letnik VII št 4

05/2008 - 06/2008

Tudi slepa kura zrno najde.

Pridruži se naši ekipi! Piši na: abakus.feri@gmail.com

Izpitno obdobje je pred vrati in nekateri lahko na prste ene roke preštejemo zadnje izpite. Jih bomo naredili sedaj ali si jih bomo raje pustili za absolventa, se mnogi sprašujejo.

Tega vprašanja pa si ne bodo mogli več zastavljati študentje, ki obiskujejo bolonjske študijske pro-grame. Senat Univerze v Mariboru namreč glede absolventskega staža meni, da ta ni primeren za bolonjske študijske programe, saj po nepotrebnem podaljšuje trajanje študija. Zato je predlagal, naj država sredstva za absolvents-ki staž raje nameni omogočanju socialnih bonitet študentom eno leto po koncu študija, to je za sub-vencionirano prehrano, zdravst-veno zavarovanje in študentsko delo. Zavzel se je tudi za zaostritev habilitacijskih kriterijev za izvolitev v naziv redni profesor. Minimalni habilitacijski standardi za naziv redni profesor so tako na upravnih in humanističnih vedah štiri mednarodne znanstvene objave, na tehničnih vedah pa šest.

Kdo je v tem hipu bolj obremen-jen študenti ali profesorji je težko soditi, res pa je, da si predvsem slednji ne znajo razdeliti svojega dela. Tako zdaj študenti garamo, ker so se profesorji zadnji teden

predavanj spomnili, da še nismo imeli vaj, da bi morali opraviti seminarsko nalogo, narediti ta in oni videoposnetek.

Zakaj se študentom že ob začetku semestra in kasneje sproti ne nalaga dela? Kriva ni zasedenost učilnic, ampak neorganiziranost študijskega programa. Ob vsem tem se še vedno dopušča, da nekateri profesorji izpitne pole popravljajo zavidljive tri mesece in s tem občutno kršijo pravilnik. Kot ga kršijo tudi takrat, ko razpišejo izpitne roke večih izpitov na eni študijski smeri na isti dan. Študentje se pritožujejo men-torjem letnika, ti se bodo bojda pogovorili z dotičnimi profesorji, spremeni se pa nič. In potem pridejo še študentske ankete, kjer moramo na podlagi enkratnega snidenja ocenjevati kako so pro-fesorji pripravljeni na predavanja, kakšna imajo gradiva, ki jih neka-teri sploh nimajo in tako naprej. Po vsem tem sem prav srečna, da bom nekje čez mesec dni, ko bom opravila še zadnji izpit, te štorije doživela kot popolnoma brezpred-metne, agonija na fakulteti pa se bo nadaljevala. Brez mene. Aba-kus, tebi pa hvala, da sem smela s teboj hoditi z roko v roki.

3 | junij 2008 |

Založnik in izdajateljDruštvo študentov FERISmetanova 17SI 2000 Maribor

PredsednikJernej Goljame@gorky.info

Glavna in odgovorna urednicaDaša Purgajdasa.purgaj@gmail.com

Namestnica glavne in odgovorne uredniceAna Györkös

Ostali uredniki:Larisa HuremovićMonika Horvat

SodelavciDanilo Majhenič, Uroš Maučec, Klemen Gorenšek, Tjaša Purgaj, Ana Štruc, Arnel Glotič, Manuela Horvat, Blaž Rošer, Jernej Golja, Jaka Polutnik, Jasmina Holc, Grega Kavščak, Gregor Lešnjak

Grafična podobaDejan Šmiddejan.smid@gmail.com

IlustracijeJernej Žumer

NaslovnicaDejan Šmid

MarketingDanilo Majhenič+386 40 254 098danilo.majhenic@gmail.com

Tisk: MI BO Tisk d.o.o. Zagrebška c. 24, SI 2000 Maribor

Naklada1.000 izvodovletnik VII, št 4, maj 2008/junij 2008issn: 1580-6618

Akademska revija Abakus je vpisana v razvid medijev Minis-trstva za kulturo RS pod zapored-no številko 1107.Prispevki avtorjev ne odražajo vedno stališč uredništva.

V sodelovanju s ŠOUM.

tekst: Tjaša Purgaj, foto: FS Ljubljana

| junij 2008 | 4

Študentje zaključnega letnika medijskih komu-nikacij so v okviru predmeta Informatika v medijih IV pripravili srečanje z ustvarjalcem. Letos so gos-tili radijskega napovedovalca in ustvarjalca oddaje Izštekani na VAL-u 202 Jureta Longyko. Skupaj s skupino HUSH,ki igra melodičen rock metal, so se v dvorani Gustav v Pekarni igrali Izštekani in uprizorili nastajanje ene radijske oddaje prav posebnega formata. Po dogodku je sledil še Final MK afterparty pod taktirko DJ Davida.

Informacijske rešitve, e-storitve in e-vsebine posta-jajo dosegljive na vsakem koraku in v vedno večji meri upravičujejo naziv vseprisotne. Tako kot smo v preteklosti uporabnike razbremenili potrebe po poznavanju podrobnosti informacijskih tehnologij, sedaj skušamo zagotoviti tudi višjo abstrakcijo sto-ritev in predvsem takšne infrastrukture, tehnologije, metode in pristope, na osnovi katerih bomo učinkovito zagotavljali celovite - poslovne storitve in vsebine. Le-te omogočajo uporabnikom uresničiti zastavljene cilje in sicer skozi realizacijo celovitega poslovnega scenarija, ki presega meje posamezne domene in organizacije. Te teme bodo predstavljene 11. in 12. junija v Mariboru na trinajsti konferenci OTS’2008, ki bo tudi tokrat potekala v povezavi s četrto konferenco INPRO – Informatika in pravo ter tretjo konferenco Tehnološke platforme za program-sko opremo in storitve.

Na Fakulteti za logistiko v Celju so organizirali za študente in strokovnjake s področja varstva okolja aktualno preda-vanje o ekologiji v logistiki. Gostujoči strokovnjaki Agencije RS za okolje so študentom in drugim udeležencem pred-stavili podatkovne vire, ki so na voljo na področju okolja in ekologije. Osvetlili so načine in možnosti, s katerimi je mogoče pridobiti javne in kakovostne podatke o okolju in prostoru. »Ta znanja imajo upo-rabno vrednost pri oblikovanju ukrepov za zmanjšanje okoljskih vplivov in kot taka so vtkana v vsa specializirana strok-ovna področja. Med drugim na Fakulteti izvajamo tudi študijski modul Ekologija v logistiki, ki je namenjen predpripravi ce-lovitega programa Logistika pri ravnanju z odpadki. Prav to področje zahteva us-trezno izobražene strokovnjake, ki jih pri nas trenutno primanjkuje«, sta povedala dekan prof. dr. Martin Lipičnik in organi-zator srečanja dr. Borut Jereb s Fakultete za logistiko v Celju.

FERI razpisuje natečaj za najboljše raziskovalne dosežke študentov za leto 2008.Vloga za prijavo na natečaj o nagrajevanju najboljših raziskovalnih dosežkov študentov je sestavljena iz dveh delov (prijavni obrazec RDŠ-1/2 in prijavni obrazec RDŠ-2/2 in jo je treba oddati do vključno 30.9.2008 v zaprti kuverti na naslov Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in infor-matiko, Komisija za znanstveno-raziskovalno delo, Smetanova ul. 17, 2000 Maribor, s pripisom: »NE ODPIRAJ - vloga o nagrajevanju najboljših razisk-ovalnih dosežkov študentov za leto 2008«.

5 | junij 2008 |

Klub študentov občine Celje je izrazil skrb, ker se napovedana gradnja študentskega doma v Celju še ni začela. Pismo o nameri za gradnjo je sicer podpi-sano že leto dni. V klubu opozarjajo, da je potreba po študentskem domu zaradi vedno večjega števila študijskih programov in naraščanja študentov iz leta v leto večja. Statistika namreč kaže, da je letos v visokošolske in višješolske programe v Celju vpisanih nekaj manj kot 5000 študentov, polovica od tega rednih, kar 848 rednih študentov pa ima prebivališče zunaj Savinjske regije. V klubu poudarjajo še, da Dijaški dom Celje, v katerem domujejo tudi študentje, ne zados-tuje potrebam in standardom, predpisanim za bivanje študentov. Študentje se zato sprašujejo, zakaj se kljub nameri občine in države študentski dom še ne gradi.

Študentje Fakultete za strojništvo v Ljubljani so ob podpori podjetij iz avtomo-bilske industrije razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe osebnega avtomobila v dvosedežni športni avtomobil brez strehe. Projekt se je začel leta 2000, ko je podjetje Peugeot Slovenija študentom strojništva podarilo osebni avtomobil peugeot 406, ki je služil kot mehanska osnova gradnje novega prototipa.

Nastal je dvosedežni športni avto brez strehe, pri katerem so študenti pod mentorstvom profesorja Matije Fajdige ohranili peugeotovo mehaniko in elektron-iko, medtem ko so nosilno konstrukcijo zasnovali povsem na novo. Eden najbolj zanimivih delov avtomobila so žarometi, ki imajo obliko levjih krempljev. Med poseb-nostmi prototipnega vozila so na pred-stavitvi izpostavili tudi barvo; ta je črna, vendar se na soncu oz. svetlobi spreminja v mavrico. V projektu je sodelovalo skoraj 40 študentov.

Dvosedežnik bodo v kratkem registrirali, je še povedal Fajdiga, vendar dodal, da gre za študentski projekt, katerega namen ni serijska proizvodnja. Projekt je bil podlaga za več kot 35 seminarjev in projektnih nalog ter šest diplomskih nalog, štiri pa so še v nastajanju. Številni sodelujoči študenti so po diplomi začeli profesionalno pot v praksi s konkretnim in aktualnim inženirskim znanjem.

Mariborska univerza je odstopila od sporazuma s ŠOUM o izvajanju obštudijskih šport-

nih dejavnosti. Želela si je skleniti pogodbo le z Univerzitetno športno zvezo Maribor, ki

pa brez ŠOUM naj ne bi imela zadostne finančne podlage za izvajanje programov.

tekst in foto: Uroš Maučec

Od petka, 11. aprila, Univerzitetna športna zveza Maribor (UŠZM) v prostorih Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja ne izvaja več svojih programov obštudijskih interesnih športnih dejavnosti Zdrave zabave.

Univerza v Mariboru je namreč 2. aprila na podlagi sklepa 17. redne seje Študentskega sveta UM kot lastnica osrednjega študentskega športnega objekta v štajerski prestolnici enostransko odstopila od Sporazuma o sodelovanju na področju obštudijskih interesnih športnih dejavnosti, ki je bil sklenjen s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru. Omenjeni sporazum so leta 2000 podpisale Univerza v Mariboru, ŠOUM in Univerzitetna športna zveza Maribor.

UŠZM je s strani ŠOUM pooblaščeni nosilec teh dejavnosti in je bila na podlagi sporazuma tudi izvajalec športnih aktivnosti v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja. ŠOUM je na pod-lagi tega sporazuma podpiral pro-grame UŠZM v UŠC Leona Štuklja, predvsem po finančni plati.

Mariborska univerza je želela odnose s krovno mariborsko študentsko organizacijo urediti s Pogodbo o uporabi prostorov v UŠC Leona Štuklja, brez ŠOUM kot sopodpisnika tega dokumenta. UŠZM, ki ne prejema sistemskih finančnih sredstev, se je na ŠOUM obrnila s prošnjo za prevzem omenjene pogodbe. ŠOUM, kot nosilec interesnih in obštudijskih dejavnosti, ima namreč zagotovlje-na sredstva za financiranje najema športnih površin v UŠC Leona Štuklja. »UŠZM kot dober gospodar pogodbe ne more podpisati, saj je brez ŠOUM kot partnerja brez finančne podlage za najem UŠC Leona Štuklja, Univerza pa z ŠOUM zavrača kakršenkoli dialog,« so sredi aprila zapisali v sporočilu za medije na krovni mariborski študentski organizaciji. ŠOUM je prošnji krovne maribor-ske športne organizacije ugodila in je Univerzi v Mariboru v podpis poslala podpisano pogodbo.

