19|1 2014

ACTA

HIS

TOR

IAE

AR

TIS S

LOV

ENIC

A

19| 1

2

014

Speča Diana z nimfami in satiroma, slika na stropu dvorane v gradu Hrastovec (izrez)

ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA 19|1 2014 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ZRC SAZU

ACTA HISTORIAE ARTIS SLOVENICA

http://uifs1.zrc-sazu.si

25 �

Vsebina • Contents

Katarina Šmid, Fragment pripovednega reliefa na grobnici Spektatijev v Šempetru. Epizoda zgodbe o Orestu in Ifigeniji na Tavridi ali Toantov dokončni poraz na otoku Sminta? • The Fragmentary Narrative Scene from the Tomb of Spectatii at Šempeter. An Episode of the Story of Orstes and Iphigenia among the Taurians or the Final Demise

of King Thoas on the Island of Sminthe?

Matjaž Ambrožič, Pregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem • Verzeichnis der vorjosephinischen Bruderschaften in der slowenischen Steiermark

Tina Košak, Slikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu • Picture Collections of the Counts of Herberstein. The Collection of Erasmus Friedrich Count of Herberstein

Ana Lavrič, Slovenski »panteon« v Slomškovih Drobtinicah in pri Novi Cerkvi • The Slovenian ‘Pantheon’ in Slomšek‘s Almanac Drobtinice and in the Church at Nova Cerkev

Franci Lazarini, »Začeti pa moramo na vsak način že letos, sicer lahko naredimo križ črez novo cerkev.« O neuresničeni gradnji nove cerkve sv. Magdalene v Mariboru • »Wir müssen auf jeden Fall noch in diesem Jahr beginnen, sonst können wir die neue Kirche in den Mond schreiben.« Über den nichtrealisierten Bau der neuen Hl. Magdalena Kirche in Maribor (Marburg a. d. Drau)

Barbara Murovec, “Anyway, the question of personnel is rather difficult …” . Some Observations on Political Influence on Art (History) in Slovenia • »Skratka, kadrovsko vprašanje je dokaj težko ...« Drobci o političnem vplivu na umetnost in umetnostno zgodovino v Sloveniji

Nadja Gnamuš, Temne iluminacije. O črnih slikah Sandija Červeka • Illuminating Darkness. Reflections on Sandi Červek’s Black Paintings

Renata Komić Marn, Korespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom • The Correspondence of Karl Strahl and Ante Gaber

xxxxxxxxxxxxxxxxxx

LjubLjana 2014

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZUFrance Stele Institute of Art History ZRC SAZU

acta historiae artis sLovenica

19|1• 2014

xxxxxxx xxxxxxxxxx

Acta historiae artis Slovenica ISSN1408-0419Znanstvena revija za umetnostno zgodovino / scholarly journal for art history

Izdaja / Published byumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu / France stele institute of art history Zrc saZu

Glavna urednika / Editors-in-chief Mija oter Gorenčič, blaž resman

Uredniški odbor / Editorial boardtina Košak, ana Lavrič, barbara Murovec, Mija oter Gorenčič, blaž resman, helena seražin

Mednarodni svetovalni odbor / International advisory boardGünter brucher (salzburg), jaromir homolka (Praha), iris Lauterbach (München), hellmut Lorenz (Wien), Milan Pelc (Zagreb), Paola rossi (venezia), sergio tavano (Gorizia-trieste)

Lektoriranje / Language editingolivia hellewell, Kirsten hempkin, Mija oter Gorenčič, anke schlecht

Prevodi / Translationsnadja Gnamuš, renata Komić Marn, tina Košak, Franci Lazarini, blaž resman, Katarina Šmid

Oblikovna zasnova in prelom / Design and layout byandrej Furlan

Naslov uredništva / Editorial office addressacta historiae artis slovenicanovi trg 2, p.p. 306, si-1001 Ljubljana, slovenijae-pošta / e-mail: uifs@zrc-sazu.sispletna stran / Web site: http://uifs1.zrc-sazu.si

Revija je indeksirana v / Journal is indexed inbha, Francis, ibZ, erih, ebsco Publishing, scopus

Letna naročnina / Annual subscription: 35 €Posamezna enojna številka / Single issue: 25 € Letna naročnina za študente in dijake: 25 €Letna naročnina za tujino in ustanove / Annual Subscription outside Slovenia, institutions: 48 €

Naročila sprejema / Orders should be sent toZaložba Zrc / Zrc Publishing novi trg 2, p. p. 306, si-1001, slovenijae-pošta / e-mail: zalozba@zrc-sazu.si

ahas izhaja s podporo agencije za raziskovalno dejavnost republike slovenije.ahas is published with the support of the slovenian research agency.

© 2014, ZRC SAZU, LjubljanaTisk / Printed bycicero d. o. o., begunjeNaklada / Print run: 400

Vsebina Contents

DISSERTATIONES

Katarina ŠmidFragment pripovednega reliefa na grobnici Spektatijev v Šempetru. Epizoda zgodbe o Orestu in Ifigeniji na Tavridi ali Toantov dokončni poraz na otoku Sminta? 7

The Fragmentary Narrative Scene from the Tomb of Spectatii at Šempeter. An Episode of the Story of Orstes and Iphigenia among the Taurians or the Final Demise of King Thoas on the Island of Sminthe? 16

Matjaž ambrožičPregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem 17

Verzeichnis der vorjosephinischen Bruderschaften in der slowenischen Steiermark 52

tina KošakSlikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu 53

Picture Collections of the Counts of Herberstein. The Collection of Erasmus Friedrich Count of Herberstein 90

ana LavričSlovenski »panteon« v Slomškovih Drobtinicah in pri Novi Cerkvi 93

The Slovenian ‘Pantheon’ in Slomšek’ s Almanac Drobtinice and in the Church at Nova Cerkev 121

Franci Lazarini»Začeti pa moramo na vsak način že letos, sicer lahko naredimo križ črez novo cerkev.« O neuresničeni gradnji nove cerkve sv. Magdalene v Mariboru 123

»Wir müssen auf jeden Fall noch in diesem Jahr beginnen, sonst können wir die neue Kirche in den Mond schreiben.« Über den nichtrealisierten Bau der neuen Hl. Magdalena Kirche in Maribor (Marburg a. d. Drau) 141

barbara Murovec“Anyway, the question of personnel is rather difficult …” Some Observations on Political Influence on Art (History) in Slovenia 143

»Skratka, kadrovsko vprašanje je dokaj težko ...« Drobci o političnem vplivu na umetnost in umetnostno zgodovino v Sloveniji 153

nadja GnamušTemne iluminacije. O črnih slikah Sandija Červeka 155

Illuminating Darkness. Reflections on Sandi Červek’ s Black Paintings 169

DOCUMENTA

renata Komić MarnKorespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom 187

The Correspondence of Karl Strahl and Ante Gaber 203

APPARATUS

izvlečki in ključne besede / abstracts and keywords 207sodelavci / contributors 213viri ilustracij / Photographic credits 215

DOCUMENTA

187

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|1 ∙ 2014, 187–203

Korespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom

Renata Komić Marn

Škofjeloški umetnostni zgodovinar, publicist in zbiralec ante Gaber (1883−1954) je v literaturi znan predvsem kot sopotnik slovenskih impresionistov in eden zgovornejših pričevalcev o njihovem času.1 Manj znano je njegovo prijateljstvo s starološkim graščakom Karlom vitezom pl. strahlom (1850−1929), lastnikom ene najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk na Kranjskem.2 v novejši literaturi o impresionističnem slikarju ivanu Groharju (1867−1911) beremo, da je Karl strahl ravno v enem svojih pisem anteju Gabru sporočil pomemben podatek o znamenitem Groharjevem Sejalcu, ki mu ga je slikar pokazal marca 1905.3 Poleg tega nekajkrat citiranega, vendar nikoli objavljenega pisma so v Gabrovi zapuščini v ljubljanski Moderni galeriji ohranjena še štiri strahlova pisma. Prvo je napisal novembra 1903, ko je Gaber že študiral umetnostno zgodovino na dunajski univerzi, drugo in tretje pa marca in novembra 1904. Četrto ohranjeno strahlovo pismo Gabru, napisano v začetku leta 1914, vsebuje zgolj zahvalo za voščilo in novico o smrti Gabrovega znanca otona Guzelja (1880−1913).4 Zapisi, ki jih poleg nekoliko nerodne slovenščine zaznamujeta šaljivost in naklonjenost mlajšemu prijatelju, med drugim govorijo o strahlovem odnosu do umetniškega društva vesna in dokumentirajo njegovo posredovanje poročila deželni vladi in centralni komisiji za spomeniško varstvo v zvezi s starološko župnijsko cerkvijo. razen tega pričajo o tem, da se je strahl po selitvi v starološko graščino (1899) precej zanimal za slovenske umetnike in umetnost na Kranjskem.

Stara Loka, 6. 11. 1903Častiti gospod Gaber!Vaše pismo me je srčno razveselilo in izrekam Vam za isto in za prijazni spomin na moj god

naj lepšo zahvalo.

1 Gl. alenka KLeMenc, steletovi pogovori z Matejem sternenom in antejem Gabrom, Acta historiae artis Sloveni-ca, 7, 2002, 189−202, ter tam citirano literaturo in vire. Za Gabrov življenjepis gl. Gaber, ante, Slovenski biografski leksikon, 1, Ljubljana 1925−1932 (2. zv. 1926), str. 195.

2 Za Karla strahla in njegovo zbirko gl. renata KoMiČ, Po sledeh strahlove zbirke, Zbornik za umetnostno zgodovi-no, n. v. 42, 2009, str. 185−216, ter tam citirano starejšo literaturo in vire. o zbirateljskih praksah edvarda in Karla strahla ter usodi zbirke po letu 1918 pripravljam doktorsko disertacijo z naslovom Strahlova zbirka v Stari Loki in njena usoda po letu 1918 (univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, mentor: izr. prof. dr. Matej Klemenčič).

3 Kolikor mi je znano, je bil podatek prvič objavljen leta 1997; prim. andrej sMreKar, ivan Grohar. Daljave in bližine, Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša (ur. andrej smrekar), Ljubljana 1997, str. 21; tomaž brejc, Mito-logija krajine – esej o impresiji in štimungi, v: Ivan Grohar 1997 (op. 3), str. 31.

4 Gl. Moderna galerija, strahl Gabru, 2. 1. 1914.

188

RENATA KOMIć MARN

Čestitam Vam, da ste si izvolili filozofijo in od predmetov istega, ki Vas je vedno zanimal.5 Priverjen sim, da boste imeli uspeh, če Vam ne bo zmajnkalo poterplenja.

Rad Vam verujem, da se Vam vsled mnogih vtisov v glavi verti in za to ne zamerite starejšemu prijatelju če Vam zakličem »festina lente«. Umetnost je ženskega spola in tudi od nje veljajo pesnikove besede [prečrtano: glede studije ženske; sledi nečitljiva beseda]. Pazite in ohranite si zdravje.

Prvo iz srca čestitam Vam in Vašemu društvu in njegovemu namenu.6 Tako je prav, to so dobri nazori in prava ljubezen do naroda in domovine! Če je po pravilih dopustno, štejem si v čast pristopiti za podpornega člana7 in izročim Vam tudi ob jednim fotografijo mojega očeta, katerega ste s prebranjem njegove studije8 tako lepo počastili.

Če pridete na počitnice, preiskala bova Papanove spise in upam, da bova našla še članke glede krajnskih skrinj in majolik, kateri so bili zadnje delo pokojnega.9

Mene in moje slabe moči potrla je osuda in juristična škarparija10 [sledi nečitljiva beseda].11 Pogrešil sim pravo pot. Pa tudi jest ljubim domovino in pomagam vedno rad po svojih močeh ker koli le morem.

