Gimnazija Novo mesto

AKNE

Odpravljanje oziroma preprečevanje težav, značilnih za mladostniško kožo

Matej Burkat

Simona Gričar

Katja Kelvišar

Junij 2012

2

Delo je pripravljeno po razpisu Sveta Sklada Krkinih nagrad za leto 2012 pod mentorstvom

Branke Klemenčič, univ. dipl. inž., ter somentorstvom mag. Maje Gabrič Zirkelbach, dr. med.,

spec. dermatovenerologinje in Petre Vovko, univ. dipl. mikrobiologinje.

3

ZAHVALA

Pri oblikovanju raziskovalne naloge smo bili deležni številne pomoči, ki je enostavno ne moremo

spregledati. Zahvalo tako dolgujemo:

somentorici mag. Maji Gabrič Zirkelbach, dr. med., spec. dermatovenerologinji za strokovno

vodenje

Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, in sicer:

o Mikrobiološkemu laboratoriju; še posebej Tatjani Harlander, dr. med., spec.

mikrobiologije, Matjažu Retlju, univ. dipl. mikrobiologu, predvsem pa naši

somentorici Petri Vovko, univ. dipl. mikrobiologinji za strokovno vodenje in

neprecenljivo pomoč pri delu v laboratoriju

o Dušanu Fortuni, univ. dipl. inž., spec. sanit. kem. in Robertu Novaku, univ. dipl.

biokemiku iz Sanitarno-kemičnega laboratorija za izvedbo plinske kromatografije

Vojki Zupančič, univ. dipl. inž. z Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma za

destilacijsko napravo in UV-luč

Tatjani Durmič, prof. biologije za strokovne nasvete in pomoč

mag. sociologije Alenki Ilovar za strokovno pomoč pri analizi ankete

prof. slovenščine in sociologije Jeleni Šikonja za lektoriranje Zahvale, Povzetka, Uvoda,

Razprave s sklepi in Zaključka ter mag. angleške književnosti Janezu Gorencu za lektoriranje

povzetka v angleškem jeziku

Posebna zahvala pa gre naši mentorici, profesorici Branki Klemenčič, univ. dipl. inž., ki je vseskozi

bdela nad našim delom, nas vodila, z nami raziskovala in »prečula« marsikatero noč, da je naša

raziskovalna naloga strokovno, slogovno in oblikovno korektna.

4

POVZETEK

Obdobje mladostništva velja za čas, v katerem se najbolj intenzivno oblikuje človekova osebnost.

Zunanji izgled in z njim povezana samopodoba pomembno vplivata na odraščanje. Mnogo mladim

velik problem predstavljajo akne, zato smo raziskali, kakšen vpliv imajo na odraščanje mlade osebe,

ter še konkretneje, kako se mladostniki lotevajo njihovega odpravljanja. Iz ankete, ki smo jo izvedli

med dijaki Gimnazije Novo mesto, smo izvedeli, da mladostniki v dokaj velikem številu uporabljajo

čistilne kreme in tonike. Namenili smo se preučiti protimikrobno učinkovitost benzoil peroksida, ki se

pogosto uporablja za zdravljenje aken, ter nekaterih eteričnih olj na bakterije Propionibacterium

acnes, ki sodelujejo pri nastajanju aken, za kar smo uporabili metodo disk difuzijskega testa. Izbrali

smo eterična olja čajevca, kamilice in limone, ki se pogosto pojavljajo v izdelkih za odpravljaje aken, in

eterično olje klinčkov, ki še ni razširjeno v izdelkih proti aknam, saj se njegovo delovanje nanje še

preučuje, zato smo njegovo protibakterijsko učinkovanje testirali še z dilucijsko metodo.

ključne besede: akne, Propionibacterium acnes, mladostniki, samopodoba, eterična olja, klinčki,

evgenol

SUMMARY

Adolescence is the period, in which our personality is shaped. Both our physical appearance as well

as self-esteem is extremely important in the time of growing up. Many adolescents have to face the

problem of acne, which is why we decided to focus on the impacts the latter have on their lives and

what they do to solve the problem. We surveyed the students of the Novo mesto Gymnasium and

found out that they use a lot of cleansing tonics and facial creams that contain a variety of active

ingredients, such as benzoyl peroxide. Thus our intention was to see, how efficient benzoyl peroxide,

which is so often used for resolving the problems with acne, really is. We tested the activity of some

essential oils against bacteria Propionibacterium acnes, which are the key factor for acne’s

development, and for that we used the disk diffusion method. The key ingredients, from which the

essential oils were made, were tea plant, camomile and lemon. Recently there has been a lot of

research into the usage of clove essential oil. Therefore we also tested it, not only with disc diffusion

method, but also with dilution method.

key words: acne, Propionibacterium acnes, teenagers, self-image, essential oils, cloves, eugenol

5

KAZALO

ZAHVALA .................................................................................................................................................. 3

POVZETEK ................................................................................................................................................ 4

SUMMARY ............................................................................................................................................... 4

KAZALO .................................................................................................................................................... 5

KAZALO PREGLEDNIC ............................................................................................................................... 7

KAZALO SLIK ............................................................................................................................................. 8

1. UVOD ............................................................................................................................................... 9

2. TEORETIČNI DEL ............................................................................................................................. 11

2.1 KOŽA ...................................................................................................................................... 11

2.1.1 VRHNJICA ....................................................................................................................... 11

2.1.2 USNJICA ......................................................................................................................... 12

2.1.3 PODKOŽJE ...................................................................................................................... 14

2.1.4 NALOGE KOŽE ................................................................................................................ 14

2.2 MOZOLJI – AKNE .................................................................................................................... 15

2.2.1 OBLIKE AKEN .................................................................................................................. 17

2.2.2 VRSTE AKEN ................................................................................................................... 18

2.2.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ MOZOLJEV ........................................................... 19

2.3 ZDRAVLJENJE ......................................................................................................................... 21

2.3.1 LOKALNO ZDRAVLJENJE ................................................................................................. 21

2.3.2 SISTEMSKO ZDRAVLJENJE .............................................................................................. 22

2.3.3 ZDRAVLJENJE S FIZIKALNIMI METODAMI ...................................................................... 22

2.4 BENZOIL PEROKSID IN ETERIČNA OLJA, KATERIH ANTIMIKROBNO UČINKOVANJE SMO

PREUČEVALI ....................................................................................................................................... 23

2.4.1 BENZOIL PEROKSID ............................................................................................................... 23

2.4.2 ETERIČNA OLJA ..................................................................................................................... 23

2.4 SAMOPODOBA....................................................................................................................... 30

2.4.1 VLOGA SAMOPODOBE ................................................................................................... 30

2.4.2 PODROČJA SAMOPODOBE ............................................................................................ 30

2.4.3 TELESNA SAMOPODOBA ............................................................................................... 31

2.4.4 TELESNA SAMOPODOBA IN MEDIJI ............................................................................... 31

3. PRAKTIČNI DEL ............................................................................................................................... 32

6

3.1 ANKETA .................................................................................................................................. 32

3.1.1 PREDSTAVITEV ANKETE .................................................................................................. 32

3.1.2 OPIS POPULACIJE ........................................................................................................... 33

3.1.3 OPIS SPREMENLJIVK ...................................................................................................... 34

3.1.4 HIPOTEZE ....................................................................................................................... 34

3.1.5 ANALIZA PODATKOV ...................................................................................................... 35

3.1.6 ODPRTA VPRAŠANJA ...................................................................................................... 47

3.2 EKSPERIMENTALNO DELO ............................................................................................................ 48

3.2.1 NAČRT DELA .......................................................................................................................... 48

3.2.2. KEMIJSKI DEL ................................................................................................................. 49

3.2.3 MIKROBIOLOŠKI DEL ............................................................................................................. 58

3.2.4 RAZPRAVA S SKLEPI ............................................................................................................... 65

4. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 67

5. VIRI ................................................................................................................................................ 68

Priloga 1: ANKETA .................................................................................................................................. 72

Priloga 2: PLINSKA KROMATOGRAFIJA .................................................................................................. 75

7

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Načini odpravljanja težav z aknami

Tabela 2: Identifikatorji diklorometana

Tabela 3: Identifikatorji standardov

Tabela 4: Identifikatorji kemikalij za mobilno fazo

Tabela 5: Retencijska faktorja kromatograma 1

Tabela 6: Retencijski faktor kromatograma 2

Tabela 7: Retencijski faktorji kromatograma 3

Tabela 8: Retencijski faktor na kromatogramu 4

Tabela 9: Premeri inhibicijskih con

Tabela 10: Inhibicijske cone raztopine benzoil peroksida

8

KAZALO SLIK

Slika 1: Zgradba kože

Slika 2: Deli lasnega mešička, komedon

Slika 3: Acne vulgaris

Slika 4: Propionibacterium acnes

Slika 5: Odstranjevanje aken z laserjem

Slika 6: Skeletna formula benzoil peroksida

Slika 7: Skeletna formula p-cimena

Slika 8: Klinčki

Slika 9: Skeletna formula evgenola

Slika 10: Prava kamilica

Slika 11: Skeletna formula (-)-α-bisabolola

Slika 12: Skeletna formula limonena

Slika 13: Destilacija klinčkov

Slika 15: Eterično olje kamilice, raztopljeno v diklorometanu

Slika 16: Kromatogram 3 (klinčki)

Slika 17: Določanje občutljivost bakterij na naše eterično olje klinčkov

Slika 18: Določanje občutljivost bakterij na evgenol

Slika 19: Določanje občutljivost bakterij na bisabolol (na petrijevki levo spodaj) in p-cimen (na

petrijevki desno zgoraj)

Slika 20: Skenirana naslovnica poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto

9

1. UVOD

Akne so normalen kožni pojav pri ljudeh in se pojavljajo že od nekdaj. Dandanes se prek medijev

promovira čista, lepa, mehka koža. Po televiziji je nešteto reklam, ki oglašajo izdelke za nego kože,

med temi tudi izdelke za boj proti aknam. Obdobje mladostništva velja za čas, v katerem se najbolj

intenzivno oblikuje človekova osebnost. Zunanji izgled in z njim povezana samopodoba pomembno

vplivata na odraščanje, mnogo mladim pa velik problem predstavljajo prav akne, za odpravljanje

katerih uporabljajo kreme in tonike, ki vsebujejo različne zdravilne učinkovine. V izdelkih za

zdravljenje ali preprečevanje se zelo pogosto uporabljata benzoil peroksid in eterično olje čajevca,

najdemo pa tudi eterična olja drugih rastlin, npr. prave kamilice in limonovca.

Zastavili smo si tri glavne cilje:

raziskati vpliv benzoil peroksida in eteričnih olj kamilice, klinčkov, limone in čajevca na zavi-

ranje rasti bakterij Propionibacterium acnes, ki sodelujejo pri nastajanju mozolja,

raziskati povezavo med aknami in samopodobo,

raziskati, kako se najstniki spopadajo z aknami.

Ves čas pa se bo vključeval še četrti cilj, to je spoznati akne, njihov nastanek, vrste, zdravljenje . . .

To temo smo si izbrali, ker ima veliko naših vrstnikov težave z aknami, v blažji ali hujši obliki. Želeli smo

izvedeti, kaj povzroča akne in seveda kako se jih zdravi ter s čim. Zelo velik vpliv na akne imajo

bakterije Propionibacterium acnes (P. acnes). To so anaerobne bakterije, ki se razmnožujejo znotraj

zaprtega folikla in povzročijo vnetje ter nastanek vnetnih oblik aken. Različna zdravila proti aknam

tako vsebujejo snovi, ki zavirajo rast teh bakterij in jih uničujejo. Naš namen je raziskati, kako nekatera

eterična olja vplivajo na razvoj bakterij P. acnes. Eterična olja vsebujejo učinkovine s protimikrobnim

delovanjem, ki zavirajo razmnoževanje bakterij P. acnes, in tako sodelujejo v boju proti aknam. V

anketi bomo srednješolce povprašali, kako se spopadajo z aknami in kakšen vpliv imajo težave s kožo

na njihovo samopodobo. Poskušali bomo najti povezavo med prehrano, stresom, gibanjem,

samopodobo, družabnim življenjem in aknami. Ugotavljali bomo tudi, kakšen vpliv imajo mediji s

svojimi ideali na mladostnike z aknami.

Pred začetkom naloge smo postavili nekaj hipotez:

največji protimikrobni učinek bo imel benzoil peroksid, za njim eterično olje čajevca, nato

eterično olje klinčkov, kamilice in limonine lupine,

10

koža oseb, ki uživajo nezdravo hrano, veliko kofeina in so pod stresom, je bolj nagnjena k

aknavosti

akne poslabšajo telesno samopodobo posameznika in negativno vplivajo na posameznikovo dru-

žabno življenje,

posamezniki z aknami so bolj občutljivi na pritiske medijev o lepotnih idealih.

11

2. TEORETIČNI DEL

2.1 KOŽA

2.1.1 VRHNJICA

Vrhnjica (epidermis) je zunanja plast in je iz večskladnega ploščatega epitelija. Vrhnjico sestavljajo od

spodaj navzgor bazalna ali zarodna plast (stratum basale ali stratum germinativum), trnasta plast

(stratum spinosum), zrnata plast (stratum granulosum), svetleča plast (stratum lucidum) in zaroženela

plast (stratum corneum). Vrhnjica je zgornja, biološko najaktivnejša plast kože, saj je sestavljena iz

celic, ki opravljajo najrazličnejše naloge. Vrhnjica je različno debela; najdebelejša je na dlani in

podplatu. Na splošno je pri moških debelejša kot pri ženskah. S starostjo se vrhnjica tanjša.

Slika 1: Zgradba kože

Vir: http://health.nytimes.com/health/guides/disease/melanoma/print.html

Osnovna je zarodna plast (stratum germinativum), v njej se epitelijske celice nenehno razmnožujejo.

Epidermopoeza, čas od prvih delitev celičnih jeder v bazalni plasti do odmrtja celic na najvrhnejši

plasti kože, roženini (stratum corneum), traja približno štiri tedne. Osnovno plast celic imenujemo

zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki se premikajo proti površni, poroženevajo in se

luščijo. Celice se delijo samo v notranji zarodni plasti. Na površini je poroženela plast sestavljena iz

celic, ki odmirajo; nimajo več jedra, vsebujejo pa trdo beljakovino keratin. Odmrle celice postanejo

nekakšen ščit. Ta plast zaradi ščita odmrlih celic ne prepušča vode, zato telo varuje pred izsušitvijo,

zadržuje telesno toploto in tudi preprečuje vdor bakterij in drugih tujkov v notranjost telesa. Ko se

zunanje plasti mrtvih celic odluščijo, jih neprestano nadomeščajo nove, ki nastajajo v plasti pod njimi.

12

Okrog telesnih odprtin ni keratinaste plasti, saj morajo biti ta področja prožna in vlažna. Zato obdaja

telesne odprtine plast sluznice, v kateri so žleze, ki neprestano izločajo sluz. Ta vlaži in hkrati varuje

predele okrog odprtin.

Vrhnjica se prehranjuje z difuzijo. Hrana prehaja od usnjice v vrhnjico, saj vrhnjica ne vsebuje žil (ni

prekrvavljena). Celice vrhnjice se tesno prilegajo druga drugi. Med seboj so povezane s številnimi

citoplazemskimi mostički in tankimi vlakenci, ki potekajo iz celice v celico. Epidermis je tudi mehansko

zelo odporen, mostički citoplazme pa omogočajo naglo izmenjavanje snovi, na primer hranil, med

celicami. Najbolje so s hrano in kisikom preskrbljene celice, ki se delijo. Te odrivajo starejše celice

navzven, torej stran od vira hranilnih snovi, zato te celice odmirajo tudi na račun slabše preskrbe.

V nižjih plasteh vrhnjice, kjer so žive celice, se pri vseh ljudeh nahajajo posebne pigmentne celice.

