8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

1/44

DRUINSKO PRAVOskripta

I. PRAVNI VIRI DRUINSKEGA PRAVA

1. GLAVNI VIRI DRUINSKEGA PRAVA

1.1 USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE URSUstava vsebuje nekaj dolob, ki so pravna podlaga za druinsko pravo

1.2 ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUINSKIH RAZMERJIH ZZZDR- je poglavitni in neposredni vir druinskega prava, celotna druinskopravna snov je urejena v enem aktu- konkretizira ustavne dolobe o zakonski zvezi, druini, otrocih in mladini- vsebuje materialne dolobe druinskega prava, ne pa procesualnih, ne ureja postopka (to ureja ZPP)- ZZZDR ureja: zakonsko zvezo in razmerja med zakoncema, razmerja med zunajzakonskima partnerjema,

razmerje med stari in otrokom, rejnitvo, skrbnitvo, popolno posvojitev

-ZZZDR omogoavplivanje drave na urejanje druinskopravnih odnosov, da bi se uveljavile koristi otrok

1.3 MEDNARODNE POGODBE IN KONVENCIJE- ratificirane mednarodne pogodbe in konvencije so viri druinskega prava in se uporabljajo neposredno- najpomembneji sta:

- Konvencija o otrokovih pravicah- Evropska konvencija o uresnievanju otrokovih pravic

1.4 ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU ZPP- novi ZPP vsebuje posebej ureja pravdni postopek v zakonskih in starevskih sporih (406 423)

- zakonski spori: spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze

-starevski spori: ugotavljanje in izpodbijanje oetovstva ali materinstva; varstvo, vzgoja in

preivljanje otrok pod roditeljsko pravico- lahko uporabijo druge dolobe ZPP, e posebna ureditev pravdnega postopka za te spore ni dovolj specialna

2. DOPOLNILNI VIRI DRUINSKEGA PRAVA- dopolnilni so pravni viri, ki v delu svoje vsebine urejajo doloena vpraanja druinsko pravne narave- to so zakoni: Zakon o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomojo, Zakon o zdravstvenih ukrepih pri

uresnievanju svobodnega odloanja o rojstvih otrok, Zakon o posvojitvi, Zakon o osebnem imenu, Zakon osocialnem varstvu, Zakon o matini knjigi, Zakon o notariatu...

3. OSTALI VIRI DRUINSKEGA PRAVA

3.1 OBIAJI- obiaji naeloma niso vir druinskega prava- obiaj lahko postane posredni pravni vir, e nanj doloen zakonposebejsklicuje (pri nas ne)

3.2 SODNA PRAKSA- sodna praksa je posredni, subsidiarni pravni virdruinskega prava (ni formalni vir)- vrhovno sodie enoti sodno prakso s svojimi mnenji- nija sodia morajo upotevati njegova mnenja, ker bi neenotna sodna praksa pomenila kritev ustave- upotevanje mnenj je pomembno zlasti v kadar je v predpisih praznina ali ko je treba doloiti vsebino

nedoloenega pravnega pojma ali pravnega standarda

3.3 PRAVNA ZNANOST- pravna znanost ni vir druinskega prava- znanost lahko vpliva na zakonodajo in na uporabo prava na sodiih s prepriljivostjo svojih argumentov

1

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

2/44

4. USTAVNE DOLOBE

4.1 O ZAKONSKI ZVEZI, ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI IN O POSEBNEM VARSTVU DRUINE,STAREVSTVA, OTROK IN MLADINE (53. len URS)

4.1.1 SPLONO

1.) ZAKONSKA ZVEZA IN ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST

-ustava govori o dveh oblikah ivljenjske skupnosti parov: o zakonski zvezi in o zunajzakonski skupnosti

- pravna razmerja v zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti ureja zakon:- zakonska zveza je z zakonom urejena ivljenjska skupnost moa in ene(3/1)- zunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost mokega in enske, ki nistasklenila zakonske zveze (12/1) pravne posledice so za partnerja enake kot za zakonca

2.) ZAKONSKA ZVEZA KOT TEMELJ DRUINE- ustava ne zagotavlja varstva zakonski zvezi kot taki, ampak zagotavlja varstvo druini- to je zato, ker je v veini primerov zakonska zveza temelj druine, ne pa vedno za sklenitev zakonske

zveze ni relevantno, ali bo res pomenila temelj druine ali ne, motiv za sklenitev zakonske zveze prava nezanima

-zakonska zveza je za pravo zanimiva kot okvir, ki daje najve jamstva za varovanje koristi otroka (3/2)

- druino ustvarja otrok druina je ivljenjska skupnost zakoncev in otrok (druina je tudi en star in otrok!)- ker daje pravni red posebno varstvo otroku, ima zaradi tega posebno varstvo tudi oetovstvo in materinstvo

3.) ISTOSPOLNE SKUPNOSTI- naa zakonodaja ne priznava zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti med istospolnima osebama- ZZZDR v definiciji predpisujerazlinost spolov kot pogoj za zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti (16)- razlinost spolov je konstitutivni element pojma zakonske zveze- kot sankcijo za nespotovanje tega pogoja ZZZDR doloa neveljavnost zakonske zveze (32)- nekatere evropskih drave ne zahtevajo razlinih spolov partnerjev za zunajzakonsko skupnost ali pa

dovoljujejo celo registracijo istospolnih ivljenjskih skupnosti, ki so glede pravnih posledic v veliki meri

izenaene z zakonsko zvezo, razen glede otrok to bi bilo treba urediti tudi pri nas

4.) ENAKOPRAVNOST- Ustava doloa, da zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev- ta doloba pomeni izpeljavo naela o enakosti pred zakonom in enakopravnosti ne glede na spol- nobeden od zakoncev nima prednosti, o vseh zadevah odloata skupno in sporazumno- oba stara imata tudi enake pravice in dolnosti do otroka (oba morata skrbeti zanj, ga preivljati...)- enakost se kae tudi pri preivnini in delitvi skupnega premoenja (enaki delei, razen e ne dokaeta

drugae)

5.) SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

-sklenitev zakonske zveze je svobodna

- zakonska zveza se mora skleniti pred pristojnim dravnim organom (pred pooblaencem upravne enote)- obvezna je civilno sklenitev zakonske zveze, cerkvena poroka je dovoljena, a nima pravnih posledic- s tem je izpeljano naelo o loitvi drave in cerkve

6.) UREJANJE PRANVIH RAZMERIJ- zakonska zveza ima znaaj pravne institucije, ker zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej ureja ZZZDR- ZZZDR ureja tudi zunajzakonsko skupnost, kjer za partnerja ob doloenih pogojih veljajo enake pravne

posledice kot v zakonski zvezi- ZZZDR ne ureja pravnih razmerij med istospolnim partnerji- zakon ne ureja pravnih razmerij v druini, ker druina ni pravni subjekt, zato ureja razmerja med stari in

otroci

7.) VARSTVO DRUINE, STAREVSTVA, OTROK IN MLADINE- drava varuje druino, starevstvo in otroke tako da zagotoviti potrebne pogoje in monosti- gre za socialno varstvo, predolski in olski sistem, zdravstvene razmere, ustrezna zakonodaja, finance...

2

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

3/44

4.1.2 DRUINA- druino ustvarja otrok, brez otroka ni druine- drava varuje druino zlasti tako, da varuje koristi otroka v okviru druine- ivljenjska skupnost mokega in enske ni druina, ne glede na to ali je zakonska zveza ali zunajzakonskaskupnost- druina ni pravni institut, ker iz nje ne nastanejo pravne posledice, ni nosilec pravic in dolnosti- po naem pravu za druino tejemo

- ivljenjsko skupnost starev in otrok, dovolj je, da otrok ivi vsaj z enim starem- ivljenjsko skupnost rejenca z rejnikom- ivljenjsko skupnost skrbnika z mladoletnim varovancem, e ta ivi pri skrbniku

- poleg razmerja med stari in otroci je pravno relevantno je samo tisto sorodstveno razmerje, ki ustvarjazakonito dolnost preivljanja (to velja zlasti med predniki in potomci ter med brati in sestrami)

- pojem druine bi bilo treba razlagati ire, za druino je treba teti tudi nekatere ivljenjske skupnosti otrokaz osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj pod 2 pogojema:

- e v skupnosti vlada individualni dolgotrajni odnos skrbi odrasle osebe do otroka

- e je skupnost pravno blizu druinski skupnosti (doloene pravice in dolnosti odrasle osebe, ki jihimajo sicer stari)

- za druino ne moremo teti

- skupnost mladoletnega sorodnika in odraslega sorodnika, ki ni star med sorodniki, ki niso vrazmerju stari otroci ni nobenih pravic in dolnosti, niti dolnosti preivljanja (ded vnuk)- skupnost med maeho/oimom in pastorkom/pastorko velja medsebojna dolnost preivljanja, nepa tudi druge pravice in dolnosti

4.1.3 STAREVSTVO (MATERINSTVO IN OETOVSTVO)- v okviru varovanja oetovstva in materinstva, ZZZDR omogoa spodbijanje oetovstva in materinstva- tisti, ki misli, da je oe, lahko spodbija oetovstvo, in potem sam prizna oetovstvo- v zakonski zvezi velja domneva oetovstva, v zunajzakonski skupnosti pa mora materin partner otroka

pripoznati- mater semper certa est mati je vedno gotova, ni dvoma o tem, kdo je mati, mati je tista, ki je otroka rodila

4.1.4 OTROK- otrok je lovek, mlaji od 18 let, razen e zakon, doloa, da se polnoletnost dosee e prej (z odlobo CSD, kidovoli sklenitev zakonske zveze; z odlobo sodia, e mladoletnik postane roditelj in sodie oceni, da bo lahkosam skrbel zase in za otroka)- mejnik, ki pravno loi otroka od odraslega je pridobitev poslovne sposobnosti e oseba, mlaja od 18 let

ob posebnih pogojih pridobi poslovno sposobnost e prej, ga ne moremo teti za otroka- otroci zaradi mladosti ne morejo skrbeti sami zase- drava namenja otrokom posebno varstvo

VPRAANJE ZARODKA- Konvencija ne doloa toke, od katere naprej gre za otroka, kot imetnika pravic iz konvencije

-ravnamo se po naelu, da se lastnost osebe pridobi z rojstvom

- zarodek torej e ni otrok, zato nima varstva, ki je zagotovljeno otroku in tudi ni subjekt v pravu- zarodek nima pravice do nedotakljivosti ivljenja, njegovo ivljenje je varovano le prek ivljenja matere- zarodek posredno varujejo kazenskopravni predpisi, ki so namenjeni varovanju ivljenja in telesa nosee

enske sicer pa obstoj zarodka je odvisen od volje matere, kazensko pravo varuje le ivorojenega- Evropska komisija za lovekove pravice meni, da ivljenja zarodka ni mogoe obravnavati loeno od

ivljenja enske, ki ga nosi (to da ima vsakdo pravico do ivljenja se ne nanaa na zarodek!)- e je korist zarodka v nasprotju s pravico matere, se ne razsodi v korist zarodka (materi ne moremo proti

njeni volji prepovedati neesa, ker koduje otroku nosea enska razpolaga z zarodkom)- oe nima nobenih pravnih sredstev za varovanje svojih pravic do zarodka- kljub temu pa gredo zarodku doloene pravice, predvsem v okviru zdravstvenega varstva

-po nai civilnopravni ureditvi zarodku pravo priznava poseben pravni poloaj, kadar gre za njegovekoristi dedovanje ali odkodnina (Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur)

3

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

4/44

- po druinskem pravu zarodek ni subjekt v druinskopravnih razmerjih, vendar pa mu je treba omogoiti, da bopo rojstvu uival pravice obeh starev dovoli se pripoznati oetovstvo za spoetega a e nerojenegaotroka

4.2 O PRAVICAH IN DOLNOSTIH STAREV IN O ENAKOPRAVNOSTI OTROK (54. len URS)

4.2.1 SKLOPI PRAVICE IN DOLNOSTI STAREV

1.) RODITELJSKA PRAVICA- stari imajo pravico in dolnost, da s svojo skrbjo zagotavljajo otroku uspeen telesni in duevni razvoj- stari imajo pravico in dolnostskrbeti za ivljenje, osebnostni razvoj ter za pravice in koristi svojih otrok- namen roditeljske pravice je zagotoviti otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in

usposobitev za samostojno ivljenje in delo- roditeljska pravica ima 2 elementa:

- skrb za otrokovo osebo (hrana, zdravje, vzgoja...)