S srčnimi vošili za Vaši blagor, ostanem Vas pozdravljaje Vam udaniStrahlCena12 Vas pusti pozdraviti

Stara Loka, 22. 3. 1904Častiti gospod Gaber!Ne zamerite staremu slepcu, da se šele danes za doposlane krasne »radirunge«13 zahvalujem,

saj veste kako teško mi je pisariti.Če bi bilo še kaj dvoma, da je moja slika res Rembrandov portret, te slikce morale bi ga

zaverniti.14 Saj se ujema vsaka poteza, le nos na moji sliki ni tako »verkniffen«, kakor da bi

5 strahl piše Gabru na Dunaj, kamor je ta odšel študirat umetnostno zgodovino.6 Za klub vesna, ki so ga slovenski in hrvaški študentje likovne umetnosti ustanovili leta 1903 na Dunaju, gl. beti Že-

rovc, vesna ob izviru umetnosti, Potlačena umetnost (ur. barbara borčić, jure Mikuž), Ljubljana 1999, str. 51−77.7 Karl je k društvu vesna pristopil kot ustanovni član v začetku leta 1904; prim. Društvo »vesna«, Slovenec, 32/32,

10. 2. 1904, str. 2.8 Die Kunstzustände Krains, delo Karlovega očeta edvarda strahla (1817−1884), ki je izšlo v Gradcu leta 1884. 9 edvardove neobjavljene prispevke o uporabni umetnosti je v strahlovi zapuščini našel janko PoLec, spominu

edvarda in Karla strahla. 1: edvard in Karel strahl, Zbornik za umetnostno zgodovino, 10, 1930, str. 63. Dva prispevka sta bila objavljena v podlistku z naslovom Die Kunst am häuslichen herde nekaj dni po edvardovi smrti (Die truhe, Laibacher Wochenblatt, 217, 4. 10. 1884, str. 1−2; Der Pultkasten und die Kabinette, Laibacher Wochenblatt, 219, 18. 10. 1884, str. 1−3).

10 skrparija, skrpucalo; od glagolov skrpati, skrpariti, gl. Maks PLeterŠniK, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1895, str. 500.

11 Zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti, za kateri sodni proces je šlo.12 strahlova stara gospodinja ivana nepomučena (cena, Čena, cenni) strupi (1829−1908).13 v strahlovi zbirki leta 1919 teh radirank ni bilo; prim. janko PoLec, Katalog strahlove galerije slik, Zbornik za

umetnostno zgodovino, 10, 1930, str. 187−209. Morda jih je Gaber, ki je tudi sam že v študentskih letih zbiral slike in starine, strahlu le posodil za primerjavo.

14 Karl se je pogosto trudil, da bi dokazal avtentičnost domnevnega rembrandtovega avtoportreta, ki ga je hranil v svoji zbirki, Gaber pa mu je pri tem pomagal. Po Karlovi smrti leta 1929 je bil portret naprodaj na javni dražbi, a ga zaradi visoke cene ni nihče kupil; gl. PoLec 1930 (op. 13), str. 183−184. njegovo sedanje nahajališče ni znano.

189

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

Rembrand rečti hotel »tukaj smrdi«.Za to še enkrat hvala.Novic iz naše obljubljene dežele ne vem poročati. Gospod Blaznik je fotografije kmetske

hiše napravil in so slike mnogo lepše kakor soba sama.15 Pustil sim tudi slike svojih prednikov fotografirati. Fotografije po minjaturah so izverstno izpadle,16 pri oljnatih slikah pa se vidijo le spoke in gube, tako da so fotografije komaj za rabo.

Glede pogače moram poročati, da so Blažeškova17 mama krasno in orjaško pogačo spekli, katero sedaj okinčuje.18 To bo »prachtstück« kmetske umetnosti, posebno kar sestavo barv zadeva, vse vpije od zlata rudečega, plavega in zelenega. Blažeškova mama bojo osebno s pogačo v naročji se v Ljubljano peljali. To bo prizor za fotografa!

Naši prifarci niso škofa se svojimi podpisi na peticijo proti premembi zakonske postave rešili. Dobili so komaj 200 podpisov, če ravno je kaplan iz lece pretil, z persti za tistimi kazati, ki te peticije ne podpišejo.19

Ta zadrega mojih prezvišenih prijateljev obudila je v meni misel k sledečim ilustrovanem poročilu.

V neki vasi na Gorenjskem poslala je znana Podrepnikova Barba v strahu pred kaplanovo grožnjo, da bojo za tistim, ki peticije zoper preosnovo zakonskih postav podpisati nočejo s persti kazali na škofijiški ordinarjat sledečo polo:

(kmet) X Tine Bik po domače Podrepnik(kmetica) X Barba Bik rojena Šema(15 let) X Janez Bik(12 let) X Micka Bik(8 let) X Marjana Bik(6 let) X Minka Bik(3 leta) X Lojze Bik

15 Kmetska hiša (Bauernstube) je bila soba v starološkem gradu, ki jo je edvard strahl v začetku osemdesetih let opremil s starim kmečkim pohištvom in predmeti, Karl pa jo je ohranil nespremenjeno vse do svoje smrti, gl. jan-ko PoLec, Karla strahla zgodovina starološkega gradu in njegova avtobiografija, Zbornik za umetnostno zgodovi-no, 10, 1930, str. 101−102. ena od fotografij sobe je bila objavljena leta 1906 (gl. Walter ŠMiD, Kranjska narodna umetnost na dunajski razstavi, Slovan, 4/6, 1906, str. 173), štirje različni izvodi pa so iz Grebenčeve zbirke prišli v narodni muzej slovenije (F-46−F-49). Za prijazno pomoč pri njihovem iskanju se zahvaljujem Dariji Mavrič Čeh. Fotografije je verjetno napravil škofjeloški fotograf avgust blaznik (1883−1950). o blazniku in njegovem ateljeju je pisal France ŠtuKL, Prispevek k zgodovini fotografov v Škofji Loki, Loški razgledi, 38, 1991, str. 122. Za podatek o letu smrti, ki ga Štukl ni navedel, se zahvaljujem kolegu mag. andreju Furlanu.

16 Dve fotografiji miniatur sta ohranjeni v enem od strahlovih albumov v narodnem muzeju (F-50/4, F-50/7).17 Pri blažešku ali blažeškucu se je reklo pri hiši stara Loka 19, blažeškova mama pa je bila verjetno Marija Grohar

ml. ali pa Marija jelovčan; prim. France ŠtuKL, Knjiga hiš v Škofji Loki. 3: Stara Loka in njene hiše, Ljubljana--Škofja Loka 1996, str. 143.

18 Peka pogače je morda povezana s pripravami na vseslovansko sokolsko srečanje, ki je potekalo julija 1904 v Lju-bljani in v okviru katerega so slovenske »dame« pod vodstvom Franje tavčarjeve (1868−1938) pripravile nepo-zabno ljudsko veselico, gl. vseslovanski sokolski zlet v Ljubljani, Rodoljub, 14/14, 21. 7. 1904, str. 1−2.

19 slovenska ljudska stranka je bila ena glavnih bojevnic za splošno in enako volilno pravico v državi ter pobudnica volilnih reform na Kranjskem leta 1908 in 1910. Škof anton bonaventura jeglič, ki je stranko močno podpiral, je volilne reforme podprl že leta 1905. strahl in Gaber sta bila liberalno usmerjena (Karlov oče je bil vnet pristaš nemške liberalne stranke, Gaber pa je po letu 1906 postal eden najvidnejših članov škofjeloškega sokola) in sta se verjetno posmehovala škofovim (takrat še) neuspešnim poskusom, da bi s peticijami dosegel uveljavitev volilne reforme. Za sLs, volilno reformo in pritisk škofa na župnike in kaplane v zvezi z volitvami gl. France Martin DoLinar, Ljubljanski škofje, Ljubljana 2007, str. 381; Matjaž aMbroŽiČ, Ljubljanska škofija od knezoškofa Pogačarja do prve svetovne vojne, Ljubljanska škofija. 550 let (ur. France Martin Dolinar), Ljubljana 2011, str. 139. Za bibliografske napotke se zahvaljujem kolegu doc. dr. Franciju Lazariniju.

190

RENATA KOMIć MARN

(vol) X Lisec(krava) X Cika(krava) X Liska(junica) X Pisanka(telica) X Majčkena(meketač) X Mekec(ovca) X Backa(svinja) X Flika(pujski) X Flikec X Šetinček X Švedraček(pes) X Pazi(mačka) X Muca(petelin) X Kokec(kokoši) X Koka X Erjavka X Grahka X Čopka(tiči) X Gimpel X KanarčekPo meni, Anton Bonaventura podpisal in priča20

Morebiti bi bilo to kaj za Vas.Čena Vas pusti prašati, ali ste bili že za velikonoč »basist«.21 Prosim pozdravite gospoda Sternena.22

S srčnim pozdravom ostanem Vam udaniStrahl

Stara Loka, 2. 11. 1904Častiti gospod Gaber!V smislu našega pogovora pošljim Vam v prilogi fotografije, katere sim učirej od Kotarja

dobil. Fotografije velikega altarja in interjerja crkve mi Kotar ni poslal in če to tudi obžalujem mi je vendar prav, ker fotografije stanejo malenkost 120 Kron in to je, mislim, za župnikovo kosilo za dosti. Župniku sim poročilo na centralno komisijo in poročilo na deželno vlado sestavil in z fotografijami ured poslal.23 Kakor hitro poročilo dobim, da so vloge odposlane, bom Peteneggu24

20 na dan, ko je strahl pisal Gabru, so v časopisu Gorenjec, 5/12, 22. 3. 1904, str. 118, zapisali: »Devet desetink zave-dnih klerikalnih volilcev niti ne ve, koga volijo. Fajmoštri in kapelani jim izpolnujejo glasovnice in fajmoštri ter kapelani jih priženo na volišče, kakor mesar ovce v klavnico.«

21 strahl pri tem bržkone misli na petje ene izmed vlog − verjetno Pilata − pri pasijonu (passio), igrani zgodbi Kri-stusovega trpljenja, ki se bere ali poje med velikim tednom.

22 Za Gabrovo prijateljstvo s slikarjem Matejem sternenom gl. KLeMenc 2009 (op. 1), str. 189−190, in tam citirane vire.

23 Poročilo je morda povezano s popravilom in pozlato glavnega oltarja starološke župnijske cerkve, za katerega so mojstru rovšku leta 1904 plačali 1.500 kron; prim. Več kot tisoč let. Kronika župnije sv. Jurija Stara Loka (ur. alojzij Pavel Florjančič), stara Loka 2005, str. 193.

24 edvard Karl boromejski Gaston grof Pöttickh in baron Pettenegg (1847−1918) je bil polbrat Karlove matere ce-cilije pl. strahl, roj. pl. Pettenegg (1820−1855). tudi on se je zanimal za umetnost in spomenike, saj je leta 1910

191

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

pisal in tudi njemu fotografije poslal.Poročilo na centralno komisijo bo po mojem računu koncem tega meseca na Dunaj dospelo.

Prav dobro bi bilo, ako Vi gos. profesorju25 fotografijo že popreje pokažete. Gospod profesor bo na ta način že informiran in mu bode na ta način lažje, na ugodno rešitev vpljivati.

Prosim Vas, shranite fotografije in vernite meni iste v svojem času. Novega ne vem poročati, sitnosti in komatije26 dovolj, veselja in denarja pa nič, to je signatura tukajšnjih razmer.

V nadi, da se Vam dobro godi in da se bova kmalu vesela vidila, ostanem s srčnim pozdravom Vam udani

Strahl

Stara Loka, 25. 3. 1905Častiti gospod Gaber!Blagovolite pred vsem izraz presrčne zahvale za Vaše pismo in dovolite meni Vas glede razstav

na besede »festina lente« opominjati. Počasi, prijatelj, počasi, sicer bode brozga v možganih.Gospod Grohar mi je slike, katere je na Dunaj poslal, pokazal.27 Jest sim bil presenečen in

moram reči, da tako dobrega nisim pričakoval. Po mojem okusu majnka Groharjevim slikam le dvojno, namreč primera v razdelitvi prostora in jasnost. V Groharjevih slikah je po navadi spredje (Vordergrund) pre prazno, tako posebno na v vsem drugem izverstni sliki Kamnitnika.28 Kar se pa kolorita tiče, je vse slikano, kakor da bi se bilo barvam apno primešalo in bi bilo vse z neko prav neokusno belo mreno prevlečeno.29 Kaj je temu uzrok, ne vem, morda to, da Grohar navodilo, brez kontur slikati, pretirava.