Celice te plasti tvorijo temna zrnca pigmenta imenovanega melanin, ki globlje dele kože ščiti pred

ultravijoličnimi žarki. Več kot je UV žarkov, več pigmenta bodo tvorile te celice. Ultravijolični žarki

povzročijo, da se pigmentna zrnca pomnožijo, in postane koža temnejša. Ljudje imamo različne barve

kože zaradi različne sposobnosti pigmentnih celic, da tvorijo melanin. Nekaterim ljudem manjka

encim, ki je potreben za izdelavo melanina. Taki imajo belo kožo, lase, dlake, obrvi, barva krvi pa jim

preseva skozi vrhnjico očesne veznice - pravimo jim albini. Žarki UV sevanja lahko poškodujejo dedni

snov (DNK) v kožnih celicah, kar lahko privede do kožnega raka, povzročajo pa tudi poškodbe, ki se

izkazujejo kot gubanje in prezgodnje staranje kože.

V koži obstaja oblika holesterola, ki se pod vplivom UV žarkov pretvarja v aktivno obliko vitamina D. Ta

je nujno potreben pri izgradnji kosti in zob, kar pomaga uravnavati ravnovesje med kalcijem in fosfati

v telesu. Vitamin D dobimo tudi s hrano (ribje olje, jajčni rumenjak,...). Pri majhnih otrocih povzroči

pomanjkanje vitamina D nepravilno tvorbo kosti (rahitis). (Kansky, 2002)

2.1.2 USNJICA

Usnjica (dermis) je čvrsta plast kože, lahko je debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz kolagenskih in

elastičnih vlaken, zaradi katerih je koža hkrati čvrsta in prožna. Ko se človek stara, se med ostalim

kolagen razgrajuje, posledica pa so ohlapnost in gube. Usnjica vsebuje tudi bogat preplet krvnih žil in

mezgovnic (zato je rahlo rožnate barve). V prepletih je lahko shranjena večja količina krvi, zato je koža

pomembna za uravnavanje telesne temperature. V tej plasti so tudi številne žleze znojnice in lojnice,

lasje in dlake, živci in čutilna telesca, ki posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z

njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov. Usnjica je zelo aktivna; v njej poteka veliko

13

procesov, ki skušajo prek neprodušne vrhnjice neprestano spremljati, kaj se dogaja v zunanjem svetu.

Večino dejavnosti kože omogoča usnjica, zato je tudi kompleksno zgrajena. Usnjica je nagubana, njene

gube so najbolj vidne na dlaneh, prstih in podplatih, kjer se izkazujejo kot lamelarni vzorci.

Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajočo cevko, lasni mešiček. Na njegovem dnu

je odebeljena lasna čebulica, v katero se ugreza papila z žilami in živci. Iz čebulice zraste lasni koren, ki

proti površini kože prehaja v lasno steblo. V lasni mešiček vodi izvodilo žleze lojnice, ki s svojim

izločkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob

lasu oziroma dlaki je gladka mišica (mišica naježevalka), ki pri krčenju ježi lase oziroma dlake.

V usnjici oziroma na meji med usnjico in podkožjem so tudi žleze znojnice, ki na površino kože izločajo

znoj. So povsod v koži, vendar so najštevilnejše na čelu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po

kemični sestavi podoben krvni plazmi. Poleg vode in soli vsebuje še sečnino in sečno kislino ter

maščobne kisline, zaradi katerih je značilnega vonja. Zato kožo prištevamo med pomožna izločala.

Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.

Tudi nohti so rožene tvorbe. So na zgornji strani zadnjega člena prstov rok in nog. Koren nohta tiči v

posebni kožni gubi. Tam nastajajo vedno nove celice, tako da raste noht na korenu. Nohti varujejo

prste in olajšujejo delo z rokami. Vrhnjica in usnjica se ne stikata v ravni ploskvi. Usnjica ima brazde in

gube (papile), katerim se vrhnjica tesno prilega. Zato so brazde in gube vidne na površini kože.

Razvrstitev in oblika gub sta zlasti značilni na dlaneh in na blazinici prstov. Pri vsakem človeku sta

drugačni. Zato je po prstnem odtisu mogoče razpoznati posamezne ljudi. (Kansky, 2002)

2.1.2.1 Čutilna telesca

V usnjici so čutilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna (čutilna) živčna vlakna, ki vzburjenja prevajajo

v možgansko skorjo. Najpomembnejša telesca v koži so: Paccinijeva telesca, ki so ovalne oblike in

ležijo globlje v podkožju.. Občutljiva so predvsem za pritisk. Meissnerjeva telesca so tudi ovalne

oblike, toda manjša od prejšnjih. So tik pod povrhnjico in posredujejo občutke mehanskega pritiska in

dotika. Krausejeva telesca so podobna Paccinijevim in zaznajo mehanski pritisk. Ruffinijeva telesca pa

posredujejo občutek za toploto. Prosti živčni končiči, ki segajo v papile in vrhnjico, pa posredujejo

občutke bolečine. (Kansky, 2002)

14

2.1.3 PODKOŽJE

Podkožje (subkutis) je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in več ali manj maščobe, ki

preprečuje oddajanje toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi (udarci...).

Maščoba je zaloga hrane v telesu. Kadar stradamo ali pa ob boleznih, se ta zaloga porablja. Zato ta

plast ni stalno enako debela. V podkožju je več ali manj maščobnega tkiva, njegova količina in

porazdelitev sta odvisni od prehrane, od delovanja endokrinih žlez, od konstitucije, spola, starosti,

telesnih aktivnosti in še veliko drugih dejavnikov. Ker maščoba slabo prevaja toploto, varuje podkožje

telo pred tem, da v mrazu ne izgubi preveč toplote. V tej maščobi se shranjujejo tudi nekateri

vitamini, ki so topni v maščobah. (Kansky, 2002)

2.1.4 NALOGE KOŽE

Varuje pred zunanjimi vplivi in pred vdorom škodljivih snovi

Pomaga pri uravnavanju vlage

Izloča odpadne snovi

Uravnava telesno temperaturo

Deluje kot čutilo za tip, temperaturo in bolečino (zaznava dražljaje iz okolja)

V njej nastaja vitamin D

(Kansky, 2002)

15

2.2 MOZOLJI – AKNE

Mozolji ali akne so najpogostejše problematično kožno stanje na svetu (Pommerville, 2010). Akne

večinoma prizadenejo mlade v adolescenci ter mlade odrasle. Običajno se začnejo s puberteto in

dosežejo vrh v adolescenci, nadaljujejo pa se lahko tudi daleč v odraslost. V svoji milejši obliki imajo

akne skoraj vsi mladostniki, vendar jih le majhen delež potrebuje zdravniško pomoč (Simpson in

Cunliffe, 2004). Akne povzročajo posledice, ki niso le fizične ampak tudi psihične. Primerna uporaba

površinskih in sistemskih pripomočkov je potrebna za uspešno spopadanje z aknami.

Slika 2: Deli lasnega mešička, komedon

Vir: http://acne24.net/acne-causes

Lojnice so najgosteje posejane na seboroičnih mestih: na lasišču, za ušesi, okoli obrvi, na nosu in med

njim in zgornjo ustnico, na bradi, nad prsnico, med lopaticama ter okoli popka, zato je tam tudi

največja možnost nastanka aken. Na teh predelih je koža bolj mastna. Lojnic ni na dlaneh in podplatih.

V lasni mešiček se zlivajo tudi žleze lojnice. Te proizvajajo loj, ki se večinoma odlaga na las znotraj

lasnega mešička. Loj je poltekoča mešanica maščobnih kislin, trigliceridov, voskov, holesterola in

raznih celičnih ostankov. Tvori se v celicah lojnicah, v katerih se sintetizirajo maščobe, ki se zbirajo v

maščobnih kapljicah. Te počasi naraščajo, dokler se celice ne razpočijo, loj pa se nato izloči skozi

izvodilo žleze. Loj maže kožo in jo ohranja prožno. Preprečuje, da bi v suhem zraku prehitro izgubila

vodo in razpokala, pri stiku z vodo pa preprečuje, da bi se premočno navlažila in nabreknila.

Včasih začnejo lojnice močneje izločati loj (to je odvisno od veliko dejavnikov), ta se pomeša z

odmrlimi celicami, tako da se odprtina lasnega mešička začepi. V zaprtem prostoru pod lojnim čepom

16

se začnejo prekomerno razmnoževati bakterije. Zato se lasni mešiček in lojnica vnameta, posledica pa

je nastanek mozolja.

Akne se začnejo z obliko mikrokomedoni, ki so prvi vidni znaki aken. Komedoni – ogrci (čepi keratina

in odmrlih celic) so večinoma obravnavani kot nevnetne akne (Webster, 2005). Komedoni so lahko

odprti ali zaprti, odvisno od tega, ali je izvodilo lasnega mešička razširjeno ali zaprto. Akne se razvijejo

kot posledica zaprtja foliklov. To se zgodi zaradi hiperkeratinizacije. V normalnem stanju se odmrle

celice, ki gradijo stene lasnega mešička, izločijo ven iz mešička (zaradi rastočega lasu). Vendar je pri

hiperkeratinizaciji ta proces izločanja prekinjen in veliko teh mrtvih celic folikla ne zapusti zaradi

presežka keratina, ki povzroči, da se odmrle celice zlepijo skupaj. Zlepljene celice tvorijo čep, ki zamaši

lasni mešiček ali pa izvodilo žleze lojnice, kar se pokaže kot ogrc.

Povečanje žlez lojnic in povečana proizvodnja loja se pojavi, ko se poveča koncentracija androgenih

hormonov iz nadledvične žleze ter spolnih žlez (to se zgodi v puberteti). Hiperandrogenizem (izrazito

povečanje izločanja androgenih hormonov) pa se pojavi v stanjih, kot so sindrom policističnih ovarijev,

adrenalna hiperplazija, . . . Majhni ogrci, ki se lahko povečajo, so neposredna posledica z lojem in z

mrtvimi celicami kože zamašenih žlez lojnic. V takšnih okoliščinah lahko patogene bakterije

Propionibacterium acnes (v naravi se pojavljajo kot simbionti) povzročijo vnetje, ki vodi do vnetnih

oblik aken. Bakterije se z lahkoto razmnožujejo v okolju polnem loja, saj se z njim tudi hranijo. V

anaerobnem okolju zaprtih por se zelo hitro množijo. Propionibacterium acnes samih aken ne

povzročijo, vendar sodelujejo pri nastanku vnetja (Fulton, 2010). Vnetne kožne spremembe

imenujemo papule (drobna zatrdlina rdeče barve), pustule (mehurčki napolnjeni z gnojem, nastanejo,

kadar se papula zagnoji; je rumene barve), vozliči – noduli (nastanejo, kadar vnetje poteka v globljih

plasteh kože; na površini vidimo večje okrogle zatrdline rdeče barve) in ciste (globje votlinice

napolnjene z lojem in gnojem, razvijejo se iz vozličev in so večje od njih). Papule nastanejo, ko

posebni encimi (lipaze), ki jih izloča P. acnes razgradijo maščobe na proste maščobne kisline. Te proste

maščobne kisline dražijo steno lasnih mešičkov in sprožijo vnetje. Pustule nastanejo, ko bakterija

povzroči vnetje v celotnem lasnem mešičku. Noduli in ciste pa so posledica razpoka lasnih mešičkov v

okolico in s tem širjenja vnetja na okolno tkivo. Mešički lahko počijo sami od sebe zaradi vnetja, lahko

pa počijo zaradi fizične manipulacije (kot je stiskanje) ali grobega drgnjenja. Ali se bo mikrokomedon

razvil v nevnetno strukturo – zaprti ali odprti komedon ali pa se bo razvil v vnetno papulo ali pustulo

je odvisno od 4 faktorjev: stopnje hiperkeratinizacije, proizvodnje loja, razvoja P. acnes in vnetja.

17

Komedoni se pojavljajo v zaprti ali odprti obliki. Zaprti komedoni so kot 1–3 mm velike bunkice kožne

ali belkaste barve. Odprti komedoni (ogrci) so po videzu podobni zaprtim, le da so na sredini temneje

obarvani.

Papule in pustule so rdeče bunke velike 2–5 mm. Pri obeh oblikah sprememb je epitelij mešičkov

poškodovan zaradi kopičenja celic imunskega sistema (nevtrofilcev in limfocitov). Ko epitelij poči

vsebina komedonov sproži buren imunski odziv v koži (natančneje v dermisu, usnjici). Če je vnetje

globoko, nastanejo papule, če pa je bolj na površini, nastanejo pustule.

Noduli so večji, globlji in trši kot papule. Spominjajo na vnete epidermoidne ciste, čeprav nimajo

prave cistične strukture.

Ciste so gnojni vozliči. Redko se lahko tudi okužijo in tvorijo abscese (ognojke). Dolgotrajne cistične

akne povzročajo brazgotinjenje, kar izgleda kot majhne globoke vdrtinice, večje vdrtine ali

hipertrofične brazgotine na površini kože. (Kansky, 2002; Lavers in ostali, 2011)

2.2.1 OBLIKE AKEN

Blaga oblika aken – odprti in zaprti komedoni (acne comedonica), malo možnosti za

pojav brazgotin, psihične posledice niso pogoste

Zmerna oblika aken – vnetne oblike aken (acne papulopustulosa- vidne so papule in

pustule), aken je lahko veliko, obstaja možnost nastanka brazgotin, možne so psihične

posledice

Huda oblika aken – prisotnost nodulov in cist (acne conglobata) ter veliko papul in

pustul, obstaja velika možnost pojava brazgotin ter upoštevanja vrednih psihičnih posledic

Acne conglobata so najhujša oblika aken, ki pogosteje prizadene moške kot ženske.

Hudo sta prizadeta tudi hrbet in prsni koš. Prizadeti pa so lahko tudi trebuh, roke in celo

lasišče (Clinical Knowledge Summaries, 2011)

18

2.2.2 VRSTE AKEN

Neonatorne in infantilne akne so mozolji pri dojenčkih in otrocih. Prve nastanejo

zaradi prehajanja materinih spolnih hormonov skozi posteljico v otrokovo kri. Izginejo v

prvem letu starosti. Infantilne akne pa se pojavijo po prvem letu starosti. Vzrok ni znan,

potrebno je izmeriti nivoje androgenih hormonov v krvi.

Fiziološke ali vulgarne akne so pubertetni mozolji; nastanejo zaradi povečanega

izločanja spolnih hormonov (testosterona). Najpogosteje obolevajo mladi med 13. in 15.

letom, včasih lahko trajajo do 30. leta starosti in tudi dlje.

Slika 3: Acne vulgaris

Vir: http://dermatlas.med.jhmi.edu/derm/indexDisplay.cfm?ImageID=-1667966505

Fulminantne akne so zelo huda in resna bolezen mlajših moških. Poleg tega, da se

razvijejo najhujše oblike mozoljev, zlitih (združenih) ognojkov, koža tudi odmira (nekroza),

bolnik ima povišano temperaturo, hude bolečine ter otekle sklepe.

Manifestne akne so akne, ki po puberteti ne izginejo, temveč lahko trajajo vse do 30.

leta starosti ali celo vse življenje.

Eksogene akne se pojavijo ali poslabšajo ob stiku s katrani, strojnimi olji, klorovimi

spojinami, smolami; lahko nastanejo tudi zaradi dolgotrajne uporabe kozmetičnih izdelkov, ki

vsebujejo komedogene snovi.

19

Ekskoriirane akne nastanejo zaradi neprimernega iztiskanja in praskanja neznatno

izraženih mozoljev.

Medikamentozne akne nastanejo zaradi zdravljenja z nekaterimi zdravili.

Inverzne akne ali hidradenitis suppurativa se pojavijo pod pazduhama, v dimljah, na

zadnjici, pa tudi na hrbtu, v zatilju in na spolovilu. Celijo se z obsežnimi brazgotinami.

2.2.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ MOZOLJEV

Hormonalna aktivnost pomembno prispeva k nastanku mozoljev. Med puberteto povečanje moških

spolnih hormonov androgenov povzroči povečanje žlez lojnic, zato te proizvajajo več loja (uporaba

anabolnih steroidov ima podoben učinek). Hormoni, ki so povezani z aknami so: testosteron,

dihidrotestosteron (DHT), dehidroepiandrosteron sulfat (DHEAS), androstendion in inzulin – kot rastni

hormon (IGF-I). Razvoj mozoljev v poznejših letih ni pogost. Razvoj mozoljev pri odrasli ženski je lahko

posledica nosečnosti ali pa različnih motenj. Mozolji v menopavzi se pojavijo ker ni več toliko

hormona estradiola, ki deluje proti mozoljem. Pomanjkanje estradiola povzroči tudi izpadanje las,

tanko kožo, gube in je podlaga za osteoporozo.

