe nakoj [to Bankata stanuva stranka nadogovornite odredbi za instrumentot.
:
Bankata gi depriznava finansiskitesredstva koga gi gubi pravata oddogovorot za pari;nite tekovi odsredstvoto, ili koga gi prenesuvapravata na pari;nite tekovi odsredstvoto so transakcija vo koja siterizici i nagradi od sopstvenosta nafinansiskoto sredstvo se preneseni nadrug. Sekoj ostatok od prenesenitefinansiski sredstva koi se kreiraniili zadr`ani od Bankata se priznavaatkako posebno sredstvo ili obvrska.Bankata gi depriznava finansiskiteobvrski koga obvrskite opredeleni vodogovorite se podmireni, otka`ani iliiste;eni.
Finansiskite sredstva i obvrski senetiraat i neto iznosot se prika`uva vobilansot na sostojbata samo kogaBankata ima zakonsko pravo da gi netirapriznaenite iznosi i ima namera da giporamni transakciite na neto osnovaili da gi realizira pla]awataistovremeno. Prihodite i rashodite seprezentiraat na neto osnova samodokolku toa e dozvoleno sosmetkovodstvenite standardi, ili zadobivki i zagubi koi [to proizleguvaatod grupi na sli;ni transakcii, kako [tose aktivnostite za trguvawe na Bankata.
Amortiziranata nabavna vrednost nafinansisko sredstvo ili finansiskaobvrska e iznosot spored koj [tofinansiskoto sredstvo ili obvrska semerat pri po;etnoto priznavawe,namalen za otplatite na glavnicata,plus ili minus akumuliranataamortizacija so upotreba na metodot naefektivna kamatna stapka na bilo kojarazlika pome\u po;etno priznaeniotiznos i iznosot pri dospevaweto,namalena za eventualnite zagubiteporadi o[tetuvawe.
`) Finansiski sredstva i obvrski( ) PriznavaweI
( ) DepriznavaweI I
( ) NetiraweI I I
( ) Princip na merewe sporedamortizirana vrednostIV
16
Objektivnata vredost na finansiskitesredstva i finansiskite obvrski sebazira na nivnata kotirana pazarnacena na aktiven pazar. Za ostanatitefinansiski instrumenti objektivnatavrednost se utvrduva so koristewe natehniki za vrednuvawe. Tehnikite zaprocenka vklu;uvaat tehnika na netosega[na vrednost, metod nadiskontirani pari;ni tekovi, sporedbaso sli;ni instrumenti za koi postojatpazarni ceni i modeli na procenka.
Na sekoj datum na bilansot na sostojbaBankata procenuva dali postojatobjektivni dokazi za o[tetenost nafinansiskite sredstvata koi ne semerat spored objektivna vrednost.Finansiskite sredstva se o[teteni kogaobjektivni dokazi poka`uvaat dekao[tetuvaweto nastanalo po po;etnotopriznavawe na sredstvoto, i istoto imavlijanie na idnite pari;ni tekovi koimo`at verodostojno da se procenat.Bankata go razgleduva dokazot zao[tetenost na specifi;no i na grupnonivo. Site individualno zna;ajnifinansiski sredstva se procenuvaat zaza specifi;na zaguba poradio[tetuvawe. Site individualno zna;ajnisredstva koi ne se specifi;no o[tetenipotoa se procenuvaat grupno zao[tetuvawe koe nastanalo, no ne biloidentifikuvano. Sredstvata koi ne seindividualno zna;ajni se procenuvaatgrupno za o[tetuvawe so nivnogrupirawe (za finansiskite sredstvaevidentirani po amortizirana nabavnavrednost) spored sli;ni karakteristikina rizik.Objektiven dokaz deka finansiskitesredstva (vklu;uvaj]i gi isopstveni;kite hartii od vrednost) seo[teteni mo`e da vklu;uva docnewe ilineispolnuvawe na obvrskite nadol`nikot, restruktuirawe na kreditotod strana na Bankata spored uslovi koiBankata inaku ne gi odobruva, indikacii
( ) Princip na merewe sporedobjektivna vrednostV
( ) Zagubi poradi o{tetuvawaVI
deka dol`nikot ili izdava;ot nahartiite od vrednost bankrotirale,is;eznuvawe na aktiven Pazar zahartiite od vrednost, ili drugivoo;livi informacii za grupa nasredstva kako [to se negativni promenivo plate`niot status na dol`nikot iliizdava;ot na hartiite od vrednost vogrupata, ili ekonomski uslovi koisoodvetstvutvaat so neispolnuvawe naobvrskite vo grupata.Pri procenuvawe na o[tetuvaweto nagrupno nivo Bankata koristi statisti;kimodeli za istoriski trendovi zaverojatnost za neispolnuvawe naobvrskite, vreme na naplata i iznosotna nastanatoto o[tetuvawe, koregiranoza procenkite na menaxmentot dalisega[nite ekonomski i kreditni uslovise takvi da e verojatno deka realnitezagubi se pogolemi ili pomali od oniedobieni so istoriski modeli. Stapkitena neispolnuvawe na obvrskite,stapkite na zagubata i o;ekuvanotovreme na idnite naplati redovno sesporeduvaat so realnite rezultati za dase utvrdi dali se soodvetni.Zaguba poradi o[tetuvawe na sredstvataevidentirani po amortizirana nabavnavrednost se meri kako razlika pome\usmetkovodstvenata vrednost nafinansiskite sredstva i sega[natavrednost na o;ekuvanite pari;ni tekovi,diskontirani so originalnataefektivna kamatna stapka nasredstvata. Zagubite poradi o[tetuvawese priznavaat vo bilansot na uspeh i sereflektirani vo smetkata za posebnarezerva za krediti i avansi. Kamatatana o[tetenite sredstva prodol`uva dase priznava preku amortizacija nadiskontot.Dokolku vo naredniot period iznosot nazagubata poradi o[tetuvawe se namali,zagubata se anulira niz bilansot nauspehot.Zagubata poradi o[tetuvawe navlo`uvawata raspolo`livi-za-proda`ba se priznava so prenesuvawe narazlikata pome\u amortiziranatanabavna vrednost i tekovnata objektivnavrednost od kapitalot vo bilansot nauspeh. Dokolku vo posledovatelen ite-
17
posledovatelnoto merewe se priznavaatvo bilansot na uspeh. Ne se priznavaatdobivki nad iznosot na akumuliranatazaguba poradi o[tetuvawe.
Sredstva i obvrski za trguvawe se oniesredstva i obvrski koi Bankata gisteknuva glavno so cel proda`ba ilipovtorno otkupuvawe vo bliska idnina,ili koi gi ;uva kako del od portfolioza ostvaruvawe na dobivka vo kratok rok.Sredstvata i obvrskite za trguvawepo;etno se priznavaat i posledovatelnose merat po objektivna vrednost vobilansot na sostojba, a transakciskitetro[oci direktno se priznavaat vobilansot na uspeh. Site promeni voobjektivnata vrednost se priznavaatkako del od neto prihodi od trguvawe vobilansot na uspeh. Sredstvata iobvrskite za trguvawe ne sereklasifikuvaat posledovatelno ponivnoto po;etno priznavawe.
Kreditite i pobaruvawata odobreni odBankata se onie krediti i pobaruvawa sokoi se obezbeduvaat pari;ni sredstva naklientot i se razlikuvaat od onie koi sekreiraat so namera za ostvaruvawe naprofit na kratok rok. Kreditite ipobaruvawata odobreni od Bankata sesostojat od krediti i avansi dadeni nabanki i ostanati klienti.Kreditite i pobaruvawata odobreni odBankata po;etno se priznavaat poobjektivna vrednost vklu;uvaj]i gi idirektnite transakciski tro[oci, aposledovatelno se merat poamortizirana nabavna vrednost soupotreba na metodot na efektivnakamatna stapka.
Vlo`uvawata po;etno se iska`uvaat ponivnata nabavna vrednost, koja[to eobjektivna vrednost na dadeniotnadomestok za istite zgolemena za
period, zagubata poradi o[tetuvawe naraspolo`livite-za-proda`ba dol`ni;kiinstrumeti se namali, zagubata seanulira niz bilansot na uspeh.Sepak, sekoe edposledovatelnozgolemuvawe na objektivnata vrednostna o[teteni raspolo`livi-za-proda`basopstveni;ki hartii od vrnost sepriznava direktno vo kapital. Promenivo posebnata rezerva kako rezultat navremenskata vrednost na parite sepriznava kako komponenta na prihodi odkamati.