Po mojem okusu bo še ne dodelani »sijalec«30 naj boljša slika, če jo Grohar ne bo z apnom laziral. Jakopičevih reči pa nisim vidil.31

Od slavnega odbora Vesne sim berzojavko dobil in tudi v Gorenjecu bral, katera čast si mi je naklonila.32 Rad se bi bil že zahvalil, pa ne vem, kam in komu naj pišem. Za to Vas prosim, izjavite slavnemu odboru mojo zahvalo in ekskulpirajte33 me po mogočnosti. Oj, mladina, mladina! Kaj vam je na misel prišlo! Če ste mislili v meni mojega očeta častiti, naj bi že bilo, pa kje so moje

skupaj s Karlom postal član Deželnega umetniškega sveta za Kranjsko; prim. Deželni umetniški svet za Kranjsko, Soča, 40/25, 3. 3. 1910, str. 4.

25 Zagotovo gre za profesorja aloisa riegla (1858−1905), prvega generalnega konservatorja centralne komisije za raziskovanje in varstvo umetnostnozgodovinskih spomenikov (1903−1905), ki je v času nastanka pisma predaval umetnostno zgodovino na dunajski univerzi; prim. Michael s. FaLser, Zum 100. todesjahr von alois riegl 2005, kunsttexte.de, 1, 2006, str. 5, http://edoc.hu-berlin.de/kunsttexte/download/denk/falser2.pdf (stanje 20. 5. 2014).

26 homatija, nered, zaplet, spor. Za pomoč pri ugotavljanju pomena nekaterih arhaičnih izrazov se zahvaljujem kolegici dr. ani Lavrič.

27 Grohar je na razstavo v dunajski secesiji (25. 3. 1905) poleg Pomladi poslal tudi več slik z zimskimi motivi; prim. sMreKar 1997 (op. 3), str. 16−18; brejc 1997 (op. 3), str. 31.

28 Zelo verjetno gre za sliko Kamnitnik, ki je maja 1906 v Londonu nosila naslov Februarja; prim. ivan Grohar 1997 (op. 3), str. 223. Prvotni naslov slike se ujema s časom nastanka – malo pred marcem 1905.

29 Prim. brejc 1997 (op. 3), str. 31.30 Prim. sMreKar 1997 (op. 3), str. 21.31 Poleg Groharja je na spomladansko razstavo večje število svojih del poslal rihard jakopič (1869−1943); prim.

brejc 1997 (op. 3), str. 31.32 Društvo je Karla na prvem občnem zboru petega tečaja soglasno izvolilo za častnega člana »radi izrednih zaslug

za umetnost v slovenskih zemljah,« gl. umetniško društvo »vesna«, Gorenjec, 6/11, 18. 3. 1905, str. 4.33 ekskulpirati – oprostiti, gl. Slovenski pravopis (ur. jože toporišič idr.), Ljubljana 2001, str. 529.

192

RENATA KOMIć MARN

zasluge za umetnost in posebno za slovensko umetnost? Ali morda to, da sim pustil na gasilno šupo Sv. Florjana napacati34 ali pa to, da sim gos. Birola35 na kislo mleko in krompir povabil. Če hočete take zasluge častiti, se bojo diplomi morali pomnožiti. In še nekaj. Kerkoli na Krajnskem umetnosti koristiti hoče, mora zaupanje Nemcev in obeh strank Slovencev imeti in mora sam brez barve biti. Le takemu posredovalcu bi se s časom posrečilo, posestnike starih umotvorov, ki se večinoma v nemških rokah nahajajo, k tem pripraviti, da svoje reči kakemu recimo »mešanemu« odboru zaupajo, da se narprvo ena razstava odtvori in s časom muzej uredi. Častni člani kakega slovenskega društva pa ne bojo gotovo personae gratae pri naših, deloma prav zagrizenih Nemcih.

Če bi bili gospodje odbora, ki so morda moje Vam slučajno v pogovoru omenjene sanjarije o zgodovinsko umetniškem muzeju za zaslugo smatrali, to, kar sim zgoraj rekel, uvaževali, mi gotovo ne bi bili z imenovanjem častnega člana in z objavo tega sklepa stališče obtežili.

Ne zamerite mi, da sem Vam svoje pomisleke odkritosrčno razodel, in bodite priverjeni, da niti Vam niti slavnemu odboru Vesne s tem kaj očitati hočem.36

Veseli me, da me imajo gospodje v prijaznem spominu in da vem nezasluženo čast čislati, čast pri kateri mene ravno le to obtežuje, da isto zaslužil nisim. Če me gospodje v velikonočnih počitnicah obiskati hočejo, me bo to srčno veselilo. Le stroškov si ne delajte in ne trudite se z diplomom. Čas mladosti je drag in naj se porablja za koristna dela.

Zdaj pa »Schluß«. Že predolgo sim Vas mučil se svojo pisarijo.V upanju, da se kmalo vesela vidiva ostanem Vam udaniStrahlP. S. Srčni pozdrav od Cene

in coena domini

Zadnje znano strahlovo pismo Gabru je nastalo pol leta pred začetkom prve svetovne vojne.37

Po tonu in vsebini teh in Gabrovih pisem sodeč, sta si še naprej dopisovala tudi po letu 1905. v tem času se je marsikaj spremenilo: 1908 je umrla gospodinja cena in leto pozneje se je v staro Loko po triindvajsetih letih odsotnosti vrnila Karlova žena.38 Gaber, ki se je leta 1906 poročil s tončko jesenkovo, je živel v Škofji Loki in Ljubljani ter veliko potoval po nemčiji, balkanu in italiji.39 Leta 1913 je postal pomočnik čuvarja etnografskega muzeja v beogradu,40 pozneje pa je bil s svojo družino kot avstrijski državljan interniran v notranjost srbije, v aleksinac.41 Po koncu vojne in nastanku Kraljevine shs je strahlova zbirka predstavljala pomemben del domače dediščine, zato so se zanjo začeli zanimati tako nova vlada kot tudi drugi slovenski umetnostni zgodovinarji,42

34 Karl strahl je bil skupaj s svojim sosedom, trgovcem Francem Dolencem (1869−1938), pobudnik za ustanovitev gasilskega društva v stari Loki; prim. PoLec 1930 (op. 9), str. 73; andrej PavLovec, 70-letnica gasilskega dru-štva v stari Loki, Loški razgledi, 17, 1970, str. 272.

35 slikar Gvidon birolla (1881−1963).36 iz tega dela pisma je razvidno, da je Karl že v začetku stoletja razmišljal o umetnostnozgodovinskem muzeju za

Kranjsko in da je bil dobro seznanjen z razmerami ter odnosom lastnikov zbirk do posojanja umetnin za razstave.37 Gl. op. 4.38 Gl. KoMiČ 2009 (op. 2), str. 211.39 Gaber, ante 1926 (op. 1), str. 195.40 Gaber, ante 1926 (op. 1), str. 195.41 France PLanina, Profesor Franc jesenko, Loški razgledi, 7, 1960, str. 155.42 Gl. PoLec 1930 (op. 9), str. 74; France steLe, strahlova oporoka in naše ustanove, Zbornik za umetnostno zgo-

193

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

Gaber pa je pri tem verjetno pogosto igral vlogo posrednika. v arhivu graščine stara Loka v arhivu slovenije je med Karlovo korespondenco ohranjenih osem Gabrovih pisem in štiri kratka voščila iz časa med oktobrom 1921 in novembrom 1927.43 Kar pet pisem govori o pripravah in izboru slik za Zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva, ki je bila na ogled jeseni 1922 v ljubljanski realki.44 najstarejše Gabrovo pismo v strahlovi zapuščini odkriva delček zgodovine Gruberjeve hiše, iz zadnjih dveh, ki sta nekoliko bolj osebne narave, pa izvemo marsikaj o strahlovi hudomušnosti ter Gabrovem novinarskem delu, zbirateljstvu in ljubezni do vrtnarjenja. v njiju Gaber piše tudi o Zborniku za umetnostno zgodovino, ugankarstvu, trdem delu brez oddiha in svojih hčerah, Majdi in bredi.

Ljubljana, 19. 10. 1921Visokorodni gospod nadsvetnik!Kakor Vam je že mogoče znano, je poštna direkcija kupila Virantovo hišo, kjer je tudi že

smestila svoje urade.45

Preseliti se je moral tudi stari gospod Šiškar, pa je dobri starček že danes umrl: novega stanovanja se ni mogel privaditi. Vesel je bil, ko sem mu zagotovil, da se hiša prav nič ne izpremeni, pač pa še popolnoma strokovnjaški restavrira, seveda počasi, ker ni kredita.

Z nakupom hiše se je tudi direkcijsko uradništvo zainteresiralo za njeno zgodovino in g. direktor dr. Debelak46 mi je celo poveril opis hiše, Gruberja in Kremser-Schmidta. Več gospodov bi pa rado videli še druge slike Kremser-Schmidtove, pa Vas zato kar najuljudnejše prosim, če bi blagovolili pokazati svojo galerijo manjši družbi višjih uradnikov z njihovimi damami, ki bi kako nedeljo popoldne v to svrho prišli v Škofjo Loko.47 Seveda bi prišel tudi g. dr. Debelak, ki ima največ zaslug, da to najlepše poslopje v Jugoslaviji ni prišlo v verižniške roke. Hišo so celo hoteli kupiti ljubljanski čifuti48 za svojo sinagogo!

V nadi, da Vas moje pismo najde pri najboljšem zdravju, prosi za odgovor in z največjim spoštovanjem pozdravlja

Vaš Ante GaberDirekcija pošt in brzojava, IX. odd.49 Ljubljana

dovino, 11, 1931, str. 68−74.43 si-as 780, Graščina stara Loka, a. e. 19: tri voščila za god (3. 11. 1921, 4. 11. 1924, 4. 11. 1925) in eno za božič (24.

12. 1923). 44 Gl. Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva, Ljubljana 1922.45 Za stavbno zgodovino hiše gl. juša serajniK-vavKen, stavbni razvoj Gruberjeve palače v Ljubljani, Kronika,

7/3, 1959, str. 174−185, za omenjeni nakup str. 184.46 janko Debelak (1868−1925), pravnik in strokovnjak za poštni promet.47 v strahlovi zbirki je bilo pet Kremser-schmidtovih slik (med njimi Kazen Danaid, Ugrabitev Sabink ter Diana in

Akteon) in okoli deset bakrorezov. tako slike kot bakroreze je po Karlovi smrti odkupila narodna galerija.48 Pripadniki židovskega naroda.49 Gaber je bil nekaj časa strokovnjak za filatelijo pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; prim. Gaber, ante 1926 (op.

1), str. 195.

194

RENATA KOMIć MARN

Ljubljana, 26. 1. 1922Velespoštovani gospod nadsvetnik!Ker Vas bo gotovo veselilo slišati, Vam uljudno sporočam, da po leti priredi Narodna galerija

veliko zgodovinsko umetniško razstavo, ki bo obsegala vse, kar bomo našli od najstarejših časov pa do Groharja. V ožji odbor so izvoljeni: dr. Izidor Cankar, univ. docent, Rihard Jakopič, monsignor Steska, dr. Stele, konservator, Matej Sternen in moja malenkost.50

Vlada je začela naše društvo51 izdatno podpirati in v nedeljo smo za vlado od Ferda Vesela kupili kar za 100.000 K.52 Tudi dunajska »Staatsgalerie« nam je te dni prodala vsa dela naših modernih slikarjev.53 Ostanki moje grafične zbirke so tudi že last vlade.54

Mogoče se spominjate na neko mojo sveto družino s signaturo: Joannes Kracker 1747.55 Ta Kracker, nekaki češki Mencinger, se je sedaj izkazal za pravega spodnjega Štajerca, ki je v Pragi postal slaven. Rad bi imel, kaj pravi Vaš »Künstlerlexikon« o njem.56

Tudi naše »Društvo za umetnostno zgodovino« prav živahno deluje. Gotovo poznate društveni časopis »Zbornik za umetniško [sic] zgodovino«? Mene so pritisnili, da objavim študijo o Vašem Rembrandtu57 – a knjig ni nikjer. Iz Dunaja imam obljubljenega Neumanna in Seidlitza.58 Najbolj nerodno je, ker so vse portretu podobne radirunge »zweifelhaft« ali celo »verworfen«. Seveda je mogoče, da so njegovi učenci radirali po portretu. Sedaj iščem po Dunaju reprodukcije Rembrandtovih risb, mogoče bo med njimi kaj dokazov. Upam, da me bo Vaše Blagorodje – kakor vedno, rado podpiralo, kadar zaprosim.