Na Univerzi v Mariboru, kjer na to niso pristali, so v sporočilu za medije zapisali, da si želijo urediti pogodbena razmerja z uporabniki

in izvajalci aktivnosti v UŠC Leona Štuklja. Kot pogodbenega part-nerja pa v primeru obštudijskih športnih dejavnosti vidijo zgolj UŠZM. »V kolikor njihovo de-javnost financira ali sofinancira Študentska organizacija, pa se to nanaša na njihovo medsebojno pogodbeno razmerje. Naš namen je le urediti pristojnosti in odgo-vornosti v našem objektu,« pravi samostojna svetovalka mariborske univerze Vanja Borovac.

Nerazumljiva poteza UM?

Na ŠOUM pravijo, da razumejo odstop Univerze v Mariboru od Sporazuma o sodelovanju na področju obštudijskih interesnih športnih dejavnosti ter zavrnitev ŠOUM kot sopodpisnika Pogodbe o uporabi prostorov UŠČ Leona Štuklja kot resen poseg v izvajanje obštudijskih dejavnosti v univer-zitetnem mestu Maribor.

| junij 2008 | 6

ŠOUM je zato pozval UM, da ponovno vzpostavi pogoje za nemoteno izvajanje dejavnosti na področju študentskega športa na Univerzi v Mariboru, kot se je to izvajalo v preteklosti in kot to predvideva veljavna zakonodaja. »Poteza UM je še toliko bolj nerazumljiva ob dejstvu, da šport ne sodi več med obvezne vsebine študijskega procesa. Ravno s tem razlogom bi, po mnenju ŠOUM, morali vsi partnerji še dodatno omogočiti vsem študentom Univerze v Mariboru izvajanje študentskih športnih interesnih dejavnosti,« je dejal sekretar za interesne dejavnosti študentov pri ŠOUM Tomislav Petrović.

Programe Zdrave zabave je v UŠC Leona Štuklja obiskuje preko 1.500 študentov, ki so se udeleževali rekreacije badmintona, namiznega tenisa, skvoša, košarke, odbojke, malega nogometa, skupinske vad-be, športnega plezanja in borilnih športov. Tedensko je tako UŠZM nudila preko 130 ur rekreacije po sofinanciranih cenah. »Poleg tega v okviru naših programov potekajo študentska športna tekmovanja, lige in turnirji.

Skupno v naših ligah malega nogometa in košarke sodeluje 47 študentskih ekip,« pravijo na UŠZM. Od odstopa od Spora-zuma o sodelovanju na področju obštudijskih interesnih športnih dejavnosti so se programi Zdrave zabave preselili v okoliške športne objekte.

Zastonj rekreacija

Na očitke ŠOUM, da so študentje željni športne rekreacije ostali pred zaprtimi vrati UŠC, so se hitro odzvali na mariborski univerzi, kjer do nadaljnjega sami organizirajo brezplačno rekreacijo za študente v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja. Študentom so na razpolago termini od 17.00 do 23.00 ure od ponedeljka do petka. Študentje se lahko v teh termi-nih razgibavajo pri badmintonu, košarki, nogometu, namiznem tenisu in odbojki. »Univerza v Mariboru podpira univerzitetni šport in ga želi razvijati in ohraniti tudi v bodoče. V kolikor do pod-pisa pogodbe ne bo prišlo, bo Univerza v Mariboru sama tudi v prihodnje organizirala izvajanje obštudijskih interesnih športnih dejavnosti za svoje študente.

Področje študentskega tek-movalnega športa pa mora teči nemoteno naprej, v okviru UŠZM kot članice SUSA, saj je to edino smiselno, že utečeno in primerno,« pravi samostojna svetovalka mariborske univerze Vanja Borovac. Študentje tako očitno tudi v bodoče ne bodo ostali brez športnih užitkov v prostem času, vendar se bodo razgibavali v nego-tovih razmerah. Tokratni pripetljaj bi lahko označili kot še enega v vrsti nesoglasij, ki sodeč po namigih nekaterih nastajajo zaradi osebnih zamer med vodilnimi na ŠOUM in mariborski univerzi. Tovrstne zdrahe zagotovo nega-tivno vplivajo na vzdušje v štajerski prestolnici, ki se bo moralo v tem smislu še korenito spremeniti, da bi se lahko Maribor zasluženo okitil z nazivom univerzitetnega mesta.

7 | junij 2008 |

Študentje želijo le, da se lahko ukvarjajo s športom.

Kam v trgovino?

Za opravljanje nakupov imamo na izbiro kar nekaj trgovin, toda najpogosteje se vprašamo, kje bomo za nižjo ceno dobili izdelek enake kvalitete, velik dejavnik, ki vpliva na izbiro trgovine, pa je tudi bližina, saj se ponavadi odpravimo v trgovino, ki nam je najbližja. Tako se največ vprašanih študentov najraje odpravi v Interspar, kjer je poleg nizke cene tudi velika izbira izdelkov. Sledita mu Lidl in Tuš ter Mercator in Klasek. Kot namig so študentje tudi povedali, da imajo izdelki v Lidl-u boljši okus, pa tudi izbira sladkarij je večja.

Če želite primerjati izdelke in njihove cene v posameznih trgovi-nah, lahko to najhitreje in najlažje storite na spletni strani Precenimo cene(www.precenimocene.si), kjer lahko med seboj primerjate cene izdelkov iz vseh večjih trgovin, pomagate pa si lahko tudi z Mer-catorjevo primerjalno košarico.

Kakovost ali cena?

Pri vprašanju, kaj je pri nakupu izdelkov pomembnejše – kakovost ali cena, so mnenja različna. V zadnjem času so cene živil namreč

kar precej narasle, zato študentje večinoma najprej gledamo na ceno, saj smo finančno omejeni. Vsekakor pa veliko študentov meni, da sta tako cena kot tudi kakovost pomembna. Za primer lahko vzamemo sadje, saj je pomembno, da je sveže, seveda pa ga bomo raje kupili tam, kjer je poleg tega, da je sveže, tudi cenejše.Povprečni mesečni stroški za hrano se razlikujejo od študenta do študenta, najpogosteje pa nakupi v trgovini in študentski boni stanejo študente med 50 in 70 evrov, seveda pa lahko tudi več, odvisno je seveda od vsakega posameznika.

Izdelki v študentski košarici

Najprej so seveda tukaj tista osnovna živila, kot so kruh, mleko, sadje, zelenjava, klobase, testenine, jajca ipd. Poleg tega pa se potem v nak-upovalnem vozičku še znajdejo razne juhe iz vrečke, čokolino, corn flakes-i, sladkarije (čokolade, čipsi…), pripravljene jedi (lazanja, medaljoni…), omake in še bi se verjetno kaj našlo. Seveda ob tem ne smemo pozabiti tudi na pijačo, kjer prevladuje voda z okusom.

Študentje si tako najraje prip-ravijo testenine na tisoč različnih načinov, juhe iz vrečke in palačinke. Nekateri si radi pogre-jejo tudi lazanjo v mikrovalovki ali pa skuhajo rižoto. Ob strani boste našli tudi nekaj klasičnih študentsko improviziranih jedi.Izdelki, po katerih študentje torej najpogosteje posegajo, so pred-vsem hitra hrana in sladkarije. Tako imamo v vseh trgovinah veliko izbiro že pripravljene ali

delno pripravljene hrane, pri Mer-catorju so npr. zbrani pod imenom Mizica pogrni se, tako da si tu pa tam lahko kljub pomanjkanju časa pripravimo topel obrok po našem okusu.

Študentski boni

Glavni namen subvencionirane prehrane je, da je študentom zago-tovljen dnevni topel obrok, izbira-

foto in tekst: Monika Horvat

Se včasih zamislite, da ste že kar preveč podobni staršem, ko se spra-

šujete »Kaj naj skuham? Kam naj grem v trgovino?« ipd. Naj vas potola-

žim, da niste edini, tukaj pa boste našli nekaj informacij iz prve roke, ki

so jih v kratki anketi podali študentje.

| junij 2008 | 8

mo pa lahko med najrazličnejšimi restavracijami z raznovrstno prehrano. Na spletni strani www.soum.si/studentskaprehrana lahko najdete vse informacije v zvezi s študentskimi boni in prehrano, saj se tam tudi nahaja seznam restavracij in njihove ponudbe.

V restavracijah, ki ponujajo hrano na študentske bone, pa se je marsikomu že kaj pripetilo, zato so se domislili spletne strani o študentski prehrani v Sloveniji »Lakom Lačen!«(http://lakom.odpri.si), kjer prav tako najdete seznam vseh restavracij in ko-mentarje s strani študentov glede postrežbe in kakovosti prehrane v posameznih restavracijah.

Zelo koristna pa je tudi spletna stran Bon&Žur(www.bonzur.si/studentska-prehrana), kjer najdete tudi veliko nasvetov glede študentske prehrane.

Glede na izvedeno anketo, se večina študentov raje prehranjuje na bone. Manuela pravi, da gre rada jest s prijatelji na bone, saj s tem prihrani čas za kuhanje in s tem združi prijetno s koristnim.

Bližajo se poletni dnevi. Če jih želite preživeti polni energije in zdravja, vendar do zdaj še niste nič za to nare-dili, je skrajni čas, da zavihate rokave. Razmislite o svoji prehrani, spijte do-volj vode na dan(priporočljivo je med 1,5 in 3 l na dan), jejte čim več sadja in zelenjave, privoščite si dovolj spanja, namesto poležavanja na soncu pa več časa namenite gibanju, saj tudi to pozitivno vpliva na naše razpoloženje in počutje. Športne aktivnosti pa pomagajo tudi pri koncentraciji, zato se boste tudi pri učenju za izpite lažje zbrali. Predvsem pa si ne povzročajte nepotrebnega stresa in se družite s prijatelji. To je preprost »recept« za lepo preživetje počitniških dni, spodaj pa je še nekaj študentskih receptov iz preprostih sestavin, s katerimi lahko še dodatno popestrite poletne dni:

• Katja pravi, da si najraje naredi paniran krompir, ko nima časa, saj je enostaven za naredit(krompir namreč narežemo na tanke rezine in ga panirano kot meso. Ko ima malo več časa, pa si čez nariba še sir.

• Tatjana pa si rada skuha juho vrečke (lahko vzamemo npr. zelenjavno juho) in ji doda na koščke narezano hrenovko. Nato vse skupaj prelije čez prepečenec in jed je pripravljena. Verjamem, da je dobra, saj se je takoj po izpolnjeni anketi odpravila kuhat.

• Sara pa vsem toplo priporoča super kruhke, in sicer v skledi zmeša na drobno sesekljane kisle kumarice, pa-priko, paradižnik, po želji tudi pekoče feferone in olive, doda še na drobne koščke narezano šunko ali pariško klobaso, nariba sir, nazadnje pa doda še majonezo in kislo smetano. To vse skupaj dobro premeša. Nato nareže

kruh na manjše rezine, nadev premaže čeznje, jih položi na pekač in peče pri 180°C, dokler nadev nekoliko ne naraste in kruhek dobi malo bolj rjavo barvo. Samo nikar ne zaspat, medtem ko se kruhki pečejo, ker potem ne bodo tako okusni.

• Maja, Karmen, Ana in Manuela pa spadajo med študentke, ki imajo najraje špagete s tuno, seveda pa ima vsaka svoj način priprave. Manuela nam je zaupala svoj recept. Najprej skuha špagete, nato pa v ponvi na olju popraži čebulo in doda tuno iz pločevinke ter nekaj časa praži. Doda tudi česen in po potrebi sol. Prilije nekaj kapljic mleka in počaka, da se mleko skuha. Na koncu še doda kislo smetano in omaka je pripravljena. Špagete nato prelije z omako, da je jed bolj privlačna, pa še jed malo dekorira s peteršiljem.