- skrb za premoenje otroka (zastopajo otroka v pravnih poslih, za pomembneje potrebujejodovoljenje CSD)

- stari imajo pravico, da sami skrbijo za svoje otroke tej pravici ustreza dolnost tretjih oseb, da se vzdrijoposegov v roditeljsko pravico, e in dokler stari svojo pravico izvrujejo v otrokovo korist

2.) PRAVICA DO PREIVLJANJA- stari so dolni otroka preivljati tudi po polnoletnosti, e se redno ola- pravica do preivljanja ostane tudi po polnoletnosti, ko roditeljska pravica e preneha

3.) PRAVICA DO OSEBNIH STIKOV- pravica do osebnih stikov je nai pravni ureditvi pravica starev in pravica otroka- namen osebnih stikov, e otrok ivi loeno od enega ali od obeh starev:

- da otrok ohranja obutek povezanosti s starem in medsebojne pripadnosti

- da roditelj, ki otroka nima pri sebi, vpliva na otrokovo vzgojo in se seznanja z otrokovim razvojem

- da lahko roditelj, ki ne ivi z otrokom zadovoljuje svoje ustvene potrebe-

tisti od starev, pri kateremu otrok ivi, je dolan drugemu omogoati stike z njim- e stiki otroku niso v korist, je treba tistemu od starev, ki nima otroka pri sebi odvzeti pravico do stikov- tudi e se starem roditeljska pravica odvzame, jim ostane pravica do stikov

4.2.2 VAROVANJE OTROKOVIH KORISTI- stari imajo pravico in dolnost, da varujejo otrokove koristi, izjemoma lahko v njihove pravice posee drava- veino ukrepov za varovanje otrokovih koristi izpelje CSD, nekatere pa sodie

- CSD ima splono pooblastilo za ukrepe, ki ne pomenijo izloitve otroka iz druinskega okoljastarev- sodie ima pooblastilo za odvzem roditeljske pravice, ki je najteji ukrep

1.) ODVZEM ALI OMEJITEV PRAVIC STAREM

-stari morajo svoje pravice izvrevati tako, da ne prizadenejo otrokovih koristi, sicer se jim lahko odvzame aliomeji roditeljskapravica iz razlogov, ki jih doloa ZZZDR

- odvzem roditeljske pravice je najhuji ukrep, ampak trajajo samo dokler se razmere ne izboljajo- po odvzemu roditeljske pravice je otrok pod skrbnitvom, stari imajo e vedno pravico do stikov in dopreivljanja- e izgleda, da se razmere ne bodo izboljale, dajo otroka v posvojitev v tem primeru se otroka ne more vrniti

2.) LOITEV OTROKA OD STAREV- otroka se sme loiti od starev proti njihovi volji samo, e je to nujno zaradi otrokove koristi- otroka se loi od starev samo e je tako predvideno z zakonom in po posebnem postopku- loitev otroka od starevje neizogibna:

-e stari otroka zanemarjajo in zlorabljajo

- e stari ivijo loeno in je treba odloiti o otrokovem prebivaliu

4

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

5/44

4.2.3 UGAANJE PRAVIC STAREV- pravice starev niso neodvisne od otroka, njegove starosti in njegove zrelosti to morajo stari upotevati- pravice ugaajo z odraanjem otrok in zmanjevanjem otrokove potrebe po skrbi zanj potrebno je umikanje

starevskih pravic v skladu z rastjo pravic otroka

4.2.4 ENAKOPRAVNOST OTROK- otroci, rojeni zunaj zakonske skupnosti, imajo enake pravice kot otroci, rojeni v njej

-za otroka, ki je rojen v zakonski zvezi, sta e od rojstva znana oba stara, ker velja domneva oetovstva

- za otroka, ki je rojen v zunajzakonski skupnosti, se mora ugotoviti, kdo so njegovi stari, ker ne veljadomneva oetovstva, mora oe pa mora otroka pripoznati za svojega, e ga ne pripozna pa se mora tougotoviti v pravdi

- pojem nezakonski otrok:- tisti, ki je rojen zunaj zakonske zveze (v zunajzakonski skupnosti ali samski materi)- otrok, ki je rojen v asu zakonski zveze, ki mu je oetovstvo izpodbito- otrok, rojen po preteku 300 dni po prenehanju zakonske zveze

- obstajajo tudi druge okoliine, ki ne smejo vplivati na pravni poloaj otroka (rasa, spol, jezik, etinoporeklo...)

- za druinsko pravo so te okoliine pomembne samo e se zaradi tega otroku odtegne ali omeji skrb starev

4.3 O VERSKI IN MORALNI VZGOJI OTROKA (41. len URS)- verska in moralna vzgoja je upravienje starev, ki izhaja iz roditeljske pravice stari lahko otroka vzgajajo

v skladu s svojim verskim in moralnim preprianjem- vzgoja bi morala biti prilagojena starosti otroka pri razvijanju otroka v samostojno osebnost bi mu morali

omogoiti, da se sam odloi glede vere in morale, da uveljavi svojo lastno voljo in lastne poglede ko doseeza to doloeno starost in zrelost

- k vzgoji otroka spada tudi pravica starev, da izberejo "primerno" olo za otroka, lahko izbirajo med javnoolo, olo s koncesijo ali zasebno olo, od drave pa ne morejo zahtevati ustanovitev primerne ole (verske,filozofske)

4.4 O SVOBODNEM ODLOANJU O ROJSTVU OTROK (55. len URS)

4.4.1 POJEM SVOBODNEGA ODLOANJA O ROJSTVU OTROK- svoboda glede odloanja o rojstvih otrok pomeni, da ustava enski in mokemu omogoa, da uveljavita

svojo voljo o tem, ali bosta imela otroke, kdaj jih bosta imela in koliko jih bosta imela- svoboda pomeni, da ne drava ne kdorkoli drug ne more zahtevati od loveka, naj rojeva ali ne rojeva- drava mora ustvarjati pogoje, ki omogoajo svobodno odloanje o rojstvu otrok- nain uresnievanja svobode odloanja o rojstvih otrok predpisuje ZZUUP- iz ustavne pravice o svobodnem odloanju o rojstvu otrok izvirajo e druge pravice:

- pravica do ugotavljanja in zdravljenja zmanjane plodnosti: treba je omogoiti izpolnitev lovekoveelje, da ima otroka, zakon zagotavlja metode, s katerimi se lahko loveku omogoi spoetje in rojstvootroka

-pravica do prepreevanja zanositve : kontracepcija, sterilizacija

- pravica do umetne prekinitve nosenosti: abortus, ki se opravi na zahtevo nosenice

- pravica do svobodnega odloanja o rojstvih otrok se uresniuje na dva naina- umetna inseminacija- oploditev z biomedicinsko pomojo

4.4.2 UMETNA INSEMINACIJA (zunajtelesna)

1.) POSTOPEK- umetna inseminacija je postopek za zdravljenje zmanjane plodnosti, ureja jo ZZUUP- gre za znotrajtelesno oploditev, pri kateri v spolne organe enske vnesejo na poseben nain pripravljene

semenske celice- homologna inseminacija : opravi se s semenskimi celicami moa ("mo" je tudi zunajzakonskipartner)- heterologna inseminacija : opravi se s semenskimi celicami drugega mokega

5

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

6/44

2.) POGOJI- za postopek umetne inseminacije mora enska izpolnjevati doloene pogoje: biti mora polnoletna, zdrava in

razsodna enska, v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje- dajalec semena mora biti telesno in duevno zdrav, ostati mora anonimen- zakonca oz. partnerja skupaj zahtevata osemenitev

4.4.3 OPLODITEV Z BIOMEDICINSKO POMOJO (znotrajtelesna)

1.) POSTOPEK- oploditev z biomedicinsko pomojo je postopek za zdravljenje neplodnosti mokih in ensk, ureja jo ZZNPOB- gre za zunajtelesno oploditev ali in vitro fertilizacija, pri kateri se zdruijo semenske in jajne celice v

epruveti, in jih implantirajo v maternico enske- homologna in vitro fertilizacija : jajno celico ene zdruijo s semensko celico moa, oba stagenetska stara- heterologna in vitro fertilizacija : obstaja ve monosti, v katerih eden od starev ni genetski star

- jajno celico ene zdruijo s semensko celico darovalca- jajno celico darovalke zdruijo s semensko celico moa- jajno celico darovalke zdruijo s semensko celico darovalca (to pri nas ni dovoljeno)

2.) POGOJI- za postopek oploditve z biomedicinsko morapar izpolnjevati doloene pogoje:

- par mora biti polnoleten, razsoden in zdrav- par mora biti sposoben opravljati starevske dolnosti glede na starost, zdravstveno, psihosocialnostanje- enska mora biti v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje

- potrebno je kvalificirano soglasje para, ki ga dasta potem, ko ju zdravnik seznani z izgledi in posledicami- postopek z darovanimi spolnimi celicami se opravi le na podlagi zavestne in svobodne privolitve darovalca- zagotovljena je anonimnost vseh udeleencev v teh primerih ni dopustno ugotavljanje oetovstva,

otroku so dostopni le doloeni podatki o darovalcu, ki so pomembni za njegovo zdravje,

3.) PRAVNA UREDITEV OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOJO- pravni temelj izvajanja zunajtelesne oploditve je ZZNPOB- ZZNPOB daje pravico do zdravljenja neplodnosti samo parom razlinega spola, ki ne morejo imeti otrok- do oploditve z biomedicinsko pomojo ni upraviena samska enska (referendum!)- postopek oplojevanja z biomedicinsko pomojo se lahko opravi samo zato, da pride do nosenosti- prepovedano je ustvarjanje zarodkov v druge namene, na primer raziskovalne- prepovedana je uporaba darovanega zarodka pri nas ni dovoljena zdruitev jajne celice darovalke in

spolne celice darovalca, vsak eden od starev mora biti genetski star- prepovedano je v ensko telo vnestispolne celice umrle osebe ali zarodka iz spolnih celic umrle osebe- prepovedano je biomedicinsko sodelovanje pri nadomestnem (surogatnem) materinstvu

-nadomestno materinstvo pomeni, da se enska s pogodbo zavee, da bo nosila in rodila otroka terga po rojstvu za vedno izroila sopogodbeniku v zameno za plailo

- nadomestna mati je enska, ki za drugega nosi in rodi otroka, ki je ali ni nastal iz njene jajnecelice- nadomestno materinstvo je nesprejemljivo iz etinih in pravnih razlogov ker instrumentaliziraensko telo in ker prizadene korist otroka, prizadene otrokovo dostojanstvo, ker je predmet pogodbe- matere soglasje pred porodom ne vee, dogovor o plailu je nien

4.5 O PRAVICAH OTROK (56. len URS)- otroci uivajo posebno varstvo in skrb, ker so zaradi telesne in duevne nemoi lahko rtev odraslih- ustava otroka ga varuje pred vsakovrstnim izkorianjem in zlorabljanjem- posebno varstvo uivajo zlasti otroci in mladoletniki, za katere stari ne skrbijo, ki nimajo starev ali so brez

ustrezne druinske oskrbe- varstvo otrok se realizira z instituti: posvojitev, rejnitvo ali skrbnitvo (ZZZDR ureja le popolno posvojitev)- otroci uivajo lovekove pravice in temeljne svoboine v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo- svoboda odloanja o rojstvih jim ni priznana, ker za spoetje ali zanositev (e) niso telesno sposobni