Imam pa danes drugo prošnjo. Moj Kracker je brez okvirja in ravno tako tudi prekrasen bacchanal – sami amoreti –, ki zelo spominja na Correggia. Na sodčku sedi mali Bacchus z zavezanimi očmi in spi, na prevernjenem kraterju pa dremlje na Baccha naslonjena njegova punčka. Oba veže z vinsko trto skupaj mladi faun, drugi nataka vina iz sodčka, tretji pa strelja na par z Amorjevim lokom, ki v ozadju smehljaje beži: »Bacchus von Amor gefesselt«.59 Slika je prekrasna! Velikost je obeh slik okroglo 100 x 90 ali 100 x 80 cm in Vas prosim, če mi proti

50 o Gabrovem članstvu v pripravljalnem odboru doslej ni bilo mogoče najti podatkov, potrjena pa je njegova nav-zočnost na tretjem občnem zboru društva narodna galerija; prim. izidor canKar, narodna galerija, Zbornik za umetnostno zgodovino, 2, 1922, str. 60.

51 Društvo narodna galerija.52 o nakupu osemnajstih slik Ferda vesela so poročali na 11. seji društvenega odbora 29. januarja 1922; prim. Mojca

jenKo, Porajanje umetnostne zbirke. Ob 90-letnici Narodne galerije, Ljubljana 2008, str. 50, op. 21.53 Doslej je bilo možno čas nakupa omejiti na prve tri mesece leta 1922; prim. jenKo 2008 (op. 52), str. 51, ter tam

citirane vire in literaturo. Po Gabrovem pismu sodeč, pa je narodna galerija teh enajst slovenskih slik iz dunajske mestne galerije odkupila že januarja 1922.

54 Šlo je za dve mapi risb Leopolda Layerja (1752−1828) in Matevža Langusa (1792−1855); prim. jenKo 2008 (op. 52), str. 47.

55 anica cevc, Dela johanna Lucasa Krackerja v sloveniji, Časopis za zgodovino in narodopisje, 37/1−2, 2001, str. 23−42, te slike ne omenja. v katalogu monografije o slikarju je navedena nedatirana in drugače signirana slika sv. Družine, ki je ni mogoče istovetiti z Gabrovo sliko; prim. anna jÁvor, Johann Lucas Kracker. Ein Maler des Spätbarock in Mitteleuropa, budapest 2005, kat. št. 51.1.

56 Gaber najbrž misli na Müllerjev Künstlerlexikon v treh zvezkih iz leta 1864, ki so ga popisali v Karlovi zapuščini leta 1930; prim. arhiv narodnega muzeja, akt 777/1930, cenilni zapisnik, št. 186.

57 Gl. op. 14.58 carl neumann (1860−1934) je leta 1901 napisal svojo prvo monografijo o rembrandtu; gl. tanja soroKa,

rembrandt als erlebnis und Forderung, Kunstgeschichte in Kiel (ur. hans-Dieter nägelke), Kiel 1994, str. 29−34. Woldemar von seidlitz (1850−1922) se je ukvarjal zlasti z rembrandtovo grafiko (Rembrandts Radierungen, Leip-zig 1894; Kritische Verzeichnis der Radierungen Rembrandts, Leipzig 1895).

59 o sliki zaenkrat ni bilo mogoče najti natančnejših podatkov, leta 1922 ni bila razstavljena.

195

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

plačilu60 odstopite kak pozlačen ali pa črn okvir z zlatim robom za ti dve sliki. Nikjer ni mogoče nič pripravnega najti in slik je škoda brez okvirjev, ktere gotovo najdete v zavrženi šari.61

V nadi, da Vas moje pismo najde pri najboljšem zdravju, Vas srčno pozdravlja Vaš Ante Gaber

Ljubljana, Kralja Petra trg 8/III.

Ljubljana, 5. 4. 1922Visokorodni gospod nadsvetnik!Vaše cenjeno pismo me je še posebno razveselilo, ker mi je najpopolnejši dokaz, da Vaša

delavna sila še ni prav nič opešala, saj načenjate vprašanje, ki je težko in utrudljivo celo za mladega moža.

Najprej: jaz sem prepričan, da je Vaš Rembrandt pristen.62

Slikan je že leta 1630 ali najpozneje 1631, kar pričajo popolnoma podobni portreti njegovi, ktere so radirali on sam oziroma njegovi učenci. Te Rembrandtu priznani ali zavrženi listi dokazujejo, da je to portret slikarja in ne druge osebe. Važnejše je pa to, da se ravno med zavrženimi listi nahajajo Vaši sliki popolnoma podobni. Ali mislite, da so učenci radirali raje po lastnih slabih delih – njih radirunge so posebno radi slabe in surove luči zavržene – ali po dobrem mojstrovem portretu majhnega formata?

Eeckhout63 je bil takrat premlad, pač pa raje poglejte v leksiku Bola64 in Lievensa.65 Če ni Rembrandt sam, je vaša slika najbrže Lievensova, Bolu je pa neki umetn. zgodovinar pripisal skoro vsa najslavnejša Rembrandtova dela in na njih celo odkril neka tajna Bolova znamenja – čudne signature, ki so zrasle ponajveč v historikovi fantaziji.66 Vendar je pa ta mladi učenjak storil mnogo za kritiko Rembrandta kot n. pr. Seidlitz67 in drugi za kritiko njegovih del. Vsi ti preiskovalci pa sami priznavajo, da so vsi rezultati le kombinacije in da je še vedno mnogo preveč listov pripisanih mojstru samemu. Če pogledate njemu priznane liste, boste opazili, da so ravno dokumentarično dokazani listi nekteri prav, prav zelo slabi in niso vredni Rembrandtovega imena. Mož se je gotovo večkrat igral in mislim, da mu je pri delu gotovo škodovala njegova treznost ali pa »fajhtnost«,68 da jo je tako strašno polomil. »Die Grosse Auferweckung«69 in »Die Grosse Kreuzigung«,70 nekdaj prva njegova dela, so sicer krasni listi, pa od vseh kritikov zavrženi. Sicer je pa pri vseh slikah ime odvisno od imena ekspertovega: če ga potrdi n. pr. Bode,71 o Rembrandtu nikdo ne bi več dvomil

60 Podčrtal Gaber.61 Karl se je rad ukvarjal z urejanjem zbirke, zlasti z restavriranjem predmetov in napenjanjem slik; prim. PoLec

1930 (op. 9), str. 71.62 Gl. op. 14.63 Gerbrand van den eeckhout (1621–1674), rembrandtov učenec.64 Ferdinand bol (1616–1680), rembrandtov učenec.65 jan Lievens (1607–1674), rembrandtov učenec.66 Gaber gotovo misli na ljubiteljskega raziskovalca rembrandtovega dela Maxa Lautnerja. Za njegovo knjigo Wer

ist Rembrandt? (breslau 1891) in atribucije rembrandtovih slik Ferdinandu bolu gl. catherine b. scaLLen, Rembrandt, Reputation, and the Practice of Connoisseurship, amsterdam 2004, str. 109−126.

67 Gl. op. 58.68 okajenost, pijanost.69 Obujenje Lazarja, bakrorez, ok. 1632. 70 Trije križi, bakrorez, 1653.71 Wilhelm von bode (1845−1929), nemški umetnostni zgodovinar.

196

RENATA KOMIć MARN

tako dolgo, dokler ne pride drugi ekspert v modo. Od Giorgiona je bilo pred leti znanih do 3000 del, danes pa le še komaj pol tucata. Tudi valuta! Za dokumentarično nepotrjeno sliko je vedno dosti dokazov za in proti, a slika se kljub vsem dokazom, hvali in zabavljanju ne izpremeni prav nič, ker jo je slikal mojster in je zato večna kot vsako dobro delo.

Z najsrčnejšo željo, da se prav kmalu zopet oglasite, Vas prav od srca pozdravljaVaš hvaležni A. GaberKralja Petra trg 8/III.

Škofja Loka, 20. 8. 1922Visokorodni gospod nadsvetnik!Pri zbiranju in urejanju historične razstave smo našli več signiranih del Gladiča (ca. 1650),72

Altomonte (1715),73 Jelovška (1730),74 Berganta (1750),75 Čebeja76 in drugih domačinov, da računam za moralno dolžnost zaprositi Vas za dovoljenje pogledati Vašo zbirko, kjer mi bo gotovo mogoče konstatirati te mojstre. Siguren sem pa, da je Bergantovo delo ona polovica oltarne slike, ktero ste kupili pri Egartnerju;77 ali ta ali pa Čebej. Vsaj to bi rad videl. Med portreti bi pa našel Gladiča, ker je signirani portret dr. Dienstmanna iz Kranja78 in sem Gladiča konstatiral tudi na zanimivi sliki pri sv. Andreju79 – delal je torej gotovo po Gorenjskem. V Celju sem našel Planerja,80 kterega smo dosedaj napačno imenovali za Plavca81 (1627). Srednje Bitnje ima Uršulo iz l. 1616 s

72 Za signirani portret Mihaela Dienstmanna, delo janeza Frančiška Gladiča (1635−1663), ki ga omenja Gaber, gl. Katalog 1922 (op. 44), št. i/38. Danes ga hrani narodna galerija v Ljubljani (nG s 59).

73 sodeč po letnici, Gaber gotovo misli na oltarno sliko s podobo sv. jurija iz križevniške cerkve v Ljubljani, ki jo je leta 1715 daroval dunajski dvor; prim. Federico Zeri, Ksenija roZMan, Evropski slikarji. Katalog stalne zbirke, Ljubljana 1997, str. 152. Leta 1922 je bila namesto te razstavljena altomontejeva slika Brezmadežna (Katalog 1922 (op. 44), št. iv/5), ki jo lahko na podlagi opisa, mer in zlasti signature identificiramo s sliko, ki jo od leta 1991 hrani narodna galerija in katere starejša provenienca je bila doslej neznana; prim. Zeri roZMan 1997 (op. 73), kat. št. 100 (nG s 3013).

74 na razstavi 1922 sta bili predstavljeni dve podobi sv. Družine slikarja Franca jelovška (1700−1764), gl. Katalog 1922 (op. 44), št. i/1, 16.

75 Leta 1922 je bilo razstavljenih več slik Fortunata berganta in njemu pripisanih del (1721−1769), gl. Katalog 1922 (op. 44), št. iii/1−7, 9, 11, 13, 15, 27−28, 32, 34−38.

76 Za leta 1922 razstavljene slike antona cebeja (1722−1774) gl. Katalog 1922 (op. 44), št. iii/12, 18−20, 40−41.77 edvard strahl je slike mogel kupovati zgolj od josipa egartnerja ml. (1833−1905), slikarja in podobarja v Kranju,

sina josipa egartnerja st., ki je bil posinovljenec Leopolda Layerja. opisu ne ustreza nobena od treh slik, ki so bile po podatkih v strahlovem katalogu kupljene od egartnerja. slike, ki v katalogu veljajo za oltarne, pa so dela drugih slikarjev, večinoma Leopolda Layerja in valentina Metzingerja (1699−1759); prim. PoLec 1930 (op. 13), kat. št. 13, 30, 65, 70, 72, 120, 134, 150, 250, 326, 328.

78 Dr. Dienstmann je bil doma iz Kranja, kjer je tudi nesrečno umrl, gl. Franc PLanina, Šmarjetna gora pri Kranju, Planinski vestnik, 37/5, 1937, str. 152, op. 1.

79 Morda gre za cerkev sv. andreja nad Zmincem. 80 Matija Plainer (deloval 1592−1623). Za sliko sv. cecilije iz leta 1627 (Katalog 1922 (op. 44), št. i/5) danes velja, da

ni Plainerjevo delo; prim. emilijan cevc, Plainer, Matija, Enciklopedija Slovenije, 8, Ljubljana 1994, str. 369. o tem, da bi jo bil ravno Gaber našel pri kapucinih v celju, ni podatkov.

81 v literaturi je bil pomotoma imenovan tudi Plauez; prim. Ksenija roZMan, Katalog razstavljenih del. slikarstvo, Umetnost 17. stoletja na Slovenskem I, Ljubljana 1968, str. 134.

197

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

signaturo G. B. F.82 Kaj naj pomeni? Kremser iz Dola83 je čudovit v luči! Na kratko: razstava bo »Offenbarung« za vse prijatelje umetnosti. A najbolj me vendar veseli srečni uspeh dr. Trillerjeve intervencije pri Vašem Blagorodju.84 Bog pomagaj, saj drugače vendar ni mogoče misliti.