Veliko užitka ob kuhanju in dober tek!

tekst: Daša Purgaj, Monika Horvat, foto: Monika Horvat

| junij 2008 | 10

Na Univerzi v Mariboru se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj nepojasnjenih pripetljajev. Mednje spadajo tudi nenadne odpustitve profesorjev, saj se tisti, ki povedo kakšno besedo preveč, znajdejo na cesti. Gre v zadnjem času za krizo univerze kot institucije ali celot-nega slovenskega visokošolskega sistema, ki se z nogami in rokami upira nastanku novih zasebnih visokošolskih zavodov ali pa so zadnja dogajanja v našem mestu vezana na samostojni medijsko odmeven primer Fištavec. Zdi se, da eno in drugo. Da je bil dr. Andrej Fištravec predsednik komisije za razvoj zasebnega šolstva na ministrstvu za šolstvo in šport in da to ni po godu zdajšnjemu vodstvu Univerze, je slišati mnogokrat, čeprav univerza kot uradni razlog za razrešitev dr. Fištravca navaja neizpolnjevanje habilitacijskih meril. Zgodbe in zgodbice, ki so se po tihem začele napletati že lani v času volitev za novega rektorja mariborske univerze. Z le nekaj glasovi prednosti je v drugem krogu dr. Danijela Rebolja iz Fakultete za gradbeništvo premagal dr. Ivan Rozman in Fakultete FERI. Rebolj

na eni in Rozman na drugi strani pa hkrati pomeni razdvojenost zaposlenih na Univerzi v Mariboru, kar se je nenazadnje pokazalo tudi v maju, ko so somišljeniki razgrnili Manifest za akademsko odličnost Univerze v Mariboru. Gre sicer za prvi korak dr. Andreja Fištravca potem, ko mu je vodstvo Univerze predalo delovno knjižico in prekinilo delovno razmerje. Spomnimo: zgodba se je začela že lanskega septembra, ko dr. Andrej Fištravec ni bil ponovno izvoljen v naziv docenta za predmetno področje sociologije. Na predlog dekana dr. Marka Jesenška je objavil dodatne objave del, a to ni pomagalo. Pred mesecem dni pa so tudi odločali ali medtem, ko ni smel poučevati, tudi ne bi smel preverjati znanja pri študentih, katerim je predaval v preteklosti.

Tako na Univerzi v Mariboru vlada neke vrste strah, le redko kdo v javnosti še upa kaj povedati. Poleg tega bi naj na univerzi vsi profesorji imeli enake pogoje za napredovanje in imenovanje v določene nazive, vendar pa tudi

temu žal ni tako, kajti to vedno bolj temelji na všečnosti. Takih krivic se po mnenju dr. Rebolja, ki se je ob informaciji, da se pripravlja manifest, odzval spontano in ga podpisal, ne da tolerirati. Po nje-govem mnenju tudi iskrenost, ki je, kot je navedeno zgoraj, temelj univerze, več ni prioriteta v eni izmed tako pomembnih ustanov, kot je Univerza v Mariboru, kar ni sprejemljivo. Namen manifesta je opozarjanje in na nek način zaustavljanje nadaljevanja

napačne poti, po kateri naj bi po mnenju iniciative stopalo vodstvo rektorata Univerze v Mariboru. Tako je v manifestu v 8. točkah na-vedeno, kaj vse bi Univerza v Mari-boru morala upoštevati. Navsezad-nje gre za ustanovo, ki združuje visokošolske učitelje, asistente, študente in drugo visokošolsko osebje, njena glavna naloga pa je prenašanje in ustvarjanje

11 | junij 2008 |

S sošolci in ostalimi študenti večkrat ugotavljamo, da od visokega šolstva ne dobimo tega, kar smo pričakovali. Kaj danes sploh pomeni končana fakulteta in z njo povezana diploma? Ob vpisu na fakulteto sem pričakoval, da me bodo seznanili z večino osnovnih elementov, ki se uporabljajo v elektrotehniki. Ker bom po diplomi šel v službo, sem od fakultete pričakoval več praktičnega znanja, smo pa terali teorijo, pri čemer mi ni treba poudarjati, da je temeljila na matematiki, tako da sem nekatere predmete označil kot matematika 5 itd. Ob vprašanjih, kaj mi bo to koristilo za službo, so profesorji večinoma odgovarjali, da je to osnova. Nobeden mi ni znal razložiti, zakaj je to tako pomembno (verjetno zato, ker je to že tako dolgo v programu, da se nobenemu ne ljubi spreminjati). Ob razgovoru za prakso je pogovor nanesel na moja praktična znanja, ki jih je bore malo. Možakar pove, da hči študira medicino in se kupe knjig uči tudi cele noči. Meni, da si je vse treba zapomniti, ker bi pozabljivost pri zdravniku razlikovala med življenjem in smrtjo. Za mene kot inženirja pa vso to teorijo vidi kot osnovo za inženirsko razmišljanje. Vendar na predavanjih temu inženirskemu razmišljanju ne dajo pravega poudarka.

Čemu danes toliko študentov? Ker smo v preteklosti od staršev poslušali: “Uči se, da boš imel dobro službo!”, “Pa ja ne boš jarkov kopal!” Kar nekaj študentov tako “študira”, ker je to IN (status ti prinaša same bonitete), ker se vsi sramujejo fizičnega dela in podobno. Takih je vedno več in ker je javno visoko šolstvo financirano na način, da se gleda vpis in prehodnost, se posledično niža nivo zahtevnosti študija. Ob krajšanju študijskih pro-gramov po bolonji si tako lahko samo še “odgovorim” na uvodno vprašanje, komu razen delodajalcu, diploma sploh kaj pomeni.

Danilo Majhenič

novega znanja, raziskovanje, vse to pa se prenaša tudi na družbene odnose. Da bi pa univerza zmogla uresničevati to nalogo, pa je nujno potrebno, da so tudi pogoji, v katerih bi se visokošolski delavci zavzemali za to, primerni. Pri tem so zelo pomembni pristni odnosi in pa seveda, kot je navedeno tudi v manifestu, iskrenost misli, besed in dejanj, kar je temelj znanosti, raziskovanja in poučevanja in s tem tudi temelj univerze.

Senat Univerze v Mariboru pa se je na eni izmed sej med drugim zavzel tudi za zaostritev habilitaci-jskih kriterijev za izvolitev v naziv redni profesor. Po sklepu senata so minimalni habilitacijski standardi za naziv redni profesor na up-ravnih in humanističnih vedah štiri mednarodne znanstvene objave, na tehničnih vedah pa šest. Glede absolventskega staža pa je senat menil, da ta ni primeren za bolon-jske študijske programe, saj po nepotrebnem podaljšuje trajanje študija. Senat je tudi predlagal, naj država sredstva za absolventski staž raje nameni omogočanju so-cialnih bonitet študentom eno leto po koncu študija, to je za subven-

cionirano prehrano, zdravstveno zavarovanje in študentsko delo. Je to pravilna pot? Podpisniki Manifesta za akademsko odličnost imajo seveda svojo, pot namreč. Pričakovanja glede odziva na manifest pa so različna. Prvi pod-pisniki se zavedajo, da bo mogoče slišati tudi to, da pri tem gre za obračun, vendar pa je to manifest kot vsak drugi, k njemu pa lahko seveda pristopi kdor želi. Med prvimi podpisniki manifesta so torej dr. Andrej Fištravec, dr. Dani-jel Rebolj, dr. Vesna Vuk Godina, dr. Alojz Križman, Andrej Krček (predsednik ŠOUM) in Katja Šoba (predsednica Študentskega zbora ŠOUM). Vsi tisti, ki se strinjate z vsebino manifesta, pa se lahko na spletni strani www.akademskaod-licnostkje.si s svojim podpisom pridružite trenutnim podpisnikom.

Upajmo, da bo skozi temno oblačno nebo, ki se je v času novi-narske konference tudi dejansko zgrinjalo nad Univerzo v Mariboru, posijal svetel žarek, ki bo prinesel zadovoljstvo tako visokošolskim delavcem in s tem posredno tudi študentom.

Med podpisniki manifesta so tudi prof.dr. Dušan Rebolj in ŠOUM

Le kdo izmed nas si vsaj enkrat v življenju ni zaželel, da bi vsaj za hipec lahko pobegnil

v drug svet? Člani študentske projektne skupine »Second Life« so v sklopu projektne

naloge pred časom začeli to željo uresničevati, rezultat pa je zgrajen virtualni Znanstveni

park Univerze v Mariboru ter doseženo prvo mesto na Dnevih slovenske informatike.

tekst: Monika Horvat, foto: Nika Klampfer

Študentsko projektno skupino »Second Life«, ki deluje pod men-torstvom izr. prof. dr. Matjaža B. Juriča sestavljajo študentje drugega in tretjega letnika smer informatika RI VS na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, in sicer Dea Omerbegović, Martina Fatorič, Boštjan Tovornik, Iztok Hafner, Dejan Kropec in Ožbej Poberžnik.

Ob našem srečanju so mi povedali nekaj stvari o samem Second Life-u, njihovem projektu in pomenu nagrade za njihovo skupino.

O second life-u

Second Life je tridimenzionalni navidezni svet, ki ga je leta 2003 ustvarilo podjetje Linden Lab. Deluje po principu odjemalec – strežnik. Na strežniku so vsi podatki o okolju, uporabniki se nanj povežejo z uporabniškim imenom in geslom. Obstajajo trije računi, in sicer navadni, nadgrad-nja in premium. Razlika med njimi je npr. ta, da s premium računom lahko kupuješ zemljo in podobne stvari, z navadnim računom pa lahko kupuješ samo objekte in skripte. Uporabniki, ki si oblikujejo svoj »avatar«, lahko v raziskujejo,

kupujejo, ustanavljajo podjetja in seveda spoznavajo tudi druge avatarje in se z njimi družijo. Ta svet pa je še veliko bolj privlačen, saj se izmenjuje tudi denar. Ko se prvič prijaviš z navadnim računom, je tvoje stanje 0 linden dolarjev.

Eden izmed načinov, kako prislužiti denar, je ta, da greš na otok, kjer imajo postavljene klopce in ti npr. za 30 minut sedenja plačajo 2 linden dolarja. Zaslužiti se da tudi na drugačne načine, recimo z oblikovanjem raznih pred-metov, tudi oblek, nakita ipd. Koliko denarja se lahko zasluži v Second Life-u in kako, je najpogostejše vprašanje med ljudmi. Možnost zaslužka v »drugem« svetu sicer ob-staja (Ailin Graef je postala prva milijonarka v Second Life-u), ampak to ni bistvo tega.Vse transakcije se torej opravijo v lindenskih dolarjih (L$), uradni valuti Second Life-a, ki se upora-blja pri trgovanju in je v razmerju z dejanskim ameriškim dolarjem. Pri tem za 267,4 L$ dobite en ameriški dolar. Na dan se v Second Life-u izmenja tudi milijon in pol ameri-ških dolarjev, kar je zgovoren podatek o njegovi resnosti, saj to

ni igra, kot nekateri pravijo, ampak razvojno okolje. Pravzaprav bi lahko rekli, da je Second Life lahko tudi neka nova vrsta promocij za razna poslovna podjetja, ki v tem okolju ustanavljajo svoja virtualna središča (npr. IBM, Adidas in druga, tudi slovenska podjetja

Projekt znanstvenega parka

Skupina »Second Life« se je prvič srečala s samim Second Life-om na predavanjih izr. prof. dr. Juriča.