Nagnjenost k razvoju aken se deduje. Natančen vzorec dedovanja še ni poznan, naj bi šlo za

avtosomno dominantno dedovanje z nepopolno penetranco genov. Geni vplivajo na hitrost pojava

mozoljev ter njihovo število.

Dokazana je povezava med mozoljavostjo ter stresom. Če smo pod stresom, obstaja večja verjetnost

da dobimo mozolje. Nacionalni inštitut za zdravje (National Institutes of Health (USA), 2010) navaja

stres kot faktor, ki lahko povzroči »naval« mozoljev.

Akne niso infekcijsko obolenje. V vsakem foliklu lojnice so bakterije in glive, ki so del normalne flore,

prisotne pa so lahko v večji ali manjši količini. V foliklu lojnic vseh odraslih oseb se nahajajo bakterije

Propionibacterium acnes in Staphylococcus epidermidis. Propionibakterije izločajo lipaze, ki pa igrajo

pomembno vlogo pri razvoju aken. Propionibacterium acnes je Gram-pozitivna anaerobna in

mikroaerobna paličasta bakterija, ki ne tvori spor. Nahaja se v človeški koži, ustih, izločalih in debelem

črevesju, optimalna temperatura za njeno rast je 37 °C. (Smith, 2011)

20

Slika 4: Propionibacterium acnes

Vir: http://scienceofacne.com/what-causes-acne/propionibacterium-acnes-scanning-em-toyoda/

Aken ne povzroča neustrezna prehrana, prav tako se jih ne da z dieto pozdraviti. Vemo pa, da

nekatere prehranjevalne navade lahko poslabšajo potek aken. Tako uživanje hrane z visoko glikemično

vrednostjo vpliva na poslabšanje mozoljavosti (Danby, 2010; Smith in ostali, 2008). Nekaj študij je

pokazalo, da uživanje polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov lahko poslabša akne (Adebamowo in

ostali, 2005). Raziskava je potrdila, da prizadetim z aknami primanjkuje cinka (Arner in ostali, 1982).

Veliko te rudnine vsebujejo piščančji medaljoni in burgerji, vendar so bolj zdrav vir morski sadeži,

oreški in lešniki, pusto meso in perutnina brez kože. Jogurt in posneto mleko vsebujeta manjše

količine cinka. O učinkih vitamina A na akne pa še potekajo raziskave (Michaëlson in ostali, 1977).

Sicer betakaroten, ki ga telo predela v vitamin A, najdemo v temno zeleni ali oranžni zelenjavi, kot sta

špinača in korenje, ter v oranžnem sadju. Kofein je alkaloid in stimulant, ki da energijo telesu za kratek

čas. Poveča koncentracijo stresnih hormonov, ti pa vplivajo na proizvodnjo loja. O morebitnih učinkih

kofeina na potek aken še ni bilo opravljenih večjih študij. Mladostniki, z veliko mozolji, bi morali

uživati manj rafiniranih ogljikovih hidratov, ki jih vsebuje sladka, mastna in ocvrta hrana. Uživali naj bi

več polnovrednih žit, svežega sadja in zelenjave, pustega mesa in zmerne količine večkrat nasičenih

maščob.

21

2.3 ZDRAVLJENJE

Primarni cilj zdravljena je skrajšati trajanje aken in preprečiti nastajanje brazgotin, pomembno pa je

tudi počutje pacienta, saj ima lahko le to močno negativen učinek na pacienta. Zdravljenje bi moralo

temeljiti na psihičnem stanju pacienta in na posledicah, ki jih akne lahko pustijo.

Psihološki vpliv ni nujno odvisen od resnosti aken in se razlikuje med ljudmi. Na primer, pacient z

blago obliko aken ima lahko hude posledice, kot so zmanjšanje samozavesti, umik iz družbe . . .

medtem ko nekdo s precej hujšo obliko aken tega skoraj ne bo opazil. Posameznik lahko preceni

resnost svojih aken prav tako pa jih lahko tisti, ki jih zdravi, podcenjuje. Ocenitev psihičnih posledic

aken samih je premalo za vodenje uspešnega zdravljenja, potrebno je gledati bolj široko. Akne, za

katere se oceni, da bodo imele večji vpliv na osebo, je potrebno zdraviti bolj agresivno in poslati

osebo k dermatologu (Acne Working Group, 2008).

Obstajajo različni načini zdravljenja glede na klinično sliko, starost in spol bolnika:

Lokalno zdravljenje

Sistemsko zdravljenje

Zdravljenje z fizikalnimi metodami

2.3.1 LOKALNO ZDRAVLJENJE

Za lažje oblike aken se uporablja lokalno zdravljenje. Z lokalno terapijo se odstranjuje maščobni sloj s

kože, preprečuje zapiranje izvodil lasnih mešičkov, nastajanje novih komedonov in blaži vnetje.

Uporablja se sredstva, ki povzročijo luščenje kože. Tak učinek imajo benzoil peroksid, azelainska kislina

(Skinoren), salicilna kislina in retinoidi (tretinoin, adapalen, izotretinoin, tazaroten, . . . ). Antimikrobni

(protibakterijski) lokalni preparati vsebujejo klindamicin, eritromicin ali tetracikline. Z njimi

zmanjšamo količino Propionibacterium acnes.

Poznamo različne farmacevtske oblike za lokalno uporabo: dermalne tekočine (farmacevtski pripravki

za uporabo na koži, lasišču ali nohtih), dermalne praške (za lajšanje blagega vnetja, sušenje kože ),,

poltrde oblike za farmacevtsko uporabo (mazila, kreme, geli, paste). Za zdravljenje aken uporabljamo

predvsem kreme, gele in dermalne tekočine. (Kansky, 2002)

22

2.3.2 SISTEMSKO ZDRAVLJENJE

Za hujše oblike aken se uporablja sistemsko zdravljenje z antibiotiki in retinoidi. Od sistemskih

antibiotikov se najpogosteje predpisujejo tetraciklini (največkrat doksiciklin) in makrolidi. Režimi

jemanja so specifični za dermatološka obolenja (antibiotiki se dajejo v nižjih dozah kot pri infekcijskih

obolenjih in za daljši čas), ker ne izkoriščamo njihove primarne vloge uničevanja občutljivih

mikroorganizmov, temveč protivnetno delovanje na različnih nivojih (zavirajo vnetne aktivnosti

levkocitov in inhibirajo lipaze v izvodilih lojnic). Od retinoidov za zdravljenje najhujših oblik aken

uporabljamo izotretinoin oziroma 13-cis retinoično kislino. Zdravljenje traja več mesecev, skupni

odmerek zdravila pa naj bi bil 120-150 mg/kg telesne teže. Zdravilo je teratogeno (okvari plod), zato je

nosečnost med zdravljenjem s tem zdravilom absolutno kontraindicirana, saj lahko izpostavitev ploda

izotretinoinu vodi v hude prirojene okvare. Bolnice v rodni dobi ga lahko jemlje le ob zanesljivi

hormonski kontracepciji. Moški bolniki med jemanjem zdravila ne smejo biti krvodajalci!

Akne pri ženskah zdravimo tudi s hormonsko terapijo. Predpisuje se antiandrogena zdravila

(ciproteron acetat), ponavadi v kombinaciji z estrogeni. (Kansky, 2002)

2.3.3 ZDRAVLJENJE S FIZIKALNIMI METODAMI

Od dermatoloških fizikalnih metod zdravljenja se za terapijo aken uporablja laserska terapija, kemijski

piling (z resorcinom, sadnimi kislinami, . . . ) in dermoabrazija (brušenje kože). Hipertrofične

brazgotine lahko manjšamo s krioterapijo ( zamrzovanje vrhnjice s tekočim dušikom). Ob zelo hudih

oblikah aken (acne inversa) pa so občasno potrebni manjši kirurški posegi. (Kansky, 2002)

Slika 5: Odstranjevanje aken z laserjem

Vir: http://cdn.honeyforacne.in/wp-content/uploads/laser-treatment.jpg

23

2.4 BENZOIL PEROKSID IN ETERIČNA OLJA, KATERIH ANTIMIKROBNO

UČINKOVANJE SMO PREUČEVALI

2.4.1 BENZOIL PEROKSID

Benzoil peroksid (ali dibenzoil peroksid) C14H10O4 je bela trdna snov s tališčem med 103 in 106 °C in

gostoto 1,334 g/cm3. V vodi je skoraj netopen, v organskih toplih pa je dobro topen. (Hazardous

Substances Data Bank, 2011)

Slika 6: Skeletna formula benzoil peroksida

Vir: http://www.treatment7.com/acne/benzoyl-peroxide-acne-treatment.html

Benzoil peroksid je eden izmed najpogosteje uporabljenih sredstev proti aknam zaradi svojega

oksidativnega učinka in je aktivna sestavina v mnogih izdelkih za zmanjšanje mozoljavosti (Palmer,

2011). Deluje tako, da rahlo draži kožo in s tem povzroči hitrejše luščenje odmrlih kožnih celic, s čimer

se odprejo zaprte kožne pore, uničuje pa tudi bakterije, ki povzročajo vnetje zaprtih kožnih por

(Hoffman, 2010, str. 30).

Najpogostejša stranska učinka uporabe benzoil peroksida je suha koža, lahko pa se pojavijo celo

rdečica, pekoča bolečina, srbečica, otečenost ali izpuščaji (Palmer, 2011).

2.4.2 ETERIČNA OLJA

Eterična olja so koncentrirane zmesi hlapnih snovi iz rastlin in živali. Vsebujejo lahko več kot sto

komponent iz skupin ogljikovodikov ter kisikovih, žveplovih in dušikovih spojin. Ker imajo mnoge

zdravilne učinke, se uporabljajo v farmacevtskih, prehrambnih in kozmetičnih izdelkih, parfumih,

dišavah in aromaterapiji. (Boh in ostali)

Eterična olja pridobivajo iz različnih delov rastlin, kot so cvetovi, listi, les, smola, vejice in lupina

plodov. Metoda pridobivanja je odvisna od dela rastline, iz katerega pridobivajo olje. Najobičajnejša

24

metoda je parna destilacija, nova metoda, podobna destilaciji je filtriranje, enfleraža pa se uporablja

za pridobivanje olj iz rastlin, katerih občutljivi cvetovi ne prenesejo visokih temperatur, potrebnih za

destilacijo. Za pridobivanje eteričnih olj iz lupine sadja se pogosto uporablja iztiskanje, za pridobivanje

najbolj koncentrirane esence ekstrakcija, za pripravo eteričnega olja iz listov ali cvetnih listov pa

maceracija.

Eterična olja iz dveh rastlin iste vrste, ki rasteta na različnih koncih sveta ali na različni nadmorski

višini, navadno vsebujejo iste sestavine v drugačnih razmerjih, kar je posledica razlik v prsti in

podnebnih razmerah. Učinki sezonskih razlik pri rastlini lahko vplivajo na aromo olja, kar pa navadno

ne vpliva na kvaliteto olja.

Eterična olja zaradi svojih lastnosti prodirajo skozi kožo (skozi pore) in se širijo po telesu skozi krvni

obtok in limfni sistem. Ker so prava eterična olja močna in koncentrirana, se jih z izjemo sivke ne sme

uporabljati neposredno na koži. Potrebno jih je mešati s kvalitetnim osnovnim oljem, npr. avokadovo,

lešnikovo, jojobino, mandljevo, sezamovo. (Devereux, 1995, str. 15-17, 19-21, 65, 66, 69)

2.4.2.1 Čajevec

Čajevec (latinsko Melaleuca alternifolia) je do 7 metrov visoko drevo iz družine mirtovk. Iz ozkih

tankih listov tega drevesa se pridobiva eterično olje (Wikipedia, 2011), ki je bledo rumeno in diši rahlo

po evkaliptusu, muškatnem oreščku in terpentinu. Kot večina eteričnih olj je lažje od vode – njegova

gostota pri 20°C je 0,890-0,900 g/mL. Zaradi svojih lipofilnih lastnosti pa se zlahka absorbira skozi

kožo in sluznico (Aypar, 1997, str. 25). Deluje antimikrobno, proti bakterijam in glivam.

Olje čajevca sestoji iz približno 100 komponent, ki spadajo v skupino terpenov in derivatov

fenilpropana. Glavne komponente so terpinen-4-ol, γ-terpinen, α-terpinen, 1,8-cineol, α-terpineol, p-

cimen in limonen. Optimalno učinkovitost olja čajevca so v preteklosti pripisovali vsebnosti terpinen-

4-ola, ki je bila zato pomemben kriterij kakovosti. Vendar pa je najučinkovitejši proti bakterijam

Propionibacterium acnes p-cimen (1-metil-4-(1-metiletil)benzen C10H14), zato je v boju proti aknam

najučinkovitejše olje čajevca z visoko vsebnostjo p-cimena (Aypar, 1997, str. 26-28, 32, 33). P-cimen

najdemo tudi v eteričnih oljih kumine in timijana (Wikipedia, 2011).

25

Slika 7: Skeletna formula p-cimena

Vir: http://www.pherobase.com/database/compound/compounds-detail-p-cymene.php

Številne raziskave so pokazale, da ima čajevec že v majhnih koncentracijah zelo močne

antibakteriološke lastnosti, kot naravni antiseptik pa deluje z zelo širokim spektrom delovanja.

Učinke 5-odstotnega olja čajevca na akne so na Oddelku za dermatologijo avstralske bolnišnice Royal

Prince Alfred Hospital primerjali z učinki 5-odstotne raztopine benzoil peroksida. Učinke so preučevali

pri 124 pacientih z aknami. Rezultati so pokazali, da je olje čajevca proti aknam prav tako učinkovito

kot raztopina benzoil peroksida. Resda olje čajevca deluje počasneje od benzoil peroksida, a ima

precej manj stranskih učinkov. (Wong, 2011; Barnetson in ostali, 1990)

Olje čajevca se uporablja tudi pri zdravljenju turov in vaginalnih okužb ter za nego nog, las, lasišča,

zob, ustna votline in žrela. (Aypar, 1997, str. 38-42)

2.4.2.2. Dišeči klinčevec

Dišeči klinčevec (latnisko Eugenia caryophillata ali Syzygium aromaticum) je do 20 metrov visoko

tropsko zimzeleno drevo s celimi usnjatimi listi in približno 15 cm dolgimi dišečimi cvetovi (Špringer,

2003). Spada v družino mirtovk. Droga so posušeni popki teh cvetov, imenovani nageljnove žbice

oziroma klinčki. Nageljnove žbice vsebujejo 10-15 % eteričnega olja, ki vsebuje 60-90 %, lahko tudi do

95 % evgenola. Eterično olje vsebuje tudi evgenil acetat, b-kariofilen, α-humulen, metilsalicilat,

furfural, ter mnoge druge spojine, aldehide, estre, fenole.

26

Slika 8: Klinčki

Vir: http://vizita.si/clanek/bilke/zdravje-iz-kuhancka.html

Eterično olje deluje protivnetno ter kot antioksidant in lokalni anestetik. Njegovo antimikrobno

delovanje je učinkovito proti Gram-pozitivnim, Gram-negativnim in kislinskim bakterijam ter glivam in

celo proti nekaterim virusom, npr. proti virusu hepatitisa C in virusu Herpes simplex. Uporablja se v

preparatih v zobozdravstvu, kot dišavna komponenta v ustnih vodah, zobnih kremah, milih,

kozmetičnih izdelkih in parfumih ter kot dodatek pijačam in prehrambnim izdelkom. (Boh in ostali)

Eterično olje nageljnovih žbic je toksično za bakterije Propionibacterium acnes, ki pripomorejo k

razvoju vnetja v ogrcih. Raziskave so pokazale, da eterično olje poškoduje celične stene in membrane

bakterij (Chen in ostali, 2009). Na Fakulteti za farmacijo Univerze Mahidol na Tajskem so izvedli

raziskavo, v kateri so z disk difuzijsko in dilucijsko metodo primerjali protimikrobno aktivnost 22

eteričnih olj. Med 4 olji z največjo inhibicijsko cono na disk difuzijskem testu je bilo tudi eterično olje

klinčkov (Luangnarumitchai in ostali, 2007). V laboratorijskih raziskavah je olje pokazalo enako močno

protibakterijsko delovanje kot eritromicin, ki se pogosto uporablja kot antibiotik pri zdravljenju aken.