Pari;nite sredstva i pari;niotekvivalent go so;inuvaat pari;nitesredstva vo blagajna, depozitite poviduvawe kaj bankite, depozitite voNarodna Banka na Republika Makedonija("NBRM"), kako i visokolikvidnitehartii od vrednost so originalen rok nadostasanost od tri ili pomal od trimeseci, koi se predmet na nezna;itelenrizik od promena vo nivnata objektivnavrednost, i koi se koristat od Bankatavo upravuvawe so kratkoro;ni obvrski.Pari;nite sredstva i pari;niotekvivalent se evidentiraat poamortizirana nabavna vrednost vobilansot na sostojba.
Netekovnite sredstva koi se o;ekuva dase nadomestat primarno preku proda`baotkolku preku kontinuirana upotreba seklasifikuvani kako takvi koi se ;uvaatza proda`ba. Vedna[ predklasifikacija kako takvi koi se ;uvaatza proda`ba, sredstvata se premeruvaatvo soglasnost so smetkovodstvenitepolitiki na Bankata. Potoa generalnosredstvata se merat po poniskata odnivnata smetkovodstvena vrednost inivnata objektivna vrednost, namalenaza tro[ocite za proda`ba. Zagubataporadi o[tetuvawe pri po;etnotopriznavawe kako takvi koi se ;uvaat zaproda`ba i dobivkite i zagubite od
z) Pari~ni sredstva i pari~enekvivalent
i) Sredstva i obvrski za trguvawei) Sredstva i obvrski za trguvawe
j) Krediti i avansi odobreni odBankata
y) Netekovni sredstva koi se ~uvaatza proda`ba
k) Vlo`uvawa
18
direktnite transakcioni tro[oci iposledovatelno se merat vo zavisnost odnivnata klasifikacija.
Sredstvata ;uvani-do-dostasanost sefinansiski sredstva so fiksni iliodredeni periodi na otplata i sofiksen period na dostasanost koiBankata ima namera i mo`nost da gi;uva do periodot na dostasuvawe.Sredstvata ;uvani-do-dostasanost seprocenuvaat po amortizirana nabavnavrednost, so upotreba na metodot naefektivna kamatna stapka. Proda`baili reklasifikacija na zna;iteleniznos na sredstvata ;uvani-do-dostasanost daleku od nivniot period nadostasuvawe ]e predizvikareklasifikacija na site sredstvata;uvani-do-dostasanost kakoraspolo`livi-za-proda`ba, a Bankatanema da mo`e da klasifikuvavlo`uvawa kako ;uvani-do-dostasanostvo tekovnata i slednite dve godini.
Vlo`uvawa raspolo`livi-za-proda`base finansiski sredstva koi ne se ;uvaatzaradi trguvawe, koi ne se odobreni odBankata, nitu se ;uvaat do periodot nadostasuvawe. Instrumentiteraspolo`livi-za-proda`ba givklu;uvaat blagajni;kite zapisi,dr`avnite zapisi i vlo`uvawata vosopstveni;ki instrumenti.Vlo`uvawata raspolo`livi-za-proda`ba se prika`uvaat sporednivnata objektivna vrednost, so isklu;okza finansiskite sredstva koi[tonemaat kotirana pazarna cena i ;ija[toobjektivna vrednost ne mo`everodostojno da se izmeri, koi[to semerat po nabavna vrednost namalena zazagubite poradi o[tetuvawe.Prihodot od kamata se priznava vobilansot na uspeh so upotreba nametodot na efektivna kamatna stapka.Prihodot od dividenda se priznava kogana Bankata ]e i bide utvrdeno pravoto
da se primi pla]aweto. Pe;albite ilizagubite od kursni razliki nadol`ni;kite instrumentiraspolo`livi-za-proda`ba sepriznavaat vo bilansot na uspeh.Promenite vo objektivnata vrednost navlo`uvawata raspolo`livi-za-proda`ba se evidentiraat vo kapitalotse dodeka vlo`uvawata ne se prodadeniili o[teteni koga iznosot priznaen vokapitalot se nosi vo bilansot na uspeh.
Nedvi`nostite i opremata se iska`anispored nabavna vrednost namalena zaakumuliranata amortizacija i zagubi odo[tetuvawe.Nabavnata vrednost gi vklu;uvatro[ocite koi [to se direktno povrzaniso steknuvaweto na sredstvoto.Nabaveniot softver koj e neophoden zafunkcionirawe na soodvetnata opremase priznava kako del od taa oprema.
Izdatocite napraveni za zamena na delod nedvi`nostite i opremata sedodavaat na smetkovodstvenata vrednostna sredstvoto koga e verojatno deka ]eima idni ekonomski koristi za Bankata itro[ocite na istiot mo`e da se izmeratverodostojno. Tro[ocite nasekojdnevnoto odr`uvawe nanedvi`nostite i opremata se priznavaatvo bilansot na uspeh kako tro[oci kako[to nastanuvaat.
Amortizacijata na nedvi`nostite iopremata se presmetuva poproporcionalna metoda na na;in da seotpi[e nabavnata vrednost nasredstvata vo tekot na nivniot polezenvek na traewe.Godi[nite stapki na amortizacija,spored nivniot polezen vek na traewe,za tekovniot i prethodniot period sekako [to sledi:
( ) Vlo`uvawa ~uvani-do-dostasanostI
( ) Vlo`uvawa raspolo`ivi-za--proda`baII
l) Nedvi`nosti i oprema( ) Priznavawe i mereweI
( ) Posledovatelni izdatociII
( ) AmortizacijaIII
19
Softverot nabaven od Bankata eiska`an spored nabavna vrednostnamalena za akumuliranataamortizacija i akumulirani zagubiporadi o[tetuvawe.
Posledovatelni izdatoci za softverotse kapitaliziraat samo koga jazgolemuvaat idnata ekonomska poleznostvklu;ena vo specifi;no sredstvo na koese odnesuvaat. Site ostanati izdatocise priznavaat vo bilansot na uspeh kakotro[oci kako [to nastanuvaat.
Amortizacijata se priznava poproporcionalna metoda na na;in da seotpi[e nabavnata vrednost nasredstvata vo tekot na nivniot polezenvek na traewe.Godi[nite stapki na amortizacija,spored nivniot polezen vek na traewe,za tekovniot i prethodniot period sekako [to sledi
Naemi so koj se prenesuvaat su[tinskisite rizici i nagradi svojstveni zasopstvenosta na iznajmenoto sredstvo seklasificirani kako finansiski naemi.Pri otpo;nuvawe na naemot,finansiskiot naem se evidentira poponiskiot iznos pome\u objektivnata
:
ZgradiVlo`uvawa vo imotzemen pod zakupMebel i oprema
SoftverLicenci
%
2,5
2010-25
%
2520
q) Nematerijalni sredstva( ) Merewe i priznavaweI
m) Sredstva zemeni pod naem -- naematel
n) Zagubi poradi o{tetuvawe nanefinansiskite sredstva
( ) Posledovatelni izdatociII
( ) AmortizacijaIII
vrednost i sega[nata vrednost naminimalnite pla]awa za naemot.Posledovatelno, sredstvoto seevidentira vo soglasnost sosmetkovodstvenata politika na Bankataza toa sredstvo.Ostanatite naemi se operativni naemi iiznajmenite sredstva ne se priznavaatvo bilansot na sostojba na Bankata.
Nefinansiskite sredstva na Bankata serazgleduvaat na sekoj datum naizgotvuvawe na bilansot na sostojba socel da se opredeli dali postojatobjektivni dokazi za o[tetuvawe. Akopostoi vakva indikacija, se procenuvaiznosot na sredstvoto koj bi bilnaplatliv.Zaguba poradi o[tetuvawe se priznavadokolku smetkovodstvenata vrednost nadadeno sredstvo ili za edinicata kojagenerira pari, a na koja i pripa\asredstvoto, go nadminuva negoviotnadomestliv iznos. Za sredstvoto [to nesozdava vo golema mera nezavisnipari;ni prilivi, nadomestuva;kiotiznos se utvrduva za edinicata kojagenerira pari, a na koja i pripa\asredstvoto.Edinicata koja generira pari enajmalata grupa na sredstva koja mo`eda se identifikuva koja [to generirapari;ni prilivi od kontinuiranaupotreba koi[to vo golem stepen senezavisni od pari;ni prilivi od drugisredstva ili grupi na sredstva.Zagubite poradi o[tetuvawe sepriznavaat vo bilansot na uspeh.Nadomestuva;kiot iznos na dadenosredstvo ili za edinicata koja generirapari pretstavuva povisokiot iznos odneto proda`nata cena na sredstvoto inegovata upotrebna vrednost. Priprocenkata na upotrebnata vrednost,procenetite idni pari;ni tekovi sediskontiraat do nivnata sega[navrednost so upotreba na diskontnastapka pred odano;uvawe koja giodrazuva tekovnite pazarni procenki navremenskata vrednost na parite i
20
rizicite specifi;ni za sredstvoto.Zagubata poradi o[tetuvawe na dadenosredstvo se anulira dokolku postoiindikacija deka zaguba poradio[tetuvawe priznaena za sredstvotomo`ebi ve]e ne postoi i ima promeni voprocenkite koristeni za utvrduvawe nanadomestuva;kiot iznos.Zgolemenata smetkovodstvena vrednostna dadeno sredstvo, kako rezultat naanulirawe na zaguba poradio[tetuvawe, ne treba da ja nadminesmetkovodstvenata vrednost koja bi bilaopredelena (neto od amortizacijata)koga ne bi bila priznaena zaguba poradio[tetuvawe na sredstvoto voprethodnite godini.