Zelo nas je zabaval Vaš odgovor na poslano Vam vpraševalno polo za biografski leksikon.85 Ti biografi so jo pač že ob rojstvu polomili in imenitno ste se jim odrezali.

Prosim torej najuljudnije, da me danes popoldne sprejmete in Majdi86 javite uro, kdaj naj pridem.

Z največjim spoštovanjem pozdravljaVaš Ante Gaber

Ljubljana, 24. 8. 1922Visokorodni gospod nadsvetnik!Z zahvalo za Vaše prijazno pismo Vam moram takoj javiti zanimivo novico. Gotovo ste že

slišali, da je nekdaj visel v Križevniški cerkvi v Ljubljani »Kristus na Križu«, pripisan Tintorettu.87 Slika je izginila in jaz sem mislil na Langusu podobno praktiko.88 Ko sem bil pa včeraj pri g. priorju, ki mi je razkazal prijazno vse slike, sem stal v pisarni pred izgubljenim »Kristusom«, kterega je med tem časom videlo že dosti ljubljanskih strokovnjakov – pa so ga vsi pregledali. Pred nekaj leti so ga menihi prinesli zvitega s podstrešja, ga napeli in obesili na sedanje mesto. Slika je v resnici zelo podobna Tintorettu, a treba bo vendar dela in truda pri raziskavanju. Menihi bodo gotovo šli na roko, ker je njihovo spoštovanje do umetnosti splošno znano.

Najlepša zahvala pa za slike, ktere ste zadovoljni odstopiti.89 Vsestransko garancijo in vse stroške za zaboj in transport sem in nazaj seveda prevzame Narodna galerija. Ker še ta teden – gotovo pa v soboto pridem v Škofjo Loko, prosim, da me sprejmete radi ureditve transporta, da ne boste imeli sami opravka. Kar se pa mizarja tiče, pa prosim, da naročite istega, ki Vam je odrezal okvir za Pustaverha in tudi meni vzel iz altarja farne cerkve dve Wolfovi sliki.90

Gospod nadsvetnik, oprostite mi kratko premišljevanje. Star, častitljiv pregovor pravi, da je

82 Katalog 1922 (op. 44), št. i/42. omenjena v ante Gaber, naša narodna galerija, Slovenski narod, 66/140, 22. 6. 1933, str. 3. Gl. tudi emilijan cevc, slikarstvo 17. stoletja, Umetnost 1968 (op. 81), str. 51−52.

83 nedvomno gre za oltarno sliko sv. Marjete v župnijski cerkvi v Dolu (1774), delo Martina johanna schmidta, imenovanega Kremserschmidt (1718−1801), gl. Katalog 1922 (op. 44), št. iv/1; Martin Joh. Schmidt »Kremser Schmidt« 1718–1801. Dela v Sloveniji (ur. Melita stele-Možina), Ljubljana 1957, kat. št. 14.

84 Gaber verjetno misli na posredovanje Karla trillerja (1862−1926) glede Karlove pokojnine, katere izplačevanje je narodna vlada po letu 1918 ustavila. PoLec 1930 (op. 9), str. 74, je sicer zapisal, da so Karlu pokojnino priznali leta 1920, vendar ta v svoji biografiji, ki jo je spisal marca leta 1922, med rešenimi problemi pokojnine ne omenja; prim. PoLec 1930 (op. 15), str. 106. Morda je pokojnino začel dobivati šele leta 1922.

85 Karl se je posredovanju podatkov za takrat nastajajoči Slovenski biografski leksikon izogibal še avgusta leta 1924, ko ga je izidor cankar ponovno prosil, naj vendarle izpolni biografsko polo; prim. si-as 780, Graščina stara Loka, a. e. 19, cankar strahlu, 23. 8. 1924.

86 Gabrova hči.87 Domnevno tintorettova slika Križanja v križevniški cerkvi v Ljubljani v meni znanih virih in strokovni literaturi

ni bila omenjena.88 Morda s tem misli na prakso slikarjev 19. stoletja, ki so za oltar naslikali ali kopirali novo sliko, staro pa odnesli s

sabo; prim. PoLec 1930 (op. 15), str. 100.89 Karl strahl je za razstavo posodil 14 slik; prim. Katalog 1922 (op. 44), št. iii/40−41, iv/26−28, v/31, vii/40−41,

viii/65−68, 71−72.90 Za leta 1922 razstavljeni Wolfovi sliki iz starološke župnijske cerkve gl. Katalog 1922 (op. 44), št. iX/83−84.

198

RENATA KOMIć MARN

začetek težak – potem pa že gre. Ta zlati nauk mi pa daje pogum, da nadaljujem z vrtanjem, kot ste Vi delali s studenčki po Križni gori in Ljubniku.91 Najponižnejšemu revčku niste dali prej miru, dokler ni napojil cele Fare. Jaz sem pa mnogo bolj skromen in v resnici s prav malim delom Vaše zbirke zadovoljen.

Sami morate priznati, da brez lepe grofice Sidonije, ktero je varoval pred plebejskimi pogledi Jesenkovih vajencev sam sv. Florjan,92 razstava ni kompletna. Zanimiva za primerjanje, čeprav nista lepa, sta tudi cesar Leopold s cesarico.93 Upam, da nam tudi g. Leo pl. Detela dovoli postaviti svoja dva Gladiča, ktera sem si v ponedeljek popoldne ogledal.94 Soproga nekdanjega lastnika je nepopisno grda in strašno huda žena95 in Vaša dama, ktere kisle poteze je ovekovečil mojster Verelst,96 je v primeri s to gospo od sv. Duha ponižna ovčica in Venera ob enem. Ker pa treba omiliti in take »lintverne«97 v razstavi ukrotiti, nam mora priti na pomoč lepa dama v turškem kostumu, s ktero se je zabaval plemeniti kavalir grof Gallenberg,98 ki na razstavi še ni zastopan. Tak eleganten par pa zopet spada v idilično pokrajino po okusu Kogovška, kterega na razstavi tudi še ne poznamo.99 Da jima ne bo dolgčas, naj bi se preselila v kraje, kakoršne je fantaziral Hayne pri Luciferjevi teti v Kranju,100 kjer je Layer naslikal svojega sv. Lovrenca.101 Gotovo je fini okus pl. Pilgram102 in Cecilije pl. Strahlove103 vplival na Franketovega104 Edvarda vit. Strahla, da

91 Gaber ima v mislih Karlovo pobudo in prizadevanja, da bi v staro Loko napeljali vodovod, kar so uresničili leta 1900, gl. iz stare Loke, Slovenec, 28/95, 26. 4. 1900, str. 3.

92 Portreta sidonije stroblhof, ki ga danes hrani narodni muzej v Ljubljani (gl. jasna horvat, Mateja Kos, Zbirka slik Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana 2011, št. 660), Karl za razstavo leta 1922 ni posodil. sliko je strahl od-kupil od ključavničarja jesenka v Škofji Loki kot podobo sv. Florijana, pri obnovi pa je bil pod njim najden portret, prim. PoLec 1930 (op. 13), str. 136.

93 Za oba portreta gl. PoLec 1930 (op. 13), str. 117.94 Leo Detela je bil sin kranjskega deželnega glavarja otona Detele, lastnika ajmanovega gradu (sveti Duh). Grad je

skupaj z zbirko portretov pred letom 1925 kupil zdravnik jernej Demšar. Gaber Gladiču očitno pripisuje nekatere od portretov nekdanjih lastnikov gradu, ki so danes v stalni zbirki Loškega muzeja v Škofji Loki, verjetno podobi zakoncev Lampfritzheim. Za Demšarjevo zbirko in nakup gradu gl. Katalog razstave portretnega slikarstva na Slovenskem (ur. France Mesesnel), Ljubljana 1925, št. 14, 16−17, 19; Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 582. Za portreta Lampfritzheimov gl. Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem (ur. barbara Murovec, Matej Klemenčič, Mateja breščak), Ljubljana 2005, kat. št. s20, s21.

95 Za portreta dveh žena nekdanjih lastnikov ajmanovega gradu gl. France MesesneL, Portretno slikarstvo na slo-venskem od Xvi. stoletja do danes, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, str. 127, repr. 41; Almanach 2005 (op. 94), kat. št. s21.

96 Za portret Marije elizabete pl. Wiederkehrn, roj. toperzer, hermana verelsta gl. Almanach 2005 (op. 94), kat. št. s19.97 Zmaje.98 Portret dame v turškem kostumu, ki ga je leta 1771 v pastelu naslikal Žiga grof Gallenberg (Katalog 1922 (op. 44),

iv/26; PoLec 1930 (op. 13), str. 189), hrani narodna galerija v Ljubljani (nG s 821).99 Gozdnata pokrajina (PoLec 1930 (op. 13), str. 152) avtorja josipa Kogovška (1809−1859) leta 1922 ni bila razstav-

ljena. Po Karlovi smrti jo je leta 1930 kupila narodna galerija, vendar slike v galerijskih zbirkah zaenkrat ni bilo mogoče odkriti.

100 na razstavi sta bili dve krajini antona hayneja (1786−1853), gl. Katalog 1922 (op. 44), št. vii/40−41. Za njuno usodo gl. anica cevc, upodobitve Kranja in okolice na slikah v narodni galeriji v Ljubljani, Kranjski zbornik (ur. Franc Puhar idr.), Kranj 1975, str. 233−235. hayne je bil doma iz Kranja, tam so živeli tudi njegovi sorodniki, od katerih je strahl pridobil nekaj njegovih slik, o »Luciferjevi teti« pa zaenkrat nimamo podatkov.

101 Za Mučeništvo sv. Lovrenca Leopolda Layerja gl. Katalog 1922 (op. 44), št. v/31; Umetnost baroka na Slovenskem, Ljubljana 1957, str. 31, repr. 27, s tam citirano starejšo literaturo.

102 elizabeta Pilgram je bila Karlova stara mati po materini strani.103 Karlova mati.104 Mladi ivan Franke (1841−1927) je leta 1868 naslikal portret Karlovega očeta edvarda strahla, ki ga od leta 1946

hrani Loški muzej v Škofji Loki (uZ 173). Za lastništvo portreta med 1930 in 1946 gl. KoMiČ 2009 (op. 2), str. 193.

199

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

je vse te zaklade nosil skupaj – ergo i. t. d. Za Kremserje105 Vas pa v resnici ne upam nadlegovati in ravno tako tudi ne za Mencingerjevega grofa Lamberga,106 ker bi praznine na stenah res preveč kvarile aranžma. Kar sem si jih pa upal navesti, pa vse vise po hodnikih, kotih in za zavesami, da nihče ne bo opazil, da so šle na velesemenj. Spremlja naj jih pa Globočnik iz stolpa,107 ki Ljubljano dobro pozna, da jim bo lahko pokazal vse zanimivosti. Ktera dela bi pa na razstavi najboljše reprezentirala umetniška stremljenja članov Vaše visokorodne rodbine, pa izvolite sami odločiti.108

V trdnem prepričanju, da prošnje niso zastonj, Vas z največjim spoštovanjem in zahvalo pozdravlja Vaš udani

Ante Gaber

Škofja Loka, 3. 11. 1922Visokorodni gospod nadsvetnik!Ker je leto spet naokrog, zopet ponavljam prijetno dolžnost, da Vam za god voščim vse

najboljše v svojem in v imenu svoje družine. Ostanite še dolgo tako sveži na duhu in telesu kot ste sedaj!

Gospod nadsvetnik, Gladič109 ima prav! Ta kampeljc110 je res dosegel samo 28 let in ni slikal lepe Sidonije z Bokalc.111 Po Valvasorju sem sodil, da je živel še v njegovem času, torej še po 1680, pa na drugem mestu Valvasor zopet pravi, da je pred leti umrl112 in Thalnitscher navaja celo letnico smrti.113 Dr. Mantuani114 se je prepričal iz mrtvaških knjig. Od Gladiča pa do Jelovška je luknja dveh generacij, ktero sama Almanah115 in Reinwaldt116 ne moreta zamašiti, ker ni nič signiranega in še celo Almanaha ne morem z gotovostjo določiti. Čegav je osmerooglati škof loških kapucinov iz l.