Stvar jih je pritegnila, zato so se javili za sodelovanje v skupini. S tem so se začeli ukvarjati pred do-brimi petimi meseci, ko so najprej spoznavali, po kakšnem principu to vse skupaj deluje. V zadnjih treh mesecih pa so zakupili otok, na katerem so začeli intenzivno graditi Znanstveni park. Preučili so načrte, pogledali, kaj vse naj bi

| junij 2008 | 12

zgradba vsebovala in kakšne funk-cionalnosti bi naj imela. Dnevno so preživeli najmanj dve uri v virtualnem svetu, saj oblikovanje določenih objektov vzame kar pre-cej časa. Pri tem pa so rabili tudi veliko mero kreativnosti, saj so hoteli, da bi stvar bila zanimiva.

Poleg same stavbe, oglasne deske, avtomatskih vrat in dvigala so naredili tudi informatorko, s katero se obiskovalci lahko pogovarjajo in jo povprašajo, kaj vse lahko najdejo v Znanstvenem parku. Naredili so tudi zaslon, ki zna prikazati poljuben tekst, ki ga dobimo iz spletne strani ali baze, ali kar določimo v skripti. To je uporabno predvsem zato, ker v Second Life ni možno izpisati na objekt poljubnega teksta, ampak ga moramo kot sliko uvoziti. Vsak uvoz pa seveda stane.

Največji projekt pa je bil prenos žive slike in realnega v Second Life. To jim je uspelo, prenaša pa se tudi zvok. Tako si predstavljajo tudi, da bi lahko predavanja na FERI-ju bila predvajana v Second Life-u, kjer bi naj bila zgrajena tudi naša fakulteta.

Trenutno si najbolj želijo, da bi dobili svoj otok, na katerem bi dokončali park, nato pa hočejo pritegniti čim več podjetij, ki bi im-ela tam predstavništva. Vsekakor bi radi nadaljevali s tem in delali tudi na kakšnih drugih projektih.

Pomen nagrade za skupino in mentorja

Pri Second Life-u ne gre le za komercialni, ampak tudi za razisk-ovalni projekt, s katerim je skupina študentov osvojila prvo nagrado na Dnevih slovenske informatike. Na tem dogodku lahko sodelu-jejo vsi tisti, ki imajo predmet informatiko, tako tudi študentje npr. pedagoške ali ekonom-ske fakultete. Skupina se ga je udeležila, ne da bi vedela, da jih bo tam kdo ocenjeval, saj jim izr. prof. dr. Jurič o tem ni nič povedal. Zaradi tega so bili nad samim us-pehom toliko bolj presenečeni in veseli. Izmed sedmih predstavitev so bili prvi, bili pa so edini do-diplomski študentje (vsi ostali so bili namreč podiplomci) in edini iz mariborske univerze. Kot nagrado so prejeli kotizacijo za en dan za to konferenco, ki bo spet naslednje leto, in sicer za vseh šest oseb.

Tudi izr. prof. dr. Jurič je bil zelo vesel nad doseženim prvim mestom, saj je to dokaz, da se na Univerzi v Mariboru in pa tudi na FERI-ju dogajajo zanimive zadeve, razvijajo se nove stvari. »Študentje so v to stvar vložili precej truda in napora, nagrada pa je le potrditev, da so dobro delali. Poleg tega pa je dobro, da študentje raziskujejo nove vidike računalništva, če pa pri tem še kaj dosežejo, pa je še toliko boljše,« je povedal izr. prof. dr. Jurič.

Si zainteresiran/a?

Projektna skupina Second Life je vedno odprta za nove člane. Kogarkoli to področje zanima, se jim lahko z veseljem pridruži. V svojo skupino vabijo različne ljudi, od oblikovalcev do pro-gramerjev, poleg tega pa so nove ideje vedno dobrodošle. Če si torej zainteresiran/a, lahko kontaktiraš enega izmed članov skupine, in sicer Boštjana Tovornika (to-vornik.bostjan@gmail.com), več informacij pa lahko dobiš tudi na spletni strani www.zp.uni-mb.si in na blogu http://slteam.blog.siol.net.

13 | junij 2008 |

Iztok Hafner, Boštjan Tovornik, Dea Omerbegovič, Dejan Kropec in Martina Fatorič

tekst: Ana Štruc, foto: osebni arhiv

Doc. dr. Dijana Močnik je rojena v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo, srednjo šolo in potem študirala ekonomijo na Ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF). Po diplomi je osem let delala v gospodarstvu, in sicer dve leti na področju trženja v večjem proizvodnem podjetju, štiri leta kot raziskovalka razvojno-razisk-ovalnega sektorja holdinga in dve leti na področju vrednotenja, izdelave investicijskih projektov in revizije v manjšem podjetju. Leta 1993 se je zaposlila na EPF, kjer je leta 1994 magistrirala in leta 1998 doktorirala. Od leta 2001 je zaposlena na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) na delovnem mestu docentke. Na FERI poučuje predmete s področja ekonomije, managementa in podjetništva. Predava na visokošolskem in uni-verzitetnem programu elektroteh-nike, računalništva in informatike, telekomunikacij ter medijskih komunikacij.

Različne ekonomske predmete je predavala še na Fakulteti za strojništvo, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in na

Fakulteti za logistiko. Tako je imela priložnost spoznati študente različnih študijskih usmeritev.

Raziskovalni duh

Poleg pedagoškega dela se ukvarja tudi z raziskovalnim. V raziskovalnih skupinah FERI kot ekonomistka, žal, (še) ne sode-luje, zato pa sodeluje z razisk-ovalci drugih fakultet. Vključena je v raziskovalno skupino na EPF, kjer sodeluje z Inštitutom za podjetništvo in management malih podjetij (IPMMP) pri več raziskovalnih programih in ciljnih raziskovalnih projektih. Preko inštituta sodeluje Slovenija kot nacionalni tim v svetovno največji raziskavi o podjetniški aktivnosti, ki se imenuje Global Entrepreneur-ship Monitor (GEM). V raziskavo GEM, katere ustanovitelja sta Babson College iz Massachusettsa v ZDA in London Business School iz Velike Britanije, je vključenih že 42 držav. Glavni cilj GEM je posredovati visoko kakovostne podatke o podjetniški aktivnosti, ki zajemajo kar največ držav. IPMMP za GEM izvaja teoretične in empirične raziskave na področju podjetništva v Sloveniji. IPMMP je

tudi eden od 32 članov European Network for Social and Economics Research (ENSR), znotraj katerega se vključuje v specializirane in aplikativne ekonomske raziskave. V nekaterih raziskavah sodelu-jejo tudi z raziskovalci Univerze v Ljubljani iz Ekonomske fakultete in GEA College Visoke šole za podjetništvo iz Pirana. Letos marca se je po krajši prekinitvi pon-ovno vključila v ciljni raziskovalni projekt Zagotavljanje vključenosti Slovenije v globalni evropski podjetniški monitoring s pomočjo Globalnega podjetniškega moni-torja.

Poleg raziskovalnih projektov se doma in v tujini s svojimi prispevki udeležuje znanstvenih konferenc. V zadnji polovici 1990-tih let je s pomočjo TEMPUS štipendij obiskala več tujih univerz in sode-lovala s tamkajšnjimi učitelji in raziskovalci. Tempus štipendije so bile namenjene sodelovanju v vi-sokem šolstvu med Evropsko Unijo in njenimi partnerskimi državami. Obiskala je Management School iz Genta v Belgiji, University College of Borås na Švedskem, Univerzo v Udinah in Vienna University of

| junij 2008 | 14

Economics and Business Adminis-tration na Dunaju.

»Letošnja pedagoška obreme-nitev je izjemno visoka.«

Na FERI bodo še naslednja tri leta hkrati izvajali iztekajoči se star in nov bolonjski študijski program. Dela za pripravo predavanj in pred-vsem z izpiti je veliko. V letošnjem letu bo pri doc. dr. Dijani Močnik opravljalo izpit okrog 700 rednih študentov. K temu je treba prišteti še redne in izredne študente prejšnjih generacij, ki izpita še niso opravili, ter izredne študente tekočega šolskega leta.

Dodatno obremenitev ji predstavl-jajo tuji študentje, ki so se po pro-gramu Erasmus odločili za študij v Sloveniji. Z njimi dela individu-alno, saj ne morejo slediti sloven-skim predavanjem. V zimskem se-mestru je izpit že opravil študent iz Portugalske. Ravnokar pa so začeli študent iz Finske in dve študentki iz Belgije, ki sta izbrali po dva njena predmeta. Za predavanja se vselej temeljito pripravi. Izvaja jih s pomočjo računalniške power-point predstavitve. Od letošnjega šolskega leta so vsa gradiva v zvezi s predmeti študentom še pred

predavanji dosegljiva na učnem portalu Inštituta za robotiko na FERI. Sama meni, da je tako bolje za študente, saj na ta način lažje sledijo predavanjem.

»Študentske ankete so dobrodošli napotek za delo vsakemu profesorju.«

Učitelji dobijo šest sklopov ocen. Prvi sklop ocenjuje, ali je učitelj na predavanja dobro pripravljen, ali podaja vsebine jasno in razum-ljivo in spodbuja razmišljanje ter intelektualno radovednost.

Drugi sklop ocenjuje, ali učitelj upošteva pobude študentov, spodbuja aktivno sodelovanje študentov v študijskem procesu.

Tretji sklop je ocena o tem, ali daje učitelj razumljiva navodila, svetuje in usmerja pri pripravi seminarskih nalog, poročil in drugih študijskih obveznosti. Četrti sklop ocenjuje učiteljevo točnost in dostopnost. Peti sklop ocenjuje dostopnost, sodobnost in razumljivost litera-ture. Šesti sklop je splošna ocena pedagoškega dela. Glede na dobro razčlenjenost ocenjevanja so ji študentske ankete vselej vodilo za nadaljnje delo. Za povečanje

objektivnosti študentskih anket bi bilo dobro zagotoviti večje število anketiranih študentov, in sicer tak-ih, ki so bili v študijskem procesu dejansko prisotni, in razmisliti o tem, ali bi bilo morda dobro anketo izpeljati po opravljenih izpitih ipd. Nekateri namreč dvomijo v vero-dostojnost anket, češ da so vzorci premajhni, da profesorja ocenju-jejo tudi študentje, ki se sploh ne udeležijo predavanj ali vaj.

»Komunikacija študent-učitelj se mi zdi zelo pomembna.«

Po mnenju doc.dr. Dijane Močnik je odnos med profesorjem in študentom idealen, ko se vzpostavi med učiteljem in študentom komunikacija brez strahu in pred-sodkov. Komunikacija je način, da dobi povratno informacijo o tem, kako uči in kako študenti dojem-ajo snov. »Verjetno smo učitelji podobni gledališkim igralcem. Tudi oni potrebujejo komunikacijo z občinstvom, da na osnovi nji-hovih odzivov izpilijo svoj nastop do vrhunskih rezultatov.«

»Motiviranost in radovednost študentov so mi velika spod-buda pri delu.«

Uspešnost ali prizadevnost študentov pri njenih predmetih se ji zdi nekoliko večja na univer-zitetnem programu v primerjavi z visokošolskim. Večji interes za predmet pokažejo običajno študentje višjih letnikov. Verjetno se bolj zavedajo dejstva, da bodo po končanem študiju stopili v re-alen svet, ki deluje po ekonomskih zakonitostih.

15 | junij 2008 |

“Samo letos bo pri meni izpit opravljalo čez 700 študentov.”

Glede na izkušnje, ki jih ima iz t.i. neekonomskih fakultet, pravi, da so študentje različnih študijskih usmeritev pokazali približno enako mero radovednosti glede ekonom-skih vsebin, ki so jih spoznavali. Če bi ocenjevala po spolu, pa naslednje. Ker je na programu medijskih komunikacij, kjer izvaja dva predmeta, več žensk kot moških in povprečne ocene nekoliko višje, bi bil odgovor, da so ženske bolj prizadevne. Vendar je treba upoštevati dvoje. Ekonomija, management in medijske komu-nikacije so družbene vede in zato nekoliko bolj sorodne, kot na prim-er elektrotehnika ali računalništvo, ki spadajo med tehniške vede. Druga zelo pomembna razlika pa je, da sta oba predmeta izbirna, medtem ko so vsi ekonomski pred-meti na drugih programih obvezni.