Depozitite, izdadenite dol`ni;kihartii od vrednost i subordiniraniotdolg se izvori na finansirawe naBankata.Bankata gi klasifikuva instrumentitena kapitalot kako finansiski obvrskiili sopstveni;ki instrumenti vosoglasnost so prirodata nadogovorenite uslovi na instrumentot.Depozitite, izdadenite dol`ni;kihartii od vrednost i subordiniraniotdolg po;etno se iska`uvaat po nivnatanabavna vrednost, koja[to pretstavuvaobjektivna vrednost na primeniotnadomest, zgolemena za transakciskitetro[oci. Posledovatelno se merat poamortizirana nabavna vrednost, soupotreba na metodot na efektivnakamatna stapka.
Rezervirawe se priznava vo bilansot nasostojba koga Bankata kako rezultat naminat nastan ima sega[na zakonska iliizvedena obvrska koja mo`e verodostojnoda se izmeri i e verojatno deka ]e imaodliv od Bankata za podmiruvawe naobvrskata. Rezervirawata se utvrduvaatso diskontirawe na o;ekuvanite idnipari;ni tekovi koristej]i diskontna
w) Depoziti, izdadeni dol`ni~kihartii od vrednost i subordinirandolg p) Koristi za vrabotenite
( ) Planovi za definirani pridonesiI
( ) Kratkoro~ni koristi zavraboteniteII
o) Rezervirawa
stapka pred odano;uvawe koja giodrazuva tekovnite pazarni procenki navremenskata vrednost na parite i kade[to e potrebno, rizicite, specifi;niza obvrskata.Rezervirawe za nepovolni dogovori sepriznava koga o;ekuvanite koristi oddogovorot za Bankata se pomali odneizbe`nite tro[oci za ispolnuvawe naobvrskite spored dogovorot.Rezerviraweto se utvrduva po sega[natavrednost od poniskata vrednost odo;ekuvanite tro[oci za otka`uvawe nadogovorot i sega[nata vrednost nao;ekuvanite neto tro[oci zaprodol`uvawe na dogovorot. Pred da seutvrdi rezervacija, Bankata priznavazaguba poradi o[tetuvawe na sredstvatapovrzani so dogovorot.
Bankata pla]a pridonesi vo penziskitefondovi vo soglasnost so barawata namakedonskite zakoni. Pridonesite koise utvrduvaat vrz osnova na platata navrabotenite se upla]aat vo penziskitefondovi, koi [to se odgovorni zaisplata na penziite. Bankata nemadopolnitelna obvrska za pla]awe poosnov na ovie planovi. Obvrskite zauplata na pridonesi vo planovite zadefinirani pridonesi se priznavaatkako rashod vo bilansot na uspeh koga sepresmetuvaat.
Kratkoro;nite koristi za vrabotenitese merat na nediskontirana osnova i sepriznavaat koga soodvetnata usluga ]e sedobie.Bankata priznava obvrska i rashod zaiznosot koj [to se o;ekuva da bideisplaten kako bonus ili kako udel vodobivkata i dokolu Bankata ima sega[napravna ili izvedena obvrska da vr[itakvi isplati kako rezultat na uslugidadeni vo minatiot period i dokolkuobvrskata mo`e da se proceniverodostojno.
21
Obi;nite akcii se klasifikuvani kakokapital. Inkrementalnite tro[ocidirektno povrzani so izdavawe naobi;ni akcii i opcii na akcii sepriznavaat kako namaluvawe odkapitalot.
Koga Bankata otkupuva sopstveni akcii,iznosot na plateniot nadomest,vklu;uvaj]i gi i direktnite zavisnitro[oci, se priznavaat kakonamaluvawe vo kapitalot. Otkupeniteakcii se klasificiraat kako sopstveniakcii i pretstavuvaat negativna stavkavo vkupniot kapital. Koga sopstveniteakcii posledovatelno se prodadeni,dobieniot iznos se priznava kakozgolemuvawe vo kapitalot, i vi[okotili kusokot od transakcijata seprenesuva na/od premii od akcii.
Dividendite se priznavaat kakoobvrski vo periodot koga se objaveni.
Bankata e izlo`ena na slednite riziciod upotreba na finansiskiteinstrumenti
- krediten rizik- rizik na likvidnost- pazarni rizici.
Ovaa bele[ka predstavuva informacijaza izlo`enosta na Bankata na sekoj odovie rizici, celite, politikite ina;inite za merewe i upravuvawe sorizicite na Bankata.
Nadzorniot Odbor ("Odbor") imacelosna odgovornost vrzvospostavuvaweto i sledeweto napolitikata za upravuvawe so rizikot.Odborot ima formirano Komisija za
:
r) Akcionerski kapital( ) Obi~ni akciiI
4. Upravuvawe so finansiski rizika) Voved i pregled
( ) Otkup na sopstveni akciiII
( ) DividendiIII
b) Krediten rizik
Ramka za upravuvawe so rizici
upravuvawe so aktiva i pasiva ("KUAP"),Krediten Odbor i Odbor za upravuvaweso rizik, koi se odgovorni za razvoj isledewe na politikite za upravuvaweso rizik na Bankata vo nivnite oddelnioblasti.Politikite za upravuvawe so rizik naBankata se vospostaveni za da giidentifikuvaat i analiziraatrizicite so koi se soo;uva Bankata, zapostavuvawe na soodvetni limiti ikontroli za rizicite, i da gi sledirizicite i usoglasenost so limitite.Politikite i sistemite za upravuvaweso rizik redovno se sledat ianaliziraat dali gi reflektiraatpromenite vo pazarnite uslovi, iponudenite proizvodi i uslugi. Bankata,preku obuki i proceduri i politiki zaupravuvawe, ima za cel da sozdadekonstruktivna kontrolna sredina, kadesite vraboteni ]e gi razberat svoiteulogi i zadol`enija.Odborot za revizija na Bankata eodgovoren za sledewe na usoglasenostaso politikite i procedurite zaupravuvawe so rizici, i za sledewe naadekvatnosta na politikata zaupravuvawe so rizik vo relacija sorizicite so koi se soo;uva Bankata.Odborot za revizija vo izvr[uvawetona ovie funkcii e potpomognat odstrana na Vnatre[nata Revizija.Vnatre[nata Revizija vr[i redovni iperiodi;ni revizii na kontrolite iprocedurite za upravuvawe so rizik, iovie rezultati se prezentiraat doOdborot za revizija.
Krediten rizik e rizik od finansiskazaguba na Bankata dokolku klient ilidogovorna stranka od finasiskiinstrument ne uspee da gi ispolnisvoite dogovorni obvrski, i voglavnoproizleguva od dadenite krediti iavansi na klienti i drugi banki,izdadeni garancii i akreditivi ivlo`uvawa vo hartii od vrednost. Socel upravuvawe so rizik Bankata gizema vo predvid i gi razgleduva zbirnosite elementi od izlo`enosta nakreditniot rizik (kako individualniot
22
rizik na neispolnuvawe na obvrskite nadol`nikot, rizik na zemja i rizik naoddelen sektor).
Nadzorniot Odbor ja delegira svojataodgovornost za upravuvawe so kreditenrizik na Kreditniot Odbor koj giodobruva site kreditni izlo`enosti do10% od sopstvenite sredstva naBankata. Site kreditni izlo`enostinad 10% od sopstvenite sredstva naBankata gi odobruva Odborot zarakovodewe so rizik. OddelniteSlu`bi za kreditirawe na Bankata(Slu`ba za kreditirawe na stopanstvoi Slu`ba za kreditirawe nanaselenie), se odgovorni za kontrola nakreditniot rizik na Bankata,vklu;uvaj]i
vklu;uvaj]i gi barawata za pokrienostana izlo`enosta so obezbeduvawe,procenka na kreditnata sposobnost nabaratelot na kredit, klasifikacijaspored rizi;na kategorija iizvestuvawe, potrebna dokumentacija ipravni proceduri, kako i usoglasenostso zakonskite barawa.
Slu`bite za kreditirawe gisledat site kreditni izlo`enosti voodnos na vospostavenite limiti.
po geografski i
:
- Izgotvuvawe na kreditni politiki
- Kontrola i procenka na kreditniotrizik.