Ni pa še povsem jasno, ali zgolj površinsko nanašanje olja zadostuje za zmanjšanje razmnoževanja

bakterij P. acnes, ki živijo globoko v foliklih (Science of acne, 2012).

Klinčki vsebujejo največ evgenola (1-hidroksi-2-metoksi-4-propenilbenzen), pri katerem so na

benzenov obroč vezane hidroksilna, etrska in alkilna skupina. Evgenol je brezbarvna do bledo rumena

oljnata tekočina z gostoto malo večjo od vode. Pri 20 °C se v vodi raztopi manj kot 1 mg/mL. Bolje je

topen v etanolu, acetonu, ledocetni kislini, kloroformu, etru in nekaterih oljih. Mehanizem

antimikrobnega delovanja temelji na inhibiciji rasti mikroorganizmov s povečanjem občutljivosti

fosfolipidnega dvosloja (Boh in ostali). Evgenol najdemo tudi v cimetu, muškatnem oreščku, baziliki in

lovorovem listu (Wikipedia, 2012).

27

Slika 9: Skeletna formula evgenola

Vir: http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/evgenol.htm

2.4.2.3 Prava kamilica

Prava kamilica (lat. Matricaria chamomilla) je 20-40 centimetrov visoka predstavnica družine

nebinovk. Ima pokončno steblo, ki je na vrhu golo in razvejano, liste z ozkimi bodičastimi vrhovi ter

cvetne koške z značilnimi belimi jezičastimi cvetovi z rumeno sredino. (Farmedica, 2012)

Slika 10: Prava kamilica

Vir: http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=915

Najpomembnejše snovi, ki so bile odkrite v cvetu kamilice, so eterično olje (0,24-1,9 %), flavonoidi in

kumarini. V eteričnem olju so najpomembnejše spojine (-)-α-bisabolol in njegovi oksidi, spatulenol,

cis- in trans-en-indicikloeter, matricin in matricarin, hamaviolin, antekotulid ter (kam)azulen, ki

nastane pri kuhanju ali destilaciji iz matricina in daje olju modro barvo (Jurca, 2005). α-bisabolol (6-

metil-2-(4-metil-3-cikloheksen-1-il)-5-hepten-2-ol) z molekulsko formulo C15H26O spada med

seskviterpenske alkohole in deluje antiinflamatorno, antiseptično, baktericidno in fungicidno (Boh in

ostali). Prisoten je tudi v južnoafriški cvetlici Salvia runcinata, brazilskem drevesu Eremanthus

erythropappus ter v nekaterih vrstah rodu Vanillosmopsis iz družine nebinovk (Kamatou in ostali,

2009).

28

Slika 11: Skeletna formula (-)-α-bisabolola

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Bisabolol

Antimikrobni učinki hlapnega eteričnega olja, pridobljenega z destilacijo iz cvetnih koškov, so bili

testirani na Gram-pozitivnih in Gram-negativnih bakterijah ter glivah Candida albicans. Eterično olje

koncentracije nad 0,05 % je zelo učinkovito proti Gram-pozitivnim bakterijam in glivam, Gram-

negativne bakterije pa so večinoma manj občutljive. Antibakterijski učinek je odvisen od

koncentracije kamazulena in bisabolola ter njegovih oksidov v ekstraktu (Nemecz, 1998). Poleg

bisabolola imajo antiinflamatorni učinek tudi matricin, kamazulen in cis-spiroeter.

Zaradi svojih antiinflamatornih in antiseptičnih lastnosti se kamilica pojavlja v številnih izdelkih proti

aknam. Kamilica zdravi rane, pomirja in čisti kožo, zmanjša izločanje tekočin iz mozolja; spojine z

antibakterijskim učinkom pa tudi spodbujajo obnavljanje tkiva. (Defeo, 2010)

2.4.2.4. Limonovec

Limonovec (lat. Citrus x limon) iz družine rutičevk je 3-6 m visoko zimzeleno drevo z ovalnimi listi,

dišečimi cvetovi in zelenimi sadeži, ki spremenijo barvo v rumeno, ko dozorijo. Pomembne snovi v

limoni so predvsem vitamin C, flavonoidi, pektini in citronska kislina.

V limonini lupini so številne drobne žleze, v katerih nastaja citronsko eterično olje. Pridobiva se ga s

hladnim stiskanjem ali pa z destilacijo z vodno paro. Citronsko olje vsebuje citral, ki daje limonam

značilen okus in aromo (Meidinger, 2000, str. 11). Rumenkastozeleno olje, ki sčasoma postane rjavo,

ima čist, svež, oster vonj. Deluje antiseptično, adstringentno, diuretsko in antimikrobno

(Aromaterapija Si, 2012). V petih minutah lahko uniči stafilokoke, ki povzročajo nečistoče na koži,

mozolje, gnojna vnetja in ječmenčke na vekah. Koncentrat olja v eni uri uniči bakterijo Salmonella

typy, ki povzroča tifus. (Meidinger, 2000, str. 12)

V večini eteričnih olj, pridobljenih iz citusov, je največ limonena (prib. 70 %). Limonino olje vsebuje

29

tudi po več kot 1 % α- in β-pinena, sabinena, mircena in γ-terpinena. Najbolj toksičen za bakterije P.

acnes ni limonen, temveč linalool in α-terpinenol. (Science of acne, 2012)

Slika 12: Skeletna formula limonena

Vir:http://www.uni-

duesseldorf.de/MathNat/Biologie/Didaktik/Blattgewuerze/german/chemie/limonen.html

30

2.4 SAMOPODOBA

Samopodoba je celota predstav, stališč in sodb o samem sebi. Je posameznikovo doživljanje samega

sebe. Težave z aknami imajo velik vpliv na mladostnikovo samopodobo in posledično na njegovo

doživljanje sveta in odziv nanj. Pri obravnavi samopodobe smo se tako osredotočili predvsem na

samopodobo mladostnikov v povezavi z njihovimi telesnimi značilnostmi.

2.4.1 VLOGA SAMOPODOBE

Samopodoba je nezavedna, vendar ima močno motivacijsko vlogo: glede na samopodobo posameznik

uravnava in usmerja svoje ravnanje, zato je pomembno, da je njegova samopodoba ustrezna (zdrava).

Za osebo z ustrezno samopodobo je značilno, da realno zaznava svojo osebnost, svoje sposobnosti,

potrebe, se bolj konstruktivno spoprijema z duševnimi obremenitvami, lažje razvija in ohranja zdrave

in vzajemno zadovoljive medosebne odnose, je bolj sočutna z drugimi, bolj neodvisna, odgovornejša,

pogumnejša in bolj radovedna pri sprejemanju novih izkušenj in izzivov ter da si postavlja visoke, a

dosegljive cilje. Na oblikovanje pozitivne ali negativne samopodobe vplivajo lastne izkušnje s samim

seboj in z okoljem, odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas samih. V času mladostništva

(prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki se začne s spolnim dozorevanjem oz. puberteto)

na samopodobo odločilno vplivajo vrstniki in mediji. (Uvod v psihologijo, 2009, str. 136, 137, 138, 139,

150)

V tem obdobju naj bi prišlo tudi do t.i. identitetne krize, citiramo:

»To je razvojni proces, ki se oblikuje v obdobju mladostništva. V njem se posameznik ponovno sooča z

nerazrešljivimi konflikti iz otroštva in se z njimi spopada na drugačen, zrelejši način. Če jih uspe

odstraniti, vstopi v odraslost kot integrirana osebnost z zrelo in pozitivno samopodobo. Nasprotja pa

lahko razvije izkrivljeno in namišljeno samopodobo, kar vodi v t.i. identitetno zmedo.« (Kobal, 2000,

str. 66, po Eriksonu)

2.4.2 PODROČJA SAMOPODOBE

Splošna samopodoba je sestavljena iz več področij (Kobal, 2000):

Šolska (akademska) samopodoba

Medosebna ali socialna samopodoba

31

Čustvena samopodoba

Telesna samopodoba

2.4.3 TELESNA SAMOPODOBA

Telesno samopodobo gradijo prepričanja in sodbe o svoji telesni privlačnosti, o telesni kondiciji in

slogu oblačenja ter primerjave lastnega videza z drugimi in prepričanja o tem, kako osebo vidijo drugi.

S telesno samopodobo se zelo veliko ukvarjajo mladostniki, saj se takrat zelo hitro spreminja in so

telesne značilnosti v središču lastnega in medsebojnega vrednotenja: pri dekletih je pomembnejši

videz, pri fantih pa sposobnosti, moč in spretnost. Raziskave (Kobal, 2000) kažejo, da je samopodoba

telesnega videza pri fantih bolj pozitivna kot pri dekletih. Opisana razlika je predvsem odvisna od

družbeno-kulturnih dejavnikov, saj se ženski videz skozi vse življenje bolj poudarja in ocenjuje kot

moški.

Če je oblikovanje telesne samopodobe moteno, potem se tudi samospoštovanje in samopodoba ne

moreta razviti, kot bi se sicer naj. Vpliv telesne samopodobe je pomemben tudi za oblikovanje

mladostnikove podobe v spolni vlogi. (Čufar, 2011, str. 10)

2.4.4 TELESNA SAMOPODOBA IN MEDIJI

Telesna samopodoba je psihološki fenomen, na katerega vplivajo družbeni oziroma kulturni dejavniki.

Gre za subjektivno, zelo osebno in hkrati družbeno konstruirano izkušnjo. Nanjo vplivajo kulturno

omejene veljavne definicije privlačnosti in zaželenosti. Mediji kot so splet, knjige, revije, časopisi,

radio, televizija, kino idr. so v sodobnem svetu vse bolj množični. Vplivajo na naše življenje in

zagotavljajo informacije ter nam ponujajo stereotipe, identitete in neskončne možnosti identifikacij.

Zlasti filmi, televizija, revije, oglasi dajejo lepoti gospodovalno navzočnost v naših življenjih in ob tem

oblikujejo naš pogled na privlačnost. Mediji nenehno prikazujejo privlačna telesa in promovirajo

prepričanje, da so privlačni in lepi ljudje bolj uspešni, samozavestni ter bogati. Vitkost velja za ključno

značilnost telesne privlačnosti in telesni ideal je bistveno vitkejši, kot je dejanska postava večine ljudi.

(Kuhar, 2007)

32

3. PRAKTIČNI DEL

3.1 ANKETA

3.1.1 PREDSTAVITEV ANKETE

V okviru raziskovalne naloge Akne – Odpravljanje oziroma preprečevanje težav, značilnih za

mladostniško kožo smo izvedli tudi anketo (v Prilogi 1), in sicer z namenom ugotavljanja projekcije

teorije v prakso (potrditev ali zavrnitev teoretičnih predpostavk), iskanja rešitev (koristna uporaba

teorije v praksi), usmeritve pozornosti na probleme med mladostniki in ugotavljanja, ali je starostna

skupina gimnazijcev tržno zanimiva niša, za katero se splača ponuditi produkt, ki bi odpravljal njihove

težave. Anketa je bila anonimna in izvedena preko interneta (Google documents). Na spodnjem grafu

lahko spremljate graf odzivnosti anketirancev na vprašalnik v odvisnosti od časa. Največ odgovorov

smo pridobili 11. 6. 2012, ko smo anketo širili preko Facebooka.

Graf odzivnosti anketirancev na vprašalnik v odvisnosti od časa

Vprašanja so bila organizirana v štiri sklope. Prvi sklop je služil za opis populacije (vprašanje o spolu in

letniku anketirancev). Drugi sklop je zadeval prehrambne navade gimnazijcev (vprašanje o pogostosti

uživanja kofeinskih pijač, hitre in zdrave hrane). Tretji sklop se je nanašal na težave gimnazijcev z

aknami. Prvo vprašanje v tretjem sklopu, se je glasilo: »Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage

oblike)?«. Anketiranci, ki so na to vprašanje odgovorili z »Ne.«, so zaključili z reševanjem ankete.

Ostali so nadaljevali z vprašanji tretjega sklopa, ki so jih povpraševala po mestih, kjer se akne

pojavljajo, po vplivu stresa na stopnjevanje težav z aknami, po načinih, s katerimi poskušajo težave

odpraviti (redno umivanje kože, uporaba čistilnih tonikov in krem, uporaba domačih preparatov, obisk

dermatologa, obisk kozmetika, zdravljenje s predpisanimi zdravili), po navedbi tonikov, krem in zdravil,

33

ki jih uporabljajo ter po posvetovanju z dermatologom pred uporabo slednjih. Odgovarjali so tudi na

vprašanja četrtega sklopa, ki so bolj psihološke narave (vprašanje o negativnem vplivu aken na

telesno samopodobo anketirancev, vprašanje o negativnem vplivu aken na njihovo družabno življenje,

vprašanje o pritiskov medijev zaradi lansiranja lepotnih idealov, tj. čiste kože). Vprašanja so bila

večinoma zaprtega tipa, odgovori so bili že ponujeni (DA/NE vprašanja, opisna ocenjevalna

lestvica,…), le vprašanji o mestih pojavljanja aken in navedbi čistilnih tonikov, krem ter zdravil sta bili

odprtega tipa (nanju so anketiranci prosto odgovarjali).

3.1.2 OPIS POPULACIJE

Na anketni vprašalnik je odgovorilo skupno 136 dijakov in dijakinj Gimnazije Novo mesto, od tega 104

dijakinj (76 %) in 32 dijakov (24 %). 13 dijakov (10 %) se je opredelilo za dijake 1. letnika, 54 dijakov

(40 %) za dijake 2. letnika, 37 dijakov (27 %) za dijake 3. letnika, 31 dijakov (23 %) za dijake 4. letnika, 1

oseba je ostala neopredeljena. Gimnazijce sestavlja starostna skupina od 14-19 let. Gimnazijska

populacija je homogena, zato naš vzorec ni reprezentativen. Če hočemo rezultate posplošiti na

celotno starostno skupino mladostnikov od 14-19 let, bi za primerjavo anketo morali izvesti v različnih

regijah in na različnih šolah. Prav tako je gimnazijska populacija specifična. To je populacija, ki je

splošno razgledana, vedoželjna, bolj spremlja medije ter je tako bolj izpostavljena medijskemu

pritisku, je populacija, ki je močno podvržena stresu. Zaradi svoje starosti je podvržena številnim

telesnim spremembam, kar vpliva na stopnjevanje občutljivosti na telesno samopodobo. Mladostniki

so prav tako znani po svojem družabnem življenju, ki mu pripisujejo velik pomen.

34

3.1.3 OPIS SPREMENLJIVK

V tej točki smo določili spremenljivke, ki nam bodo služile v nadaljnji (statistični) obdelavi ankete, npr.

v ugotavljanju medsebojne odvisnosti in povezanosti. Smiselno smo jih razdelili po sklopih in

vprašanjih. Spremenljivke so označene s črko »s« in zaporedno številko (zaporedna številka

vprašanja). Pri vprašanjih odprtega tipa spremenljivk nismo določili.

3.1.4 HIPOTEZE

H1: Večja količina zaužitega kofeina vpliva na večjo pojavnost aken (s3s6).

H0: Kofein ne vpliva na pojavnost aken (s3 s6).

s1………spol anketirancev

s2………letnik anketirancev

s3………kofeinske pijače

s4………hitra hrana

s5………zdrava hrana

s6………težave z aknami

s7.1………redno umivanje kože

s7.2………uporaba čistilnih tonikov in krem

s7.3………uporaba domačih preparatov

s7.4………obisk dermatologa

s7.5………obisk kozmetika

s7.6………uporaba predpisanih zdravil

s8………posvetovanje z dermatologom

s9………negativen vpliv aken na telesno samopodobo

s10………negativen vpliv aken na družabno življenje

s11………pritisk medijev zaradi lepotnih idealov

s12………stres

35

H2: Osebe, ki ne uživajo hitre hrane, imajo manj težav z aknami (s4s6).

H0: Hitra hrana ne vpliva na pojavnost aken (s4 s6).

H3: Osebe, ki uživajo zdravo hrano, imajo manj težav z aknami (s5s6).

H0: Zdrava hrana ne vpliva na pojavnost aken (s5 s6).

H4: V stresnih obdobjih se težave z aknami stopnjujejo (s12s6).