Za veliko večino študentov, ki jim predava, lahko reče, da z zaniman-jem poslušajo in aktivno sodelu-jejo s svojimi mnenji, komentarji, kritikami ali vprašanji. Glede na to, da ekonomija ne spada v ožje strokovno študijsko področje je imela pred prihodom na FERI nekaj pomislekov, kako bodo ti

študentje sprejemali ekonom-ske vsebine. A pomisleki so bili povsem odveč, saj so študentje kritični opazovalci gospodarskih in političnih razmer doma in v svetu, in to bistveno bolj kot študentje ekonomije. Namen vsebin, ki jih sama predava, je namreč dejansko ta, da spodbuja interes za razume-vanje procesov in dogodkov v družbi, ki so ključnega pomena v življenju posameznika, ne glede na poklic. »Če mi to vsaj v določenem obsegu uspeva, sem zadovoljna. Ekonomija je vendarle področje, ki odpira dodatna obzorja.«

Sama zaradi lastnega interesa red-no spremlja uspešnost študentov. Po vsakem izpitnem roku izračuna delež študentov po ocenah, sk-upno povprečno oceno izpitnega roka in odstotek negativnih izpitov in si na ta način ustvarja svojo lastno statistiko.

Predvsem bi si želela delati z manjšimi skupinami študentov povsod tam, kjer so le-te občutno prevelike, npr. v novem bolonjskem univerzitetnem in visokošolskem študijskem programu elektroteh-nike in univerzitetnem programu telekomunikacij v prvem letniku.

V velikih skupinah je namreč težko vzpostaviti komunikacijo. V prihodnje si želi tudi, da bi bilo več sredstev za strokovne ekskurzije, gostovanje gospodarstvenikov, opremo predavalnic in učnih pripomočkov in dodatno strokovno izobraževanje učiteljev.

Cilji, želje

»Svoje pomembnejše cilje, kot so na primer poklic, služba, ki me osrečuje, dom in družina ipd. sem dosegla. V prihodnje bi se rada v večjem obsegu posvetila razisk-ovalnemu delu na FERI, kjer bi se rada vključila kot ekonomistka v katero od raziskovalnih skupin.

Zasebno si želim več časa posvetiti družini in sprostitvi. Zavedam se, da je za kakovost življenja, poklicnega in oseb-nega, najpomembnejše zdravje in zadovoljstvo. Zato se trudim, da prosti čas, ki ga ni v izobilju, izkoristim za zdravo rekreacijo in sprostitev. Obožujem vzpone na bližnje Pohorje, po možnosti večkrat tedensko. Če je časa manj, pa je lahko nadomestilo Pekrska gorca, sprehod ali krajša kolesar-ska tura.«

| junij 2008 | 16

Doc. dr. Dijana Močnik je avtor ali soavtor 44-ih publikacij ter mnogih strokovnih člankov (vir:cobiss)

V kolikor si študent/ka FERI-ja in faks obiščeš vsaj nekajkrat

mesečno, zagotovo nisi zgrešil/a obširnih akcij in dogodkov, ki

nakazujejo, da se obštudijsko dogajanje na fakulteti vendarle

premika in doživlja novo pomlad.

tekst: Jernej Golja, foto: arhiv DŠ FERI

Dragi bralec, draga bralka. Vabim te, da se nam pridružiš. V nasled-njih vrsticah ter straneh ti bom razjasnil zakaj. Naj začnem z golimi dejstvi.

V šestih mesecih, odkar smo se trenutno najbolj aktivni člani prvič dobili na kavi, smo izpeljali štiri odmevne dogodke, pomagali izdati dve številki revije, ki jo pravkar prebiraš, ter ustanovili EESTEC sekcijo (več o tem malce naprej). Postavili smo temelje za delo, na vrhu katerih izvajamo in imamo v načrtu že nove in nove projekte.

Novi člani, nov zagon

V polovici leta nam je uspelo angažirati ducat novih in pred-vsem pridnih članov, ki so se odlično vklopili v našo ekipo, zato ni nikakršnega vzroka, da se med nas ne bi vklopil oziroma vklopila tudi ti. Vsi projekti, ki jih izva-jamo, so plod ustvarjalnosti naših članov, kar pomeni, da vsak pride s svojim namenom in ciljem, ki mu jih skupaj pomagamo doseči.

Sodelovanje v društvih in poveza-vah študentov, kakršno je naše društvo, bi vsekakor morala biti postaja vsakega študenta.

Ker smo organizirana skupina, ti izkušnja iz tovrstnih sodelovanj v življenju lahko pomeni ogromno, saj se naučiš timskega dela, samodiscipline in zavedanja, da je skupna vsota večja od vrednosti posameznih členov. Hkrati lahko deluješ na svojih lastnih projek-tih, kar so kasneje v službi precej težko dosegljive sanje.

Ker delujemo v okviru fakultete, boš osebno spoznal lepo število profesorjev in asistentov, ki ti bodo vsekakor lahko dali kakšen nasvet ali dva okrog predmetov, ki jih boš opravljal pri njih.

Če nosiš v sebi bolj novinarsko žilico, pa je vsekakor prava postaja univerzitetna revija Abakus. Z mesečno naklado v poldrugem tisočaku komadov pokrivamo celotno študentsko populacijo Univerze Maribor, kar pomeni, da bodo tvoje članke v reviji zagotovo opazili pravi ljudje.

EESTEC sedaj tudi v Mariboru

Tako je. Od letošnjega marca naprej smo s sekcijo EESTEC (Electrical Engineering STudents European assoCiation) v Društvu študentov FERI uradni Observer

član v enemu največjih združenj evropskih študentov. EESTEC, s sedežem na Nizozemskem, pov-ezuje več kot 39 LC-jev (lokalnih komitejev) s preko 1700 aktivnimi študenti iz več kot 20. držav. EE-STEC omogoča vsem študentom obisk večdnevnih brezplačnih delavnic (plačaš edinole prevoz in pijačo) ter izmenjav po vsej Ev-ropi, kjer neposredno iz prve roke spoznaš industrijo, mišljenje, vizijo in kulturo naroda.

Pridruži se nam

Torej, sem te prepričal? Ne glede na odgovor nas obišči na naših spletnih straneh http://www.ds-feri.net, kjer predstavljamo društvo in naše člane. Sproti objavljamo tudi prihajajoče EESTEC dogodke po Evropi, hkrati pa imamo bazo slik in filmov preteklih dogodkov, delavnic, fešt in potovanj, kjer se boš lahko prepričal, da smo iz pravega testa.

Opis zadnjih in prihajajočih do-godkov pa si vsekakor preberi na naslednjih straneh.

17 | junij 2008 |

| junij 2008 | 18

tekst in foto: Jernej Golja

Še dobro, da imamo odprto kodo, smo si vsi sku-paj mislili po 1. dnevu odprte kode, ki smo ga pod taktirko Ota Brgleza ml. v Društvu študentov FERI organizirali 3. aprila na FERI-ju. Natanko ob tretji uri smo dogodek v predavalnici Alfa otvorili s predavan-jem o organizaciji Lugos in predstavitvi odprte kode, nakar smo v polnem zaletu nadaljevali vse do devete ure zvečer.

Ker je odprta koda čedalje bolj priljubljena tudi v Sloveniji, smo povabili nekatere izmed najbolj zasluženih predavateljev za potrditev prejšnje teze. Kar dvesto trem (203!) prijavljenim obiskovalcem smo za začetek kot že omenjeno predstavili odprto kodo, njene začetke in organizacijo Lugos. Nadaljeva-li smo s predstavitvijo dveh trenutno zelo priljubljenih skupkov kode: Ubuntu-jem in Firefox-om, po čemer so sledila predavanja na temo pravkar izdanega KDE-ja četrte verzije ter JBoss-a za izgradnjo sodobnih spletnih aplikacij. Fantje iz podjetja thirdframestu-dios , ki je bilo generalen sponzor dogodka (za kar se jim seveda iz vsega srca zahvaljujemo), so predstavili skupek tehnologij združenih v LAMP, za njimi pa smo vsi napeto poslušali predavanje na temo, kako z odprto kodo postati najbolje plačan programer v Slo-veniji. Seveda ni manjkala niti predstavitev internega projekta naše fakultete, ki že več let izdeluje svojo Linux distribucijo – FeriX imenovano.

Po maratonskem dnevu smo si skupaj s predavatelji in udeleženci oddahnili na zasluženi pici in pijači, za kar se lahko zahvalimo podjetju Agenda d.o.o., ki je poskrbelo, da po dogodku nismo ostali lačni in žejni. Vsekakor se prihodnje študijsko leto že veselimo drugega dne odprte kode.

Dragi študentje!

Želite, da bi bilo vzdušje na fakulteti lepše? Bi radi, da se med nami ustvarijo močnejše vezi in ekipni duh? Si želite spoznati svoje profesorje in asistente tudi v drugi luči?

V odgovor na ta vprašanja ponujamo enk-raten dogodek FeriPONG, kjer se bomo v športnem duhu s turnirjem namiznega tenisa pomerili med seboj študentje in delavci fakultete. Zabave in smeha ne bo manjkalo, zmagovalce pa čakajo tudi praktične nagrade!

Dobimo se 10.6.2008 v avli G2 objekta ob 19. uri!

Žica? Kaj je že to? Praviš, da se po njej lahko pretakajo signali, ki po domače povedano povezujejo računalnike v mreže? In da preko žic dostopamo do interneta? No, za lju-bitelje prenosnikov in sob brez tone kablov poznamo boljšo rešitev. In sicer zrak. Tako je, brezžičen pretok informacij preko trenutno najpopularnejše wireless tehnologije Wi-Fi. In ker je že skrajni čas, da se v sobi znebiš dveh ton kablov, smo v mesecu aprilu organizirali delavnico na temo izdelave Wi-Fi antene. Petnajst srečnežev, ki so v slabi uri zapolnili proste prijave na delavnico, smo vsak teden (delavnica je trajala dober mesec) za nekaj ur povabili v primerno opremljene predaval-nice, kjer so jih Dejan Cencelj, Matevž Ževart, Andrej Romih in dr. Boštjan Vlaovič naučili izdelati lastne visokozmogljive Wi-Fi antene. V kolikor nisi bil/a med srečneži, ti obljubljamo, da bomo naslednjo delavnico organizirali v kratkem, na tebi pa je, da o prijavah vestno spremljaš spletno stran društva.

19 | junij 2008 |

Znano dejstvo je, da ga ni računalničarja (in računalničarke), ki ne bi v življenju vsaj enkrat preizkusil/a odigrati igre Pacmana. In ker smo računalničarji, smo si mali rumeni krogec, ki mu manjka del v obliki kosa pice, sposodili tudi za maskoto Dneva iger 08. Dogodek se je zgodil 15. maja v predavalnici Alfa na FERI-ju, pred katero pa smo tokrat za popestritev v sodelovanju z BigBang-om pripeljali tudi najnovejši PlayStation 3, na katerem so obiskovalci dogodka pa tudi mimoidoči, lahko preizkusili zloglasni GTA 4, kar je v nekaterih trenutkih pomenilo tudi več metrov dolgo vrsto pred konzolo.

Predavanja smo začeli s skupino študentov iz FERI-ja (podroben članek si preberite nekaj strani naprej / nazaj <- popravi!), ki nam je predstavila svet drugega življenja (Sec-ond Life), ter na praktičnem primeru pokazala, kako začeti z ustvarjanjem v tem nadvse zanimivem virtualnem okolju. Za vse igričarje, ki bi radi uspeli z izdelavo lastne igre, je sledilo predavanje g. Janka Metelka, ki nam je predstavil “indie” igričarsko sceno ter svoje večletne izkušnje v njej.