6

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

7/44

II. SORODSTVO, SVATVO

1. SORODSTVO

1.1 POJEM IN OZNAEVANJE SORODSTVA

-sorodstvo je razmerje medpredniki in potomci terrazmerje potomcev med seboj

- sorodstvo temelji na krvni povezanosti- posvojitev ni sorodstvo, ker ni krvne povezanosti- sorodstvo oznaujemo z rtami

- ravna rta pomeni sorodstvo med predniki in potomci, taki sorodniki izvirajo drug iz drugega

- stranska rta pomeni, da sorodniki izvirajo od skupnega prednika, sorodstvo med potomciskupnega prednika

- sorodstvo oznaujemo s stopnjamiali koleni- stopnja sorodstva kae na bliino sorodstva- stopnjo sorodstva doloamo po tevilu rojstev, ki loijo enega od drugega sorodnika

1.2 POMEN SORODSTVA- nae druinsko pravo sorodstvu ne pripisuje velikega pomena, e gre za razmerja do drugih sorodnikov- najpomembneje sorodstvo med stari in otroki, predvsem zaradi pravic in dolnosti starev in otrok- vzajemna dolnost preivljanja med stari in otroki temelji na sorodstvenem razmerju- sorodstvo je zakonski zadrek za sklenitev zakonske zveze prepovedano je sklepanje zakonske zveze

med sorodniki v ravni rti in sorodniki v stranski rti do 4. kolena- sorodstvo je podlaga za dedovanje- sorodstveno razmerje je podlaga za izloitev sodnika, e gre za sorodstvo v ravni rti ali v stranski rti do 4.

kolena

2. SVATVO

2.1 POJEM SVATVA- podlaga svatva je zakonska zveza, svatvo nastane s sklenitvijo zakonske zveze- svatvo je razmerje med zakoncem in sorodniki drugega zakonca- v svatvu sta si tudi oim/maeha in pastorek/pastorka- rte in stopnje svatva se doloa na podlagi sorodstvene rte in stopnje zakonca

2.2 POMEN SVATVA- pomen svatva v pravu upada- svatvo preneha s prenehanjem zakonske zveze

- zakon doloa da sta oim/maeha dolna preivljati pastorka/pastorko, e ta nima katerega od starev, ki biga bil zmoen preivljati vpraanje, kaj je s preivljanjem partorke/pastorka, e zakonska zveza preneha, kerpravi star umre in ostane samo e oim/maeha? dolnost preivljanja obstaja, e so iveli skupaj (novela!)

- svatvo ni zakonski zadrek za sklenitev zakonske zveze in ni podlaga za dedovanje- razmerje svatva je podlaga za izloitev sodnika, e gre za svatvo do 2. kolena

III. ZAKONSKA ZVEZA

1. SPLONO O ZAKONSKI ZVEZI

1.1 SPLONE DOLOBE- zakonska zveza temelji na svobodni odloitvi zakoncev, da bosta sklenila zakonsko zvezo

-zakonca sta enakopravna

- druba skrbi za pomo pri izvrevanju roditeljske pravice, za pripravljanje ljudi na skladno druinsko ivljenjein pomo v njihovih medsebojnih razmerjih (odpravljen je obvezen obisk svetovalnice pred sklenitvijo zakonskezveze)

7

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

8/44

- zakonska zveza je z zakonom urejena ivljenjska skupnost mokega in enske (3/1)- zakonska zveza je samo tista ivljenjska skupnost, ki jo zakon kot tako priznava, ki izpolnjuje doloene

pogoje

ZAROKA- zaroka je sporazum mokega in enske, da bosta sklenila zakonsko zvezo- ZZZDR ne ureja zaroke, po naem pravu zaroka ni pravni institut- iz zaroke ne nastane pravno razmerje, ki bi imelo druinskopravne posledice- pred obredom pa je treba prijaviti nameravano sklenitev zakonske zveze matiarju, predloita dokazila,

doloiti datum, kraj... taka prijava je podobna zaroki- za povrnitev strokov, ki nastanejo v zvezi z zaroko in priakovano sklenitvijo zakonske zveze, veljajo pravila

obligacijskega prava (odkodninsko in reparacijsko pravo)

2. SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

2.1 POGOJI, KI MORAJO BITI PODANI OB SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZEZZZDR pozna 3 vrste pogojev, ki morajo biti podani ob sklenitvi zakonske zveze:

- pogoji za sklenitev zakonske zveze- pogoji za veljavnost zakonske zveze : zakonski zadrki in drugi pogoji za veljavnost

- zakonske prepovedi

2.1.1 POGOJI ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE- zakonsko zvezo sklepata osebi razlinih spolov (teje zakon za zakonsko zvezo samo skupnost mokega in

enske)- bodoa zakonca morata izraziti svoje soglasje za sklenitev zakonske zveze (ni nujno, da izjava ustreza

resnini volji)- osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, to izjavita pred pristojnim organom in na nain, ki ga doloa zakon

2.1.2 POGOJI ZA VELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE

1.) ZAKONSKI ZADRKI (negativni pogoji ne smejo biti izpolnjeni da je zakonska zveza veljavna)

i. POMANJKANJE SVOBODNE PRIVOLITVE- oseba, ki sklepa zakonsko zvezo, ne sme biti v to prisiljena (privolitev zaradi strahu povzroenega z resno

gronjo)- oseba, ki sklepa zakonsko zvezo, ne sme biti v zmoti

- zmota v fizini osebi: zakonec misli, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, a jo sklene znapano osebo- zmota v civilni osebnosti: zakonec sklene zakonsko zvezo z doloeno osebo, ki ni oseba, za katerose izdaja- zmota v bistvenih lastnostih zakonca : pomembne lastnosti enega zakonca, ki bi odvrnile od

sklenitve zakonske zveze, e bi zanje vedel (nevarna bolezen, spolna nesposobnost, nosenost ene zdrugim, zatrjevana nosenost, ki je ni bilo...)

ii. ZADREK MLADOLETNOSTI- zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki e ni stara 18 let- izjemoma lahko sklene zakonsko zvezo mladoletnik z dovoljenjem CSD iz utemeljenih razlogov (nosenost

neveste) in e je mladoletnik dosegel telesno in duevno zrelost, da bo lahko izpolnjeval pogoje, ki nastanejo ssklenitvijo zakonske zveze v tem primeru gre za dispenz zadrka mladoletnosti

- najnija starost mladoletnika, ki se dopua za spregled mladoletnosti je 15 let- mladoletnik, mlaji od 15 let, niti z dovoljenjem CSD ne more skleniti zakonske zveze- sklepanje zakonske zveze je strogo oseben akt, zato se zahteva vsaj delna poslovna sposobnost- preden CSD dovoli sklenitev zakonske zveze, zaslii: mladoletnika, njegove stare oz. skrbnike, osebo, s

katero namerava skleniti zakonsko zvezo

iii. ZADREK OBSTOJEE ZAKONSKE ZVEZE- zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je e oz. je e poroena

8

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

9/44

iv. ZADREK SORODSTVA- zakonske zveze ne moreta skleniti sorodnika v ravni rti in sorodnika v stranski rti do 4. kolena- dispenz zadrka sorodstva CSD lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze med

bratrancem in sestrino, eprav sta to sorodnika v stranski rti v 4. kolenu- med seboj se ne moreta poroiti posvojitelj in posvojenka oz. posvojiteljica in posvojenec

v. TEJA DUEVNA PRIZADETOST

-zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je teje duevno prizadeta ali nerazsodna (duevna bolezen,slaboumnost)

- takna oseba ne more pravilno razumeti pomena zakonske zveze in njenih posledic defektrazuma- takna oseba ne more ravnati v skladu s pravilnim dojemanjem defekt volje

- trajna duevna prizadetost povzroi neveljavnost zakonske zveze, etudi je imela oseba v asu njenegasklepanja svetli trenutek (lucidum intervallum)

- tudi trenutna nerazsodnost (hipnoza, pijanost) v asu sklepanja zakonske zveze ima za poslediconeveljavnostzakonske zveze, ker volja prizadete osebe ni bila svobodna

2.) DRUGI POGOJI ZA VELJAVNOST (pozitivni pogoji morajo biti izpolnjeni da zakonska zveza velja)

i. NAVZONOST OB SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE- ob sklenitvi zakonske zveze morata biti navzoa oba zakonca ali en zakonec in pooblaenec drugega- enega zakonca lahko pri sklenitvi zakonske zveze zastopa pooblaenec, ampak samo v posebno utemeljenih

primerih, e to dovoli obinski organ, ki vodi matine knjige za naselje, kjer se sklepa zakonska zveza

ii. NAMEN USTVARITI IVLJENJSKO SKUPNOSTI- e ima le en zakonec drugaen namen kot ustvariti ivljenjsko skupnost, gre za miselni pridrek, ki ga ne

upotevamo velja, kot da je pogoj namena skupnega ivljenja podan pri obeh, zakonska zvezaje veljavna- e imata oba zakonca drugaen namen kot ustvariti ivljenjsko skupnost (dedovanje, pridobitev dravljanstva),

gre za simulirano sklenitev zakonske zveze takna zakonska zveza ni veljavna-

e oba zakonca nista imela namena ustvariti ivljenjske skupnosti, ampak sta po sklenitvi zakonske zvezevseeno vzpostavila ivljenjsko skupnost, je zakonska zveza veljavna

iii. ZAKONSKE PREPOVEDI

* RAZMERJE SKRBNITVA- skrbnik in varovanecne moreta skleniti zakonske zveze, dokler traja skrbnitvo- e skleneta zakonsko zvezo kljub tej prepovedi, zakonska zveza ni neveljavna, ampak skrbnitvo preneha- e CSD iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze med skrbnikom in varovancem skrbnitvo

e naprej obstaja razen e gre mladoletnik, ki s sklenitvijo zakonske zveze pridobi popolno poslovnosposobnost

* RAZMERJE NEPOPOLNE POSVOJITVE- posvojitelj in nepopolni posvojenecne moreta skleniti zakonske zveze- e skleneta zakonsko zvezo kljub tej prepovedi, nepopolna posvojitev preneha- to velja samo za nepopolne posvojitve, ki so bile sklenjene v preteklosti, ko je veljal e Temeljni zakon o

posvojitvi

2.2 OBLINOST SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE

2.2.1 OBLINOST- obvezna je civilna sklenitev zakonske zveze (poroka po predpisih verskih skupnosti nima pravnih posledic)- pred pristojnim organom oblasti (upravna enota)

-v sveani obliki

- sklepanje zakonske zveze jejavno- sklepanje zakonske zveze mora potekati v posebnih prostorih (izjemoma izven)- ob sklenitvi morajo biti navzoi: oba bodoa zakonca, dve prii, pooblaena oseba, matiar

9

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

10/44

2.2.2 NAMEN OBLINOSTI- poudariti velik drubeni pomen zakonske zveze za zasnovane druine- olajati dokazovanje sklenjene zakonske zveze

2.2.3 PRISTOJNOST ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE- stvarna pristojnost: za sklepanje zakonske zveze je pristojna upravna enota- funkcionalna pristojnost: upravna enota svojo pristojnost delegira obini, tako da akt sklenitve zakonske

zveze opravi pooblaena oseba obine- krajevna pristojnost: ni doloena, bodoa zakonca samo prijavita namen skleniti zakonsko zvezo matiarju, ki

vodi porono knjigo za naselje, kjer elita skleniti zakonsko zvezo

2.2.4 POSTOPEK ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE

1.) PRIPRAVLJALNA FAZA- bodoa zakonca prijavita namen sklenitve zakonskezveze matiarju- prijava: izjavita, da sklepata zakonsko zvezo svobodno, da obstajajo pogoji za veljavnost, predloita listine,potrdila

2.) FAZA SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE- ugotovi se istovetnost bodoih zakoncev- preizkusi se pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze- prebere se dolobe zakona o pravicah in dolnostih zakonca (44 50)- vsakega nupturienta se posebej vpraa, ali eli skleniti zakonsko zvezo- zakonska zveza je sklenjena, ko oba pritrdilno odgovorita- pooblaena oseba razglasi, da je zakonska zveza sklenjena- matiar to dejstvo vpie v rojstno in porono knjigo (vpis ni konstitutiven)

2.2.5 SANKCIJE ZA KRITEV ZAHTEV OBLINOSTI- sankcija za kritev predpisov o oblinosti se ravna po pomembnosti predpisa, ki je bil kren.