H0: Stres ne vpliva na stopnjevanje težav z aknami (s12 s6).

H5:Osebe, ki imajo težave z aknami, imajo nižjo samopodobo, so manj družabni in bolj občutijo

pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11s6).

H0: Akne ne vplivajo na telesno samopodobo, družabno življenje posameznika in občutljivost na

pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11 s6).

3.1.5 ANALIZA PODATKOV

3.1.5.1

Na vprašanje o spolu je 32 gimnazijcev (24 % anketirancev) odgovorilo z »moški« in 104 gimnazijk (76

% anketirancev) z »ženski«, kar je razvidno tudi iz spodnjega tortnega diagrama.

36

SPOL

M

32 24 %

Ž

104 76 %

3.1.5.2

Na vprašanje o letniku, ki ga gimnazijci obiskujejo, je 13 dijakov (10 % anketirancev) odgovorilo s »1.

letnik«, 54 dijakov (40 % anketirancev) z »2. letnik«, 37 dijakov (27 % anketirancev) s »3. letnik«, 31

dijakov (23 % anketirancev) s »4. letnik«, 1 oseba pa je ostala neopredeljena. Odgovore na vprašanja

prikazuje tudi spodnji tortni diagram.

LETNIK

1.

13 10 %

2.

54 40 %

3.

37 27 %

4.

31 23 %

3.1.5.3

Na vprašanje »Kako pogosto uživate pijače, ki vsebujejo kofein, npr. kava, kakav, ledeni čaj, čaji in

energijski napitki?« je z »Vsakodnevno.« odgovorilo 41 dijakov (29,9 %), s »Pogosto (nekajkrat

37

tedensko).« 52 dijakov (38 %), z »Redko (nekajkrat mesečno, letno).« 40 dijakov (29,1 %) in z »Jih ne

uživam.« 4 dijaki (3 %), kot je razvidno iz spodnjega tortnega diagrama.

Kako pogosto uživate pijače, ki vsebujejo kofein, npr. kava, kakav, ledeni čaj, čaji in energijski

napitki?

3.1.5.4

Na vprašanje »Ali pazite na zdravo prehrano, tako da zaužijete manj hitre hrane, sladkarij, prigrizkov

(čips) in alkohola?« je z »Da.« odgovorilo 50 dijakov (37 %), z »Občasno.« 66 dijakov (49 %), z »Ne.«

pa 20 dijakov (15 %). Rezultati so razvidni iz spodnjega tortnega diagrama.

Ali pazite na zdravo prehrano, tako da zaužijete manj hitre hrane, sladkarij, prigrizkov (čips) in

alkohola?

Da.

50 37 %

Občasno.

66 49 %

Ne.

20 15 %

Vsakodnevno.

Pogosto (nekajkrat tedensko).

Redko (nekajkrat mesečno, letno).

Jih ne uživam.

38

3.1.5.5

Na vprašanje »Kako pogosto uživate naslednja živila: špinača, korenje, žitne izdelke, jajca?« je 26

dijakov (19 %) odgovorilo z »Vsakodnevno.«, 92 dijakov (68 %) s »Pogosto (nekajkrat tedensko).«, 17

dijakov (13 %) z »Redko (nekajkrat mesečno, letno).« in 1 dijak (1 %) z »Jih ne uživam.«, kar prikazuje

tudi spodnji tortni diagram.

Kako pogosto uživate naslednja živila: špinača, korenje, žitne izdelke, jajca?

Vsakodnevno.

26 19 %

Pogosto (nekajkrat

tedensko).

92 68 %

Redko (nekajkrat

mesečno, letno).

17 13 %

Jih ne uživam.

1 1 %

3.1.5.6

Na vprašanje »Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage oblike)?« je 83 dijakov (61 %) odgovorilo

z »Da.« in 53 dijakov (39 %) z »Ne.«, kar prikazuje tudi spodnji tortni diagram.

Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage oblike)?

Da.

83 61 %

Ne.

53 39 %

Anketo so od tega vprašanja dalje reševali le tisti, ki so odgovorili z »Da.«, torej skupno 83 dijakov.

Odstotki se bodo upoštevali kot delež vseh anketiranih in ne samo tistih, ki so v nadaljevanju reševali

anketo. Seštevek tako ne bo nikoli 100 %.

Vsakodnevno.

Pogosto (nekajkrat tedensko).

Redko (nekajkrat mesečno, letno).

39

3.1.5.7

Na vprašanje odprtega tipa »Kje se akne pojavljajo?« je skupno 83 dijakov odgovorilo z »Obraz (čelo,

lica, nos, ob ustih, brada), hrbet, dekolte, ramena.« Na obrazu so najbolj izpostavljali T-predel (čelo,

nos, brada).

3.1.5.8

Na vprašanje »Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami

stopnjujejo?« je kljub navodilom odgovorilo 85 dijakov (torej 2 več kot bi morala). Od tega jih je 61

(45 %) odgovorilo z »Da.« in 24 (18 %) z »Ne.«, kot je razvidno iz spodnjega tortnega diagrama.

Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?

Da.

61 45 %

Ne.

24 18 %

40

3.1.5.9

Na vprašanje »Kako odpravljate vaše težave z aknami?« so dijaki odgovorili z:

Odpravljanje težav z aknami Se ne strinjam Se delno strinjam Se popolnoma strinjam

Redno umivanje kože 2 (1 %) 15 (11 %) 66 (49 %)

Uporaba čistilnih tonikov in krem 17 (13 %) 31 (23 %) 34 (25 %)

Uporaba domačih preparatov 51 (38 %) 17 (13 %) 15 (11 %)

Obisk dermatologa 60 (44 %) 11 (8 %) 12 (9 %)

Obisk kozmetika 53 (39 %) 20 (15 %) 9 (7 %)

Uporaba predpisanih zdravil 57 (42 %) 17 (13 %) 9 (7 %)

Tabela 1: Načini odpravljanja težav z aknami

Številke prikazujejo število dijakov, ki je izbralo določeno možnost izmed treh ponujenih (se ne

strinjam, se delno strinjam, se popolnoma strinjam). Procenti v oklepajih predstavljajo odstotke

dijakov, ki se strinja z določeno možnostjo glede na celotno število anketirancev (torej glede na 136

dijakov in dijakinj Gimnazije Novo mesto) in ne glede na anketirance, ki so izjavili, da imajo težave z

aknami (tudi blage oblike). Iz zgornje tabele je razvidno, da dijaki težave z aknami najpogosteje

odpravljajo z rednim umivanjem kože, najmanj pa jih obišče dermatologa ali uporablja predpisana

zdravila. Rezultati so prikazani tudi v spodnjem stolpčnem diagramu.

Kako odpravljate vaše težave z aknami?

0

10

20

30

40

50

60

70

se n

e st

rin

jam

se p

op

oln

om

a st

rin

jam

redno umivanje kože

uporaba čistilnih tonikov in krem

uporaba domačih preparatov

obisk dermatologa

obisk kozmetika

uporaba predpisanih zdravil

41

3.1.5.10

Na odprti tip vprašanja »Če uporabljate čistilne tonike, kreme in predpisana zdravila, jih, prosim,

spodaj nekaj navedite.« so dijaki odgovorili z »AcneCare-negovalna krema, AcneStop-tonik, AcneStop-

korektor, Kozmetika Afrodita, Sans Soucis, Nivea, Vishy Norma derm, Skinoren, L'Ocitane-riž, čistilni

robčki Balea, Exfoliac, raztopljena himalajska sol, Garnierjeva kolekcija Purecreative (tonik, čistilna

pena, piling, krema, obrazne maske, korektor), Neutrogena, Roaccutane, weleda kozmetika, pilling

geli Terra natura, Diadermina scrub, Cerin,…«. Najpogosteje so bili omenjeni izdelki Kozmetike

Afrodite, Vichy-ja in Eucerina.

5.3.5.11

Na vprašanje »Ali se pred uporabo čistilnega tonika, kreme posvetujete z dermatologom ali kako

drugače preverite njegovo učinkovitost?« je 9 dijakov (7 %) odgovorilo z »Da, vedno.«, 21 dijakov (15

%) z »Občasno.« ter 45 dijakov (33 %) z »Nikoli.«. Tudi tokrat odstotki prikazujejo delež dijakov v

primerjavi z vsemi anketiranci (136 dijakov). Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.

Ali se pred uporabo čistilnega tonika, kreme posvetujete z dermatologom ali kako drugače

preverite njegovo učinkovitost?

Da, vedno.

9 7 %

Občasno.

21 15 %

Nikoli.

45 33 %

3.1.5.12

Na vprašanje »Ali akne negativno vplivajo na vašo telesno samopodobo?« je z »Da, zelo.« odgovorilo

17 dijakov (13 %), z »Malo.« 47 dijakov (35 %) in z »Ne.« 18 dijakov (13 %). Tudi tokrat odstotki

prikazujejo delež dijakov v primerjavi z vsemi anketiranci (136 dijakov). Rezultati so prikazani v

spodnjem tortnem diagramu.

42

Ali akne negativno vplivajo na vašo telesno samopodobo?

Da, zelo.

17 13 %

Malo.

47 35 %

Ne.

18 13 %

3.1.5.13

Na vprašanje »Ali akne negativno vplivajo na vaše družabno življenje?« je 8 dijakov (6% vseh

anketirancev) odgovorilo z »Da, zelo.«, 13 dijakov (10 % vseh anketirancev) z »Malo.« in 62 dijakov

(46 % vseh anketirancev) z »Ne.«. Rezultati so prikazani v spodnjem tortnem diagramu.

Ali akne negativno vplivajo na vaše družabno življenje?

Da, zelo.

8 6 %

Malo.

13 10 %

Ne.

62 46 %

3.1.5.14

Na vprašanje »Ali občutite pritiske medijev zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože?« je z »Da, zelo.«

odgovorilo 21 dijakov (15 % vseh anketirancev), z »Malo.« 37 dijakov (27 % vseh anketirancev) z

»Malo.« in 24 dijakov (18 % vseh anketirancev) z »Ne.«. Rezultati so prikazani v spodnjem tortnem

diagramu.

43

Ali občutite pritiske medijev zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože?

Da, zelo.

21 15 %

Malo.

37 27 %

Ne.

24 18 %

3.1.5.15 (Obdelava podatkov in potrditev hipotez)

Povezave med spremenljivkami smo računali v Excelu, s pomočjo filtra in uporabe ustreznih pogojev

(Countif), s katerimi smo omejili našo populacijo na tiste z aknami in na tiste brez. Na ta način smo

potrdili prve tri hipoteze.

H1: Večja količina zaužitega kofeina vpliva na večjo pojavnost aken (s3s6).

H0: Kofein ne vpliva na pojavnost aken (s3 s6).

Hipoteza H1 se je potrdila. V analizo smo vključili samo osebe z aknami (s6), ki jih je 83. Od tega jih 26

vsakodnevno uživa pijače s kofeinom, 37 pa jih uživa pogosto (nekajkrat tedensko). Skupno to znaša

63 oseb (s3), kar predstavlja 76 % populacije z aknami. Ugotavljamo močno povezavo med pijačami s

kofeinom in pojavnostjo aken.

44

Nadalje smo izmed 63 oseb, ki vsakodnevno ali pogosto (nekajkrat tedensko) uživajo pijače s

kofeinom in imajo hkrati težave z aknami (s3s6), ugotavljali korelacijo med tistimi, ki tudi ne ali zgolj

občasno skrbijo za zdravo prehrano na ta način, da uživajo manj hitre hrane (s5). Povezava je izredno

močna, kar 67 % izmed tistih, ki imajo težave z aknami (s6), hkrati uživajo pijače s kofeinom (s3) in

uživajo hitro hrano (s4). Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.

76%

24%

Uživanje pijač z vsebnostjo kofeina med osebami, ki imajo težave z aknami

Vsakodnevno in pogosto (nekajkrat tedensko).

Redko (nekajkrat mesečno, letno) in nikoli.

67%

33%

Korelacija med uživanjem kofeina (s3) in hitre hrane (s4) ter aknavostjo

(s6)

uživanje hkrati kofeina in hitre hrane

uživajo kofein in pazijo na zdravo prehrano

45

H2: Osebe, ki ne uživajo hitre hrane, imajo manj težav z aknami (s4s6).

H0: Hitra hrana ne vpliva na pojavnost aken (s4 s6).

Hipoteza H2 se je potrdila. V analizo smo vključili samo osebe z aknami (s6), ki jih je 83. Od tega jih 12

ne pazi na zdravo prehrano, 44 pa jih pazi občasno. Skupno to znaša 56 oseb (s4), kar predstavlja 67 %

populacije z aknami. Ugotavljamo močno povezavo med slabo skrbjo za zdravo prehrano (uživanjem

manj hitre hrane) in pojavnostjo aken. Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.

H3: Osebe, ki uživajo zdravo hrano, imajo manj težav z aknami (s5s6).

H0: Zdrava hrana ne vpliva na pojavnost aken (s5 s6).

Hipoteza H3 se je potrdila. V analizo smo vključili samo osebe brez aken, ki jih je 53. Od tega jih 11

vsakodnevno uživa zdravo hrano (špinača, korenje, žitni izdelki, jajca), 34 pa jih uživa pogosto

(nekajkrat tedensko). Skupno to znaša 45 oseb (s5), kar predstavlja 85 % populacije brez aken.

Ugotavljamo močno povezavo med uživanjem zdrave hrane (špinača, korenje, žitni izdelki, jajca) in

nepojavnostjo aken. Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.

67%

33%

Skrb za zdravo prehrano (uživanje manj hitre hrane) med osebami, ki imajo težave z aknami

Ne in občasno. Da.

46

H4: V stresnih obdobjih se težave z aknami stopnjujejo (s12s6).

H0: Stres ne vpliva na stopnjevanje težav z aknami (s12 s6).

Anketiranci so hipotezo potrdili. Na vprašanje »Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr.

ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?« je kljub navodilom odgovorilo 85 dijakov (torej 2 več

kot bi morala). Od tega jih je 61 (45 %) odgovorilo z »Da.« in 24 (18 %) z »Ne.«, kot je razvidno iz

spodnjega tortnega diagrama.

Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?

Da.

61 45 %

Ne.

24 18 %

85%

15%

Struktura uživanja zdrave hrane med osebami brez aken

vsakodnevno in pogosto (nekajkrat tedensko) redko ali nikoli

47

H5: Osebe, ki imajo težave z aknami, imajo nižjo samopodobo, so manj družabni in bolj občutijo

pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11s6).

H0: Akne ne vplivajo na telesno samopodobo, družabno življenje posameznika in občutljivost na

pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11 s6).

Anketiranci so hipotezo delno potrdili. Ovrgli so hipotezo, da akne negativno vplivajo na njihovo

družabno življenje. Da akne vsaj malo negativno vplivajo na telesno samopodobo, je potrdilo 64 od

skupno 82 anketirancev (78 %), ki imajo težave z aknami in so odgovorili na to vprašanje. Da akne niti

malo ne vplivajo na njihovo družabno življenje je odgovorilo 62 od skupno 83 anketirancev (75 %), ki

imajo težave z aknami in so odgovorili na to vprašanje. Da osebe z aknami občutijo pritiske medijev

zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože je potrdilo 58 od skupno 82 anketirancev (71 %), ki imajo težave z

aknami in so odgovorili na to vprašanje.

Rezultati so bili prikazani tudi v tortnih diagramih (v poglavjih 3.1.5.13-3.1.5.15.)

3.1.6 ODPRTA VPRAŠANJA

Pri zastavljanju ankete nismo upoštevali vseh dejavnikov, ki vplivajo na pojavnost aken (npr. dednost,

raznolikost geografskega okolja). Če bi želeli dobiti natančen vpogled v pojavnost aken, bi morali

upoštevati več dejavnikov. Ti naj bi bili predmet nadaljnjih raziskav.

48

3.2 EKSPERIMENTALNO DELO

3.2.1 NAČRT DELA

Z destilacijo bomo pridobili eterična olja klinčkov, kamilice in limone. Eteričnega olja čajevca ne

moremo pridobiti, ker v Sloveniji ni možno dobiti listov čajevca.