- Sledewe na koncentracijata naizlo`enosta
industriski segmenti (za krediti iavansi), i po izdava;, ocenka odinstitucii za krediten rejting,likvidnost na pazarot i zemja (zavlo`uvawa).
spored stepenotna rizik od finansiska zaguba so koja sesoo;uva Bankata i fokusirawe naupravuvaweto so rizicite. Sistemot zaklasifikacija se koristi priodreduvawe na dali zaguba zao[tetuvawe e potrebna. Tekovnataklasifikacija na Bankata se sostoi od[est stepena koi gi reflektiraatrazli;nite nivoa na rizik iraspolo`livoto obezbeduvawe.
soutvrdenite limiti, vklu;uvaj]i gi tie zaindustrii, rizik na zemjata i tipoviproizvodi. Redovno se dostavuvaatizve[tai za kreditnata izlo`enost,klasifikacijata i posebnata rezervado Odborot za rizik i soodvetno na toase prevzemaat korektivni akcii.
Slu`bite za kreditirawe se dol`ni dagi implementiraat i sledat kreditnitepolitiki i proceduri na Bankata. Tiese odgovorni i za kvalitetot nakreditnoto portfolio, kako i zanadgleduvawe i kontrola na sitekreditni rizici.Vnatre[nata Revizija vr[i redovnikontroli na raboteweto na Slu`bite zakreditirawe.
- Klasifikacija na kreditnataizlo`enost na Bankata
- Sledewe na usoglasenosta
Upravuvawe so krediten rizik
23
Izlo`enost na krediten rizik
O{teteni krediti i hartii odvrednost
Dostasani, no ne o{teteni krediti
Reprogramirani krediti
vo iljadi denari
Smetkovodstvena
vrednost
Poedine;no o[teteni
Rizi;na kategorija A
Rizi;na kategorija B
Rizi;na kategorija V
Rizi;na kategorija G
Rizi;na kategorija D
Bruto iznos
Posebna rezerva
Smetkovodstvena
vrednost
Nedostasani i neo[teteni
Rizi;na kategorija A
Smetkovodstvena
vrednost
Vkupna smetkovodstvena
vrednost
13.373
1.700
-
-
-
-
1.700
(17)
1.683
11.690
11.690
13.373
13,15,16 559.546
-
-
-
-
-
-
-
-
559.546
559.546
559.546
4.831.880
4.097.988
597.893
97.358
132.695
60.974
4.986.908
(261.488)
4.725.420
106.460
106.460
4.831.880
2.842.497
318.648
456.774
74.647
58.372
66.334
974.775
(166.233)
808.542
2.033.955
2.033.955
2.842.497
870.482
-
-
-
-
-
-
-
-
870.482
870.482
870.482
1.129.928
-
-
-
-
-
-
-
-
1.129.928
1.129.928
1.129.928
O[teteni krediti i hartii od vrednostse takvi krediti i hartii od vrednost zakoi [to Bankata odreduva deka everojatno da ne se naplati celatadostasana glavnina i kamata sporeddogovornite uslovi na dogovorot zakredit/hartii od vrednost. Ovie kreditise klasifikuvani od A do D rizi;nakategorija spored interniot sistem zaklasifikacija na krediten rizik naBankata.
Kreditite i hartiite od vrednost kaj koi
dogovornata kamata i glavnica sedostasani, no Bankata veruva deka ne esoodvetno da se presmeta zaguba poradio[tetuvawe, poradi iznosot naraspolo`livoto obezbeduvawe ilistepenot na naplata.
Reprogramirani krediti se krediti koise reprogramirani poradi vlo[uvawe nafinansiskata pozicija na dol`nikot iza koi Bankata ima napraveno otstapkikoi inaku ne bi gi napravila. Kogakreditot ]e se reprogramira ostanuva voovaa kategorija, nezavisno odzadovolitelnoto ispolnuvawe naobvrskite na klientot po reprogramot.
Plasmani vodrugi banki
2007 2006
Vlo`uvawa2007 2006
Krediti i avansidadeni na ostanati
klienti2007 2006Bele[ka
24
Bankata presmetuva posebna rezervakoja pretstavuva procenka nanastanatite zagubi poradi o[tetuvawevo kreditnoto portfolio. Glavnikomponenti na ovaa posebna rezerva especifi;nata posebna rezerva koja seodnesuva na individualno zna;ajniteizlo`enosti i op[ta posebna rezervaza grupa na homogeni sredstva vo odnosna zagubite koi se nastanati, no ne seidentifikuvani kaj krediti koi seindividualno razgleduvani zao[tetenost.
Bankata otpi[uva iznos na kredit /hartija od vrednost (i soodvetnataposebna rezerva) koga Upravniot Odbor]e odredi deka kreditot / hartiite od
Posebna rezerva
Politika na otpis
vrednost se nenaplativi. Odlukata sedonesuva po razgleduvawe nainformacii kako zna;ajni promeni vofinansiskata polo`ba na dol`nikot /izdava;ot na hartiite od vrednost,dokolku dol`nikot / izdava;ot ne e vomo`nost da gi podmiri svoite obvrski,ili deka iznosot od realizacija naobezbeduvaweto nema da bide dovolenda se podmiri celata izlo`enost.Bankata isto taka, vr[i otpis na iznosna kredit / hartija od vrednost (isoodvetnata posebna rezerva) otkakovrz osnova na pravosilna sudska odlukase iscrpeni site mo`nosti za naplatana istite.
Analizata na bruto i neto (namaleni zaposebna rezerva) iznosite zaindividualno o[tetenite sredstva porizi;na kategorija e kako [to sledi:
31 dekemvri 2007
Rizi;na kategorija A 1.700 1.683 4.097.988 4.047.951
Rizi;na kategorija B - - 597.893 538.103
Rizi;na kategorija V - - 97.358 73.018
Rizi;na kategorija G - - 132.695 66.348
Rizi;na kategorija D - - 60.974 -
Vkupno 1.700 1.683 4.986.908 4.725.420
31 dekemvri 2006
Rizi;na kategorija A - - 318.648 312.275
Rizi;na kategorija B - - 456.774 411.096
Rizi;na kategorija V - - 74.647 55.985
Rizi;na kategorija G - - 58.372 29.186
Rizi;na kategorija D - - 66.334 -
Vkupno - - 974.775 808.542
vo iljadi denari
Krediti i avansina banki
Bruto Neto
Krediti i avansina potro[uva;i
Bruto Neto
25
Bankata ima obezbeduvawe za kredititei avansite na klienti vo forma nahipoteka, drugi registrirani zalozi igarancii. Procenkata na objektivnatavrednost e na osnova na vrednosta naobezbeduvaweto vo momentot napozajmuvawe. Generalno, Bankata nezema obezbeduvawe za plasmani vobanki. Bankata ne zema obezbeduvawe za
hartiite od vrednost, i nema takvoobezbeduvawe na 31 dekemvri 2007 ili2006 godina.Bankata ja sledi koncentracijata nakreditniot rizik po sektori i pogeografska lokacija.Analizata na koncentracijata nakreditniot rizik na datumot naizvestuvawe e kako [to sledi:
vo iljadi denari
Smetkovodstvena
vrednost 13.373 559.546 4.831.880 2.842.497 870.482 1.129.928
Koncentracija po sektor
Pretprijatija - - 2.148.741 1.516.518 - -
Dr`avni organi - - - - 269.261 404.192
Banki 13.373 559.546 - - 601.221 725.736
Naselenie - - 2.683.139 1.325.979 - -
13.373 559.546 4.831.880 2.842.497 870.482 1.129.928
Koncentracija po lokacija
Evropska Unija 13.373 559.546 - 24.618 - -
Republika Makedonija - - 4.831.880 2.817.879 870.482 1.129.928
Ostanato - - - - - -
13.373 559.546 4.831.880 2.842.497 870.482 1.129.928
13,15,16
Krediti i avansina banki
2007 2006Bele[ka
Krediti i avansina potro[uva;i2007 2006
Vlo`uvawa vohartii od vrednost
2007 2006
Koncentracijata po lokacija za kreditii avansi se meri spored lokacijata nadol`nikot. Koncentracijata po lokacijaza vlo`uvawa se meri spored lokacijatana izdava;ot na hartiite od vrednost.
Rizikot na likvidnost e rizik dekaBankata ]e zapadne vo pote[kotii voispolnuvawe na svoite finansiskiobvrski.