-zakonska zveza je neveljavna:

- e sklene zakonsko zvezo organ, ki ni pristojen

- e ni ustne pritrditve zakoncev

- e so odsotne prie- zakonska zveza ne niti neveljavna niti veljavna

- e se sklene zakonska zveza predpisih posameznih verskih skupnosti, gre za t.i. "ne-zakon"

- zakonska zveza ni neveljavna:- e ni navzo matiar

- e je opuen vpis v matino knjigo, vpis ni konstitutiven, se opravi le zaradi dokazovanja (adprobationem)

3. PRAVNE POSLEDICE ZAKONSKE ZVEZE

3.1 SPLONO- pravne posledice zakonske zveze nastajajo na dveh podrojih:

- na osebnem podroju nastajajo osebnopravne posledice

- na premoenjskem podroju nastajajo premoenjskopravne posledice- pravne posledice se izraajo v medsebojnih razmerjih med zakoncema in v razmerjih zakoncev do tretjih oseb

3.2 OSEBNOPRAVNE POSLEDICE ZAKONSKE ZVEZE

3.2.1 POSLEDICE OSEBNEGA STANJA ZAKONCEV

1.) SPREMEMBA OSEBNEGA STATUSA- s sklenitvijo zakonske zveze se osebni status spremeni iz "samski" v "poroen"

10

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

11/44

2.) SPREMEMBA OSEBNEGA IMENA- s sklenitvijo zakonske zveze se spremeni priimek enega ali obeh zakoncev- zakonca morata ob sklenitvi zakonske zveze sporazumno doloiti priimek- glede priimka otroka stara odloita skupno in sporazumno e se ne moreta sporazumeti o tem odloi CSD

3.) PRIDOBITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI- ssklenitvijo zakonske zveze postane mladoletna oseba popolnoma poslovno sposobna

-mladoletnik ostane poslovno sposoben tudi e zakonska zveza preneha pred njegovo polnoletnostjo

3.2.2 OSEBNE PRAVICE IN DOLNOSTI ZAKONCEV- osebne pravice in dolnosti zakoncev so vglavnem moralne in etine narave- izhajajo iz samega bistva zakonske zveze, niso tvorba pravnega reda- zakonski predpisi jih ne morejo sankcionirati, ker bi bila sankcije neuinkovita in nesmiselna- osebne pravice in dolnosti tudi niso iztoljive razen s tobo za razvezo zaradi

1.) DOLNOST ZAKONCEV DA IVITA SKUPAJ- ta dolnost izhaja iz bistva zakonske zveze kot ivljenjske skupnosti- e pride do loenega ivljenja iz utemeljenih razlogov, ne gre za kritev dolnosti skupnega ivljenja

-dolgotrajno loeno ivljenje lahko pripelje do nevzdrnosti zakonske zveze

2.) DOLNOST ZAKONCEV DA SE VZAJEMNO SPOTUJETA, ZAUPATA IN POMAGATA- pomeni priznavanje enakosti dostojanstva, loveke vrednosti, zvestoba, solidarnost, podpori, varovanje

koristi...

3.) PRAVICA VSAKEGA ZAKONCA DA SI PROSTO IZBIRA POKLIC- za izbiro dela in poklica ni potrebna privolitev drugega zakonca- tudi izrecno nasprotovanje enega zakonca ne more vplivati na odloitev drugega zakonca

4.) PRAVICA ZAKONCEV DO SVOBODNEGA ODLOANJA O ROJSTVIH OTROK

-odloanje o rojstvih otrok je individualna pravica en zakonec ne more prisiliti drugega v rojevanje otrok

5.) ENAKE PRAVICE IN DOLNOSTI ZAKONCEV DO OTROK- zakonca imata enakopravni poloaj v razmerju do skupnih otrok oba imata roditeljsko pravico

6.) SPORAZUMNO ODLOANJE ZAKONCEV O SKUPNIH ZADEVAH- skupne zadeve so doloitev bivalia, vodenje skupnega gospodinjstva, razmerja do otrok, gospodarjenje s

skupnim premoenjem te zadeve se vse te zadeve so opravljajo vsporazumu obeh zakoncev- pri soodloanju mora vsak zakonec upotevati tudi koristi drugega zakonca in koristi druinske skupnosti

7.) DOLNOST ZAKONCEV, DA PRISPEVATA K PREIVLJANJU DRUINE- zakonca imata enakopravni poloaj glede preivljanja druine, vsak je dolan prispevati po svojih

monostih- prispevanje se lahko dosee s tobo!

8.) PREIVLJANJE NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA- preivninska dolnost obstaja v asu trajanja zakonske zveze in po razvezi pravila so enaka- zakonec je v asu trajanja zakonske zveze dolan dajati materialno pomo nepreskrbljenemu zakoncu- preivljanje lahko nepreskrbljeni zakonec dosee s tobo

3.3 PREMOENJSKOPRAVNE POSLEDICE ZAKONSKE ZVEZE- premoenjskopravni reim premoenjskopravni poloaj zakoncev

- lastnina zakoncev (skupno in posebno premoenje)

- razpolaganje in upravljanje s premoenjem- dele na premoenju in delitev premoenja, pridobljenega med zakonsko zvezo- odgovornost zakoncev za obveznosti- pravni posli med zakoncema

11

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

12/44

3.3.1 SKUPNO IN POSEBNO PREMOENJE ZAKONCEV

1.) SKUPNO PREMOENJE- skupno premoenje je vse premoenje, ki sta ga zakonca pridobila z delom med zakonsko zvezo- to pravilojekogentno, zakonca ga ne moreta izkljuiti z dogovorom- skupno premoenje je skupna last zakoncev to ni solastnina, ker delei e niso doloeni- zakonca v zakonski zvezi vlagata delo ali skupna sredstva v nepreminino, ki je posebno premoenjeenega:

- e je vlaganje tolikno, da se vrednost stvari bistveno spremeni, postane nepreminina skupnopremoenje- e je ekonomsko manj pomembno vlaganje, ima drugi zakonec pravico do povraila denarnevrednosti prispevka

- v skupno premoenje spada: osebni dohodek vsakega zakonca, avtorski honorar, odpravnina, pokojnina,obresti iz skupnega premoenja, stvari kupljene ali zamenjane iz skupnega premoenja, sredstva dobljena skreditom, premoenje ustvarjeno s kreditom, premoenje pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnempreivljanju eprav je pogodbo sklenil eden obveznosti pa sta plaevala oba

2.) POSEBNO PREMOENJE

-posebno premoenje je premoenje zakonca, ki ni pridobljeno z delom

- zakonec, ki je lastnik posebnega premoenja, lahko z njim samostojno upravlja in razpolaga, lahko pa ga zdogovorom prepusti v upravljanje in razpolaganje drugemu zakoncu

- darila dana obema zakoncema so posebno premoenje enega in drugega so v solastnini, vsak ima pravicodo polovice, razdelitev se uveljavlja v primeru razveze (civilna ali fizina delitev)

- v posebno premoenje spada: premoenje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, premoenje, kiga pridobi zakonec v trajanju zakonske zveze, vendar ne z delom, plodovi in dohodki posebnega premoenjazakoncev, ki niso pridobljeni z delom, vse pravice zakonca, ki so vezane na njegovo osebo (osebne slunosti,preivnine, invalidnine, nezgodne rente, pravica do odkodnine za nepremoenjsko kodo, tipencije,zavarovalnina, e so bile zavarovalne premije vplaane iz posebnega premoenja zakonca...)

3.3.2 UPRAVLJANJE IN RAZPOLAGANJE S SKUPNIM PREMOENJEM

- upravljanje in razpolaganje s skupnim premoenjem sta skupna in sporazumna- zakonca se lahko dogovorita, da le eden od njiju upravlja in razpolaga s premoenjem

1.) RAZPOLAGANJE Z DELEEM NA SKUPNI STVARI- pravni posli med ivimi: zakonec brez soglasja drugega ne more razpolagati s svojim deleem na skupnistvari, ker njegov dele ni doloen tak pravni posel je nien- pravni posli v primeru smrti: zakonec pa lahko razpolaga s svojim deleem na skupni stvari , ker pride do

razdelitve premoenja in tudi premoenjska skupnost zakoncev preneha

2.) RAZPOLAGANJE S POSAMEZNO SKUPNO STVARJO- pravni posel je izpodbojen, e en zakonec brez soglasja drugega sklene pravni posel glede posamezne

skupne stvari, izpodbija lahko drugi zakonec- pravni posel ni izpodbojen, e je bil sopogodbenik dobroveren e ni vedel in ni mogel vedeti, da je stvarki jo je pridobil s pravnim poslom skupno premoenje v tem primeru ima drugi zakonec odkodninski zahtevek

3.3.3 DELITEV SKUPNEGA PREMOENJA- skupno premoenje se razdeli:

- po prenehanju zakonske zveze : smrti enega zakonca, razglasitev za mrtvega, razveza, razveljavitevzakonske zveze- za as trajanja zakonske zveze : po sporazumu zakoncev, na zahtevo posameznega zakonca, nazahtevo upnika

- delea zakoncev na skupnem premoenju sta naeloma enaka, razen e eden od zakoncev ne zahteva

doloitve delea glede na prispevanje k skupnemu premoenju (mora dokazati da je prispeval v druganemrazmerju)- pri doloanju deleev se upoteva: dohodek, pa tudi varstvo, vzgoja otrok in opravljanje domaih del!- skupno premoenje se lahko razdeli na dva naina

- fizina delitev : zakonca si razdelita predmete, ali pa eden vzame stvar in drugega izplaa12

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

13/44

- civilna delitev : zakonca stvari prodata in si razdelita denar

1.) SPORAZUM O DELITVI- zakonca lahko opravita sporazumno delitev, civilno ali fizino- sporazum o delitvi skupnega premoenja mora biti v obliki notarskega zapisa

2.) SODNA DELITEV- e se zakonca ne moreta sporazumeti, delitev odloi in opravi sodie v nepravdnem postopku- e je med zakoncema spor glede deleev in obsega premoenja se postopek prekine in zakonca napoti na

pravdo- po pravnomonosti konanega pravdnega postopka se nadaljuje nepravdni postopek- e je skupno premoenje zaitena kmetija, se delitev opravi po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev

zaitenih kmetij se ne deli, da ne pride do drobitve

3.3.4 ODGOVORNOST ZAKONCEV ZA OBVEZNOSTI- zakonec samostojno odgovarja s svojim posebnim premoenjem in s svojim deleem na skupnem

premoenju- za svoje osebne obveznosti- upnik lahko zahteva sodno ugotovitev delea in izvrbo na ta dele

-zakoncaodgovarjatasolidarno s skupnim premoenjem

- za obveznosti, ki bremenijo oba zakonca (obveznosti, ki sta jih sprejela oba)- za obveznosti, ki jih prevzel en zakonec za tekoe potrebe druine- za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoenjem

- po prenehanju zakonske zveze sta oba zakonca dolna plaevati kredit za skupen premoenjski predmet vsorazmerju z deleem, ki ga imata na skupnem premoenju

3.3.5 PRAVNI POSLI MED ZAKONCEMA- zakonca med seboj lahko sklepatavse pravne posle, ki jih lahko skleneta tudi z drugimi osebami- vsi pravni posli med zakoncema morajo biti sklenjeni v notarski obliki- zakonca se lahko dogovorita, da njuno posebno premoenje postane skupno premoenje