S tankoplastno kromatografijo bomo primerjali prisotnost pomembne učinkovine v našem eteričnem

olju in komercialnem eteričnem olju. Pri olju čajevca bomo za standard uporabili p-cimen, ki ima

glede na novejše raziskave v čajevcu največji protibakterijski učinek na bakterije P. acnes, pri olju

kamilice bomo uporabili (-)-α-bisabolol, pri klinčkih evgenol in pri limoni R-(+)-limonen, ki ga je v

eteričnem olju največ. Ker ni bilo mogoče pridobiti listov čajevca za pridobivanje eteričnega olja,

bomo pri čajevcu preverili le prisotnost antimikrobne spojine v kupljenem eteričnem olju.

Iz eteričnega olja klinčevca bomo izolirali evgenol, ki je fenol in nenasičena spojina. Za dokaz

nenasičenosti bomo adirali brom na dvojno vez in s KMnO4 oksidirali verigo z dvojno vezjo v diol. Da

je evgenol fenol, bomo dokazali z reakcijo z FeCl3, pri kateri naj bi nastali obarvani produkti.

S plinsko kromatografijo bomo določili vsebnost evgenola v komercialnem eteričnem olju in v

eteričnem olju, ki smo ga z destilacijo pridobili sami.

Radi bi preverili protimikrobne lastnosti eteričnih olj, ki smo jih sami pridobili, na bakterije

Propionibacterium acnes, ki v ogrcih povzročijo vnetje. Pridobljena olja bomo primerjali s

komercialnimi eteričnimi olji, s protimikrobnimi učinkovinami, ki so v teh oljih, ter z eteričnim oljem

čajevca in benzoil peroksidom. Slednja dva se pogosto uporabljata za zdravljenje in preprečevanje

aken. V ta namen bomo določili občutljivost bakterij za naštete snovi z disk difuzijsko in dilucijsko

metodo na enak način kot se z antibiogramom določa občutljivost bakterij za antibiotike.

49

3.2.2. KEMIJSKI DEL

3.2.2.1 PRIDOBIVANJE ETERIČNEGA OLJA – DESTILACIJA Z VODNO PARO IN EKSTRAKCIJA

3.2.2.1.1 Materiali

- vodni hladilnik

- destilirka (500 mL)

- merilni valj

- nastavek za hladilnik

- gorilnik

- trinožno stojalo in štirinožno stojalo, stojalo za parorazvijalec

- stojala, prižeme, mufe

- vžigalice

- lonček

- lij ločnik (250 mL), obroč

- erlenmajerice

- parorazvijalec

- kapalke

- destilirana voda

- deli rastlin, iz katerih se pridobiva eterično olje: 30 g mletih klinčkov (Maestro), 30 g

posušenih cvetov kamilice za čaj (1001 cvet), lupina 6 ekološko pridelanih limon

- diklorometan:

identifikator / proizvod Dichloromethane

Številka proizvoda 270997

Znamka Sigma-Aldrich

Št. CAS 75-09-2

Tabela 2: Identifikatorji diklorometana

50

3.2.2.1.2 Potek dela

Sestavili smo aparaturo za destilacijo z vodno paro (Slika 13). V destilirko smo stresli dele rastline, iz

katere smo želeli pridobiti eterično olje (mleti klinčki, posušeni cvetovi kamilice ali limonina lupina),

in jih prelili s prib. 150 mL destilirane vode. Zmes smo destilirali tako dolgo, da se je nabralo 50 mL

destilata.

Slika 13: Destilacija klinčkov

Destilat smo prelili v lij ločnik in ekstrahirali z 2 mL diklorometana, s katerim smo sprali merilni valj, v

katerem se je nabiral destilat. Lij ločnik smo najprej večkrat pretresli in medtem tudi odzračevali, nato

pa postavili na obroč, da sta se fazi ločili, ter odlili organsko fazo, tj. eterično olje, raztopljeno v

diklorometanu, v označeno erlenmajerico. Ekstrakcijo smo trikrat ponovili.

51

Slika 15: Eterično olje kamilice, raztopljeno v

diklorometanu

Slika 14: Ekstrakcija

52

3.2.2.2 TANKOPLASTNA KROMATOGRAFIJA

3.2.2.2.1 Materiali

- grelna plošča, lonček

- stacionarna faza: silikagel/TLC-ploščice

- navaden svinčnik

- ravnilo

- kapilare za enkratno uporabo (10 µL) (BLAUBRAND intraMARK)

- čaše (250 mL)

- urna stekla

- sušilnik za lase

- UV-luč

- eterična olja, ki smo jih pripravili sami: eterično olje nageljnovih žbic, eterično olje kamilice,

eterično olje limonine lupine

- komercialna eterična olja Bergland:

o eterično olje nageljnove žbice Syzygium aromaticum

o eterično olje kamilica modra (10 % v mandljevem olju) Matricaria chamomila

o eterično olje čajevec Melaleuca alternifolia – tea tree – Teebaum

o eterično olje citrona Citrus lemon

3.2.2.2.2 Kemikalije

Ploščice za tankoplastno kromatografijo, standarde in podatke o njih smo kupili od dobavitelja Sigma-

Aldrich, na spletni strani http://www.sigmaaldrich.com/united-kingdom .html.

Tabela 3: Identifikatorji standardov

identifikator / proizvod p-Cymene (-)-α-Bisabolol Eugenol (R)-(+)-Limonene

Številka proizvoda C121452 14462 E51791 183164

Znamka Aldrich Aldrich Aldrich Sigma

Št. CAS 99-87-6 23089-26-1 97-53-0 5989-27-5

53

identifikator / proizvod Toluene Ethyl acetate

Številka proizvoda 244511 270989

Znamka Sigma-Aldrich Sigma-Aldrich

Št. CAS 601-021-00-3 141-78-6

Tabela 4: Identifikatorji kemikalij za mobilno fazo

3.2.2.2.3 Potek dela

Za kromatografijo smo potrebovali čisto eterično olje, zato smo pripravili vodno kopel s prib. 40°C in

vanjo položili erlenmajerice z eteričnimi olji, raztopljenimi v diklorometanu (polovico eteričnega olja

klinčkov smo že prej shranili za izolacijo evgenola), in pustili, da je diklorometan izparel. Ko je

temperatura kopeli padla, smo vodo spet segreli, da je diklorometan popolnoma izhlapel.

Za tankoplastno kromatografijo smo pripravili mobilno fazo – toluen:etil acetat v volumskem razmerju

90:10. Mobilno fazo smo natočili v 3 čaše do višine prib. 1 cm. Na TLC-ploščice smo z navadnim

svinčnikom prib. 16 mm od spodnjega roba narisali startno črtno in označili mesta nanosov vzorcev,

nato smo na TLC-ploščice s kapilarami nanesli kapljice vzorcev:

kromatogram 1 : p-cimen, komercialno eterično olje čajevca

kromatogram 2 : (-)-α-bisabolol, komercialno eterično olje kamilice, naše eterično olje

kamilice

kromatogram 3 : evgenol, komercialno eterično olje, naše eterično olje

kromatogram 4 : R-(+)-limonen, komercialno eterično olje citrona, naše eterično olje limonine

lupine

Ploščice smo postavili vsako v svojo čašo in pokrili z urnim steklom ter pustili, da je mobilna faza prišla

do prib. 1 cm pod zgornjim robom ploščice. Črto, do koder je prišla mobilna faza, smo označili z

navadnim svinčnikom ter ploščice osušili s sušilnikom za lase. Kromatogram smo si pogledali pod UV-

lučjo pri valovni dolžini svetlobe 254 nm in z navadnim svinčnikom označili lise.

Po spodnji enačbi smo izračunali retencijski faktor, tj. hitrost, s katero se določena snov giblje po

54

stacionarni fazi, v primerjavi s hitrostjo, s katero se giblje mobilna faza.

retencijski faktor (Rf) =

3.2.2.2.4 Rezultati in komentar

V tabelah so navedene vrednosti retencijskih faktorjev lis, ki verjetno pripadajo isti snovi.

kromatogram 1 (čajevec):

p-cimen komercialno eterično olje čajevca

0,74 0,74

0,94 0,94

Tabela 5: Retencijska faktorja kromatograma 1

V komercialnem eteričnem olju čajevca Bergland je gotovo p-cimen, saj sta na kromatogramu pri

eteričnem olju obe lisi, ki ju opazimo pri p-cimenu. Pri eteričnem olju so poleg lis z navedenimi

retencijskimi faktorji opazne še tri lise, ki jih pri standardu ni.

kromatogram 2 (kamilica):

(-)-α-bisabolol komercialno eterično olje kamilice naše eterično olje kamilice

0,58 / 0,59

Tabela 6: Retencijski faktor kromatograma 2

Pri komercialnem eteričnem olju je vidna ena večja lisa, pri našem eteričnem olju pa so poleg lise, ki

verjetno predstavlja bisabolol, vidne še 3 druge lise.

kromatogram 3 (klinčki):

Retencijski faktorji največje lise so pisani krepko. Poleg navedenih sta pri našem eteričnem olju vidni

še dve lisi (Slika 16).

55

Evgenol komercialno eterično olje

nageljnovih žbic

naše eterično olje nageljnovih žbic

0,07 0,08 0,08

0,18 0,19 0,20

0,60 0,58 0,60

Tabela 7: Retencijski faktorji kromatograma 3

Slika 16: Kromatogram 3 (klinčki)

kromatogram 4 (limona):

Limonen komercialno eterično olje limone naše eterično olje limone

0,57 0,57 0,57

Tabela 8: Retencijski faktor na kromatogramu 4

Pri obeh eteričnih oljih smo poleg lise z retencijskim faktorjem limonena, ki je bila pri obeh približno

enako velika, opazili še veliko drugih lis, ki predstavljajo še druge snovi; nekatere imajo enak

retencijski faktor, druge pa ne.

Napake oziroma odstopanja od pravih vrednosti so lahko nastala zaradi nepopolnih pripomočkov, saj

na voljo nismo imeli prave kadičke za kromatografijo, ampak smo uporabili navadne čaše, katerih izliv

morebiti vpliva na rezultate pa tudi zrak ni bil nasičen s hlapi mobilne faze.

56

3.2.2.3 KISLINSKO-BAZNA EKSTRAKCIJA EVGENOLA IN DOKAZNE REAKCIJE

3.2.2.3.1 Potrebščine

- lij ločnik

- stojalo, obroč

- 3 erlenmajerice

- 2 merilna valja (10 mL)

- indikatorski lističi

- čaša

- 6 epruvet

- 4 kapalke

- stojalo za epruvete

- gorilnik

3.2.2.3.2 Reagenti

- eterično olje klinčkov, ki smo ga z destilacijo pridobili sami

- 30 mL 6 % NaOH

- 60 mL CH2Cl2

- 3-6 mL HCl (konc.)

- 2 % Br/CCl4

- sušilno sredstvo Na2SO4

- 0,1 % KMnO4(aq)

- 10 % FeCl3(aq)

- destilirana voda

3.2.2.3.3 Potek dela

Eterično olje klinčkov v diklorometanu smo zlili v lij ločnik, dodali 10 mL 5 % NaOH, da je evgenol

prešel v ionsko fazo (fenolat) in ekstrahirali. Organsko (spodnjo) plast smo odlili, vodno (zgornjo) plast

s fenolatom pa smo skozi ustje lija prelili v erlenmajerico in shranili. Z organsko fazo smo postopek še

dvakrat ponovili, da bi dobili čim več evgenola. V erlenmajerico z vodno fazo smo po kapljicah

dodajali HCl (in medtem spremljali pH), dokler raztopina ni postala kisla. Tako je evgenol prešel nazaj

57

v fenolno obliko, ki je v vodi slabo topna. Iz vodne faze smo ga trikrat ekstrahirali s po 10 mL

diklorometana. Organsko fazo, ki smo jo zbrali v erlenmajerico, smo dodali dve žlički sušilnega

sredstva Na2SO4, premešali in počakali nekaj minut, nato pa odlili organsko faz (evgenol v

diklorometanu) v drugo erlenmajerico, da je sušilno sredstvo ostalo v prvi erlenmajerici.

Dokazne reakcije:

Primerjali smo produkte dokaznih reakcij z evgenolom in z diklorometanom, ki je služil kot kontrola.

a) Dokaz nenasičenosti z Br2/CCl4: V testno epruveto smo dali evgenol v diklorometanu ter po

kapljicah dodajali raztopino broma v tetraklorometanu in opazovali spremembe v primerjavi s

kontrolo.

b) Oksidacija alkena v diol s KMnO4: V testno epruveto smo dali evgenol v diklorometanu ter po

kapljicah dodajali raztopino KMnO4 in rahlo stresali. Opazovali smo spremembe v primerjavi s

kontrolo.

c) Dokazna reakcija na fenole z FeCl3: V testno epruveto smo dali evgenol v diklorometanu ter

po kapljicah dodajali raztopino FeCl3. Opazovali smo spremembe primerjavi s kontrolo.

3.2.2.3.4 Rezultati

a) Dokaz nenasičenosti z Br2/CCl4: Bromovica se v diklorometanu ni razbarvala, v evgenolu pa,

ker ima evgenol na aromatski obroč pripeto verigo ogljikovih atomov, povezanih z eno dvojno

vezjo.

b) Oksidacija alkena v diol s KMnO4: V evgenolu se je raztopina KMnO4 razbarvala in nastal je

diol, kar je dokaz za dvojno vez. V diklorometanu se raztopina ni razbarvala.

c) Dokazna reakcija na fenole z FeCl3: Raztopina evgenola in FeCl3 se je po nekaj urah obarvala

rjavozeleno, pri diklorometanu pa ni bilo sprememb. Reakcija dokazuje, da je evgenol fenol.

Običajno se raztopina FeCl3 v fenolu obarva vijolično, ker pa je eterično olje klinčkov

rumenkaste barve, je raztopina rjavozelena.

58

3.2.3 MIKROBIOLOŠKI DEL

(izveden v Mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto)

3.2.3.1 DISK DIFUZIJSKI TEST

3.2.3.1.1 Materiali

3.2.3.1.1.1 Pripomočki:

- petrijevke

- sterilni diski (d = 12 mm)

- pinceta

- gorilnik

- mikropipeta

- nastavki za mikropipeto

- sterilne vatirane palčke

- flomaster

- lonci za anaerobno inkubacijo

- ravnilo

3.2.3.1.1.2 Kemikalije:

- fiziološka raztopina (0,85 % NaCl)

- komercialna eterična olja Bergland:

o eterično olje nageljnove žbice Syzygium aromaticum

o eterično olje kamilica modra (10 % v mandljevem olju) Matricaria chamomila

o eterično olje čajevec Melaleuca alternifolia – tea tree – Teebaum

o eterično olje citrona Citrus lemon

- eterična olja, ki smo jih ekstrahirali sami: eterično olje nageljnovih žbic, limone in kamilice

- p-cimen

- (-)-α-bisabolol

- evgenol

- R-(+)-limonen

- mandljevo olje

- benzoil peroksid

59

- standardni disk (d = 6 mm) z antibiotikom klindamicinom, konc. 2 µg/disk (BBL Sensi-Disc,

proizvajalec: Becton Dickinson, kataloška št.: 231213)

3.2.3.1.1.3 Organizmi

Kultura bakterij Propionibacterium acnes, uporabljena za testiranje, je bila stara 18-24 h, vzgojena pa

je bila na neselektivnem gojišču – Kolumbija krvnem agarju v anaerobni atmosferi. Iz kulture je bila

pripravljena suspenzija v fiziološki raztopini, ki je bila uravnana na McFarlandov standard 0,5.

3.2.3.1.1.4 Gojišča

a) BHI agar

Gojišče BHI agar, ki je zelo hranljivo, je namenjeno gojenju različnih patogenih mikroorganizmov z

večjimi prehranskimi zahtevami npr. streptokoki, pnevmokoki, meningokoki. Uporablja se lahko tudi

pri preverjanju občutljivosti teh organizmov za protimikrobne snovi.

Proizvajalec BHI-agarja: Merck; kataloška številka: 113826

Sestava:

ekstrakt možganov, srca in peptoni (27,5 g/L)

glukoza (2,0 g/L)

natrijev klorid (5,0 g/L)

dinatrijev hidrogenfosfat (2,5 g/L)

agar (15,0 g/L)

Postopek priprave: 52 g dehidriranega gojišča suspendiramo v 1 L destilirane vode. Vrednost pH

suspenzije umerimo na 7,4 +/- 0,2. Gojišče avtoklaviramo pri 121°C za 15 min. Dobro premešamo.