105 Gl. op. 47.106 celopostavni portret Leopolda grofa Lamberga (nG s 277), ki ga je leta 1746 naslikal valentin Metzinger, je bil

pozneje razstavljen na razstavi portretnega slikarstva, gl. Katalog 1925 (op. 94), št. 39.107 Karl je v sobi stolpa starološkega gradu hranil podobo nekega zdravnika ali profesorja iz budimpešte, delo Kar-

lovega učitelja risanja Franca Globočnika (1825−1891). na razstavi leta 1922 so slikarja pomotoma imenovali anton, gl. Katalog 1922 (op. 44), št. viii/72. sliko je na dražbi strahlove zapuščine leta 1930 kupil zasebni kupec; prim. PoLec 1930 (op. 13), str. 182.

108 Poleg večine slik, ki jih je naštel Gaber, je strahl za razstavo posodil še dve sliki antona cebeja (nG s 30, nG s 1389), dve janeza Potočnika (1749−1834), katerih nahajališče je neznano, tri Franca Pustavrha (1827−1871), od katerih dve hrani narodna galerija (nG s 1507, nG s 330), in dve henrike Langus (1836−1876), prav tako v narodni galeriji (nG s 819, nG s 1172), gl. Katalog 1922 (op. 44), št. iii/40−41, iv/27−28, viii/65−68, 71.

109 Gaber morda misli umetnostnega zgodovinarja viktorja stesko, ki je leto pozneje objavil biografske podatke o slikarju Gladiču, gl. viktor stesKa, Pregled naše umetnosti, Mladika, 4/2, 1923, str. 63.

110 sposoben, domiseln človek.111 Portret sidonije stroblhof nosi letnico 1645, slikar pa se je rodil leta 1635, gl. op. 72, 92.112 johann Weichard vaLvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, Laybach-nürnberg 1689, 11, str. 692, in 12, str.

103.113 Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma (ur. Lojze Gostiša), Ljubljana 2001, str. 248−249, v kateri

je biografije članov pisal janez Gregor Dolničar, navaja le slikarjevo starost v času smrti.114 josip Mantuani (1860−1933), umetnostni in glasbeni zgodovinar.115 nizozemski ali flamski slikar almanach (almenaco, allmenak), deloval na Kranjskem v drugi polovici 17. stole-

tja.116 slikar janez Mihael reinwaldt (1660−1740).

200

RENATA KOMIć MARN

1713?117 Ta škof, Halden118 in Lukančič,119 Sidonija in Detelovi Lampfrizheimi120 so od treh slikarjev. Po času bi lahko Sidonijo in Lampfrizheima slikal Almanah, Lukančiča in Haldena Reinwaldt, a izvrstni mojster škofa ostane nepoznan. Reinwaldt je živel od 1655–1740 in ima prav velik delež med portreti recimo od leta 1680–1740, torej nam še vedno ostane praznih vsaj 10–15 let, od 1663 pa najmanj do 1675.

Razen dr. Dienstmanna121 sta brez dvoma Gladičevo delo le še Vaš cesarski par122 in je mojster prišel do velike Valvasorjeve pohvale le vsled protekcije svojega strica ali brata, ki je bil ljubljanski korar,123 v resnici jo pa ne zasluži.

Na razstavi ste gotovo opazili izborna portreta p. Lazarija (eden sivo v sivem),124 ki je bil Almanahov naročnik,125 pa je prav verjetno, da je slikal tudi Lazarija.

Kako Vam je pa všeč Bergant? Vaš Jenko126 je najbrže njegov, pa tudi Demšar127 ni daleč proč, posebno Demšarjeva soproga128 in njegov Codelli129 sta si podobna. Kaj pa cesar Karel?130 Bergant je mnogo slikal za Stično131 in Kostanjevico ter prav rad slika zlate niti in zlate cofe.132

Kadar boste pri volji se zopet kaj pomeniti o slikah, pa priletim takoj, ker sem doma.Ponavljajoč svoje želje k godu Vas z največjim spoštovanjem pozdravljaVaš hvaležni AGaber

117 Za portret ljubljanskega škofa Kaunitza iz kapucinskega samostana v Škofji Loki iz leta 1713 gl. Katalog 1922 (op. 44), št. i/34.

118 Za portret loškega glavarja haldna iz kapucinskega samostana v Škofji Loki, ki ga v stalni zbirki hrani Loški mu-zej, gl. Katalog 1922 (op. 44), št. i/29.

119 Gaber morda misli portreta jurija Lukančiča in andreja Lukančiča iz strahlove zbirke, ki ju hrani narodni muzej, gl. PoLec 1930 (op. 13), str. 137, 144; horvat, Kos 2011 (op. 92), št. 347−348.

120 Gl. op. 94.121 Gl. op. 72.122 Gl. op. 93.123 verjetno je slikarjev sin jurij andrej Gladič (1659−1725), od leta 1689 ljubljanski stolni kanonik, vplival na val-

vasorja in najbrž tudi na Dolničarja, da sta janeza Frančiška v svojih delih posebno hvalila.124 Za portreta patra antona Lazarija gl. Almanach 2005 (op. 94), kat. št. s7, s8. Gl. tudi Katalog 1922 (op. 44), št.

iii/27−28; anica cevc, Fortunat Bergant. 1721−1769, Ljubljana 1951, kat. št. 123−124 (med bergantu napačno pripisanimi slikami).

125 Gabru je bil znan podatek, da so bile nekdaj almanachove slike v refektoriju frančiškanskega samostana v Ljublja-ni; prim. viktor stesKa, slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, str. 49.

126 Portret janeza jurija pl. jenkensheima iz strahlove zbirke hrani narodna galerija (nG s 18), gl. PoLec 1930 (op. 13), str. 144; za reprodukcijo gl. Miha PreinFaLK, Plemiške rodbine na Slovenskem. 18. stoletje. Prvi del: od An-driolija do Zorna, Ljubljana 2013, str. 78.

127 Portreta Karlovega starega očeta jožefa Demšarja in njegove žene Frančiške Ksaverije sta v stalni zbirki Loškega muzeja (uZ 165, uZ 164), gl. PoLec 1930 (op. 13), str. 126; KoMiČ 2009 (op. 2), str. 192−193. Za reprodukcijo obeh gl. ivan stoPar, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1: Gorenjska. 3: Med Polhovim Gradcem in Smlednikom, Ljubljana 1998 (Grajske stavbe, 8), str. 105.

128 Gl. op. 127.129 najverjetneje bergantov portret jožefa antona codellija iz leta 1762, ki ga hrani narodna galerija (nG s 14).130 Za portret cesarja Franca i. Štefana, v katerem so sprva prepoznali cesarja Karla vi., gl. PoLec 1930 (op. 13), str.

179; Zeri, roZMan 1997 (op. 73), kat. št. 119 (nG s 1310). 131 Portret cesarja je bil za strahlovo zbirko kupljen v neki hiši v stični; prim. PoLec 1930 (op. 13), str. 179.132 Gabrova razmišljanja v tem in nekaj prejšnjih pismih delno razkrivajo, kakšne so bile njegove metode ugotavljanja

avtorstva slik v času razstave leta 1922. verjetno so na podoben način potekali pogovori med Gabrom in strahlom o slikarstvu in staroloških slikah.

201

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

Škofja Loka, 5. 5. 1924Visokorodni gospod nadsvetnik!Sprejmite moje najiskrenejše čestitke k naglemu okrevanju, ki me navdaja z odkritosrčnim

veseljem in zavestjo, da Vam je Bog namenil skrajne meje človeškega življenja.Prilagam novi »Zbornik«,133 ki je spremenil svoj program, ker se bo pečal tudi s sodobno

umetnostjo ter nadalje izhajal kot nekak umetniški list s stalnimi prilogami originalov. Za prvi original pa hvala lepa – saj Jakac zna, pa ne sme, ker bi ne bil moderen.134

Vest, da ste marke135 že oddali, me je pa navdala s prepričanjem, da vedno prepozno pridem in povsod primem za smolo. Ker me pa zanimajo tudi sami pečati, dovolite mi vsaj, da pregledam ostanke, ker bom gotovo še kaj našel, če ne druzega pa pečate iz dobe pred 1850. t. j., ko še ni bilo znamk.

Povedati Vam moram, da mi ta povojni sport in strast malih ljudi nese več kot dobra državna služba in da mi strokovni listi plačujejo dvojne honorarje, ker me prištevajo med kapacitete. Kar marke prineso, mi pomaga, da še vedno lahko pogledam kako umetnino in kaj lepega, je torej le »Mittel zum Zweck«.

Z največjim spoštovanjem udano pozdravljaAnte GaberKer mi je najljubša zabava vrtnarija in sem pri Kapucinih izvedel, da Vaš vrtni inšpektor

Simon136 goji tudi Neuseeländerspinat, kterega pri nas imenujejo Kriechspinat, Vas uljudno prosim, če bi dovolili Simonu prodati 8–10 sadik te špinače, ktere v Ljubljani nemorem dobiti. AG

Škofja Loka, 1. 11. 1927Visokorodni gospod nadsvetnik!S svojo zadnjo veselo uganjko niste presenetili samo mene, temveč ste spravili v smeh tudi

vso redakcijo.137 Najbolj se pa za njo navdušuje naš uganjkar, ker ste mu dali čisto novo idejo za najtrše orehe. In sedaj tuhta in grunta, da bi tudi on kaj podobnega sklamfal. Ne gre mu in se samo pritožuje, da ima za tako kompliciran problem premalo časa. Ko je bil sinoči univ. prof. Vidmar,138 gotovo Vam znani svetovni šahovski mojster pri nas, sem mu vašo uganjko pokazal, češ naj sedaj, ko jo je v Londonu tako polomil, da je bil že prvi, potem se je pa od najslabšega udeleženca pustil vreči zaradi ene izgube na četrto mesto, naj se torej trenira za prihodnji turnir z Vašo kombinacijsko nalogo. Pa jo je res začel tuhtati in izjavil, da je težja kakor partija z Aljehinom,139 ki ga je že parkrat premagal. Škoda, da ni za javnost!

Torej, gospod nadsvetnik, v četrtek se zopet vezujete. Če se ne motim, že z dvema sedmicama.140 Imenitno, če lahko razstresate okrog sebe še tak humor kot v svoji zadnji uganjki. Ta je dokaz, da še vedno korajžno kličete starosti – rešitev uganjke. To je tudi najboljši recept!

133 Zbornik za umetnostno zgodovino (ZuZ), verjetno letnik 3, 1923.134 Priloga, ki bi jo bil za ZuZ ustvaril božidar jakac (1899−1989), mi ni znana.135 Znamke, gl. op. 49.136 simonu Korošcu, ki je bil vrtnar v starološkem gradu, je Karl v oporoki volil 1000 din; prim. si-as 780, Graščina

stara Loka, a. e. 28, oporoka, str. 21.137 iz nadaljevanja pisma je razvidno, da je bila rešitev uganke beseda »starost«, vendar uganke zaenkrat ni bilo mo-

goče odkriti.138 Milan vidmar (1885−1862), šahist, filozof in pisatelj.139 aleksander aleksandrovič aljehin (1892−1946), eden največjih svetovnih šahovskih mojstrov.140 Karl je 4. novembra leta 1927 praznoval svoj 77. god.

202

RENATA KOMIć MARN

Zato bom pa tudi prav kmalu začel zbirati biografske podatke, vesele anekdote in spomine, zasluge in podobice, da bo ob 80 letnici »Jutro« zares praznično. Takrat pa morate Vi sami vsem bralcem razrešiti uganjko, kako se ohrani tako mlado srce. Jaz sem danes priklenjen na Ljubljano in ne morem niti na grobove v Loko.141 Obesili so mi zopet, kakor ob vseh takih prilikah, »Stimmungsbericht«, ki ga bom pa porabil šele prihodnje leto, ker že v današnji številki dosti zabavljam na baharijo na grobovih. Škoda, ker je megla, da ne bo mogoče napraviti danes dobrih fotografij za prihodnje leto. Fotografe imam danes tudi v Prekmurju in v Beli Krajini, morebiti bodo imeli ti več sreče kakor moj v Ljubljani. Sam bi bil rad šel v Prekmurje za danes in jutri, pa sem vedno tako priklenjen, da letos še dopusta nisem porabil. Le en teden sem bil v Omišlju na Krku, zato sta bile pa Majda in Breda142 ves september, ker je bila Breda prej teško bolna in so nas zdravniki plašili s tuberkulozo. Vrnila se je črna kot zamorec, sedem kil težja in je sedaj popolnoma zdrava ter vedno dobre volje. Dokler ne gre v službo, študira nemščino, francoščino in klavir, glavni predmet je pa ples. Majda je že eno leto v službi na univerzi v rektoratu, zvečer pa predplesalka, tako da mama večino večerov mora igrati garde damo. Tako se drugi dobro imajo, jaz pa drgnem po papirju, ker imam fiksum kot urednik ilustrativnega dela, za članke pa seveda honorar, ki se ga nabere precej, če sem dobro razpoložen. To sem navadno, ker slabo voljo preženem z rešitvijo Vaše uganjke.