-zakonca lahko skleneta enitno pogodbo, ki ureja njuna premoenjskopravni reim, mora biti v skladu z

zakonom- zakonca se ne moreta dogovoriti, da z delom ustvarjeno premoenje v zakonski zvezi ne bi bilo skupnopremoenje

3.4 PREMOENJSKI REIMI V NOVELI- novela bo zakoncema omogoila ve svobode pri urejanju premoenjskega reima- pri sklepanju novega premoenjskega reima bosta morala zakonca najprej razdeliti dotedanje skupno

premoenje in ele nato bosta lahko sklenila nov premoenjski reim vse skupaj bo treba overiti prinotarju

- zakonca bosta lahko sklenila premoenjski reim pred sklenitvijo zakonske zveze, v asu trajanjazakonske zveze (zakonska zveza bo morala e nekaj asa trajati) in pred razvezo (potem bo to sporazum odelitvi premoenja)

- e se zakonca ne bosta ni dogovorila, bo njun premoenjskopravni poloaj urejal zakon zakonodajalec bopredpisal zakoniti premoenjski reim, kibo moral biti enakopraven, pravien, praktien in fleksibilen

3.4.1 REIM ISTE LOITVE PREMOENJA- tudi potem, ko zakonca skleneta zakonsko zvezo, imata samo posebno premoenje, skupnega premoenja ni- tak reim je redek (primer: e je eden od zakoncev velik podjetnik in ne eli, da drug pridobi lastnino v podjetju)- ta reim je sicer v skladu naelom enakopravnosti, ni pa veno pravien (drugi zakonec je lahko prikrajan, ker

se je posveal druini in ni sluil)

3.4.2 REIM PARTICIPACIJE

1.) SKUPNO PREMOENJE- vse premoenje postane skupno, tudi posebno premoenje, ki ga zakonec prinese v zakonsko zveze

13

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

14/44

- ob razvezi se skupno premoenje deli na pol, zato tisti, ki imajo veliko premoenja, tega reima ne sklepajo e je bilo premoenje enega zakonca veliko, bo tudi drug zakonec ob razvezi dobil veliko

- mono pa se je dogovoriti, da del premoenja teje kot pridrano premoenje, ki ni skupno

2.) SKUPNOST ODPLANO PRIDOBLJENEGA PREMOENJA- v skupno premoenje sodi le tisto, kar je bilo pridobljeno odplano, z delom v asu trajanja zakonske

zveze- zakonca skupaj prispevata k nastanku premoenja, zato naj bosta tudi skupno udeleena

- vrednoti se tudi prispevek tistega, ki je bil doma in skrbel za druino- zaradi pravinosti se ta reim veliko uporablja, tudipri nas- menijo da je ta reim nepraktien, ker skupno premoenje zahteva skupno upravo premoenja, kar je

zapleteno

3.) SKUPNOST POVEANEGA PREMOENJA- po sklenitvi zakonske zveze premoenje ostaja loeno, z njim lahko razpolaga zakonec sam, vse kar en

zakonec pridobi, gre v posebno premoenje- ob razvezi pogledamo, za koliko premoenje enega zakonca presega premoenje drugega preseek

razdelimo na dve polovici in damo vsakemu zakoncu pol- problem je, ker je tej delitvi podvreno le tisto, kar je nad 0, zato je to krivino, ker tejemo, kot da dolgov ni,

poleg tega so delitvi podvrene tudi razne odkodnine, ki jih je prejel zakonec za pokodbe, ki jih je utrpel

4. PRAVNE POSLEDICE ZAKONSKE ZVEZE NA DRUGIH PODROJIH

1.) STANOVANJSKO PRAVO- zakonec umrlega se teje za ojega druinskega lana lastnika ali najemnika stanovanja- pri najemni pogodbi

- e sta bila najemnika oba zakonca, najemnik ostane preiveli zakonec- e je bil najemnik umrli zakonec ima preiveli zakonec pravico nadaljevati najem

2.) DEDNO PRAVO- do dedovanja pride samo ob smrti enega zakonca, ko je zakonska zveza prenehala- skupno premoenje se razdeli na polovico ali pa se doloijo delei- dele skupnega premoenja in posebno premoenje umrlega zakonca sta na voljo dediem- dedii dedujejo po oporoki ali po zakonu

- kmetijo, ki jo zakonca ustvarita s skupnim premoenjem, po smrti enega zakonca prevzame drugi zakonec, dase kmetija ne razdrobi v primeru razveze pa se kmetija razdeli po normalnih predpisih o delitvi premoenja

5. PRENEHANJE ZAKONSKE ZVEZE

5.1 PRENEHANJE ZAKONSKE ZVEZE S SMRTJO ALI RAZGLASITVIJO ZA MRTVEGA- zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca ali z razglasitvijozakonca za mrtvega- zakonska zveza preneha s trenutkom smrti

-zakonca se razglasi za mrtvega kadar je pogrean o njem e dlje asa ni nobene vesti in je negotovo ali eivi

- pri razglasitvi za mrtvega, zakonska zveza prenehaz dnem, ki je v odlobi naveden kot dan smrti- zakonska zveza pri razglasitvi za mrtvega preneha dokonno, ne oivi, e se zakonec vrne

PRAVNE POSLEDICE PRENEHANJA ZAKONSKE ZVEZE- po smrti pride do delitve skupnega premoenja med preivelim zakoncem in ostalimi dedii zapustnika- pride do dedovanja po umrlem zakoncu- pride do posledic na stanovanjskem podroju

5.2 PRENEHANJE ZAKONSKE ZVEZE Z RAZVELJAVITVIJO

5.2.1 VZROKI NEVELJAVNOSTI ZAKONSKE ZVEZE (=sklenitvene napake)- neobstoj pogojev za veljavnost zakonske zveze (obstoj zakonski zadrkov, neobstoj drugih pogojev za

veljavnost)

14

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

15/44

- neobstoj pogojevza sklenitev zakonske zveze- neupotevanje zahtev oblinosti pri sklenitvi zakonske zveze

5.2.2 SPODBOJNOST IN KONVALIDACIJA NEVELJAVNE ZAKONSKE ZVEZE

1.) SPODBOJNOST- tudi e obstajajo vzroki za neveljavnost sklenjene zakonske zveze, zakonska zveza nikoli ni neveljavna sama

po sebi, ampak jo je potrebno s sodbo razveljaviti je spodbojna

- sodie ne more razveljaviti zakonske zveze po uradni dolnosti- s tobojo spodbija oseba, ki ima po zakonu pravico zahtevati razveljavitev zakonske zveze

2.) KONVALIDACIJA- tudi e izkae, da obstaja eden od vzrokov neveljavnosti zakonske zveze, je sodie ni dolno razveljaviti

zakonske zveze v vsakem primeru- neveljavna zakonska zveza namre lahko konvalidira:

- e okoliina, ki je vzrok neveljavnosti zakonske zveze ne obstaja ve :

- prejnja zakonska zveza je prenehala ali je razveljavljena- mladoletnik je postal polnoleten

- e okoliina, ki je vzrok neveljavnosti e obstaja, vendar jo sodie spregleda :

- naknadni spregled zadrka mladoletnosti, e je mladoletnik stareji od 15 let- naknadni spregled zadrka sorodstva bratranca in sestrine

5.2.3 ABSOLUTNA IN RELATIVNA NEVELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE- pravne posledice relativne in absolutne neveljavnosti zakonske zveze so enake zakonska zveza jerazveljavljena- relativna in absolutna neveljavnost zakonske zveze se loitaglede na krog oseb, ki so aktivno legitimirane

za tobo, ki imajo po zakonu pravico toiti na razveljavitev zakonske zveze

1.) RELATIVNA NEVELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE- upravienci lahko vloijo tobo na razveljavitev samo v asu trajanja zakonske zveze

-na razveljavitev lahko toijo en zakonec, oba zakonca, stari ali skrbnik

- en ali drug zakonec , e se zahteva razveljavitev zaradi duevne prizadetosti ali nerazsodnosti obsklenitvi zakonske zveze, vendar ele potem, ko je to stanje prenehalo (smiselno bi bilo, da bi bil rok zavloitev tobe 1 leto)- en zakonec , e zahteva razveljavitev zaradi prisile ali zmote; zakonec, ki je bil pod prisilo ali v zmotimora toiti v 1 letu po prenehanju prisile ali po spoznanju zmote in sta zakonca v tem asu ivela skupaj- stari ali skrbnik , e se zahteva razveljavitev zaradi zadrka mladoletnosti

2.) ABSOLUTNA NEVELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE- na razveljavitev lahko toijo tisti, ki imajo korist od tega da se zakonska zveza razveljavi- upravienci lahko vloijo tobo na razveljavitev tudi po prenehanju zakonske zveze

-

e je bil zakonec ob sklenitvi zakonske duevno prizadet ali nerazsoden in to e traja- e je bil zakonec ob sklenitvi zakonske zveze e ali e poroen

- e sta zakonca sorodnika v ravni rti ali stranski rti do 4. kolena

- e zakonca (oz. en zakonec in pooblaenec drugega) nista bila prisotna pri sklepanju zakonskezveze- e zakonska zveza ni bila sklenjena z namenom skupnega ivljenja

- e je zaradi sklenitve zakonske zveze prizadet javni interes, toi javni toilec (pri zadrku duevneprizadetosti ali nerazsodnosti, pri zadrku obstojee zakonske zveze in pri zadrku sorodstva)

5.2.4 TOBA NA RAZVELJAVITEV ZAKONSKE ZVEZE- pravica zahtevati razveljavitev zakonske zveze je osebna pravica, po smrti upravienca ne preide na dedie-

dediilahko po smrti upravienca samo nadaljujejo postopek za razveljavitev zakonske zveze, ne morejopa sami zaeti postopka- dedii morajo nadaljevati postopek v roku 6 mesecev po smrti upravienca z zahtevkom, da je bila

zapustnikova toba na razveljavitev zakonske zveze utemeljena

15

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

16/44

5.2.5 PRAVNE POSLEDICE RAZVELJAVITVE ZAKONSKE ZVEZE- vse pravneposledice razveljavitve zakonske zveze so enake kot pri razvezi- vse pravne posledice zakonske zveze prenehajo z dnem, ko postane pravnomona razveljavitvena

sodba- dokler zakonska zveza ni razglaena za neveljavno, veljata zakonca za poroena

5.3 PRENEHANJE ZAKONSKE ZVEZE Z RAZVEZO

5.3.1 RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE PO NAEM PRAVU- razveza zakonske zveze je prenehanje zakonske zveze za ivljenja obeh zakoncev po odlobi sodia

- sporazumna razveza zakonske zveze (stranki dasta predlog za sporazumno razvezo sodiu)

- razveza zakonske zveze na tobo (eden toi zaradi nevzdrnost zakonske zveze)

1.) SPORAZUMNA RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE- sporazumna razveza omogoa zakoncema, da se na human in dostojanstven nain reita zakonske zveze- zakonca pri sporazumni razvezi nista dolna navajati razlogov, ki so ju pripeljali do razveze, sodie ne

ugotavlja stanja njunega zakonskega razmerja in ne raziskuje intimnega sveta njune zakonske zveze- pri sporazumni razvezi morata zakonca skleniti sporazum o razvezi, na podlagi katerega sodiu podata

predlog za razvezo zakonske zveze

-sporazum mora izraati svobodno voljo zakoncev: volja mora biti brez napak, ne sme biti zmote ali

prisile- sporazum ne sme biti sklenjen zaradi kaknih drugih koristi: da bi zakonca pridobila drubenostanovanje, davne predpise to je simulirana razveza, pri kateri ni sporazuma

- v sporazumu o razvezi se morata zakonca sporazumeti- o razmerju do skupnih otrok: najpomembneji del sporazuma, sodie oceni ali je v sporazumuprimerno poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preivljanje otrok, sporazum se oceni s stalia koristi otrok,pridobiti mora mnenje CSD, sodie ne more nadomestiti neprimernega sporazuma s svojo odloitvijo- o preivljanju nepreskrbljenega zakonca (glej sporazum o preivljanju)