Gojišče aseptično razlijemo v sterilne plastične petrijevke.

60

b) Kolumbija krvni agar

Gojišče Kolumbija krvni agar je namenjeno gojenju rastno zahtevnih patogenih organizmov ter drugih

mikroorganizmov.

Sestava:

posebni pepton (23,0 g/L)

škrob (1,0 g/L)

natrijev klorid (5,0 g/L)

agar (10,0 g/L)

sterilna sesalčja kri (50,0 mL/L)

Postopek priprave: Suspendiramo 39,0 g dehidriranega gojišča v 1 L destilirane vode. Suspenzijo

segrejemo do vrelišča, da se gojišče povsem raztopi. Raztopino avtoklaviramo pri 121 °C za 15 minut.

Ko se gojišče ohladi na 50°C, aseptično dodamo kri. Dobro premešamo in aseptično razlijemo v

sterilne plastične petrijevke premera 7 cm.

3.2.3.1.2 Potek dela

Za ugotavljanje občutljivosti bakterij P. acnes za protimikrobna sredstva (eterična olja) smo uporabili

standardno metodo disk difuzije. Sterilno vatirano palčko smo potopili v pripravljeno suspenzijo

bakterij. Palčko smo večkrat obrnili in močno pritisnili ob steno epruvete nad gladino. S tem smo

odstranili presežek inokuluma s palčke. Posušeno površino plošče BHI agarja smo inokulirali tako, da

smo z vatirano palčko razmazali inokulum preko celotne sterilne površine. Ploščo smo obrnili za 60 °

in spet razmazali. Ploščo smo še enkrat obrnili in razmazali. Na koncu smo s palčko pobrisali rob

agarja. Tako smo inokulirali vse plošče, ki smo jih potrebovali za izvedbo testa.

Na suhe sterilne diske smo nakapljali po 15 µL posamezne snovi (eterično olje, 5 % raztopina

eteričnega olja v mandljevem olju ali standard). Ker je benzoil peroksid v trdnem agregatnem stanju,

smo nekaj dni prej pripravili 5 % raztopino v mandljevem olju; pripravili smo tudi 5 % raztopine

komercialnih eteričnih olj, saj je tako učinkovanje benzoil peroksida lažje primerljivo z učinkovanjem

olj. S sterilno pinceto smo položili diske na površino inokulirane agarske plošče (na eno ploščo 1 ali 2

61

diska). Na eno ploščo smo položili disk s klindamicinom za pozitivno kontrolo, na eno pa disk z

mandljevim oljem, ker je bil uporabljen kot topilo za benzoil peroksid in komercialno eterično olje

kamilice, za negativno kontrolo. Vsak disk je imel popoln stik s površino agarja. Na plošče smo s

flomastrom označili, katero snov smo nanesli na disk. Plošče smo inkubirali v anaerobni atmosferi pri

37 °C 48 ur. Po inkubaciji smo izmerili velikost inhibicijskih con okrog diskov (področij brez rasti okrog

diskov).

3.1.2.1 Rezultati in komentar

naše eterično olje komercialno eterično

olje

učinkovina

čajevec (učinkovina: p-cimen) / 14 mm velikost diska

kamilica (učinkovina: bisabolol) 21 mm velikost diska 19 mm

klinčki (učinkovina: evgenol) 48 mm 39 mm 40 mm

limona (učinkovina: limonen) 27 mm velikost diska velikost diska

Tabela 9: Premeri inhibicijskih con

Vsa naša eterična olja delujejo protibakterijsko, prav tako komercialni eterični olji čajevca in klinčkov

ter (-)-α-bisabolol in evgenol. Pri p-cimenu, komercialnih eteričnih oljih kamilice in limone ter pri

limonenu so se bakterije namnožile do diska (v tabeli premer inhibicijske cone podane kot velikost

diska), kar lahko pomeni, da snov nima protimikrobnega učinka ali pa bi bila za zadosten učinek, pri

katerem bi nastala inhibicijska cona, potrebna večja količina snovi. Komercialno eterično olje kamilice

verjetno ni imelo protimikrobnega učinka, ker je le 10 % raztopina v mandljevem olju.

Pozitivna kontrola je bil disk (d = 6 mm) s klindamicinom koncentracije 2 µg/disk, pri katerem je bil

premer inhibicijske cone 50 mm. Za negativno kontrolo smo uporabili mandljevo olje; inhibicijske

cone ni bilo – bakterije so rasle do diska.

62

Slika 17: Določanje občutljivosti bakterij za naše eterično olje klinčkov (foto: Matjaž Retelj)

Slika 18: Določanje občutljivosti bakterij za evgenol (foto: Matjaž Retelj)

Slika 19: Določanje občutljivosti bakterij za bisabolol (na petrijevki levo spodaj) in p-cimen (na

petrijevki desno zgoraj) (foto: Matjaž Retelj)

63

Določili smo tudi občutljivost bakterij za 5 % raztopino benzoil peroksida v mandljevem olju. Pri 15 µL

na disku so se bakterije namnožile do diska. Uporabili smo še diske, s 30, 50 in 65 µL, da bi videli, ali

se inhibicijska cona pojavi pri večji količini. Rezultati so podani v Tabeli 10.

volumen raztopine benzoil

peroksida na disku [µL]

inhibicijska cona [mm] okrog

diska s premerom 12 mm

15 velikost diska

30 18

50 20

65 22

Tabela 10: Inhibicijske cone raztopine benzoil peroksida.

Tudi 5 % eterična olja v mandljevem olju niso inhibirala rasti bakterij, zato smo poskus ponovili s 50 µL

5 % eteričnih olj na diskih, a tudi tokrat inhibicijske cone ni bilo.

Pozitivna kontrola je bil disk (d = 6 mm) s klindamicinom koncentracije 2 µg/mL, pri katerem je bil

premer inhibicijske cone 50 mm. Za negativno kontrolo smo uporabili mandljevo olje, v katerem sta

raztopljena benzoil peroksid in komercialno olje kamilice; inhibicijske cone ni bilo – bakterije so rasle

do diska.

3.2.3.2 DILUCIJSKI TEST

3.2.3.2.1 Materiali

- BHI-agar (proizvajalec: Merck, kataloška številka: 1,13825) z dvakratno koncentracijo kot pri

disk difuzijskem testu

- fiziološka raztopina (0,9 % NaCl) z 0,5 % (v/v) emulgatorja Tween 80 (proizvajalec

emulgatorja: Sigma-Aldrich, kataloška številka: P1754)

- eterično olje nageljnovih žbic Bergland

- bakterijska kultura P. acnes (sev izoliran iz krvi bolnika, shranjen v zbirki Mikrobiološkega

laboratorija Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto

- petrijevke

- bakteriološka zanka

64

3.2.3.2.2 Potek dela

Za izvedbo dilucijskega testa, ki je kvantitativna metoda, pri kateri se določa najmanjša koncentracija

eteričnega olja, ki je potrebna za zaustavitev razmnoževanja mikrobov, t. i. minimalna inhibitorna

koncentracija – MIK, smo pripravili gojišča BHI-agar z različnimi koncentracijami eteričnega olja

nageljnovih žbic.

1 (kontrolna plošča) 2 3 4 5 6 7

volumen gojišča na ploš-

čo [mL]

20 20 20 20 20 20 20

BHI-agar volumen [mL] 10 10 10 10 10 10 10

Olje volumska

koncentracija

[%]

0 0,125 0,25 0,5 1 2 4

volumen [mL] 0 0,025 0,05 0,1 0,2 0,4 0,8

fiziološka

raztopina

z 0, 5 %

Tweena

volumen [mL] 10 9,975 9,95 9,9 9,8 9,6 9,3

Tabela 10: Sestava gojišča za dilucijski test

Prekonočno kulturo P. acnes smo razredčili v fiziološki raztopini s Tweenom v razmerju 1:10000. Na

plošče z različnimi koncentracijami olja smo nacepili po 5 µL redčine ter nato plošče anaerobno

inkubirali 6 dni.

3.2.3.3. Rezultati in komentar

Na kontrolni plošči, ki v gojišču ni imela eteričnega olja klinčkov, je zraslo 250 kolonij. Na ploščah z

dodatkom eteričnega olja je bilo razmnoževanje bakterij zavrto že pri koncentraciji eteričnega olja

0,125 vol. % (in pri vseh večjih). To je minimalna inhibitorna koncentracija izmed testiranih

koncentracij. Prava minimalna inhibitorna koncentracija je najverjetneje še manjša.

65

3.2.4 RAZPRAVA S SKLEPI

Z disk difuzijskim testom smo preverjali protibakterijsko delovanje eteričnih olj in njihovih učinkovin

na P. acnes. Inhibicijska cona našega eteričnega olja je bila vedno večja od inhibicijske cone

komercialnega eteričnega olja iste rastline (kamilice, klinčevca ali limone), kar je lahko posledica

načina pridobivanja olj. Mi smo olja pridobili z destilacijo z vodno paro; če so bila komercialna

eterična olja pridobljena v ostrejših pogojih, so lahko nekatere ključne učinkovine razpadle.

(-)-α-bisabolol je ena izmed dveh najpomembnejših protimikrobnih učinkovin v eteričnem olju

kamilice. Razloga za to, da je naše eterično olje delovalo, komercialno pa ne, sta dva. Na

kromatogramu 2 (kamilica) je lisa z istim retencijskim faktorjem, kot ga ima standard (-)-α-bisabolol,

prisotna le pri našem eteričnem olju, pri komercialnem pa ne. Ker torej v komercialnem eteričnem

olju ni (-)-α-bisabolola, je njegovo delovanje slabše. Poleg tega pa je komercialno eterično olje

razredčeno v mandljevem olju, zato je koncentracija učinkovin manjša.

Glede na rezultat – kromatogram 3 (klinčki) pri tankoplastni kromatografiji predstavlja evgenol velik

delež v našem in kupljenem olju, kar potrjujejo tudi rezultati plinske kromatografije (v Prilogi 2),

opravljene v Sanitarno-kemičnem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Pri disk

difuzijskem testu imajo na gojišču največjo inhibicijsko cono ravno evgenol in obe eterični olji klinčkov,

kar kaže na to, da so bakterije P. acnes zelo občutljive na evgenol, saj se je na gojišču, v katerega je

difundiral evgenol, pojavila velika inhibicijska cona. Cona je bil še večja pri našem eteričnem olju, kar

kaže na součinkovanje več učinkovin in na to, da bi bili izdelki z eteričnim oljem klinčkov, pridobljenim

na pravi način, da se ohranijo bistvene snovi, lahko učinkovito sredstvo proti aknam, kar potrjuje tudi

dilucijski test, pri katerem je že majhna koncentracija eteričnega olja klinčkov v gojišču zavrla

razmnoževanje bakterij. Dilucijski test je potrebno opraviti še z manjšimi koncentracijami eteričnega

olja, da se določi prava minimalna inhibitorna koncentracija. Potrebne so še klinične raziskave o

alergijskih reakcijah in o tem, ali lahko eterično olje klinčkov, nanešeno na kožo le površinsko, zavira

razmnoževanje bakterij, ki so globoko v foliklih.

Limonen je na kromatogramu prisoten pri obeh eteričnih oljih, a na gojišču ni inhibicijske cone ob

disku z limonenom pa tudi ob disku s komercialnim eteričnim oljem ne, torej limonen ni učinkovit

zaviralec rasti bakterij P. acnes. Pri našem eteričnem olju se je pojavila nezanemarljiva inhibicijska

cona, torej naše olje vsebuje protibakterijske učinkovine, na katere so bakterije P. acnes občutljive. Te

snovi so vidne na kromatogramu, saj so nekatere lise le pri našem eteričnem olju, pri kupljenem pa jih

ni. Iz kromatograma ne moremo vedeti, za katere snovi gre, Science of acne (2012) pa navaja, da sta

66

za P. acnes toksična linalool in terpineol.

Pri komercialnem eteričnem olju čajevca je vidna majhna inhibicijska cona, pri p-cimenu, ki je gotovo

prisoten v tem olju, pa zaviranja rasti bakterij ni bilo, čeprav Aypar (1997) navaja, da je proti aknam

najučinkovitejše olje z visoko vsebnostjo p-cimena. Morda je za zaviranje rasti bakterij potrebna večja

koncentracija te snovi v gojišču, torej bi morali na diske nanesti večji volumen p-cimena ali pa ta snov

součinkuje s snovmi v eteričnem olju, sama pa nima tako močnega učinka.

Da bi primerjali občutljivost bakterij P. acnes na benzoil peroksid in komercialna eterična olja, smo

pripravili 5 % koncentracije teh snovi v mandljevem olju in izvedli disk difuzijski test. S 30 µL raztopine

benzoil peroksida na disku se je okrog diska pojavila inhibicijska cona. Pri komercialnih eteričnih oljih

pa se inhibicijska cona ni pojavila niti pri 50 µL na disku. Torej ima benzoil peroksid veliko močnejše

protimikrobno delovanje na bakterije P. acnes kot pa eterična olja in se zato upravičeno uporablja v

mnogih izdelkih za odpravljanje aken.

67

4. ZAKLJUČEK

V današnjem svetu je zunanji videz zelo pomemben in v veliki meri vpliva na samopodobo ljudi, še

posebej najstnikov. Ravno slednji se v obdobju pubertete najpogosteje spopadajo s težavami s kožo,

največkrat z aknami, zato smo se odločili, da bomo raziskali nekatere možnosti lokalnega zdravljenja

aken in naše vrstnike povprašali o tem, kako se borijo proti aknam.

V izdelkih za preprečevanje in zdravljenje aken se mnogokrat uporabljata benzoil peroksid in eterično

olje čajevca, pa tudi eterična olja kamilice in limone, zato smo preverili protimikrobno delovanje teh

snovi, dodali pa smo še eterično olje klinčkov, ki še ni pogosto uporabljeno v izdelkih proti aknam, saj

se njegovo delovanje na akne šele preučuje. Z disk difuzijskim testom smo ugotovili, da je od vseh

zgoraj naštetih ravno eterično olje klinčkov najbolj toksično za bakterije P. acnes, kar pomeni, da bi bili

izdelki z eteričnim oljem klinčkov lahko zelo učinkovito sredstvo za zdravljenje aken, seveda pa je

potrebno opraviti še klinične preiskave, da se razišče delovanje eteričnega olja na kožo in morebitne

alergijske reakcije.

Ne smemo pa pozabiti, da na razvoj aken vplivajo tudi drugi dejavniki, zato mora biti zdravljenje aken

kompleksno, potrebno je ugotoviti glavni vzrok in glede na to izbrati primerno zdravljenje oziroma

pravilno kombinacijo zdravil.

Z analizo ankete smo ugotovili, da je starostna skupina srednješolcev zanimiva tržna niša za

proizvajalce čistilnih tonikov in krem, ki lajšajo težave z aknami, saj slednje vplivajo tudi na njihovo

telesno samopodobo. Prav tako so se potrdile nekatere hipoteze, ki smo jih predvideli že iz

teoretičnega dela, npr. večja količina zaužitega kofeina vpliva na večjo pojavnost aken, osebe, ki ne

uživajo hitre hrane, in osebe, ki uživajo zdravo hrano, imajo manj težav z aknami, v stresnih obdobjih

se težave z aknami stopnjujejo ter osebe, ki imajo težave z aknami, imajo nižjo samopodobo in bolj

občutijo pritiske medijev o lepotnih idealih. Anketa je tako na zanimiv način povezala teoretični del s

praktičnim.

68

5. VIRI

ARNAU, Edvard. 2001. Človeško telo: vodnik po človeškem telesu. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije. ISBN 86-365-0225-X.

AYPAR, Candan. 1997. Problemi s kožo - uspešnost zdravljenja. Olje tea tree – Teebaum – čaje-

vec. Olten: Kern-Verlag.

Biologija. Navodila za laboratorijsko delo. 2008. 1. izd. 12. nat. Ljubljana : DZS. ISBN 978-86-

341-2106-3.

DEVEREUX, Charla. 1995. Aromaterapija : eterična olja in njihova uporaba. Ljubljana : DZS.

ISBN 86-341-1453-8.

Farmedica, d.o.o., Slovenija. 2012. Chamomilla recutita. Kamilica [online]. [citirano: 5. jun.