Bankata pri upravuvawe so likvidnostavodi smetka, kolku [to e mo`no
podolgoro;no, da sekoga[ ima dovolnolikvidni sredstva za ispolnuvawe naobvrskite koga ]e dostasaat, podnormalni i nevoobi;aeni uslovi, bez danastanat neprifatlivi zagubi ili [tetavrz reputacijata na Bankata.Sektorot za sredstva, likvidnost ikomision dobiva informacii od drugitesektori vo odnos na likvidnosniotprofil na nivnite finansiskisredstva i obvrski kako i detali zadrugite proektirani pari;ni tekovi koiproizleguvaat od proektiranite idnioperacii.Sektorot za sredstva, likvidnost ikomision odr`uva portfolio nakratkoro;ni likvidni sredstva,
v) Rizik na likvidnost
Upravuvawe so rizik na likvidnost
26
voglavno sostaveni od kratkoro;nilikvidni hartii od vrednost, so cel dase obezbedi soodvetna likvidnost naBankata.Dnevnata likvidnost i pazarnite usloviredovno se sledat. Site politiki iproceduri za likvidnosta se predemetna razgleduvawe i odobruvawe od KUAP.Dnevnite izve[tai za likvidnost japokrivaat likvidnosnata pozicija naBankata. Izve[taite za likvidnost, sedostavuvaat do NBRM na mese;na osnova.
Bankata ima pristap do razli;ni izvoriza finansirawe. Sredstvata seobezbeduvaat preku [irok spektar nainstrumenti vklu;uvaj]i depoziti i
akcionerski kapital. Ova ja zgolemuvafleksibilnosta za finansirawe, jaograni;uva zavisnosta od pooddelniizvori na finansirawe i gi namaluvatro[ocite. Bankata te`nee da odr`uvaramnote`a me\u kontinuitetot vofinansiraweto i fleksibilnostapreku upotreba na obvrski so razli;enperiod na dostasuvawe. Bankatakontinuirano go procenuva rizikot nalikvidnost so identifikuvawe isledewe na promenite vofinansiraweto koi se potrebni zaispolnuvawe na celite na rabotewetopostaveni vo strategijata na Bankata.Isto taka kako del od strategijata zaupravuvawe so rizikot na likvidnost,Bankata odr`uva portfolio navisokolikvidni sredstva.
Izlo`enost na rizik na likvidnost
31 dekemvri 2007
31 dekemvri 2006
Rezidualen dogovoren rok nadostasuvawe na finansiskiobvrski
Ne-derivativniobvrski
Depoziti na banki 21 1.148.928 (1.148.928) (536.912) - (612.016) - -
Depoziti na drugiklienti 22 4.208.023 (4.208.023) (3.103.198) (363.650) (673.173) (68.002) -
Ostanati obvrski 24 24.509 (24.509) (24.509) - - - -
5.381.460 (5.381.460) (3.664.619) (363.650) (1.285.189) (68.002) -
Obvrski pokreditni karti;ki 277.287 (277.287) (277.287) - - - -
5.658.747 (5.658.747) (3.941.906) (363.650) (1.285.189) (68.002) -
Ne-derivativniobvrski
Depoziti na banki 21 680 (680) (680) - - - -
Depoziti na drugiklienti 22 3.691.592 (3.691.592) (3.461.064) (140.170) (90.358) - -
Ostanati obvrski 24 19.847 (19.847) (19.847) - - - -
3.712.119 ( 712.119)3. (3.481.591) (140.170) (90.358) - -
Obvrski pokreditni karti;ki - - - - - - -
-3.712.119 ( 712.119)3. ( 81.591)3.4 (140.170) (90.358) -
Bele[kavo iljadi denari
Smetko-vodstvenavrednost
Pomalkuod 1 mesec
1-3meseci
1-5godini
Pove]eod 5
godini
3 mesecido 1
godina
Brutonominalen
priliv/odliv
27
Tabelata gi prika`uvanediskontiranite pari;ni tekovi nafinansiskite obvrski i nepriznaeniteobvrski za kreditirawe na Bankata naosnova na nivniot najran dogovoren rokna dostasuvawe. Pari;nite tekovi koi[to Bankata o;ekuva da nastanat serazlikuvaat od dogovorenite. Naprimer, depozitite po viduvawe seo;ekuva da ostanat stabilni, a ne da sepovle;at vo rok od eden mesec.Bruto nominalniot priliv/(odliv)prika`an vo tabelata e dogovorniot,nediskontiran pari;en tek nafinansiskite obvrski ili obvrski zakreditirawe.
Pazaren rizik e rizikot deka promenitevo pazarnite ceni, kako promena vokamatnite stapki, promena vo cena nakapitalot, deviznite kursevi ikreditnite mar`i (koi ne se odnesuvaatna promena vo kreditnata sposobnost nadol`nikot / izdava;ot na hartii odvrednost) ]e vlijaat na prihodot naBankata ili na vrednosta naposeduvanite finansiski instrumenti.Celta na upravuvawe so pazaren rizik eda se upravuva i kontroliraizlo`enosta na pazaren rizik vo ramkina prifatlivi parametri, sooptimizirawe na povratot.
Bankata e izlo`ena na rizik odpromenlivost na kamatnite stapki kako
rezultat na toa [to kamatonosnitesredstva i kamatonosnite obvrskidostasuvaat ili nivnata kamatna stapkase menuva vo razli;en period ili vorazli;ni iznosi. Vo slu;aj na sredstva iobvrski so promenlivi kamatni stapki,Bankata e isto taka izlo`ena naosnovniot rizik, koj proizleguva odrazli;niot na;in na menuvawe napromenlivite kamatni stapki, kako [tose na primer kamatnata stapka na[tednite vlogovi na naselenieto,LIBOR i razli;ni vidovi na kamati.Aktivnostite za upravuvawe so rizikotse nameneti za optimizirawe na netoprihodite od kamati, so pazarni kamatnistapki koi se konzistentni so delovnitestrategii na Bankata.Aktivnostite za upravuvawe sosredstvata i obvrskite se sproveduvaatod aspekt na reagirawe nasenzitivnosta na Bankata na promenitena kamatnite stapki. Generalno, Bankatae osetliva na promenite vo sredstvatabidej]i za najgolemiot del nakamatonosnite sredstva i obvrskiBankata go zadr`uva pravoto zaistovremeno menuvawe na kamatnitestapki. Vo uslovi koga se namaluvaatkamatnite stapki, ]e se namalat ikamatnite margini kako rezultat na toa[to kamatnite stapki na obvrskite ]e senamalat so ponizok procent vo sporedbaso kamatnite stapki na sredstvata. Kakoi da e, krajniot efekt ]e zavisi odrazli;ni faktori, vklu;uvaj]i jastabilnosta na ekonomijata,opkru`uvaweto i stapkata na inflacija.
Analizata na neusoglasenosta nakamatnite stapki, na portfolioto koene se ;uva za trguvawe e kako [to sledi:
g) Pazarni rizici
Upravuvawe so pazarni riziciIzlo`enost na kamaten rizik -portfolioto koe ne se ~uva zatrguvawe
28
31 dekemvri 2006
31 dekemvri 2007
Pari;ni sredstva ipari en; ekvivalent 12 1.026.790 1.026.790 - - - -
Plasmani vo drugi banki 13 13.373 13.373 - - - -
Krediti i avansi dadenina ostanati klienti 15 4.831.880 278.335 287.967 1.442.971 2.170.712 651.895
Vlo`uvawa 16 870.482 629.691 168.689 54.295 14.907 2.900
Ostanata aktiva 20 23.095 23.095 - - - -
6.765.620 1.971.284 456.656 1.497.266 2.185.619 654.795
Depoziti na banki 21 (1.148.928) (536.912) - (612.016) - -
Depoziti na drugiklienti 22 (4.208.023) (3.103.198) (363.650) (673.173) (68.002) -
Ostanati obvrski 24 (24.509) (24.509) - - - -
(5.381.460) (3.664.619) (363.650) (1.285.189) (68.002) -
1.384.160 (1.693.335) 93.006 212.077 2.117.617 654.795
Pari;ni sredstva ipari en; ekvivalent 12 581.951 581.951 - - - -
Plasmani vo drugi banki 13 559.546 552.337 - 2.142 5.067 -
Krediti i avansi dadenina ostanati klienti 15 2.842.497 117.649 246.993 889.662 1.201.364 386.829
Vlo`uvawa 16 1.129.928 797.780 257.030 47.482 24.846 2.790
Ostanata aktiva 20 2.676 2.676 - - - -
5.116.598 2.052.393 504.023 939.286 1.231.277 389.619
Depoziti na banki 21 (680) (680) - - - -
Depoziti na drugiklienti 22 (3.691.592) (3.461.064) (140.170) (90.358) - -
Ostanati obvrski 24 (19.847) (19.847) - - - -
(3.712.119) (3.481.591) (140.170) (90.358) - -
1.404.479 (1.429.198) 363.853 848.928 1.231.277 389.619
Bele[kavo iljadi denari
Smetko-vodstvenavrednost
Pomalkuod 1 mesec
1-3meseci
1-5godini
Pove]eod 5
godini3-12
meseci
Bankata dopolnitelno vr[i analiza nasenzitivnost na finansiskite sredstvai obvrski na promeni vo razli;nitestres scenarija na promena na kamatnite
stapki. Standardnite scenarija seizgotvuvaat pod pretpostavka dekaparalelno ]e se namalat ili zgolematsite krivi na prinosi za 1%.