Po petnajstminutni pavzi, med katero je bilo s strani generalnega sponzorja, podjetja Razum d.o.o., poskrbljeno tudi za lačne in žejne, smo nadaljevali s predavanjem o mobilnih tehnologijah in možnostih izdelave iger na naših žepnih prijateljih. Po zanimivem predavanju g. Žige Hajdukoviča (ekipa Razuma) smo sklenili, da bomo do naslednjega skupnega dogodka že vsi imeli narejeno po eno mobilno igro. Dan iger smo zaključili v najboljšem možnem načinu, saj nas je obiskal g. Tibor Klajnšček, tehnični direktor trenutno našega največjega podjetja Zootfly d.o.o., ki se ukvarja izključno z izdelavo iger. Ob odhodu iz predavalnice smo tako v mislih imeli milijone evrov težke pogodbe, igre v izdelavi po filmskih licencah in spoznanje, da je oboje možno doseči tudi v Sloveniji.

450.000 kvadratnih metrov razstavne površine, več kot 5800 razstavljavcev iz 77. držav in 500.000 obiskovalcev, kar po domače pomeni največji računalniški sejem na svetu na največjem razstavnem prizorišču na svetu.

Izziva se nismo ustrašili niti organizatorji niti devetdeset študentov, ki smo jim strok-ovno ekskurzijo omogočili. In tako smo 7. marca v večernih urah z dvema avtobusoma izpred vrat FERI-ja krenili proti oddaljenemu Hannovru.

Tja smo prišli v jutranjih urah nasledn-jega dne, ravno ob odprtju sejma. V dveh dneh, ki smo jih preživeli v Nemčiji, smo si ogledali najnovejše tehnologije, ki jih ponuja računalniška industrija. Od viška tehnologije priznanih podjetij, pa vse do milijona kopij raznih MP3 Playerjev in Web-kamerc, ki jih je na sejem pripeljala horda vzhodnjakov. Le-ti so bili večinoma krivi za veliko akcijo nemške policije, ki je zaradi kršenja patentov zaplenila in domov poslala več kot 50 razstavljavcev.

Kakorkoli, mi smo se imeli lepo, ob tem pa smo za izkazano finančno pomoč hvaležni prav vsem inštitutom FERI-ja ter podjetjem Dravske elektrarne Maribor d.d., Publikum PDU d.d., Orfik d.o.o. ter Pošti Slovenije d.o.o.. Še enkrat hvala in se vidimo nasled-nje leto.

tekst: Grega Kavščak, foto: Grega Kavščak, Microsoft

V Portorožu je od 12. do 14. maja potekala Microsoftova NT konferenca, po mnenju 24ur.com največji slovenski poslovno-tehnološki dogodek, ki že trinajst let spodbuja razvoj informacijskih tehnologij in posredno celotno slovensko gospodarstvo.

Letošnji začetek leta je bil zazna-movan s predstavitvijo celotne platforme za poslovna okolja, ki jo sestavljajo Widows Server 2008, SQL Server 2008 in Visual Studio 2008.

Tako je bilo na NTK 08 veliko pozornosti posvečene načinom, s katerimi lahko podjetja svojo infor-

macijsko infrastrukturo naredijo bolj obvladljivo in učinkovito, ter pristopu k razvoju inovativnih aplikacij.

Letošnja NTK je potekala tri dni, to je za udeležence pomenilo pred-vsem tri dni druženja in zabave ter obiskovanja zanimivih predavanj in še bolj zanimivih zabav. Nabor predavanj je bil zelo pester, tako si lahko v vsakem terminu našel nekaj, kar je bilo zate zanimivega.

Microsoft je na NT konferenci 2008 organiziral tudi slovensko tekmovanje Imagine Cup 2008. Študentsko tekmovanje Imag-ine Cup poteka že šesto leto, študentom po vsem svetu pa omogoča, da pri reševanju prob-lemov iz resničnega sveta upora-bijo svoje tehnološko in umetniško znanje.

Letos so se tekmovalci pomerili v iskanju inovativnih rešitev na temo “Predstavljajte si svet, kjer tehnologija omogoča trajnostno ohranjanje okolja”.

Zmagovalka slovenskega tek-movanje je ekipa Ogreenizate! s Fakultete za računalništvo in infor-matiko Univerze v Ljubljani. Člani

ekipe Domen Grabec, Anže Furlan, Jernej Gorički in Matjaž Horvat so si skupaj z mentorjem Martinom Breskvarjem zamislili družabno omrežje, ki spodbuja in pomaga članom pri izbiri bolj ekološko sprejemljivih izdelkov in rešitev.

Člani družabnega omrežja bodo postopoma gradili zbirko podatkov o ekološki primernosti izdelkov ter z njihovim nakupom služili »sredstva« za olepšanje svojega profila. Vsak izdelek zato ob nakupu prinaša določeno količino sredstev, ki jih lahko člani uporabi-jo pri olepševanju profila oziroma pokrajine. Rešitev je zasnovana na Microsoftovi tehnologiji Silver-light in deluje v različnih spletnih brskalnikih.

Poleg predavanj je bilo zelo zanimivo tudi obkonferenčno dogajanje, saj si se lahko odpeljal na testno vožnjo s Hummerjem, ja-hal elektronskega bika, si sposodil kolo in se z njim malo popeljal ob obali ter ga z malo sreče na koncu odpeljal tudi domov. Kot vsako leto pa so bile zvečer tudi zabave na določeno tematiko.

| junij 2008 | 20

21 | junij 2008 |

Kljub zabavam in ob konferenčnemu dogajanju so preda-vanja vedno dobro obiskana, poslušalci pa eni bolj, drugi manj pri stvari.

Zmagovalci letošnjega Imagine cupa so suvereno in samozavestno dvignili karto, ki jih bo popeljala v Pariz. Želimo jim veliko uspehov.

Rock Partyzani so s starimi jugo komadi poskrbeli, da je bilo vzdušje fenomenalno.

Letošnje finalno tekmovanje Imagine cup se je odvijalo kar v okviru NT konference. Študente pa je Microsoft pripeljal na ogled finala.

Zabave so vedno »nore« in se ponavadi končajo zgodaj zjutraj.

Kdo skrbi za pravice študentov mariborske univerze? Zanje skrbi Študentska organizacijo UM (ŠOUM) ter razni študentski sveti. Vprašanje, ki si ga tukaj postav-ljam in na katerega tudi hkrati odgovarjam, je namreč, da se študenti ne zavedemo moči, ki jih imamo preko takšnih organizacij.

Srečal sem bivšega učitelja telovadbe: “Stari biki pa pač ne gredo na bojišče,” in je udarno na-daljeval “Mladi delate revolucije!”. Študenti smo torej polni energije, da se lahko podamo v marsikateri boj, opažam pa, da samo tarnamo nad profesorji, to in ono oceno ter stanjem študija. Ko pa katerega konkretno vprašam, če je svojo težavo predstavil študentskemu svetu, pa ponavadi naletim na molk.

Kot študentski svetnik vidim, da imamo na razpolago moč, s katero lahko izboljšujemo pedagoški proces na UM, vendar brez konk-retnih predlogov svetniki sami tudi vsega ne opazimo. Problem je torej v premajhni seznanjenosti študentov z delom posameznih organizacij/organov.

ŠOUM

ŠOUM je organizacija za lokalno področje mariborske univerze, ustanovljena na podlagi Zakona o skupnosti študentov. Pokriva predvsem študentska interesna področja, obštudijske dejavnosti ter vodi študentsko politiko na področju izobraževanja, social-nega in ekonomskega položaja študentov ter mednarodnega sodelovanja. Z domačimi bese-dami in pogledom v praksi to pomeni zabavne prireditve kot so lampijončki, izmenjave ter predvsem razne zakone o visokem šolstvu, štipendiranju in podobnih rečeh. Pred-vsem nek bolj širši - državni nivo. ŠOUM je pravi naslov, če se ne strinjate z raznimi vladnimi predlogi. Recimo s tistimi o študentskem delu ali pa štipendiranju ali pa, ko nimate kje spati itd. Študentska orga-nizacija Slovenije ima v Mariboru le ŠOUM, dočim je v Ljubljani razdeljena na ŠO-je po fakultetah.

ŠS

Na manj širokem območju delu-jejo študentski svetovi. UM ima študentski svet UM, vsaka fakulte-

ta pa ima svoj študentski svet, dodatno imajo svoj študentski svet tudi študentski domovi. Študentski svetovi so po statutu UM njeni organi, torej soodločamo pri odločitvah univerze. ŠS-ji članic na fakultetah spremljajo dogajanje in kvaliteto pedagoškega procesa, kot jo zaznamo študenti. ŠS-ji po-dajajo mnenje na razne pravilnike in podobne dokumente, ki urejajo pravice in dolžnosti študentov (statut UM, pravilnik o ocenjevanju znanja...), ki jih ŠS univerze poda senatu.

Kako pomembno je, da kvalitetno rešite študentsko anketo o profe-sorjih? Poleg mnenj, ki jih člani ŠS-ja članice podajo na sejah, je rezultat ankete merilo za delo profesorjev in profesoric. ŠS-ji so zavezani, da podajo mnenje in s tem opozorijo in tudi odločijo, ali je profesor/ica primeren za nadaljnjo pedagoško delo (habilitacije profe-sorjev so vsaka 4 leta).

tekst: Danilo Majhenič, foto:Dejan Šmid

Ali študenti vemo, na koga se pravzaprav obrniti, ko smo v godlji? Ali pa enostavno vemo, koga je treba popljuvati v taki situaciji? Pri čemer pa se sploh prej ne pozanimamo, ali se je na tem področju kaj postorilo ali ne.

| junij 2008 | 22

DŠ

Društva študentov nastajajo iz želj skupin posameznikov, ki jih združuje motiviranost za dodatno udejstvovanje poleg študija. Društva študentov na samo kvaliteto študija direktno ne morejo vplivati, saj so to pravne osebe, ki razen z imenom niso formalno povezane z ŠO, univerzo ali njenimi študentskimi sveti. DŠ-ji so večinoma operativna roka za obštudijske dejavnosti ŠO- in ŠS-jev. Skrbijo za razne zabave (brucovanja, spoznavni večeri), strokovne izlete (izmenjave, prakse), športne prireditve, itd., s čimer pa posredno vseeno vplivajo na kvaliteto samega študija, saj s tem ustvarjajo dobro klimo in povezanost med študenti.

Vsem trem oblikam obštudijske dejavnosti je skupno, da skrbijo za dobrobit študenta na bolj formalni ali pa na bolj zabavni ravni. Prav tako je za vse oblike nujno, da študenti dajejo predloge/mnenja ali ustvarjajo znotraj njih. To je zagotovljeno z volilno pravico pri posamezni obliki. Tako ŠS-ji, ŠO-ji kot DŠ-ji ves čas iščejo nove izzive željnih študentov, ki so pripravljeni

pomagati. Vsak študent, ki bo prišel pomagat v katero izmed teh oblik, bo ogromno pridobil na tako imenovanih softskillsih, veščinah kot so retorika, delo v ekipi, delo na projektu, ipd.

Še enkrat bom pa ponovil raz-like. Študentska organizacija pokriva področje, ki ga urejajo sami zakoni na državni ravni, torej večinoma problematiko, ki se tiče vseh študentov v Sloveniji, in posamezna zabavna/kulturna/humanitarna področja. Študentski svetovi pokrivajo problematike posameznih fakultet in univerz, njihovih pravilnikov ter imajo možnost vplivanja na profesorje. Društva študentov posameznih fakultet skrbijo za povezanost med študenti in njihovo moti-vacijo, ker pa nimajo možnosti lastnega sistemskega prihodka, so večinoma sestavljena iz prosto-voljnih študentov.

Če se vidite v kateri izmed oblik, kar pojdite po spletnih straneh vaše fakultete poiskat študentski svet, društvo ali pa študentsko organizacijo UM.