- o delitvi skupnega premoenja, predloita morata pismeni sodniko overjeni dogovor

- o tem, kdo bo ostal v skupnem stanovanju

-e sporazum izpolnjuje vse pogoje, sodie sprejme predlog in izda sodbo, s katero razvee zakonskozvezo

- e sporazum ne izpolnjuje katerega pogoja, sodie zavrnepredlog in zakonca napoti na pravdo (razveza natobo)

2.) RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE NA TOBO ZARADI NEVZDRNOSTI- razveza na tobo je sredstvo, s katerim se zakonci reijo nevzdrne zakonske zveze- edini razvezni razlogje nevzdrnost- zakonska zveza se razvee na zahtevo kateregakoli zakonca, tudi tistega, ki je nevzdrnost povzroil- zadostuje tudi, e samo eden od zakoncev ne more ve prenaati zakonske zveze zaradi nevzdrnosti

- nevzdrnost morata zakonca dokazati pred sodiem v razveznem postopku

-sodie pa ne ugotavlja krivde ni krivdnega naela, vseeno je, kdo je povzroil nevzdrnost

- sodie mora raziskati vzroke nevzdrnosti in podati oceno o nevzdrnosti zakonske zveze- sodie razvee zakonsko zvezo samo e ugotovi, da je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdrna- vzroki za nevzdrnost so: neskladnost znaajev, zunajzakonska skupnost, grdo ravnanje, zlobna zapustitev,

varanje, prepiri, neizpolnjevanje zakonskih dolnosti odnosi med zakoncema so resno in trajno omajani- nevzdrnost je nedoloen pravni pojem, katerega vsebino doloi sodie v posameznem primeru

5.3.2 POSTOPEK ZA RAZVEZO ZAKONSKE ZVEZE- za postopek za razvezo zakonske zveze se subsidiarno uporabljajo dolobe novega ZPP- pravica do tobe na razvezo zakonske zveze je osebna pravica, zato ugasne s smrtjo zakonca- dedii lahko v 6 mesecih po smrti nadaljujejo e zaeti postopek z zahtevkom, da je bila zapustnikova toba

na razvezo zakonske zveze utemeljena- v razveznem postopku odloa okrono sodie- razvezni postopek se zane:

- s tobo na razvezo zaradi nevzdrnosti: postopek zane tei z vroitvijo tobe toenemu zakoncu

16

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

17/44

- s predlogom za sporazumno razvezo : postopek zane tei, ko zakonca podata predlog na sodie

1.) SVETOVALNI RAZGOVOR- sodie tobo ali predlog za razvezo polje CSD, ki moraopravi svetovalni razgovor- svetovalni razgovor se ne opravi e: je en zakonec duevno bolan ali nerazsoden, e gre za razvezo zaradi

pogreanosti, e eden ali oba zakonca ivita v tujini, e zakonca nimata skupnih otrok- svetovalnega razgovora se moratazakonca udeleiti osebno, brez pooblaenca

2.) SODBA- sodie razvee zakonsko zvezo s sodbo, ne glede na to ali gre za sporazumno razvezo ali razvezo na

tobo- sodba, s katero se razvee sporazumna zakonska zveza, se lahko izpodbija:

- zaradi bistvenih kritev ZPP

- e je zakonec pristal na razvezo zaradi sile ali zmote

- e niso izpolnjeni vsi pogoji za sporazumno razvezo

- s pravnomono sodbo je razveza definitivna, vpie se v rojstno in matino porono knjigo- del sodbe, ki doloa prenehanje zakonske zveze, se ne more razveljaviti ali spremeniti na podlagi izrednih

pravnihsredstev revizija v zakonskih sporih ni dovoljena!!!

5.3.3 PRAVNE POSLEDICE RAZVEZE V RAZMERJU MED ZAKONCEMA

1.) OSEBNOPRAVNE POSLEDICE PRENEHAJO- prenehajo vse osebne pravice in dolnosti zakoncev

2.) PREIVLJANJE NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA

i. PREDPOSTAVKE ZA PREIVLJANJE- pomanjkanje sredstev:

- drugi zakonec je dolan preivljati zakonca, ki je brez dohodkov, brez premoenja ali e iz svojihdohodkov in premoenja ne more poravnati strokov za ivljenje

-nezaposlenost in nesposobnost za delo:

- e je drugi zakonec brez svoje krivde nezaposlen ali pa nesposoben za delo in se ne moresamostojno preivljati; zakoncu se ni treba zaposliti: e ne more dobiti dela, ki bi ustrezalo njegovimkvalifikacijam, e bi zaposlitev poslabala njegove ivljenjske razmere ali razmere oseb pod njegovoroditeljsko pravico, e bi zaposlitev onemogoila ali oteila izvrevanje skrbi za otroke, e bi opravljal slaboplaano delo in bi bili stroki za skrb za otroke nesorazmerno visoki glede na njegov zasluek

- sposobnost zakonca za preivljanje drugega zakonca:- zakonec mora biti s svojimi rednimi dohodki sposoben preivljati drugega zakonca; zakonec nidolan preivljati drugega zakonca: e bi bilo s tem ogroeno njegovo lastno preivljanje ali preivljanjedrugih oseb, ki jih mora preivljati (ampak sem ne spadajo njegovi stari ali polnoletni otroci), e bi bilo stem ogroeno preivljanje mladoletnega otroka

ii. TOBA NA PREIVLJANJE- po razvezi zakonske ima nepreskrbljeni zakonecpravico do preivljanja- pravica do preivljanja je iztoljiva, vendar mora nepreskrbljeni zakonec vloiti tobo na preivljanje- preivnino se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vloena toba za preivljanje

iii. SPORAZUM O PREIVLJANJU- zakonca lahko skleneta sporazum o preivljanju

- zakonca skleneta dogovor o preivljanju pred CSD v pisni obliki (po noveli naj bi bili za to pristojninotarji)- sporazum o preivljanju je izvrilni naslov (e se nasprotna stranka ne dri obveznosti, ni trebatoiti na ugotovitev, da preivninska obveznost obstaja, neposredno na podlagi sporazuma se zahteva

izvrba, izvrilni naslov je ponavadi sodba)- pri sklepanju sporazuma o preivljanju morata zakonca ravnati obzirno do sebe in do otrok drava sme

posei v sporazum, e zakonca ne ravnata obzirno, lahko ga razveljavi- e zakonca v sporazumu ne upotevata ustavnih nael in prisilnih predpisov

17

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

18/44

- e zakonca skleneta sporazum, ki za enega pomeni samo breme za drugega pa samo korist- e se zakonca sporazumeta, da se eden odpove preivnini in prevali preivljanje na socialnoskrbstvo- e se zakonca sporazumeta, da bo en plaal veliko odkodnino, da bi dobil otroka ob razvezi...

- sodnik lahko odree sklicevanje na veljaven sporazum, zaradi naela dobre vere in potenja- je sodna praksa je spremenila stalie da se zakonca ne moreta dogovoriti o preivnini (spremenjeno bo v

noveli)- zakonec se lahko odpove pravici do preivljanja

- zakonca se lahko dogovorita da bo eden preivljal drugega, eprav mu ne bi bilo treba (volenti nonfit iniuria)

iv. ZAVRNITEV ZAHTEVKA ZA PREIVLJANJE- e bi bila doloitev preivnine nepravina do tistega, ki je dolan preivljati in glede na ravnanje in

obnaanje zahtevajoega zakonca v asu zakonske zveze (mo je pretepal eno, zato se je loila, zdaj pazahteva preivnino)

- e se gmotne razmere zahtevajoega niso bistveno spremenile s sklenitvijo zakonske zveze in se tudi porazvezi ne bodo spremenile (to velja zlasti, e je zakonska zveza trajala le kratek as)

- e sta zakonca e pred razvezo ivela loeno ivljenje in nista bila ekonomsko odvisna drug od drugega

v. DOLOITEV PREIVNINE- preivnina sevedno doloi v razvezni sodbi- po sodni praksi se preivnina lahko doloi pred, med in izjemoma po razveznem postopku (v posebni

pravdi, e so pogoji za preivljanje obstajali e ob razvezi in e e obstajajo)- preivnina se lahko doloi samo simbolino, e je mogoe trditi, da bo en zakonec v doloenem asu po

razvezi ostal brez sredstev za preivljanje sodie v tem primeru doloi minimalno preivnino, ki jo obnastopu potrebe zvia na predlog upravienca

- preivnina se lahko prizna samo za doloen as, dokler se zakonec se vivi v poloaj in si ne uredi razmer

vi. REVALORIZACIJA- preivnina se obvezno revalorizira glede na dvig ivljenjskih strokov in gibanje osebnih dohodkov

- revalorizacijo opravlja Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve

vii. ZVIANJE ALI ZNIANJE PREIVNINE (revalorizacija!)- preivnina se lahko na zahtevo prizadetega spremeni, e se spremenijo potrebe preivninskega upravienca

ali zmonosti preivninskega zavezanca (rebus sic stantibus)- ne gledamo povpreno, ampak individualno

viii. UGASNITEV PRAVICE DO PREIVLJANJA- pravica do preivljanja ugasne e nepreskrbljeni zakonec:

- dobi dohodke zaposlitev- dobi premoenje- sklene zakonsko zvezo

- zaivi v zunajzakonski skupnosti (ele v noveli!)- ko pravica do preivljanja po razvezi enkrat ugasne je ni mogoe ponovno dodeliti, ne oivi

vix. PLAEVANJE PREIVNINE (po noveli)- preivnina se bo plaevala vnaprej, v obliki mesene denarne vsote, rente- preivnino bo mogoe poravnati v enkratnem denarnem znesku (e bo zakonec kmalu izgubil preivnino)- preivnino bo mogoe poravnati tudi na drug nain (zakonec drugemu prepusti hio, delnice, drugo

premoenje...)- s plailom enkratnega zneska ali poravnavo na drug nain ne sme priti do slabega poloaja kot v primeru

mesene denarne rente in ne sme pomeniti hujega bremena za planika preivnine- viina preivnine se bo odmerila glede na stroke, nujno potrebne za primerno preivljanje (primernost se

ocenjuje po povprenih potrebah ljudi, po dosedanjih razmerah upravienca in upotevaje premoenjskerazmere dajalca preivnine primerno preivljanje ne pomeni, da bo imel zakonec iste premoenjski status kotga je imel med zakonsko zvezo)

18

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

19/44

3.) VRNITEV DARIL- razvezana zakonca vrneta darila, ki sta jih dala drug drugemu pred razvezo- vraajo se samo darila, ki niso v sorazmerju s premoenjskim stanjem zakonca, ki je darilo dal- darila se vraajo v stanju, kakrnem so bila, ko je nastopil razlog za razvezo (ta as je teko doloiti)- e je obdarjeni zakonec darilo odsvojil, je dolan vrniti vrednost darila realna subrogacija

4.) DELITEV PREMOENJA- delitev premoenja med zakoncema se opravi po sporazumu zakoncev ali po odlobi sodia- pri sporazumni razvezi se morata zakonca, ki morata predloiti pisni sodno overjeni dogovor o delitvipremoenja- pri razvezi na tobo ne deli premoenja sodie, ki vodi razvezni postopek, e med zakoncema obstaja spor

glede skupnega premoenja, ju napoti na nepravdni postopek, v katerem se razdeli skupno premoenje- dolobe o nedeljivosti kmetij iz Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev ne pridejo v potev pri

razvezi kmeki zakonci lahko dobijo svoj dele v naravi

5.) IZGUBA MONOSTI DEDOVANJA PO ZAKONU- zakonec izgubi monost dedovanja po zakonu in po oporoki- preiveli zakonec izgubi dedno pravico, e je zapustnik vloil tobo za razvezo, a je e pred razvezo umrl

in so dedii umrlega zakonca nadaljevali postopek na podlagi tobe in je bila toba utemeljena