Rad bi Vas zopet videl, da bi se kaj pomenili. Bo že še čas prišel, ker glavno os mojih misli in želja še vedno tvorijo starine, slike in grafika, okrog tega se pa ovija veselje do cvetic, ki so jih polna vsa okna.

Gospod nadsvetnik, veliko sreče in zadovoljnosti! To je moje voščilo Vam že trideset let. Ob osemdesetletnici Vam bo pa voščila najbrže že za eno koleno podaljšana moja družina. S prošnjo, da me priporočite milostljivi gospej soprogi, v imenu vse družine najsrčnejše pozdravlja hvaležni Gaber

Karl strahl jubileja, ki ga Gaber napoveduje v zadnjem pismu, ni dočakal. umrl je na božični večer leta 1929, star 79 let. namesto jubilejnega spisa je Gaber konec leta 1929 strahlu posvetil ne najbolj posrečen nekrolog.143 Zbirka slik in umetniških predmetov je bila skupaj s preostalim imetjem razprodana na javni dražbi leta 1930, vendar je strahl z oporoko omogočil domačim ustanovam prednostni nakup slik in umetnin za 75 % cenilne vrednosti. tako je precejšen del zbirke danes ohranjen v narodni galeriji in narodnem muzeju, nekaj gradiva hrani tudi etnografski muzej v Ljubljani.144

141 Pismo je pisal 1. novembra, na dan vseh svetih.142 Gabrovi hčerki.143 Gl. ante Gaber, Karel vitez pl. strahl, Jutro, 10/302, 27. 12. 1929, str. 2.144 Gl. KoMiČ 2009 (op. 2).

203

KORESPONDENCA MED KARLOM STRAhLOM IN ANTEJEM GAbROM

The Correspondence of Karl Strahl and Ante Gaber

Summary

in scholarly literature, the Škofja Loka publicist, art historian and collector ante Gaber (1883−1954) is known as a contemporary of the slovene impressionists as well as an eloquent reporter of their times. Less noted is his friendship with Karl von strahl (1850−1929), owner of one of the most important private art collections in carniola. in the archives of the Modern Gallery in Ljubljana, five of strahl’s letters to Gaber, written between november 1903 and january 1914, are preserved. amongst other matters, strahl writes to Gaber about his connection to the art society “vesna” and his activity regarding the stara Loka parish church. These letters also bear witness to the interest in slovene artists and contemporary art in carniola that strahl was showing after his removal to the stara Loka Manor in 1899. among strahl’s correspondence in the archives of the republic of slovenia, there are eight letters and four short letters of congratulations written by Gaber between october 1921 and november 1927. The majority of Gaber’s letters relate to the search and selection of paintings which were exhibited at the historical exhibition of slovene Painting, held in Ljubljana in 1922. other letters reveal some fragments of the history of Ljubljana’s Gruber Palace, inform the reader about Gaber’s work as journalist and show his love for collecting and gardening. Gaber also writes about his daughters, praises strahl’s wit and roguishness and advertises the first volumes of the art history journal. edited by the slovenian art history society, this important journal had started to appear in 1921.The letters of Karl strahl and ante Gaber are fragmental yet interesting sources of information which not only complement our knowledge about art history in slovenia in the first decades of the 20th century but also shed light upon the early stages of one of the first important exhibitions of slovene painting.

205

xxxxxxxxxxxxxxxxxx

APPARATUS

207

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|1 ∙ 2014, 207–211

Izvlečki in ključne besedeAbstracts and keywords

Matjaž AmbrožičPregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem

Pregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem je prvi te vrste in zato ni popoln oziroma zaključen. obsega v virih in literaturi izpričane bratovščine, ki so delovale od konca 13. stoletja do ukinitve leta 1783. na podlagi liturgične hierarhije patrocinijskih naslovov lahko bratovščine razvrstimo v osem glavnih skupin s podskupinami. Zgodovinarjem in umetnostnim zgodovinarjem bo pregled v pomoč pri preučevanju bratovščin in vrednotenju njihovega vpliva na različnih področjih cerkvenega in družbenega življenja.

Ključne besede: bratovščine, spodnja Štajerska, sloven-ska Štajerska, jožefinske reforme

Matjaž AmbrožičThe Register of Pre-Josephinist Confraternities in Slovenian Styria

The register of pre-josephinist confraternities in slove-nian styria is the first of its kind and therefore not yet complete or concluded. it comprises all confraternities active from the 13th century up to their abolishment in 1783, whose existence is testified to in both archival sources and in literature. according to the liturgical hierarchy of their patrons’ titles, the confraternities are sorted into eight principal groups with subgroups. The register will be of help to historians and art historians in studying confraternities and in evaluating their impact upon different fields of ecclesiastic and social life.

Keywords: confraternities, Lower styria, slovenian styria, josephinism

Nadja GnamušTemne iluminacije. O črnih slikah Sandija Červeka

sandi Červek (1960) s svojo neobičajno fascinacijo nad črno v slovenskem prostoru zavzema posebno mesto. Monokromno črno sliko, ki jo je razvil po letu 1989, kot osrednji del svojega opusa raziskuje in razvija tudi danes. to je bila odločitev za skrajni slikarski redukcionizem, ki ni naravnan zgolj k epistemološki analizi, temveč vzpostavlja novo ontologijo slike, ki odpira široko fenomenološko in vsebinsko polje. Črna v njegovem slikarstvu ni simbol ali koncept, ampak nastopa predvsem kot snov metaumetnosti, ki teži k skoraj filozofskemu iskanju počel in mehanizmov bivajočega. K ontološki poziciji Červekovega slikarstva lahko pristopimo prek koncepta gube, ki ga je izoblikoval Gilles Deleuze v svoji istoimenski filozofski razpravi.

Ključne besede: črna, svetloba, relacionalnost, guba(nje), optična taktilnost, praznina, dvojnosti

Nadja GnamušIlluminating Darkness. Reflections on Sandi Červek’ s Black Paintings

sandi Červek (1960), with his uncommon fascination for black, occupies a special place in slovenian painting. he has insisted on black monochromes since 1989, when he developed his characteristic black painting. This was a radical decision for the reduction of pictorial means, which aimed not so much for the epistemological analysis of the formal properties of painting as it established a new ontology of painting, thus opening up a wide phenomenological and interpretative field. Červek is not concerned with black as a symbol or a concept, but rather as a meta-substance of art, which approaches an almost philosophical investigation of the fundamental principles and constitution of the existing. The ontological position of Červek’s painting can be explained in terms of the fold; the concept developed by Gilles Deleuze in his philosophical discussion of the same name.

Keywords: black, light, relationality, fold(ing), optical tactility, emptiness, dualities

208

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

Renata Komić MarnKorespondenca med Karlom Strahlom in Antejem Gabrom

Prispevek vsebuje komentiran prepis dvanajstih pi-sem iz korespondence med Karlom pl. strahlom (1850−1929), lastnikom starološke umetniške zbirke, in antejem Gabrom (1883−1954), škofjeloškim publi-cistom in zbiralcem starin. njuni dopisi so zanimivi viri podatkov, ki dopolnjujejo naše poznavanje razmer na področju umetnostne zgodovine na slovenskem v prvih desetletjih 20. stoletja in osvetljujejo ozadje nastajanja ene najpomembnejših razstav starejšega slikarstva na slovenskem, Zgodovinske razstave slovenskega slikar-stva leta 1922.

Ključne besede: Karl strahl (1850−1929), ante Gaber (1883−1954), korespondenca, umetniške zbirke, slo-vensko slikarstvo, razstave

Renata Komić MarnThe Correspondence of Karl Strahl and Ante Gaber

The paper comprehends transcriptions and commen-taries of twelve letters from the correspondence be-tween the owner of the stara Loka art collection Karl von strahl (1850−1929) and Škofja Loka publicist and art collector ante Gaber (1883−1954). The letters reveal themselves as interesting sources of information which complement our knowledge about art history in slove-nia in the first decades of the 20th century and shed light upon the early stages of one of the most important exhi-bitions of slovenian painting, held in Ljubljana in1922.

Keywords: Karl strahl (1850−1929), ante Gaber (1883−1954), correspondence, art collections, sloveni-an painting, exhibitions

Tina KošakSlikarske zbirke grofov Herberstein. Zbirka Erazma Friderika Grofa Herbersteina v gradu Hrastovec in v Gradcu

Članek je prvi del študije o slikarskih zbirkah grofov herberstein v njihovih rezidencah na Štajerskem med sredino 17. in koncem 18. stoletja. v njem je na podlagi znanih arhivskih virov (zlasti lastnikovega zapuščinskega inventarja) na eni in ohranjenega gradiva v zbirkah Pokrajinskega muzeja Maribor in Pokrajinskega muzeja Ptuj-ormož na drugi strani podana podrobnejša analiza strukture zbirke erazma Friderika grofa herbersteina (1631–1691) v gradu hrastovec pri Lenartu in v njegovi mestni rezidenci v Gradcu v širšem kontekstu (srednje)evropskega zbirateljstva ter sočasne ponudbe in povpraševanja na lokalnem trgu, hkrati pa tudi z vidikov razporeditve slik po prostorih, zastopanosti posameznih ikonografskih zvrsti, njihove vloge in recepcije v zbirkah ter njihove materialne vrednosti v odnosu do drugih umetnin in drugih predmetov v zapuščini.

Ključne besede: zbirateljstvo, slikarstvo, 17. stoletje, zapuščinski inventarji, vednosti slik, erazem Friderik grof herberstein (1631–1691), hrastovec, Gradec

Tina KošakPicture Collections of the Counts of Herberstein. The Collection of Erasmus Friedrich Count of Herberstein

The article is the first part of a study on picture collections of the counts of herberstein in their styrian residences between the second half of the 17th and the end of the 18th century. based on archival sources (ie. mostly probate inventories) and preserved paintings in museums in Maribor and Ptuj, it comprises an in-depth analysis of the structure of the art collection of erasmus Friedrich count of herberstein (1631–1691) in his hrastovec castle (Germ. Gutenhag) near Lenart, and in his town palace in Graz. The collection, which included more than 300 paintings, is discussed in the context of early modern (central) european collecting trends, display practices of paintings, the hierarchy of genres and with regards to the role and reception of individual paintings in the collections and their material value as compared with other artworks and objects in his assets.

Keywords: collecting, painting, 17th century, probate inventories, price values, erasmus Friedrich count of herberstein (1632–1691), hrastovec castle, Graz

209

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

Ana Lavričslovenski »panteon« v Slomškovih Drobtinicah in pri Novi Cerkvi

slomšek je narodno zavest spodbujal tudi s popular-iziranjem t. i. domačih svetnikov, kot so Maksimilijan celjski, viktorin Ptujski, Mohor in Fortunat, Modest, virgil, ciril in Metod, ema Krška, Liharda s Kamna idr. Poskrbel je za objavo njihovih življenjepisov in podob, ki so se zvrstile na naslovnicah Drobtinic v letih 1847–1858 (od risarjev predlog zanje so znani jožef reiterer, viljem Lichtenegger in ignacij Župan). jeklorezne upodobitve so bile idejno in deloma tudi formalno izhodišče fresk, ki jih je v župnijski cerkvi sv. Lenarta pri novi cerkvi leta 1886 naslikal jakob brollo. ikonografski program za skupino domačih svetnikov, ki nastopajo kot nebeška falanga v bran vseh (zlasti pa štajerskih in koroških) slovencev in slovenstva, je zasnoval tamkajšnji narod-nozavedni župnik Lavoslav Gregorec.