23 | junij 2008 |

Hodi še kdo med vami v kino? Ali vse samo še downloadate iz interneta? No, tisti, ki ne obiskujete kina, morda imate prav, kajti sodeč po nekaterih lastnih izkušnjah v kino dvoranah je obisk vreden premisleka. Ena izmed najbolj zaskrbljujočih stvari, ki sem jih doživela, je bil obiska filma z naslovom Juno. Upam, da ga je večina od vas videla, tisti, ki pa ne pa vam lahko povem, da hitro na »net« po njega. Nazaj k zgodbi, nekaj vrst za mano sedi skupina mlajših deklet, ki so prvih nekaj minut bile kot angelčki, a seveda vsebina filma ni bila njihovim letom primerna in so pričele biti nemirne. Najprej so začele s hojo ven in noter iz kino dvorane (sedele so v zadnji vrsti, kar je naredilo zadevo še bolj opazno), hihitanjem, pogovarjanjem, presedanjem in itd. Par gledalcev se nas je trudilo tu pa tam reči »šššš« ali »tiše,« ampak vse je zaleglo za kašnih 5 minut.

Začela sem se spraševati, kje so starši, in, ko sem po koncu predstave namerno sledila dekletom, sem odk-rila, da sta mamici spodaj v kavarni srkali kavico. Njune hčerke pa so med tem gledale film o spolnosti in nosečnosti, ki ga mlajši od 15 let v tu-jini ne smejo videti v kino dvoranah. Deklice so po moji oceni bile stare med 8. in 12. let. Torej za mirno kavi-co brez otrok, ki so bili dve uri prob-lem gledalcev v dvorani, sem plačala malo manj kot 5 evrov. Naslednji obisk v kinu pa je bil začinjen z gospo za mano, ki očitno ne more sedeti pri miru dve uri, ker je VES čas brcala v moj stol, ko pa sem se presedla, pa je začela »tepkati« po tleh. Prejšnji teden pa je starejši gospod imel neizmerno željo, da komentira vse v filmu in deli komentarje z vsemi gled-alci. »Gospod, niste doma na kavču« bi najraje zakričala. Mislim, da bom po novem tudi jaz začela iskati filme po spletu ali pa obiskovala predstave ob urah, ki so zelo slabo obiskane, ker tako ne gre več!

Ana Györkös

Mnogi se že leta in leta odpravl-jamo na »shoping« izlet v Gradec oz. bolj poznan kot Graz, vendar to ni vse kar nam to mesto ima za ponuditi.

Mesto je polno majhnih skrivnosti in kulturnega bogastva, oddaljeno le slabo uro iz Maribora. V koli-kor vam ni zapravljati za bencin, parkirnino in vinjeto, se lahko usedeta na vlak v Mariboru in za ceno 13 € izstopite v Gradcu. Svetujem, da pričnete svojo pot v središču starega mestnega jedra na trgu imenovanem Hauptplatz in nato nadaljujete do imenitnega Grajskega hribčka oz. Schloss-berga, tam lahko ob čudovitem razgledu najdeta idilični park, zvonik in trdnjavo, ki sta preživela nekaj najhujših časov zgodovine.

Hribček je poln mladih, ki s kn-jigami ali prijatelji polnijo travnate površine, klopce in kafiče. Po čudovitem razgledu se vam bo morda prilegel obisk kašnega muzeja. Zanimiv je ogled raz-stave v muzeju ob reki Muri imenovanem Kunsthause, ki s svojo moderno arhitekturo privabi mnogo obiskovalcev.

Razstave se redno spreminjajo, a so običajno zelo dobre in primerne tudi za tiste, ki nismo največji poznavalci umetnosti.

Seveda pa ni nujno, da vas muzeji sploh zanimajo, namesto tega se lahko odpravite po središču mesta in se sprehodite ob reki Muri, kjer je veliko možnosti za lep sprehod in nova odkritja. Ob pogledu na nekatere trgovine pa se verjetno ne boste mogli odreči stari na-vadi in si privoščili manjši nakup. Seveda pa se v Gradcu tudi veliko dogaja, pred kratkim so na primer imeli štiri dnevni festival elektronske glasbe, zadeva, ki se jo splača ome-niti, pa je poletni jazz festival, ki bo potekal od 10.7. do 2.8..

Za večerni obiska pa ni potrebno, da čakate na posebne dogodke, kajti v mestu boste našli veliko izbiro različnih klubov in kafičev, ki zadovoljujejo različne glasbene okuse. Mesto je polno študentov, tudi iz drugih Evropskih držav, ki so iz lastnih izkušenj zelo družabni in veseli novih poznanstev. Morda pa se boste kmalu le malo pod-robneje spoznali s tem mestom in videli o čem govorim.

V kolikor pa se želite odpraviti malo dlje v Avstrijo, se pozornost takoj ustavi na Dunaju. Obisk te svetovne kosmopolitanske prestolnice toplo priporočam, kajti z lahkoto se z nekaj evri usedete na vlak in v treh urah ste tam. Žal boste težko našli povezavo nazaj še isti dan, a je na Dunaju veliko možnosti za dokaj po-ceni prenočitev v hostlih. Hostel v središču mesta stane 25 evrov na noč z zajtrkom, a je ta eden izmed dražjih.

Metro vas bo za 24-urno neome-jeno uporabo stal malo več kot pet evrov, metro je zelo pregleden in vas popelje do vseh znamenitosti, ki jih morate videti na Dunaju.

Seznam znamenitosti je ne-skončen in priporočam, da, preden odidete, preiščete po internetu in najdete stvari, ki vas zanimajo in bi si jih želeli obiskati. Vsekakor je pred vami neverjetna izkušnja, a žal ne najbolj poceni izlet.

tekst: Ana Györkös , foto: Ana Györkös, Žiga Zavrl

Mnogi preživimo vikende na standarden način, na primer na dobri petkovi ali sobotni zabavi, poležavanju doma, športu in druženju s prijatelji in družino. Lepi sončni dnevi prihajajo in s tem tudi nove možnosti za preživljanje koncev tedna. In kakšne so naše možnosti? Poglejmo tokrat k našim sosedom .

| junij 2008 | 24

V kolikor ne bi radi preveč zapravi-li za hrano in pijačo vam svetujem, da kupujete v supermarketih, ki imajo manjše poslovalnice po celem mestu ter doživite še nekaj kulture in si privoščite dokaj cenovno sprejemljivo hrano na mnogih stojnicah, ki so vam na voljo.

Dunaj in Gradec mogoče ne bi bila vključena v vaš poletni oddih, a kljub temu mnogi radi obiščejo mesti samo za dan ali dva in najdejo stik s študenti iz celega sveta, ki uživajo lepote obeh mest. Slovenija je čudovita in ima neizmerne naravne lepote, a pravo kulturno bogastvo, ki nam je popolnoma neznano, zaenkrat lahko iščemo samo še izven naših meja.

25 | junij 2008 |

Za obisk Schönburnna si je treba vzeti čas.

Izvedbi volitev v Študentski zbor ŠOUM mnogi očitajo nedemokratičnost

tekst in foto: Jaka Polutnik

Danes se mediji osredotočajo predvsem na lokalno okolje. Privilegij so novice, ki se dnevno zgodijo v državi, temu pa se doda še najbolj zanimive mednarodne novice. Nekdo, ki živi ob meji med državama, mora tako spreml-jati dvoje medijev. Lokalni mediji se osredotočajo predvsem na lokalne probleme in zanemarjajo vsedržavne in mednarodne novce, državni mediji se ne obremenjujejo z lokalnimi problemi. V prihodnje pa mej praktično ne bo. Mediji se bodo morali bolj posvečati lokal-nim problemom, le nekaj največjih medijskih hiš bo pokrivalo globalne probleme. Mediji na slov-enskem Štajerskem se bodo tako bolj posvečali ne le problemom v tej slovenski regiji, temveč tudi problemom na avstrijski Štajerski ter Hrvaškem. Državne meje bodo tako nadomestila področja, kjer se bodo ljudje čutili povezane, verjetno pa bodo tudi sami mediji pripomogli k določanju področji.

Število novinarjev se bo povečalo, saj bo digitalizacija omogočala, da se bo povečalo tudi število medijev. Mediji bodo dostopni širši množici preko različnih kanalov.

Tako si bo vsak lahko izbral novi-narja, ki ga bo spremljal. Mediji bodo omogočali interaktivnost, tako da bo možno v določeni meri tudi izbranega novinarja opozarjati na dogodke. Zaradi številčnosti bo te dogodke možno bolje pokrivati. Novinarji bodo na nek način postali mešanica med sedanjimi tiskovnimi agencijami ter zaseb-nimi preiskovalci.

Kot že omenjeno bo obstajalo več medijev, po katerih se bodo širile novice. Mobilni telefoni bodo postali vedno bolj zanimivi. Kmalu bo najbrž obstajal medij, ki bo temeljil izključno na mobilnih tele-fonih ali pa bo ta način oddajanja kot del obstoječega medija. V tem trenutku pa je še veliko medijev, ki se šele prebijajo na tržišče in iščejo svoje niše. Ena izmed za-nimiv rešitev je tudi predelava Ap-plovega iPoda, ki lahko omogoča, da vsi, ki so v oddaljenosti do 30m, poslušajo radijski spored, ki ga sami produciramo. Alternativnih načinov, kako postaviti lasten medij za malo denarja, bo vedno več. Kaj ob tem še ostane velikim?

Medijske hiše, kot so BBC, CNN, Reuters in druge bodo vsekakor

lahko pomagale pri razvoju novih formatov, hkrati pa bodo lahko ponovno dvignili nivo raziskovalne-ga novinarstva. Trače se bo lahko šel vsakdo, finance za raziskovalno novinarstvo pa bodo navoljo le najbogatejšim. Tako bo spet prišlo v ospredje iskanje večjih nepravil-nosti po celem svetu, mediji bodo ponovno dobili svojo vlogo psa čuvaja, ki je v zadnjem času neko-liko zanemarjena.

Klasični mediji, kot sta radio in televizija, bodo sčasoma spremenili svojo vlogo. Ti mediji bodo postali bolj podobni oglaševalskemu prostoru za nove medije. Že danes je mnogo več informacij na internetu, kot jih je sposobna televizija predvajati. Hkrati s tem si lahko na internetu poiščemo informacije, ki nas zan-imajo, televizija pa nas prepričuje, kaj nas zanima.Videostrani in in-formativni kanali bodo še ostali, a glavnina informacij se bo prenesla na internet. Tradicionalni mediji bodo vse bolj namenjeni zaba-vanju množic. Ker bo populacija čez petdeset let izredno raznolika, saj bodo skupaj živeli naši starši, otroci televizije, mi, otroci interne-

Morda smo v tem trenutku v priča eni največjih sprememb v zgodovini medi-jskega prostora – digitalizaciji. Kakšne možnosti nam prinaša, bomo videli kmalu. Nekaterih predosti se zavedamo že sedaj, nekatere bo prinesel šele čas.

| junij 2008 | 26

ta, ter veliko drugih otrok različnih generacij medijev, ki se bodo v tem času razvila, bo zelo zanimivo spremljati, kateri medij bo v kat-erem obdobju najuspešnejši.

Ravno zaradi te razširjenosti bo potrebno uvesti še en pomemben dejavnik k sodobni družbi. Tako kot se danes učimo lastnega jezika, se bomo morali učiti tudi medijskega jezika. Že z vstopom v šolo se bo proces učenja začel, podobno kakor se sedaj učimo materinščine. Koliko potencial-nih novinarjev se bo razvilo šele potem. Izobrazba in sposobnosti razumevanja medijev bodo večje, s tem pa pridemo spet do prej omenjenih možnostih, ki jih bomo imeli – vsak si bo lahko izbral svojega novinarja, številčnost platform pa bo omogočala tudi delo vsem tem novinarjem. Mediji bodo spet postali to, kar so že bili, le format se bo spremenil.