2012, 15:19]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.avogel.si/enciklopedija-

rastlin/Kamilica.php#headline4>.

HOFFMAN, Matthew in MATCALF, Eric. 2010. 1001 domače zdravilo : zanesljiva pomoč za vsa-

kdanje zdravstvene težave. Ljubljana : Mladinska knjiga. 2. ponatis.

KANSKY, Aleksej. 2002. Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovene-

rologov. ISBN 961-238-058-9.

KOBAL, Darja. 2000. Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut. ISBN: 961-

6086-09-X.

MEIDINGER, Werner. 2000. Z limono zdravi in lepi. Ljubljana : Mladinska knjiga (Za zdravo živ-

ljenje). ISBN 86-11-15855-5.

PRIJATELJ, Nadja. 2003. Farmakognozija. Rastlinske droge. Ljubljana : DZS. ISBN 86-341-3728-

7.

Uvod v psihologijo. Učbenik za psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednje tehničnega oz.

strokovnega izobraževanja. 2009. Ljubljana: DZS, str. 136, 137, 138, 139, 150. ISBN 86-341-

2904-7.

ACNE WORKING GROUP. 2008. Management of mild and moderate acne vulgaris [online].

[Citirano: 23. maj 2012; 16:22]. Dostopno na spletnem naslovu

<http://www.icsi.org/acne/acne_management_3.html>.

ARNER, M.; BAHGAT, M.; TOSSON, Z. 1982. Serum zinc in acne vulgaris [online]. [citirano 4.

Junij 2012]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/6217164>.

69

Aromaterapija Si. 2012. Eterično olje limone [online]. [Citirano 10. jun. 2012; 21:57]. Dostop-

no na spletnem naslovu:

<http://www.aromaterapija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=28:eterino-

olje-limone&catid=1:eterina-olja-&Itemid=27>.

BARNETSON, BASSET, PANNOWITZ. 1990. A comparative study of tea-tree oil versus

benzoylperoxide in the treatment of acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja 15. okt.

1990], [citirano: 8. apr. 2012; 18:22]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2145499>.

BOH, B.; DOLNIČAR, D.; VODA, D. Eterična olja [online]. [citirano 4. jun. 2012, 21:40]. Dostop-

no na spletnem naslovu: <http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/a.htm>.

CHEN, LiYan; EFFERT, Thomas; FU, YuJie . . . 2009. The Antibacterial Activity of Clove

Essential Oil Against Propionibacterium acnes and Its Mechanism of Action [online]. [Citirano:

31. maj 2012; 19:52]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://archderm.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=711838>.

Clinical Knowledge Summaries. 2011. Acne vulgaris – Management [online]. [citirano 5. Jun.

2012; 18:12]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://www.cks.nhs.uk/acne_vulgaris/management/scenario_diagnosis_and_assessment/vi

ew_full_scenario#375456007>.

ČUFAR, Valentina. 2011. Raziskovalna naloga: Samopodoba pri mladih -gimnazijci- II. gimna-

zija Maribor[online]. [Datum zadnjega popravljanja 06. februar. 2012], [citirano 11. april

2012; 16:45]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.zpm-

mb.si/attachments/sl/739/Samopodoba_pri_maldih_gimnazijci.pdf >.

DEFEO, Susan. 2010. Chamomile for acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja: 28. jul.

2012], [citirano: 10. jun. 2012, 11:28]. Dostopno na spletnem naslovu: <

http://www.livestrong.com/article/187217-chamomile-for-acne/>.

FULTON, J. 2010. Acne Vulgaris [online]. [Citirano: 23. maj 2012; 15:57]. Dostopno na

spletnem naslovu: <http://emedicine.medscape.com/article/1069804-overview>.

Hazardous Substances Data Bank [online]. [Datum zadnjega popravljanja 10. dec. 2011], [citi-

rano 28. jun. 2012; 21:53]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://toxnet.nlm.nih.gov/cgi-

bin/sis/htmlgen?HSDB>.

JURCA, Andreja. Chamomilla recutita [online]. [Datum zadnjega popravljanja: 21. dec. 2005],

[citirano: 5. 6. 2012, 16:03]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://www2.arnes.si/~mborion4/fkg/seminar/matricar.htm>.

KAMATOU, Guy P. P.; VILJOEN, Alvaro M. 2009. A Review of the Application and

Pharmacological Properties of α-Bisabolol and α-Bisabolol-Rich Oils [online]. [citirano: 10.

70

jun. 2012, 13:29]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://www.springerlink.com/content/1t8746496m824615/>.

KUHAR, Metka. 2007. Telesna samopodoba in mediji [online]. [Citirano 11. april 2012; 17:56].

Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.tosemjaz.net/si/clanki/532/detail.html>.

LAVERS, Isabel. COURTENAY, Molly. 2011. A practical approach to the treatment of acne vul-

garis. Nursing Standard [online]. [Citirano: 10. maj 2012; 18:15]. Dostopno na spletnem nas-

lovu: < http://nursingstandard.rcnpublishing.co.uk/archive/article-a-practical-approach-to-

the-treatment-of-acne-vulgaris/>.

LUANGNARUMITCHAI, S.; LAMLERTTHON, S. in TIYABOONCHAI, W. 2007. Antimicrobial

Activity of Essential Oils Against Five Strains of Propionibacterium acnes [online]. [Citirano 31.

maj 2012; 19:50]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://www.pharmacy.mahidol.ac.th/journal/_files/2007.60-64.pdf>.

MICHAËLSSON, G.; JUHLIN, L.; VAHLQUIST A. 1977. Effects of oral zinc and vitamin A in acne

[online]. [citirano 4. jun. 2012; 17:47]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/137693>.

National institutes of health: National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin

Diseases. 2010. Acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja okt. 2010], [citirano 5. jun. 2012;

17:44]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.niams.nih.gov/Health_Info/Acne/>.

NEMECZ, George. 1998. Chamomile. [Citirano: 7. jun. 2012; 23:30]. Dostopno na spletnem

naslovu:

<http://web.campbell.edu/faculty/nemecz/George_home/references/Chamomile.html#Top>

.

PALMER, Angela. 2011. Benzoyl Peroxide [online]. [Datuma zadnjega popravljanja 18. dec.

2011], [citirano 13. apr. 2012; 22:25]. Dostopno na spletnem naslovu: <

http://acne.about.com/od/acnetreatments/a/benzoylperoxide.htm>.

POMMERVILLE, Jeffery C. 2010. Acamo's fundamentals of microbiology [online]. 9. izdaja.

Sudbury. Massachusetts: Jones and Bartlrtt publishers, [citirano 16. maj 2012]. Dostopno na

spletnem naslovu: <http://www.scribd.com/doc/70255671/Alcamo-s-Fundamentals-of-

Microbiology-Ninth-Edition>.

PRIJATELJ, Nadja. 2006. Farmakognozija : delovanje in uporaba rastlinskih drog [elektronski

vir]. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje. [Citirano 8. apr. 2012; 20:07]. Dostopno

na spletnem naslovu:

<http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Strokovna%20podro%C6%92ja/zdravstvo/Farmakognoz

ija/index2.html>.

71

Science of acne. 2012. In Depth: Citrus Essential Oils (Lemon, Lime and Orange) in Acne Trea-

tment [online]. [Citirano: 10. jun. 2012, 22:22]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://scienceofacne.com/in-depth-citrus-essential-oils-lemon-lime-and-orange-in-acne-

treatment/>.

Science of acne. 2012. Clove Essential Oil [online]. [Citirano 4. jun. 2012; 21:50]. Dostopno na

spletnem naslovu: <http://scienceofacne.com/clove-essential-oil/>.

ŠPRINGER, Janez. 2003. Klinčevec, dišeči (Syzygium aromaticum) [online]. [Citirano 5. jun.

2012; 20:44]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.pomurske-

lekarne.si/si/index.cfm?id=1536>.

SMITH, Christopher. Propionibacterium acnes [online]. [Datum zadnjega popravljanja 1. jul.

2011], [citirano 28. jun. 2012; 9:13]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://microbewiki.kenyon.edu/index.php/Propionibacterium_acnes>.

WEBSTER, Frank G. 2005. The pathophysiology of acne [online]. [Citirano: 20. maj 2012;

17:53]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://ukpmc.ac.uk/abstract/MED/16164150/reload=0;jsessionid=aPVnhusn7BWQnBnD5O

4F.0>.

Wikipedia. 2011. Čajevec [online]. [Datum zadnjega popravljanja 5. apr. 2011], [citirano 8. apr.

2012; 18:26]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cajevec>.

Wikipedia. 2012. Cymene [online]. [Datum zadnjega popravljanja 8. maj 2012], [citirano 28.

jun. 2012; 21:02]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Cymene>.

Wikipedia. 2012. Eugenol [online]. [Citirano 20. jun. 2012, 22:14]. Dostopno na spletnem nas-

lovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Eugenol>.

WONG, Cathy. 2011. Tea Tree Oil for Acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja 20. jul.

2011], [citirano 8. apr. 2012; 18:15]. Dostopno na spletnem naslovu:

<http://altmedicine.about.com/od/teatreeoil/a/teatreeoilacne.htm>.

72

Priloga 1: ANKETA

Akne in mladostniki

Pozdravljeni, pred vami je anketni vprašalnik o Vaših težavah s kožo in Vašo telesno samopodobo. Pripravili smo ga dijaki 3. letnika Gimnazije Novo mesto. Vprašalnik je del naše raziskovalne naloge

Akne – Odpravljanje oziroma preprečevanje težav, značilnih za mladostniško kožo. Reševanje

vprašalnika je anonimno, zato Vas prosimo za iskrene odgovore. Hvala. :) SPOL

M

Ž

LETNIK

1.

2.

3.

4.

1. Kako pogosto uživate pijače, ki vsebujejo kofein, npr. kava, kakav, ledeni čaj, čaji in energijski napitki?

Vsakodnevno.

Pogosto (nekajkrat tedensko).

Redko (nekajkrat mesečno, letno).

Jih ne uživam.

2. Ali pazite na zdravo prehrano, tako da zaužijete manj hitre hrane, sladkarij, prigrizkov (čips) in alkohola?

Da.

Občasno.

Ne.

3. Kako pogosto uživate naslednja živila: špinača, korenje, žitne izdelke, jajca?

Vsakodnevno.

Pogosto (nekajkrat tedensko).

Redko (nekajkrat mesečno, letno).

Jih ne uživam.

73

4. Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage oblike)?

Da.

Ne.

Akne

Anketo rešujete dalje le tisti, ki ste na zgornje vprašanje odgovorili z »Da«.

1. Kje se akne pojavljajo?

2. Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?

Da.

Ne.

3. Kako odpravljate Vaše težave z aknami?

se ne strinjam

se delno

strinjam

se popolnoma

strinjam

redno si umivam kožo

uporabljam čistilne tonike

in kreme

z domačimi preparati

obiščem dermatologa

obiščem kozmetika

s predpisanimi zdravili

4. Če uporabljate čistilne tonike, kreme in predpisana zdravila, jih, prosim, spodaj nekaj navedite.

5. Ali se pred uporabo čistilnega tonika, kreme posvetujete z dermatologom ali kako drugače preverite njegovo učinkovitost?

Da, vedno.

Občasno.

Nikoli.

74

6. Ali akne negativno vplivajo na vašo telesno samopodobo?

Da, zelo.

Malo.

Ne.

7. Ali akne negativno vplivajo na vaše družabno življenje?

Da, zelo.

Malo.

Ne.

8. Ali občutite pritiske medijev zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože?

Da, zelo.

Malo.

Ne.

Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje!

Katja Kelvišar, Matej Burkat in Simona Gričar

75

Priloga 2: PLINSKA KROMATOGRAFIJA

Slika 20: Skenirana naslovnica poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto

76

1. Namen dela

Namen dela je razvoj metode za kvantifikacijo eugenola v eteričnih oljih.

2. Pripomočki, kemikalije in aparature

a. Pripomočki

- Bučka 10 mL

- viale za avtomatski vzorčevalnik

- mikropipeta (100-1000 µL)

- mikropipeta (20-200 µL)

- mikropipeta 2-20 µL

b. Kemikalije

- Acetonitril, Sigma Aldrich, LOT: SZBB083SV

- Eugenol, Sigma Aldrich, LOT: STBC6086V

- Eterično olje – Klinčki – domača izdelava

- Eterično olje – Bergland

c. Aparature - Analitska tehtnica

- Plinski kromatograf, Agilent 7890A

- Masno selektivni detektor MS-MS, Agilent 7000B

3. Priprava osnovnih raztopin

10 µL (~10 mg) posamezne kemikalije zatehtam v posamezne 10 mL bučke in dopolnim do oznake z

acetonitrilom. Tako dobljene raztopine imajo koncentracijo ~ 1mg/mL.

4. Priprava delovne standardne raztopine eugenola in razvoj metode

Za razvoj metode, določitev retencijskega časa in optimizacije detektorja za eugenol, osnovno

raztopino eugenola redčim 100x (10 µL osnovne standardne raztopine in 990 µL acetonitrila). Tako

pripravljena raztopina ima koncentracijo 10 µg/mL in je primerna za »scan« metodo na aparatu.

77

Pri razvoju sem najprej določil optimalni temperaturni program ter ostale parametre plinskega

kromatografa. Na detektorju sem uporabil »scan« način snemanja. Iz masnega spektra eugenola (slika

1) sem izbral ione z največjimi odzivi, katere sem nato optimiziral še za naslednjo fragmentacijo.

Slika 1: Masni spekter Eugenola

Izbrani ioni za optimizacijo so: 164, 149, 131, 77.

Kromatografski pogoji:

Inlet

Način injiciranja Pulsed Splitless

Temperatura [°C] 250

Tlak [psi] 20

Peč

Zač. Temperatura [°C] 120

Temperaturni program 120 °C/2min

25 °C/min do 150 °C

3 °C/min do 162 °C

100 °C/min do 300 °C, čakamo 15 min

78

Metoda ima nastavljeno spiranje kolone z funkcijo »backflush«.

Optimizirani parametri na detektorju so:

Molekulski ion Produktni ion Kolizijska energija Razmerje [%]

164 149 8 100

149 121 5 38,5

149 77 25 38,0

131 103 15 46,0

131 77 25 58,6

77 51 15 71,2

5. Kvantifikacija vzorcev

a. Zatehte vzorcev in izračun koncentracij

Eugenol Sigma Aldrich:

m = 11,67 mg

V(bučke) = 10,0 mL

w = 99 %

c = 1,1553 mg/mL

EO klinčki:

m = 11,00 mg

V(bučke) = 10,0 mL

c = 1,1 mg/mL

EO Bergland:

m = 11,10 mg

V(bučke) = 10,0 mL

c = 1,11 mg/mL

79

b. Umeritvena krivulja za kvantifikacijo

Za umeritveno krivuljo osnovno raztopino standarda redčim 10x (100 µL + 900 µL AcN). Iz tako

redčene raztopine pripravim umeritveno krivuljo najprej v dveh točkah, nato pa še tretjo v območju

kjer se bolj gibljejo koncentracije vzorcev.

L1 – 9,2424 µg/mL (80 µL std. + 920 µL AcN)

L2 – 11,5530 µg/mL (100 µL std. + 900 µL AcN)

L0 – 6,9318 µg/mL (120 µL std. + 880 µL AcN)

Vzorce redčim skupaj 100x.

c. Rezultati

i. Umeritvena krivulja

ii. Rezultati za eterično olje

EO klinčki: izpis na aparatu je = 9,6331 µg/mL

Olje je 100x redčeno, tako znaša koncentracija eugenola v osnovni raztopini 0,96331 mg/mL

Če preračunamo na zatehto EO:

(0,96331 mg/mL * 10 mL / 11,00 mg) = 0,876 mg Eugenola/mg EO

oz vsebnost eugenola je 87,6 %

80

EO Bergland: izpis na aparatu je = 9,8810 µg/mL

Olje je 100x redčeno, tako znaša koncentracija eugenola v osnovni raztopini 0,98810 mg/mL

Če preračunamo na zatehto EO:

(0,98810 mg/mL * 10 mL / 11,10 mg) = 0,890 mg Eugenola/mg EO

oz vsebnost eugenola je 89,0 %

Opomba: Originalno poročilo je priloženo tiskani verziji raziskovalne naloge, hranjeni v Gimnaziji Novo

mesto.