29
Analizata na senzitivnosta na Bankatana zgolemuvawe ili namaluvawe napazarnite kamatni stapki (zemaj]i vopredvid simetri;ni dvi`ewa na
krivata na prinos i postojanost napoziciite vo bilansot na sostojba) eslednava:
Dobivka/zaguba za
periodot
Prihodi od kamata (1% zgolemuvawe) 47.469
Prihodi od kamata (1% namaluvawe) (47.469)
Rashodi od kamata (1% zgolemuvawe) (25.947)
Rashodi od kamata (1% namaluvawe) 25.947
Prihodi od kamata (1% zgolemuvawe) 44.095
Prihodi od kamata (1% namaluvawe) (44.095)
Rashodi od kamata (1% zgolemuvawe) (27.880)
Rashodi od kamata (1% namaluvawe) 27.880
31 dekemvri 2007
31 dekemvri 2006
vo iljadi denari
Izlo`enost na valuten rizik -portfolioto koe ne se ~uva zatrguvawe
Bankata se izlo`uva na valuten rizikpreku transakciite vo stranska valuta.Bankata e ubedena deka netoizlo`enosta se odr`uva nazadovolitelno nivo preku kupuvawe iproda`ba na devizi zaradi eka
nadomestuvawe na kratkoro;niotstapuvawa. Denarot e vrzan za evrotoi monetarnata proekcija e dekadevizniot kurs na denarot vo odnos naevroto ]e bide stabilen.
30
MKD
MKD
EUR
EUR
USD
USD
Ostanato
Ostanato
Vkupno
Vkupno
Pari;ni sredstva i pari;en
Pari;ni sredstva i pari;en
ekvivalent
ekvivalent
530.914 359.018 95.781 41.077 1.026.790
181.720 338.709 19.849 41.673 581.951
Plasmani vo drugi banki
Plasmani vo drugi banki
- 2.142 11.231 - 13.373
- 147.951 232.319 179 .276 559.546
Krediti i avansi dadeni na
Krediti i avansi dadeni na
ostanati klienti
ostanati klienti
2.255.292 2.576.588 - 4.831.880
812.055 2.030.442 - - 2.842.497
Vlo`uvawa
Vlo`uvawa
870.482 - - - 870.482
1.129.928 - - - 1.129.928
Ostanata aktiva
Ostanata aktiva
18.719 4.376 - - 23.095
2.552 119 5 - 2.676
3.675.407 2.942.124 107.012 41.077 6.765.620
2.126.255 2.517.221 252.173 220.949 5.116.598
Depoziti
Depoziti
na
na
banki
banki
2 1.148.886 33 7 1.148.928
- 47 633 - 680
Depoziti na drugi klienti
Depoziti na drugi klienti
2.529.273 1.554.535 107.449 16.766 4.208.023
1.314.665 2.129.103 226.407 21.417 3.691.592
Ostanati ob
Ostanati ob
vrski
vrski
9.209 15.300 - - 24.509
4.087 15.760 - - 19.847
2.538.484 2.718.721 107.482 16.773 5.381.460
1.318.752 2.144.910 227.040 21.417 3.712.119
Neto izlo`enost
Neto izlo`enost
1.136.923 223.403 (470) 24.304 1.384.160
807.503 372.311 25.133 199.532 1.404.479
Potencijalni i prevzemeni
Potencijalni i prevzemeni
obvrski
obvrski
(753.084) (151.360) (1.491) - (905.935)
(242.234) (402.731) (3.196) - (648.161)
Neto valutna izlo`enost
Neto valutna izlo`enost
383.839 72.043 (1.961) 24.304 478.225
565.269 (30.420) 21.937 199.532 756.318
Izlo`enosta na Bankata na valuten rizik e kako [to sledi:
2006
2007
31
Tabelata ja prika`uva klasifikacijatana sekoja klasa na finansiski sredstva
5. Finansiski sredstva i obvrskiKlasifikacija i objektivni vrednosti
i obvrski na Bankata i nivniteobjektivni vrednosti.
31 dekemvri 2006
31 dekemvri 2007
Krediti ipobaruvawa
Raspo-lo za`livi
proda`ba
Ostanati
amortizira-na nabavna
vrednost
Vkupnosmetko-
vodstvenavrednost
Objektivnavrednost
Pari;ni sredstva iekvivalentpari;en 12 1.026.790 - - 1.026.790 1.026.790
Plasmani vo drugi banki 13 13.373 - - 13.373 13.373
Krediti i avansi dadenina ostanati klienti 15 4.831.880 - - 4.831.880 4.831.880
Vlo`uvawa 16 - 870.482 - 870.482 870.482
Ostanata aktiva 20 23.095 - - 23.095 23.095
5.895.138 870.482 - 6.765.620 6.765.620
Depoziti na banki 21 - - 1.148.928 1.148.928 1.148.928
Depoziti na drugi klienti 22 - - 4.208.023 4.208.023 4.208.023Ostanati obvrski 24 - - 24.509 24.509 24.509
- - 5.381.460 5.381.460 5.381.460
581.951 - - 581.951 581.951
559.546 - - 559.546 559.546
2.842.497 - - 2.842.497 2.842.497
- 1.129.928 - 1.129.928 1.129.928
2.676 - - 2.676 2.676
3.986.670 1.129.928 - 5.116.598 5.116.598
- - 680 680 680
- - 3.691.592 3.691.592 3.691.592
- - 19.847 19.847 19.847
- - 3.712.119 3.712.119 3.712.119
Bele[kavo iljadi denari
Pari;ni sredstva iekvivalentpari;en 12
Plasmani vo drugi banki 13
Krediti i avansi dadenina ostanati klienti 15
Vlo`uvawa 16
Ostanata aktiva 20
Depoziti na banki 21
Depoziti na drugi klienti 22
Ostanati obvrski 24
32
33
Rashodi od kamata
Prihodi od kamata
2006
2006
6. Neto prihodi od kamata
7. Neto prihodi od proviziii nadomesti
vo iljadi denari
vo iljadi denari
Pari;ni sredstva i pari;en
ekvivalent 12 2.639 1.768
Plasmani vo drugi banki 13 20.346 27.355
Krediti i avansi dadeni na
ostanati klienti 15 319.191 224.748
Vlo`uvawa 16 51.129 40.936
Vkupno prihodi od kamata 393.305 294.807
Bele{ka
Depoziti na banki 21 17.959 1.877
Depoziti na drugi klienti 22 88.584 51.685
Vkupno rashodi od kamata 106.543 53.562
Neto prihodi od kamata 286.762 241.245
Prihodi od provizii i nadomesti
Platen promet vo zemjata 24.217 24.329
Platen promet so stranstvo 43.523 37.220
Potencijalni i prezemeni obvrski 23.289 23.068
Ostanato 6.274 5.788
Vkupno prihodi od provizii i nadomesti 97.303 90.405
Rashodi od provizii i nadomesti
Platen promet vo zemjata 6.492 6.426
Platen promet so stranstvo 3.166 1.928
Vkupno rashodi od provizii i nadomesti 9.658 8.354
Neto prihodi od provizii i nadomesti 87.645 82.051
2007
2007
Prihodi od naplateni prethodno
otpi[ani pobaruvawa - 27.250
Prihodi od izdavawe sefovi 421 419
Kapital na dobivka od proda`ba na
nedvi`nosti i oprema 17 - 92
Dividendi od vlo`uvawa
raspolo`livi-za-proda`ba 16 110 70
Ostanato 1.936 1.512
2.467 29.343
Plati 57.547 37.011
Zadol`itelni pridonesi 26.630 16.551
Nagradi na vrabotenite 5.676 2.333
Ostanati tro[oci 8.770 7.085
98.623 62.980
Tro[oci za uslugi 24.738 14.949
Marketing tro[oci 24.362 2.198
Materijalni tro[oci 15.617 6.984
Posebna rezerva vo vrska so von bilansni stavki 7.546 630
Premii za osiguruvawe na [tedni vlogovi 4.932 3.264
Reprezentacija i donacii 2.451 890
Odr`uvawe na kompjuteri 2.020 1.839
O[tetuvawe na sredstva ;uvani za proda`ba 105 3.343
Ostanato 8.108 3.962
89.879 38.059
Ostanatite tro[oci za vrabotenite sesostojat od tro[oci po kolektiven dogovor
(za ishrana, regres za godi[en odmor i zaprevoz).