Ključne besede: slovenski svetniki, sv. Maksimilijan celjski, sv. viktorin Ptujski, sv. Mohor in Fortunat, sv. Modest, sv. virgil, sv. ciril in Metod, sv. ema Krška, sv. Liharda s Kamna, jožef reiterer, viljem Lichtenegger, ignacij Župan, Drobtinice, nova cerkev, anton Martin slomšek, Lavoslav Gregorec

Ana LavričThe Slovenian ‘Pantheon’ in Slomšek’ s Almanac Drobtinice and in the Church at Nova Cerkev

anton Martin slomšek, bishop of Lavant (Maribor), stimulated national consciousness also by popularizing the so-called home saints, such as Maximilian of celeia, victorinus of Poetovio, hermagoras and Fortunatus, Modestus, virgilius, cyril and Methodius, hemma of Gurk, Lihardis of stein etc. he attended to publish their biographies and images which appeared on the frontis-pieces of Drobtinice in the years 1847–1858 (of the au-thors of drawings, jožef reiterer, viljem Lichtenegger and ignacij Župan are known). These steel engravings were the ideational and partly also formal origin for the frescoes, painted in 1886 in the parish church at nova cerkev by jakob brollo. The iconographic programme for the assembly of home saints, acting as a heavenly pha-lanx in defence of all (and especially styrian and carin-thian) slovenians and of slovenianship, was made by the nationally minded parish priest Lavoslav Gregorec.

Keywords: slovenian saints, st Maximilian of celeia, st victorinus of Poetovio, sts hermagoras and Fortunatus, st Modestus, st virgilius, sts cyril and Methodius, st hemma of Gurk, st Lihardis of stein, jožef reiterer, viljem Lichtenegger, ignacij Župan, Drobtinice, nova cerkev, anton Martin slomšek, Lavoslav Gregorec

Franci Lazarini»Začeti pa moramo na vsak način že letos, sicer lahko naredimo križ črez novo cerkev.« O neuresničeni gradnji nove cerkve sv. Magdalene v Mariboru

naraščanje števila vernikov v župniji sv. Magdalene v Mariboru, tedaj največji župniji lavantinske škofije, je na prelomu 19. v 20. stoletje pripeljalo do pobude za izgradnjo nove cerkve ali povečavo obstoječe. Projekt je kar nekaj desetletij zaposloval magdalenske župnike, zlasti antona stergarja, in je zamrl šele z drugo svetovno vojno in cerkveni gradnji nenaklonjenim časom po njej. v skoraj štirih desetletjih je bilo predlaganih več načrtov za novo sakralno stavbo, delno ali v celoti so ohranjeni projekti arhitektov hansa Pascherja, jožeta Plečnika (in Franceta tomažiča), ivana vurnika ter Maksa czeikeja. Prispevek obravnava ohranjene načrte ter na podlagi arhivskih virov in zapisov v dnevnem časopisju podaja pregled dogodkov od prvih pobud za novo cerkev konec

Franci Lazarini“By all means we must start this very year, or else we can give the new church up as lost.” About the Unrealised Building of the New St Magdalene’ s Church in Maribor

on the threshold of the 20th century, the growing number of worshippers in the Maribor parish of st Magdalene, the then largest parish in the Lavantine diocese, had led to the initiative of building a new church or amplifying the existing one. For several decades the project occupied the Magdalene parish priests, especially anton stergar, and died away only with the start of World War ii and the post-war era, which was unfavourable for building churches. in almost four decades several projects for the new sacred building were proposed; projects by archi-tects hans Pascher, jože Plečnik (together with France tomažič), ivan vurnik and Maks czeike are preserved either in part or in their entirety. The article deals with the preserved plans and, based on archival sources and

210

Barbara Murovec»Skratka, kadrovsko vprašanje je dokaj težko ...« Drobci o političnem vplivu na umetnost in umetnostno zgodovino v Sloveniji

vpliv politike in državne ideologije na umetnostno zgodovino je v evropskih državah, ki so imele v 20. stoletju enega od totalitarističnih sistemov, v zadnjih desetletjih predmet številnih raziskav. v sloveniji je bilo nekaj korakov narejenih predvsem pri raziskovanju vpliva na umetnost, skoraj nič pa na področju preučevanja umetnostne zgodovine in njenih nosilcev, ki so v drugi polovici 20. stoletja oblikovali stroko in generirali odnos družbe do umetnosti. iz ohranjenih zapisnikov partijskih komisij in drugega gradiva lahko razberemo, da je šlo pri izgradnji nove države in novega človeka po letu 1945 za bistveno več kot zgolj za omejevanje ustvarjalnosti. Politika ni le nadzirala stanja, temveč ga je tudi na novo vzpostavljala, in sicer tako na področju umetnosti kakor tudi umetnostne zgodovine in likovne kritike. brisanje, zanikanje in nepoznavanje (družbenopolitičnih) kontekstov, ki so (so)oblikovali umetnostno zgodovino, je še vedno močno prisotno v slovenskem prostoru, čeprav bi kritična analiza zgodovine stroke pomembno prispevala k njenemu metodološkemu razvoju.

Ključne besede: kulturna politika po 1945, umetnostna zgodovina in politika, umetnost in politika, stane Kregar, France stele, boris Ziherl

Barbara Murovec“Anyway, the question of personnel is rather difficult ...” Some Observations on Political Influence on Art (History) in Slovenia

over the last few decades, the influence of politics and state ideology on art history has been the subject of numerous studies in those european countries ruled in the 20th century by totalitarian systems. in slovenia, some steps have been taken in this direction, especially with regards to research into the influence of politics on art; almost nothing has been done, however, in the field of researching the history of art history itself and the figures within it who, in the second half of 20th century, shaped the discipline and generated society’s attitude towards art.The surviving communist party archival documents and other material reveal that the building of the new state and the new man after 1945 amounted to much more than just the restraining of creative freedom. Politics not only controlled the situation, they re-established it, in the artistic field as well as in art history and art criticism. obliteration, denial and ignorance of the (socio-political) contexts, which had (co-)shaped art history, are still overwhelmingly present in slovenia, but a critical analysis of the history of the discipline would make a significant contribution to its methodological progress.

Keywords: cultural policy after 1945, art history and politics, art and politics, stane Kregar, France stele, boris Ziherl

19. stoletja do razpustitve gradbenega društva po drugi svetovni vojni. Posebej je izpostavljena vloga župnika stergarja, zlasti njegov odnos do posameznih načrtov pa tudi njegova domnevna krivda za neuspeh projekta.

Ključne besede: Maribor, cerkev sv. Magdalene, cerkvena arhitektura, pozni historizem, modernizem, hans Pascher, jože Plečnik, France tomažič, ivan vurnik, Maks czeike, naročništvo, tomaž rožanc, anton stergar, Mihael napotnik, andrej Karlin

notices in the daily press, brings a survey of the occur-rences from the first initiatives for a new church at the end of the 19th century up to the dissolution of the build-ing committee after World War ii. The role of the parish priest stergar is particularly exposed, especially with re-gard to his attitude towards individual designs as well as his supposed responsibility for the failure of the project.

Keywords: Maribor, st Magdalene’s church, church architecture, late historicism, modernism, hans Pascher, jože Plečnik, France tomažič, ivan vurnik, Maks czeike, commissioning, tomaž rožanc, anton stergar, Mihael napotnik, andrej Karlin

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

211

IZvLEčKI IN KLJUčNE bESEDE / AbSTRACTS AND KEywORDS

Katarina ŠmidThe Fragmentary Narrative Scene from the Tomb of Spectatii at Šempeter. An Episode of the Story of Orstes and Iphigenia among the Taurians or the Final Demise of King Thoas on the Island of Sminthe?

The article discusses the only relief on the funerary aedicula of spectatii at the roman necropolis at Šempeter in the valley of savinja, which is yet to be interpreted. regarding the depictions of orestes myth on stone reliefs on one side, as well as the accounts in primary classical sources on the other, the scenes of Pylades saving orestes, the combat of orestes or Pylades against the taurians in front of an artemis’ shrine, the murder of aigisthos and clytaimestra in argos or the death of Thoas on the island of sminthe, are all taken into consideration.

Keywords: Šempeter in the valley of savinja, celeia, noricum, funerary aedicula of spectatii, orestes, iphigenia, Pylades, tauris

Katarina ŠmidFragment pripovednega reliefa na grobnici Spektatijev v Šempetru. Epizoda zgodbe o Orestu in Ifigeniji na Tavridi ali Toantov dokončni poraz na otoku Sminta?

Prispevek obravnava edini nerazloženi relief na edikulni grobnici rodbine spektatijev v Šempetru v savinjski dolini. na podlagi primerjave z upodobitvami orestove zgodbe v kamniti plastiki in upoštevaje ohranjeno, a v likovno tradicijo ne vselej preneseno literarno izročilo, se ponujajo možnosti razlage prizora kot Piladovo reševanje oresta, ki ga je ob prihodu na tavrido popadla norost, boj oresta oziroma Pilada s tavrijci pred artemidinim svetiščem, orestov uboj ajgista in Klitajmestre v argosu ali kot smrt tavrijskega vladarja toanta na otoku sminta.

Ključne besede: Šempeter v savinjski dolini, celeja, norik, edikulna grobnica spektacijev, orest, ifigenija, Pilad, tavrida

213

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|1 ∙ 2014, 213

Sodelavci Contributors

Doc. dr. Matjaž Ambrožičteološka fakulteta univerze v LjubljaniPoljanska cesta 4si-1000 Ljubljanamatjaz.ambrozic1@guest.arnes.si

Doc. dr. Nadja GnamušGimnazija jožeta PlečnikaŠubičeva ulica 1si-1000 Ljubljananadjagnamus@gmail.com

Renata Komić Marnumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanarenata@zrc-sazu.si

Dr. Tina Košakumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanatkosak@zrc-sazu.si

Dr. Ana Lavričumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanalavric@zrc-sazu.si

Doc. dr. Franci Lazariniumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 Ljubljanalazarini@zrc-sazu.si

Doc. dr. Barbara Murovecumetnostnozgodovinski inštitut Franceta steletaZrc saZunovi trg 2si-1000 LjubljanabaMurovec@zrc-sazu.si

Dr. Katarina Šmiduniverza na Primorskem Fakulteta za humanistične študijetitov trg 5si-6000 Koperkatarina.smid@fhs.upr.si

215

ACTA hISTORIAE ARTIS SLOvENICA 19|2 ∙ 2014, 215

Viri ilustracij Photographic credits

Nadja Gnamuš1, 4–5: osebni arhiv sandija Červeka.2–3, 6–8: Sandi Červek. Slike in risbe 1985–2011, Ljubljana 2012.

Tina Košak1: © Pokrajinski Muzej Ptuj ormož (foto: boris Farič).2–17: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana (foto: andrej Furlan).

Ana Lavrič1–11: Drobtinice, 1847–1858.12–14: Djanje Svetnikov Božjih, Gradec 1853–1854.15, 19–20: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana (foto: ana Lavrič).16: Hl. Rupert von Salzburg, salzburg 1996.17–18, 21–23, 25–36: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana (foto: andrej Furlan).24: a. Žigon, Cerkveno stensko slikarstvo, celje 1982, dopolnil andrej Furlan.

Franci Lazarini1−3: © steiermärkisches Landesarchiv Graz.4 −8: © Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova zbirka.9: Ilustrirani Slovenec, 35, 1925.10: F. Lazarini.

Barbara Murovec1: Stane Kregar. Retrospektivna umetnostna razstava, Ljubljana 1950.2: Stane Kregar. Stalna zbirka poklonjenih del, Ljubljana 1996 (foto: Ljubo struna).3: Stane Kregar. Stalna zbirka poklonjenih del, Ljubljana 1996. 4–5: © umetnostnozgodovinski inštitut Franceta steleta Zrc saZu, Ljubljana. 6: F. stele, Slovenski slikarji, Ljubljana 1949.

Katarina Šmid1: j. Klemenc, v. Kolšek, P. Petru, Antične grobnice v Šempetru, Ljubljana 1972.2, 5: K. Šmid.3–4, 7, 9, 12: r. bielfeldt, Orestes auf römischen Sarkophagen, berlin 2005.6: G. Koch, Die mythologischen Sarkophage. Meleager, berlin 1975.8: © Muzej vojvodine, novi sad.10: Franci Lazarini.11: j. h. oakley, Die attischen Sarkophage. Andere Mythen, berlin 2011.13: Muzejski vjesnik, 9, 1986.