To so zgolj ugibanja, kaj se v pri-hodnje lahko zgodi. Digitalizacija namreč ni prinesla zgolj nove tehnologije, prinesla je tudi nove formate, ki jih je potrebno razviti. A digitalizacija ima vsaj v svojem prehodnem obdobju tudi nekaj

težav. Finska je z lanskim septem-brom uvedla izključno digitalno oddajanje televizijskih signalov. Zaradi prehodnega obdobja je proces potekal relativno gladko. A na severu države se je zgodilo, da je celotno območje povsem brez televizijskega signala. Vrnili so se v čas pred televizijo, pa čeprav smo v 21. stoletju.

Tudi pri nas še ne poteka vse glad-ko. Vlada se je odločila, da bo v Sloveniji podprt standard kodiran-ja MPEG4. Čeprav se predviden čas uvajanja digitalnega signala hitro približuje, pa v Sloveniji še ni mogoče kupiti televizorjev, ki bi ta standard podpirali. Kako se bo situacija razpletla, pa bomo kmalu videli – ali pa obsedeli pred črnim ekranom.

Glede na razvoj tehnologije v zadnjih letih ne dvomim v na-daljni hiter razvoj. Vprašanje je le, ali bomo lahko izkoriščali vso to novo znanje in se znali prila-goditi. Ugibanja o prihodnosti so nehvaležna, a toliko bolj zabavno je nato ta ugibanja prebrati čez čas, ko so spremembe že stvar preteklosti.

27 | junij 2008 |

Že leta se na fakulteto vozim z avto-busom. Avta nimam. Niti ga ne bi im-ela kje parkirati, razen če bi prihajala ob sedmih zjutraj ali pa se tako dolgo vozila v krogu po Smetanovi, da bi se mi nasmehnila sreča. Pa uberem raje pot pod noge do avtobusne postaje in prenašam takšne in drugačne voznike avtobusov in tiste, ki se z njimi vozijo.

Razigrane šolarje, mirne gospode in sitne stare mame, ki te naravnost obsojujoče gledajo, če ne odstopiš sedeža, pa čeprav imaš tudi ti polne roke vrečk in drugih stvari. Kultura, ki ji ne oporekam. Moti pa me, da babice to počnejo, tudi če so sedeži še prosti, ker bi rade sedele točno na tem sedežu. No, sicer sedeti na avtobusu skoraj morajo, saj nekateri vozniki potnike prevažajo kot žaklje krompirja. Sunkovito pospeševanje in še bolj sunkovito ustavljanje pred se-maforji je stalnica. Sicer imam sama raje sunke, kot vožnjo po polžje. Tako nikoli ne vem ali bom z avtobusom v mestu v 15-ih ali 20-ih minutah, razlika petih minut pa je dandanes zelo dragocena.

Skoraj tako, kot bi bile v teh polet-nih soparnih dneh dragocene klime na avtobusih. Pri neznosnih 30-ih stopinjah zunaj, jih je na avtobusu, kjer smo ob najbolj frekventnih časih kot sardinice, zagotovo blizu 40 stopinj. Tista mala okenca bore malo pomagajo. Da o tem, da so neka-teri avtobusi svoje že preživeli, ne govorim. Pa se kdaj pa kdaj pokvari in zastoji ves promet, potniki pa se moramo znajti po svoje. Kljub vsemu mestni prevoz potrebujem, saj si avta ne morem privoščiti. Študentsko življenje pa tako.

Digitalizacija bo še povečala število medijev in novinarjev.

98 % Slovencev poseduje najmanj en televizijski sprejemnik, kar pomeni, da je televizija prisotna v skorajda vsakem gospodinjstvu, njen prostor pa je v središču tako javnega kot družinskega dogajan-ja. S tem je postala del vsakdana ljudi, okrog nje si večina orga-nizira življenje. A kljub temu slabo razumemo naš odnos do televizije, poudarja Melita Zajc (2007). Prob-lem je v vseprisotnosti televizije in načinu, kako je vpletena v naše vsakdanje življenje. Je del življenjskega okolja, zato je sploh ne opazimo. Jemljemo jo kot ob-liko popularne zabave, zato vzbuja prepričanje, da si ne zasluži resne analize.

V zadnjih dveh desetletjih so sicer bile opravljene številne medijske raziskave, v središču katerih so vplivi množičnih medijev in s tem tudi televizije, ki je najbolj razširjen množični medij. Pod drobnogled so vzeli predvsem filmsko in serijsko produkcijo, ali pa resničnostne oddaje. Najmanj pozornosti se namenja običajnim, vsakodnevnim programom. Kot je ugotovila Lutharjeva (1992), je televizija ena najpomembnejših

družbenih in kulturnih praks celot-nih generacij. Je predvsem domač medij, ker se “uporaba” televizije dogaja pretežno znotraj družine. V tem smislu je privatizirana oblika aktivnosti. TV-sprejemnik je že del pohištva, kamor postavimo družinske fotografije. Televizija je intimna in vsakdanja ter je del domačega življenja bolj kot kakšen poseben dogodek, meni Zajčeva (2007).

James Lull (1980) je zato razisk-oval socialno uporabo televiz-ije več kot dvesto ameriških družin. Iz njegovih rezultatov sledi, da televizija pripomore k strukturiranju vsakdana – po televiziji je pogosto naravnan čas za prehranje-vanje, spanje, domače in zunanje aktivnosti. Nudi nam zvoke v ozadju in s tem daje občutek, da nismo sami (npr. pri rutinskih opravilih v gospodinjstvu). Poleg tega televizija nezanemarljivo pripomore k urejanju medosebnih odnosov (pripomore k lažji konver-zaciji, je lahko povod za pogovore ali pa služi kot dokaz lastnih stališč pri argumentiranju). Glede na te izsledke, ni presenetljivo,

da bi naj ljudje pozorno sprem-ljali televizijske programe le 65 % celotnega časa. Prav tako je po raziskavah Scannella (1995)v gospodinjstvu pogost dialog: »Je kaj na televiziji?« »Ne, ni!« Kot pojasnjuje, ljudje zares menijo, da ni ničesar posebnega na televiziji – le običajni programi na običajnih kanalih ob običajnem času. Ta običajnost pa je točno nameravan učinek televizije, kot je prepričan Scannella.

To je ugotovila tudi Frances Bon-ner (2003). A gledanje televizije je v prvi vrsti tako običajno, ker to fizično aktivnost spremljajo rutinske dejavnosti (spanje, preh-ranjevanje, gospodinjska opravila itd.), ki so osrednje dejavnosti našega vsakdana, še posebej v družinskem, domačem pojmovan-ju le-tega. V svoji knjigi Ordinary television se je Bonnerjeva tako posvetila programom, ki so

tekst: Jasmina Holc, foto: www.sxc.hu

Raziskovalci televizije najmanj pozornosti namenjajo običajnim programom

iz razloga, ker niso “nič posebnega”. Kljub temu, da imajo prav ti programi

zelo visoko gledanost, so vseprisotni in imajo zaradi specifikacije “neigrana

produkcija” drugačen vpliv na svoje občinstvo.

| junij 2008 | 28

pogosto v povezavi z “vsakod-nevnim”, “domačim” in “rutins-kim”. Najbolj zaskrbljujoč element programov, ki jih raziskuje, je tako prav pomanjkanje nečesa posebnega, njihova trivialnost. Ti programi veljajo za ne-igrane, ne-fiktivne programe. Kot je ugo-tovila, običajna televizija potrebuje in išče podobnosti v dveh svetovih – med programom in gledalci.

To je povsem v nasprotju s poročili, aktualnimi problema-tikami ali dramo, kjer sta izbrana svetova bolj oddaljena, nepoznana in nevarna, ali vsaj veliko bolj vznemirljiva, in je razlika med gledalcem in televizijsko vsebino ohranjena.

V običajnih programih je navzočih več diskurzov. Edini, ki pa se lahko kosa z diskurzom potrošništva, je diskurz družine. V program je vpleten za nivo globlje kot vsebina. Kot ugotavlja Labanova (2007), je televizija strukturirana okrog obstoja družine na nivoju program-ske sheme, ki določa, kdaj gredo otroci spat, in čas, ko družine gledajo TV skupaj, kot tudi nivo programske razvrstitve. Družine so v percepciji televizije homogene v vsakdanjih obredih in navadah (domneva se, da starši pošljejo otroke spat ob približno enaki uri, zjutraj gredo vsi približno ob isti uri v službo itd.).

Najbolj pomembno pa je, da za običajno televizijo družina ni razno-lika struktura, niti ni kraj težav in problemov.

Za razliko od dokumentarcev, drame ali novic običajna televizija idealizira družino kot socialno skupino, ki si jo vsi želijo, jo tudi mnogi imajo ter ki ustvarja har-monijo in veselje. Z iluzijo običajne družine pa se ustvarja tudi iluzija običajnega voditelja. Ti nagovarja-jo gledalce direktno. S tem intimno povežejo gledalce v program in so vez med gosti in gledalci. Kot pravi Bonnerjeva (2003), se običajnost voditelja zagotavlja na različne načine: z omenjanjem osebnih podatkov in dogodkov, s čimer se zmanjša razdalja med gledalcem in njim (npr: pogovori o načrtih čez vikend itd.), kot tudi s posploševanjem in poistovetenjem z obravnavano problematiko (npr: njene težave s težo so tudi njegove itd.).

Čeprav njeni začetki segajo daleč nazaj, v čas, ko se je pojavila t. i. dnevna televizija, je običajna televizija zelo kompleksen pojav sodobne televizije. Zato je vzgoja za medije toliko pomembnejša.

29 | junij 2008 |

tekst: Blaž Rošer, ilustracija: Jernej Žumer

| junij 2008 | 30

Slon in slonica se zaljubita. Držeč se za rilca, se sprehajata. Nenadoma se ona ustavi in reče: ”Ti, a me imaš zares rad ali me samo vlečeš za nos?”

Profesor reče Janezu pri ustnem izpitu: “Poglejte skozi okno tista drevesa! Jih vidite?” “Ja, vidim jih!” reče Janezek.“Ko bodo zopet listi na njih lahko ponovno pridete na izpit!”

Mama in ata si zaželita ljubezni. Pri tem bi ju utegnil Janezek ovirati, zato ga pošljeta k sosedom. Čez pet minut je Janezek nazaj. Mama ga v zadregi vpraša: “Zakaj si se pa že vrnil?”“Tudi pri sosedovih bodo seksali.!”

Mož se ponoči vrne domov, se sleče in se začne stiskati k ženi.Ona: “Danes ne morem, sem dobila men-struacijo.”On: “Pa kaj vam je vsem danes, ste se zmenile ali kaj?!”

Par se vozi po avtocesti 100 km /h. Žena za volanom, mož pa si mirno ogleduje okolico. Iznenada se obrne k ženi in ji reče:”Oženjen sem že več kot 20 let in se želim ločiti!” Žena nič ne odgovori, mirno pelje naprej, le hitrost poveča na 110. Mož spet:”Ne želim, da me od tega odvrneš!” in doda: “Ljubim tvojo najboljšo prijateljico, ona je 100x boljša od tebe!”

Žena ostane mirna, le hitrost poveča na 120km/h. “Avto bo moj!” reče mož. Hitrost se počasi poveča na 130 km/h. On nadalju-je:” Bančne kartice in čoln so moje! In hiša, seveda!” Avto je je počasi začel zavijati proti ogromnemu betonskemu mostu. Mož postane nervozen, pa vpraša; “A si ti nič ne želiš?”

“Ne, jaz imam vse kar potrebujem”. Števec je kazal 150.b“Oh, da?” - pripomni “In kaj je to kar imaš?”

Preden se je kazalec za hitrost povzpel na 160, se ona počasi obrne k njemu s čudnim nasmehom na licu: “Airbag!”

foto: Aleš Gjerkeš, Katja Pavlič, Dejan Šmid, Daša Djurić