2006
2006
2006
vo iljadi denari
vo iljadi denari
vo iljadi denari
Bele{ka 2007
2007
2007
8. Ostanati prihodi od dejnosta
9. Tro{oci za vrabotenite
10. Ostanati rashodi od dejnosta
34
11. Danok od dobivkaPriznaen vo bilans na uspeh
Usoglasuvawe so primenetadano~na stapka
12. Pari~ni sredstva i pari~enekvivalent
2006
2006
20062006
vo iljadi denari
vo iljadi denari
vo iljadi denari
Bele{ka 2007
2007
20072007
Tekoven danok
Tekovna godina 14.214 25.748
14.214 25.748
Dobivka od odlo`en danok
Vremeni razliki 19 (1.885) -
Vkupno danok od dobivka vo bilans na
uspeh 12.329 25.748
Pari;ni sredstva vo blagajna 178.681 118.109
Depoziti vo NBRM 726.639 383.099
Tekovni smetki kaj stranski banki 117.476 77.409
Tekovni smetki kaj doma[ni banki 499 212
Ostanati kratkoro;ni visoko-likvidni sredstva 3.495 3.122
1.026.790 581.951
Dobivka pred odano;uvawe % 90.740 % 196.566
Danok od dobivka 12,00 10.889 15,00 29.485
Rashodi nepriznaeni za dano;ni celi 1,63 1.478 1,79 3.512
Dano;no oslobodeni prihodi (0,04) (38) (3,69) (7.249)
Vkupno danok od dobivka vo bilans na
uspeh 13,59 12.329 13,10 25.748
Na 31 dekemvri 2007 godina pari;nitesredstva i pari;niot ekvivalent govklu;uvaat iznosot od MKD 164.660iljadi (2006 MKD 118.746 iljadi) kojpredstavuva zadol`itelna rezerva vodenari i iznos od MKD 267.832 iljadi(2006 MKD 228.238 iljadi) koj
:
:
pretstavuva zadol`itelna rezerva vostranska valuta. Sredstvata odzadol`itelnata rezerva vo stranskavaluta ne se na raspolagawe zakoristewe vo sekojdnevnoto rabotewena Bankata.
35
Plasmani vo stranski banki 13.390 559.546
Namaleni za specifi;na posebna rezerva (17) -
13.373 559.546
Specifi~na posebna rezerva
Sostojba na 1 januari - -
Zaguba poradi o[tetuvawe za godinata
Dopolnitelna rezerva 17 -
Sostojba na 31 dekemvri 17 -
Zgradi 30.158 31.931
Oprema 1.505 1.611
31.663 33.542
Sredstvata ;uvani za proda`bapretstavuvaat sredstva prevzemeni kakoobezbeduvawe na nefunkcionalnikrediti. Za ovie sredstva Bankataizgotvuva plan za proda`ba nasredstvoto koj ja vklu;uva proda`natacena, dozvoleni otstapki od proda`natacena, metodot i periodot na proda`bakako i aktivnosti za pronao\awe napotencijalen kupuva;.Vo tekot na juni 2007 godina Bankata imaprodadeni nedvi`nosti realiziraj]i
kapitalna zaguba vo iznost od MKD 110iljadi (2006 nema) (vidi bele[ka 10).O[tetuvaweto na sredstvata ;uvani zaproda`ba e priznaeno vo ostanatirashodi vo iznos od MKD 105 iljadi(2006 MKD 3.343 iljadi) koe se utvrduvapo poniskata od nivnatasmetkovodstvena vrednost i nivnataobjektivna vrednost, namalena zatro[ocite za proda`ba (vidi bele[ka10).
:
:
13. Plasmani vo drugi banki
14. Sredstva ~uvani za proda`ba
2006
2006
2006
vo iljadi denari
vo iljadi denari
vo iljadi denari
2007
2007
2007
Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti po
amortizirana nabavna vrednost 4.831.880 2.842.497
4.831.880 2.842.497
15. Krediti i avansi dadeni naostanati klienti
36
Krediti i avansi dadeni na ostanatiklienti po amortizirana nabavna vrednost
Specifi~na posebna rezerva
16. Vlo`uvawa
Vlo`uvawa raspolo`livi-za-proda`ba
Naselenie
Hipotekarni krediti 980.016 616.627
Potro[uva;ki krediti 1.101.807 183.637
Kreditni karti;ki 128.178 48
Ostanati 555.577 535.859
Pretprijatija
Hipotekarni krediti 2.327.790 1.672.559
5.093.368 3.008.730
Namaleni za specifi;na posebna rezerva (261.488) (166.233)
4.831.880 2.842.497
Sostojba na 1 januari 166.233 104.306
Zaguba poradi o[tetuvawe za godinata
Dopolnitelna rezerva 95.326 63.003
Otpis (71) (1.076)
Sostojba na 31 dekemvri 261.488 166.233
Vlo`uvawa raspolo`livi-za-proda`ba 870.482 1.129.928
870.482 1.129.928
Blagajni;ki zapisi 598.321 722.946
Dr`avni zapisi 228.040 378.952
Obvrznici 41.221 25.240
Vlo`uvawa evidentirani po nabavna vrednost
koi ne kotiraat na berza 2.900 2.790
870.482 1.129.928
2006
2006
2006
2006
vo iljadi denari
vo iljadi denari
vo iljadi denari
vo iljadi denari
2007
2007
2007
2007
37
Nabavna vrednost
Na 1 januari 2007 109.851 20.634 92.355 17.604 240.444
Zgolemuvawe - - - 63.625 63.625
Prenos - 25.972 41.880 (67.852) -
Otu\uvawe - - (562) - (562)
Na 31 dekemvri 2007 109.851 46.606 133.673 13.377 303.507
Амортизација
Na 1 januari 2007 15.302 18.277 79.413 - 112.992
Amortizacija za godinata 2.745 2.947 9.451 - 15.143
Otu\uvawe - - (562) - (562)
Na 31 dekemvri 2007 18.047 21.224 88.302 - 127.573
Сегашна vrednost
Na 31 dekemvri 2006 94.549 2.357 12.942 17.604 127.452
Na 31 dekemvri 2007 91.804 25.382 45.371 13.377 175.934
Pomalku od edna godina 12.917 5.032
Pome\u edna i pet godini 36.853 17.496
Pove]e od pet godini - 241
49. 770 22. 769
17. Nedvi`nosti i oprema
Operativni naemi
vo iljadi denari
Na 31 dekemvri 2007 godina Bankata nema dadeni nedvi`nosti i oprema pod zalog(2006 nema).:
Zakupninite od neraskinliviot operativen naem se plativi kako [to sleduva:
Bankata zema pod operativen naemdelovi objekti. Dogovorite za naemot se
neraskinlivi i se odnesuvaat za perioddo 5 godini.
Vlo`uvawavo imot
zemen pod Mebel InvesticiiZgradi zakup i oprema vo tek Vkupno
2006vo iljadi denari 2007
38
vo iljadi denari
vo iljadi denari
Nabavna vrednost
Na 1 januari 2007 21.247 26.306 - 47.553
Zgolemuvawe - - 47.563 47.563
1.300 - (1.300) -
Na 31 dekemvri 2007 22.547 26.306 46.263 95.116
Amortizacija
Na 1 januari 2007 18.434 - - 18.434
Amortizacija za godinata 1.426 5.262 - 6.688
Na 31 dekemvri 2007 19.860 5.262 - 25.122
Sega{na vrednost
Na 1 januari 2007 2.813 26.306 - 29.119
Na 31 dekemvri 2007 2.687 21.044 46.263 69.994
Krediti i avansi dadeni na
ostanati klienti 1.885 - 1.885 - - -
Neto pobaruvawa/(obvrski) za
odlo`en danok 1.885 - 1.885 - - -
Po;etna
sostojba
Priznaeni
vo bilansot
na uspeh
Priznaeni
vo
kapitalot
Sostojba
na kraj od
godinata
2007
Krediti i avansi dadeni
na ostanati klienti - 1.885 - 1.885
- 1.885 - 1.885
18. Nematerijalni sredstva
19. Odlo`eni dano~ni sredstva i obvrski
Dvi`ewa na vremenite razliki vo tekot na godinata
vo iljadi denari Softver Vkupno
NetoNeto
Investiciivo tek
Obvrski2006
Obvrski2007
Licenci
SredstvaSredstva
Odlo`eni dano;ni sredstva bea priznaeni za slednive stavki:
39
vo iljadi denari
vo iljadi denari
vo iljadi denari Bele{ka
Siten inventar 11.983 764Pobaruvawa od drugi banki 9.546 -
Odnapred plateni obvrski 827 1.283
Ostanato 739 629
23.095 2.676
20. Ostanata aktiva
21. Depoziti na banki
22. Depoziti na drugi klienti
23. Posebna rezerva za vonbilansni stavki
Doma[ni banki
Depoziti po viduvawe 1.466 680
Stranski banki
Depoziti po viduvawe 1.147.462 -
1.148.928 680
Pobaruvawata od drugi bankipretstavuvaat povle;eni sredstva odbankomati na Bankata od strana na
Sostojba na 1 januari 1.801 1.171
Rashod za godinata 10 7.546 630
Sostojba na 31 dekemvri 26 9.347 1.801
sopstvenici na kreditni karti;ki nadrugi banki.