- bivi zakonec lahko deduje le, e je po razvezi napisana nova oporoka, v kateri je postavljen za dedia

6.) VPRAANJE GLEDE STANOVANJA- o tem kateri zakonec bo po razvezi e naprej najemnik skupnega stanovanja, se zakonca lahko sporazumeta- e se ne sporazumeta, o tem odloi sodie v nepravdnem postopku (ne v razveznem postopku)- sodie upoteva stanovanjske potrebe razvezanih zakoncev, njunih otrok in druge okoliine- razvezani zakonec, ki ne obdri stanovanjske pravice, se mora izseliti v roku, ki ga doloi sodie- v primeru slubenih stanovanj ostane najemnik tisti, ki je dobil slubeno stanovanje kot stimulacijo za delo- v primeru da drugi zakonec ostane v stanovanju po razvezi, mora podjetje dati soglasje- e se zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo bo ostal v stanovanju, se stanovanje dodeli enemu ki

drugega izplaa, hia se prezida e je mogoe, stanovanje se proda in razdeli denar

5.3.4 PRAVNE POSLEDICE RAZVEZE V RAZMERJU DO OTROK- v razmerju zakoncev do skupnih otrok, se ob razvezi pojavita dve vpraanji:

- pri kom bodo po razvezi skupni otroci v varstvu in vzgoji- kako bo razdeljeno breme preivljanja skupnih otrok med ob stara

- razvezna sodba vsebovati odgovor na ti dve vpraanji- pri sporazumni razvezi se o tem sporazumeta zakonca, sodie mora oceniti tak sporazum s stalia koristi

otrok- pri razvezi na tobo o tem lahko sporazumeta zakonca ali pa odloi sodie, ki ga mora voditi otrokova korist

- pri odloanju o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok sodieni vezano na postavljene zahtevke o tem lahkoodloa tudi, e zahtevek sploh ni bil postavljen

1.) VZGOJA IN VARSTVO SKUPNIH OTROK PO RAZVEZI

i. ODLOANJE O VZGOJI IN VARSTVU SKUPNIH OTROK- pri odloanju o varstvu, vzgoji in preivljanju otrok sodieni vezano na postavljene zahtevke o tem lahko

odloa tudi, e zahtevek sploh ni bil postavljen- v zvezi s tem lahko sodie ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale- sodie mora po uradni dolnosti storiti vse, da se zavarujejo koristi in pravice otrok in drugih oseb, ki

niso sposobne skrbeti zase- v sodbo, s katero razvee zakonska zveza, sodie vnese sporazum o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnihotrok- ko sodie odloa o tem, komu naj se zaupajo otroci, mora pridobiti mnenje CSD ali celo mnenje izvedenca,

vendar to mnenje sodia ne obvezuje, zaradi naela proste presoje dokazov- sodie mora upotevativoljo otroka- e je otrok dopolnil 10 let in je razsoden ga je treba obvestiti o razvezi in ima pravico, da izjavi svoje

mnenje

19

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

20/44

- e je otrok dopolnil 15 let in je razsoden, mu je treba vroiti sodno odloitev in ima pravico do pritobe- sodie otroka povabi na neformalni razgovor, poleg njega je lahko olski svetovalec, svetovalec CSD ali

oseba ki ji zaupa, o razgovoru se napravi zapisnik, starem se lahko odree vpogled v zapisnik problem je,da sodie zapisnik uporabi pri obrazloitvi sodbe, kar omogoa uporabo pravnih sredstev

- stara morata ob razvezi najti nain varstva in vzgoje otrok, ki bo najmanj prizadel in obremenjeval otroka

ii. NAINI VZGOJE IN VARSTVA OTROK PO RAZVEZI

VSI OTROCI OSTANEJO PRI ENEM IZMED STAREV- nobenega od starev se ne sme preferirati (roditeljska pravica pripada obema) zaradi enakopravnosti med

spoloma in enakopravnost med zakoncema otroka se ne dodeljuje avtomatino- zmotno je preprianje, da je treba majhnega otroka zaupati materi in le izjemoma oetu- pri odloitvi o tem pri kom bo otrok, mora sodie upotevati:

- naelo pospeevanja otrokovega razvoja : pri katerem roditelju bodo podani bolji pogoji zauveljavljanje otrokove koristi in razvoj njegove osebnosti (bolje materialne razmere, izobrazba, boljasposobnost za vzgojo)- naelo kontinuitete : pri katerem od roditeljev bo otroku omogoeno, da ohrani svoje stike dozunanjega sveta, kje je ivel pred razvezo to naelo prevlada, e so monosti pri starih enake in otrokne izrazi elje

-roditelj, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, ne izgubi roditeljske pravice, je omejen v njenemizvrevanju, e vedno ima pravico do stikov in pravico do preivljanja

- taka ureditev je sporna, ker omejuje pravice starev

ENI OTROCI OSTANEJO PRI ENEM, DRUGI PA PRI DRUGEM STARU

- proti taki odloitvi govori okoliina, da se pri tem bolj upotevajo interesi starev kot interesi otrok- poleg tega se otroci ne loujejo le od starev, ampak tudi od sester in bratov- tudi v tem primeru noben izmed starev ne izgubi roditeljske pravice

OTROCI SE DAJO V ZAVOD

- to je izjemen ukrep, ki ga sodie uporabi le, e ni nobene monosti, da bi otrok ivel pri enem izmed

starev, ali e bi bile otrokove koristi pri kateremkoli izmed njiju ogroene- na to kae okoliina, da sta stara izrabljala otrokova ustva v medsebojnem obraunavanju- stari razen pravice varovanja in vzgoje ohranijo vse starevske pravice

OTROCI SE ZAUPAJO TRETJI OSEBI

- zakon doloa poseben primer, ko se otroka zaupa tretji osebi v varstvo in vzgojo z enakimi pravnimiposledicami, kot jih ima odvzem otroka v tem primeru stariizgubijo roditeljsko pravico

- glede namestitve otroka pri tretji osebi se smiselno uporabljajo dolobe o rejnitvu

SKUPNA VZGOJA IN VARSTVO

- v svetu je poznana metodajoint custody skupna skrb za otroka- otrok ostane vzgoji v in varstvu obeh starev, e oba to elita, e sta za to sposobna in e je to v otrokovo

korist- v zakonu ni dolob o skupni vzgoji in varstvu, vendar zakon izrecno ne prepoveduje takih sporazumov- tak sistem je bolji, ker uresniuje ustavno naelo, da so pravice starev do otroka enake- stara se lahko dogovorita o skupni vzgoji in varstvu samo pri sporazumni razvezi, pri razvezo na tobo pa

ne (v noveli bo omogoen sporazum o skupni vzgoji in varstvu tudi pri razvezi na tobo)- novela: stara se bosta ob sporazumni razvezi ali ob razvezi na tobo skuala dogovoriti o skupni vzgoji in

varstvu pri tem jima bo pomagal CSD, e se ne bosta mogla dogovoriti, bo o tem odloilo sodie- poznamo 3 modele skupne vzgoje in varstva:

- sistem gnezda : skupno stanovanje za otroka, stari pa se izmenjujejo

- sistem nihala : otrok je enkrat pri enem, drugi pri drugem staru, vsak od starev nosi strokepreivljanja

-rezidenni sistem : otrok pri enem staru, ki ga preivlja, drugi pa ga obiskuje in plauje preivnino

iii. OSEBNI STIKI PO RAZVEZI- tisti od starev, ki mu otrok ni bil zaupan v varstvo, ima pravico do osebnih stikov z otrokom

20

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

21/44

- za razliko od ureditve v Konvenciji o otrokovih pravicah, so pri nas stiki z otroci pravica starev in ne otrok- namen osebnih stikov:

- da otrok ohranja obutek povezanosti s starem in medsebojne pripadnosti

- da roditelj, ki otroka nima pri sebi, vpliva na otrokovo vzgojo in se seznanja z otrokovim razvojem

- da lahko roditelj, ki ne ivi z otrokom zadovoljuje svoje ustvene potrebe

- nain izvrevanja osebnih stikov- nain izvrevanja pravice do stikov uredita roditelja sporazumno (odloita kdaj in kako se bodo

izvrevali)- e se ne moreta dogovoriti o izvrevanju stikov o tem odloi CSD, ki upoteva tudi elje otroka

- staru ne sme nihe prepreiti izvrevanja pravice do osebnih stikov z otrokom (lahko tudi z zaasnoodredbo)

- v razveznem postopku lahko sodie omeji ali odvzame osebne stike, e meni, da niso v otrokovo korist esodie sprejme tako odloitev, lahko po spremembi okoliin odloitev spremeni samo sodie z novoodlobo

- e se ele po razvezi pojavi potreba po omejitvi ali odvzemu stikov, o tem odloa CSD (e pride do razvezeali do razpada ivljensjke skupnosti)

2.) PREIVLJANJE SKUPNIH OTROK PO RAZVEZI (glej dolnost preivljanja)- po razvezi je vsak od starev dolan preivljati otroka v skladu s svojimi monostmi in otrokovimi potrebami

-sodie doloi preivljanje: po uradni dolnosti ali na zahtevo upravienca

6. ZAASNE ODREDBE ZA UREDITEV RAZMERIJ- vasih se pojavi potreba po tem, da sodie takoj odloi o spornem vpraanju e je otrokova korist hudo

ogroena in e z zavarovanjem ne moremo poakati do konca postopka- v tem primeru sodie med postopkom razveze izda zaasno odredbo s katero uredi doloena razmerja- zaasne odredbe se izdajajo na podlagi verjetnosti sodie mora ugotoviti stopnjo verjetnosti, da bo eden

od starev bolj skrbel za otroka (pri konnih odloitvah je potrebna gotovost, pri zaasnih odredbah paverjetnost)

- zaasne odredbe veljajo do pravnomonosti odlobe (to je lahko tudi precej dolgo asa, zato je potrebnaprevidnost)

-sodie lahko na predlog izda:

- zaasno odredbo o preivljanju zakonca- zaasno odredbo o izselitvi zakonca iz skupnega stanovanja, da se preprei nasilje

- sodie lahko po uradni dolnosti izda:- zaasno odredbo o vzgoji in varstvu skupnih otrok (otroka se zaasno dodeli enemu od starev)- zaasno odredbo o preivljanju mladoletnih otrok- zaasno odredbo o odvzemu ali omejitvi stikov

- sodie mora za izdajo zaasne odredbe:- zasliati stare- pridobiti mnenje CSD- pridobiti mnenje izvedenca (z varovanjem otrokovih koristi ne smemo kriti pravic druge stranke)

- pridobiti mnenje otroka

IV. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST

1. POJEM ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI- zunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost mokega in enske, ki nista sklenila

zakonske zveze (priznava se dejansko razmerje mokega in enske)- namen pravnega priznanja zunajzakonske skupnosti je varovanje ibkejega partnerja pred izkorianjem- na druinskopravnem podroju ima zunajzakonska skupnost enake pravne posledice, kot sklenitev

zakonske zveze, e ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza neveljavna

- na ostalih podrojih ima zunajzakonska skupnost posledice, e zakon tako doloa- to partnerjema vsiljuje pravne posledice, kljub temu sta s tem ko nista sklenila zakonske zveze, s imer sta

pokazala, da odklanjata vmeavanje prava v njuno razmerje to ni prav!