2006
2006
2006
2007
vo iljadi denari
Naselenie
Oro;eni depoziti 468.000 265.436
Depoziti po viduvawe 523.208 313.717
Pretprijatija
Oro;eni depoziti 1.700.858 2.028.503
Depoziti po viduvawe 1.515.957 1.083.936
4.208.023 3.691.592
20062007
2007
2007
40
24. Ostanati obvrski
Zakonska rezerva
Revalorizaciona rezerva
25. Kapital i rezervi25. Kapital i rezervi
Akcionerski kapital
Dobavuva;i 17.516 18.920
Provizii i nadomesti - 62
Dobieni avansi 1.163 680
Ostanato 5.830 185
24.509 19.847
Obi~ni akcii
Izdadeni na 1 januari 1.548 1.548
Izdadeni so transfer od zakonskite rezervi i
zadr`ana dobivka 3.120 -
Izdadeni na 31 dekemvri 4.668 1.548
vo iljadi denari
vo broj na akcii
2006
2006
2007
2007
Na 31 dekemvri 2007 godina, odobreniotakcionerski kapital se sostoi od 4.668(2006 1.548) obi;ni akcii. Obi;niteakcii se so nominalna vrednost od MKD120.000 (2006 MKD 126.000). Siteizdadeni akcii se celosno plateni.
Imatelite na obi;ni akcii imaat pravona dividenda koga ]e bide objavena iimaat pravo na eden glas na Sobraniena Bankata. Site akcii nosat pravo nasrazmerno u;estvo vo podelbata naostatokot na ste;ajnata. odnosnolikvidacionata masa.
Bankata e vo celosna sopstvenost na. Atina.
Revalorizacionata rezerva se odnesuvana nematerijalnite sredstva inedvi`nostite i opremata i go vklu;uvakumulativniot neto efekt odzgolemuvawata na cenovniot indeks naproizvodstvo vo momentot na
:
:
Alpha Bank A.E
revalorizacija. Vo 2007 godinarevalorizacionata rezerva eprefrlena vo zadr`ana dobivka.
Spored lokalnata zakonska regulativaBankata treba da presmetuva iizdvojuva 15% od neto dobivkata zagodinata za zakonska rezerva dodekanivoto na rezervite ne dostigne iznoskoj e ednakov na edna pettina odakcionerskiot kapital. Dodekazakonskata rezerva ne go nadmineopredeleniot najmal iznos mo`e da seupotrebuva samo za pokrivawe nazagubite. Koga zakonskata rezerva ]e gonadmine najmaliot iznos i popokrivawe na site zagubi od godi[nitezavr[ni smetki so odluka naSobranieto vi[okot mo`e da seupotrebi za dopolnuvawe nadividendata dokolku taa za delovnatagodina ne go dostignala najmaliot iznospropi[an so Zakonot za trgovskidru[tva ili so Statutot na Bankata.
41
26. Potencijalni i prevzemeni obvrski
27. Transakcii so povrzani strani
Plate`ni garancii
vo MKD 475.797 242.234
vo stranska valuta 109.531 94.173
Akreditivi
vo stranska valuta 43.320 311.754
Obvrski po osnov na kreditni
karti;ki 277.287 -
Posebna rezerva 23 (9.347) (1.801)
896.588 646.360
Bankata obezbeduva bankarski garanciii akreditivi za garantirawe naraboteweto na klientite pred tretistrani. Ovie dogovori imaat fiksnilimiti i voobi;aeno se odobruvaat za
period do edna godina. Dostasuvawatane se koncentrirani vo nitu edenperiod.Dogovornite iznosi na potencijalniteobvrski se opredeleni vo slednatatabela po kategorii:
vo iljadi denari Bele{ka 20062007
Ovie potencijalni obvrski imaatvonbilansen krediten rizik zatoa [tovo bilansot na sostojba se priznavaatsamo proviziite i ispravkite zapotencijalni zagubi se do momentot kogaprevzemenite i potencijalni obvrski ]ebidat ispolneti ili ]e dostasaat.Golem del od prevzemenite ipotencijalni obvrski ]e dostasaat bezda bidat avansirani vo celost ilidelumno. Poradi toa iznosite nepretstavuvaat idni pari;ni tekovi.
Vo soglasnost so Zakonot za Banki kakopovrzani lica so Bankata se lica soposebni prava i odgovornosti vo
:
Bankata i so niv povrzanite lica.akcioneri so kvalifikuvano u;estvovo bankata (direktno ili indirektnoposeduvawe na najmalku 5% od vkupniotbroj na akcii ili od izdadenite akciiso pravo na glas vo banka iliovozmo`uvaat zna;itelno vlijanie vrzupravuvaweto na bankata) i so nivpovrzanite lica kako i odgovornitelica na tie akcioneri - pravni licapodru`nici na bankata i drugi lica sokoi bankata ima bliski vrski.
Bankata e vo celosna sopstvenost naAtina koja e
istovremeno i krajna kompanija-majkana Grupacijata.
Alpha Bank A.E.
Alpha
42
vo iljadi denari
vo iljadi denari
Transakcii so Bankata - Majkai so nea povrzani strani
Klu~en menaxerski personalBankata i so nego
povrzani stranina
Depoziti na 1 januari 74.631 116.287
Depoziti dadeni vo tekot na godinata 9.581.505 8.729.282
Depoziti povle;eni vo tekot na godinata (9.644.887) (8.770.937)
Depoziti na 31 dekemvri 11.247 74.631
Specifi;na posebna rezerva - -
Zaguba poradi o[tetuvawe (neto) - -
Prihodi od kamata 2.766 4.964
Krediti na 1 januari 4.960 2.009
Krediti odobreni vo tekot na godinata 6.178 4.382
Krediti vrateni vo tekot na godinata (2.570) (1.431)
Krediti na 31 dekemvri 8.568 4.960
Specifi;na posebna rezerva 101 21
Zaguba poradi o[tetuvawe (neto) 79 21
Prihodi od kamata 576 202
Na krajot na godinata transakciite so povrzanite strani bile kako [to sledi:
2006
2006
2007
2007
( ) Plasmani vo povrzani bankiI
( ) Krediti i avansi na povrzani licaI I
Politika na Bankata e da barasoodveteno obezebeduvawe od odredeniklienti pred da bidat prefrlenisredstvata od odobrenite krediti.Obezebeduvaweto za kreditite,
garanciite i akreditivite voobi;aenoe vo forma na pari;ni sredstva,nedvi`en imot, zalihi, hartii odvrednost ili druga sopstvenost.
43
Pari;ni sredstva i ;pari en ekvivalent 1.156 8.978
Ostanata aktiva 16 124
Potencijalni i prezemeni obvrski 38.557 50.775
Prihodi od provizii i nadomesti 37 8
Rashodi od provizii i nadomesti 23 10
Kratkoro;ni tro[oci za vrabotenite 21.079 15.263
21.079 15.263
Depoziti na 1 januari - -
Depoziti dobieni vo tekot na godinata 69.730.462 2.175.162
Depoziti povle;eni vo tekot na godinata (68.581.060) ( 162)2.175.
Depoziti na 31 dekemvri 1.149.401 -
Rashodi od kamata 17.733 1.858
vo iljadi denari
vo iljadi denari
vo iljadi denari
Transakcii so Bankata - Majkai so nea povrzani strani
Bankata - Majkai so nea povrzani strani
2006
2006
2006
2007
2007
2007
( ) Depoziti od povrzani straniI I I
( ) Ostanati transakcii so povrzanistraniIV
( ) Transakcii so klu~niot menaxerskipersonalV
28. Posledovatelni nastani
Od 1 januari 2008 godina dano;nitestapki za danokot na dobivka i zapersonalniot danok na dohod ]e
iznesuvaat 10% (2007 12%) soglasnoizmenite na Zakonot za Danok nadobivka i Zakonot za Personalen danokna dohod objaveni vo Slu`ben Vesnikbroj 139 na 30 dekemvri 2006 godina.
:
44
Dame Gruev 1, MK - 1000 Skopje
Po{tenski fah 564
Tel.: 389 2 3289 400
Faks: 389 2 3135 206, 3116 830
Teleks: 51758
SWIFT: KRSKM2Xwww.alphabank.com.mk
e-mail: [email protected]