21

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

22/44

2. POGOJI ZA PRIZNANJE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI- po zakonu morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

- obstoj ivljenjske skupnosti med partnerjema- dalje trajanje ivljenjske skupnosti- neobstoj okoliin, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna

2.1 OBSTOJ IVLJENJSKE SKUPNOSTI MED PARTNERJEMA-

pomen ivljenjske skupnosti je v zunajzakonski skupnosti veji kot v zakonski zvezi- ivljenjska skupnostje za zunajzakonsko skupnost nujen pogoj za njen nastanek in obstoj- e partnerja ivita v ivljenjski skupnosti in e ta traja dalj asa, se ne moreta odpovedati posledicam, ki jih

zakon doloa za zunajzakonsko skupnost, predpis o posledicah je kogentne narave, posledice nastanejo ipsoiure

- na ivljenjsko skupnost kaejo- zunanje okoliine : skupno prebivanje, gospodinjstvo, gospodarska soodvisnost

- notranje okoliine : v oeh zunanjega okolja morata partnerja veljati za ivljenjsko tovaria kot stamo in ena

- poleg tega ima pri zunajzakonski skupnosti odloilen pomen volja- oba partnerja morata imeti voljo da ivita skupaj kot mo in ena, po tej voljo se njuna skupnost razlikuje od

drugih, po zunanjih znakih podobnih skupnosti (skupnost zaradi pomoi v gospodinjstvu, zaradi nege vstarosti...)

- e ima voljo le eden od partnerjev, gre za mentalno rezervacijo, ki je neupotevna

2.2 DALJE TRAJANJE IVLJENJSKE SKUPNOSTI- dalje trajanje ivljenjske skupnosti kae na stabilnost razmerja in prispeva k notranji skupnosti- zaradi specifinosti vsake posamezne zunajzakonske skupnosti z zakonom ni predpisan najkraji as, da bi

skupnost lahko teli za dalj asa trajajoo, eprav obstajajo teave v zvezi s trajanjem zunajzakonskeskupnosti

2.3 NEOBSTOJ OKOLIIN, ZARADI KATERIH BI BILA ZAKONSKA ZVEZA NEVELJAVNA- do neveljavnosti zunajzakonske skupnosti pride, e so prisotni zakonski zadrki (ne pridejo v potev vsi

zadrki)- zunajzakonska skupnost je neveljavna e obstaja:

- zadrek obstojee zakonske zveze : e je eden partner poroen ne gre za pravno priznanozunajzakonsko skupnosti, taka skupnost nima pravnih posledic, tudi e partner ne ve da je drugi poroen- zadrek mladoletnosti: e je eden ali e sta oba partnerja mladoletna je mogoe priznatizunajzakonsko skupnost, e obstajajo razlogi, da bi se ta zadrek spregledal, e bi lo za sklenitevzakonske zveze- zadrek sorodstva : e sta partnerja bratranec in sestrina, je mogoe priznati zunajzakonskoskupnost, e obstajajo razlogi, da bi se ta zadrek spregledal, e bi lo za sklenitev zakonske zveze

- ostali zadrki ne pridejo v potev:- zmota, prisila, pomanjkanje svobodne volje ne pridejo v potev, ker ne trajajo dalj asa

-skupnosti z duevno prizadeto ali nerazsodno osebo pa sploh ne moremo teti za ivljenjsko

skupnost

3. PRAVNE POSLEDICE ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI MED PARTNERJI- zunajzakonska skupnost ima enake pravne posledice kot zakonska zveza na osebnem in premoenjskempodroju- pravne posledice zunajzakonske skupnosti ne nastanejo, ko partnerja prineta iveti skupaj, ampak

nastanejo kasneje, ko steejo pogoji za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti- teko je dokazati, kdaj se zane zunajzakonska skupnost, od tega pa je marsikaj odvisno (dedovanje,

premoenje)

3.1 OSEBNO PODROJE- pravice in dolnosti zunajzakonskih partnerjev so enake pravicam in dolnostim zakoncev- dolnost skupnega ivljenja je nujen pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti- tudi po razpadu obstaja dolnost preivljanja otrok in nepreskrbljenega partnerja, razlika je v tem, da dolnost

preivljanja otroka zadene partnerja ele, ko se ugotovi, da je otrok njun (ko je dokazano oetovstvo)

22

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

23/44

3.2 PREMOENJSKO PODROJE- pravila, s katerimi je urejen premoenjski reim med zakoncema, velja tudi za zunajzakonsko skupnost- ker ni sklenitvenega akta, se lahko uveljavlja zahtevke iz premoenjskih razmerij ele ko se je ivljenjska

skupnost partnerjev razvila v pravno priznano zunajzakonsko skupnost- ko se dokae, da je nastala zunajzakonska skupnost, se lahko uveljavlja premoenjskopravno zahtevke za

nazaj

4. PRAVNE POSLEDICE V RAZMERJU DO SKUPNIH OTROK- razmerja zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok niso enaka kot razmerja v zakonski zvezi- nezakonski otroci so izenaeni z zakonskimi otroci glede pravic in dolnosti do starev in sorodnikov,

ampak ele ko je ugotovljen njihov izvor (problematino je predvsem ugotavljanje oetovstva)- za nezakonske otroke ne velja domneva oetovstva, zato je treba oetovstvo ugotavljati- v postopku za ugotavljanje oetovstva je odloilno dejstvo, da je ivela otrokova mati v kritinem asu v

ivljenjski skupnosti s toencem- po razpadu zunajzakonske skupnosti

- o vzgoji, varstvu in preivljanju otroka odloa sodie, e se stari ne dogovorijo o tem

- o stikih z otrokom odloa CSD- problem je, da sodie ne more odloati po uradni dolnosti, ker niti ne ve, kdaj zunajzakonska skupnost

razpade odloi samo, e stara prideta pred sodie, ker se ne moreta sama dogovoriti o tem

5. UGOTAVLJANJA OBSTOJA/NEOBSTOJA ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI- ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je zaradi neoblinosti teavneje kot pri zakonski zvezi- zunajzakonska skupnosti namre nastane tedaj, ko steejo pogoji za pravno priznanje- da bi ugotovili ali zunajzakonska skupnost obstaja je treba najprej dokazati, da je nastala in da e dalj asa

traja- teko je dokazati tudi as prenehanja zunajzakonske skupnosti

5.1 POSTOPEK- ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je ugotavljanje pravnega razmerja, ne pa dejansko vpraanje

-obstoj zunajzakonske skupnosti se ugotavlja v vsakem postopku, v katerem stranka na podlagizunajzakonske skupnosti uveljavlja neko pravico zunajzakonska skupnost se dokazuje v pravdnempostopku

- ni mono sproiti samostojne tobe glede vpraanja ali zunajzakonska skupnost obstaja- odloitev o obstoju zunajzakonske skupnosti uinkuje samo v zadevi, v kateri je bila sprejeta ugotovitev o

obstoju zunajzakonske skupnosti nima izkljuevalnega uinka, potrebno je ugotavljati vsaki znova

V. RAZMERJE MED STARI IN OTROCI TER IZVOR OTROKA

1. NASTANEK RAZMERJA MED STARI IN OTROKI

-razmerje med stari in otroci nastane:

- na naraven nain z rojstvom otroka

- na pravni nain s posvojitvijo

- za pravni poloaj otroka ni pomembno, ali je rojen znotraj ali zunaj zakonske zveze- pri nezakonskih otrocih je treba ugotoviti njihov izvor ugotavljanje materinstva praviloma ni problematino

(mater semper certa est), bolj problematino je ugotavljanje oetovstva- nezakonski otrok je potem, ko se ugotovi njegov izvor popolnoma izenaen v pravicah in dolnostih do

starev z zakonskim otrokom, razlika je samo v asu nastanka pravic in dolnosti, v obsegu pa ne- e je otrok rojen znotraj zakonske zveze, pravice in dolnosti do otroka nastanejo z rojstvom

- e je otrok rojen zunaj zakonske zveze, pravico in dolnosti do otroka nastanejo z ugotovitvijooetovstva

2. ZAKONSKI IN NEZAKONSKI OTROCI- zakonski otrok

- otrok, rojen v zakonski zvezi

23

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

24/44

- otrok, rojen 300 dni po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze (problem e sodie poznorazveljavi)

- nezakonski otroci- otrok, ki je rojen po 300 dnevih po prenehanju ali razveljavitvi zakonske zveze- otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi (rojen v zunajzakonski skupnosti ali samski materi)- otrok, rojen v zakonski zvezi, kateremu je bila izpodbita domneva oetovstva

- pozakonitev otroka, pomeni, da nezakonski otrok dobil status zakonskega otroka z naknadno sklenitvijozakonske zveze in po odlobi sodia pozakonitve ZZZDR ne ureja ve

3. ZAKONSKI OTROCI SPODBIJANJE OETOVSTVA- za zakonske otroke velja domneva oetovstva, kar pomeni, da za oeta velja mo otrokove matere (pater est,

quem nuptiae demonstrant oe je tisti, na kogar kae zakonska zveza) domnevo oetovstva je mogoeizpodbijati

- meanje krvi pomeni, da se za oeta teje novi mo e mati v 300 dneh po prenehanju ali razveljavitvizakonske zveze sklene novo zakonsko zvezo (turbatio aut perturbatio sanguinis)

3.1 SPODBIJANJE PRAVNE DOMNEVE OETOVSTVA- oetovstvo se spodbija v pravdnem postopku- pravna domneva oetovstva se spodbija tako, da se dokae, da materin mo ni otrokov oe

-e se v dokae, da materin mo ni otrokov oe, prenehajo pravice in dolnosti med njim in otrokom za nazaj(od rojstva) zakonski otrok postane nezakonski, ker mu je spodbito oetovstvo

- ugotavljase: kdaj je bil otrok spoet, ali je imela mati takrat spolne odnose z moem ali s kom drugim, ali jebila mati umetno osemenjena, ali je mo sterilen ali impotenten

- dokazovanje, da materin mo ni otrokov oe, se lahko opravi s krvno preiskavo otroka, matere in njenegamoa, z antropomorfoloko analizo, s preiskavo tkivnih antigenov, z DNK analizo

3.2 AKTIVNA LEGITIMACIJA ZA SPODBIJANJE DOMNEVE OETOVSTVA- materin mo domnevni oe

- rok za vloitev tobo :- v 1 letu, ko izve za okoliino, ki mu vzbudi dvom (subjektivni rok)

- najkasneje do poteka 5 let po otrokovem rojstvu s tem se zavaruje trdnost razmerja (objektivnirok)- pasivna legitimacija : toiti mora mater in otroka

- mati- rok za vloitev tobe : v 1 letu po otrokovem rojstvu

- pasivna legitimacija : toiti mora domnevnega oeta in otroka- moki, ki misli, da je otrokov oe

- rok za vloitev tobe : v 1 letu od dneva, ko je oetovstvo vpisano v matino knjigo

- pasivna legitimacija : toiti mora mater in otroka- otrok

- rok za vloitev tobe : do 23. leta in seveda tudi pred polnoletnostjo-

mladoletni otrok stareji od 15 let, lahko sam nastopa v spodbojni tobi, e je razsoden (novi ZPP!)- mladoletni otrok mlaji od 15 let v spodbojni tobi potrebuje kolizijskega skrbnika, ne morejo zastopatstari

- pasivna legitimacija : toiti mora domnevnega oeta in mater

4. NEZAKONSKI OTROCI PRIPOZNANJE IN UGOTAVLJANJE OETOVSTVA- pri nezakonskih otrocih ZZZDR doloa, da velja za oeta:

- tisti, ki otroka pripozna za svojega (pripoznanje oetovstca)

- tisti, igar oetovstvo se ugotovi s sodno odlobo (ugotovitev oetovstva)

4.1 PRIPOZNANJE OETOVSTVA-

pripoznanje oetovstva je prostovoljna izjava doloenega mokega, da je on oe nezakonskega otroka- ni mogoe pripoznati otroka, glede katerega velja domneva oetovstva najprej je potrebno domnevo

izpodbiti, potem lahko sledi pripoznanje!- pripoznanje velja za nazaj, od otrokovega rojstva naprej

24

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

25/44

4.1.1 POGOJI ZA VELJAVNOST PRIPOZNANJA- moki, ki pripozna otroka, mora biti star najmanj 15 let in razsoden- pripoznanje mora biti dano v predpisani obliki: pred matiarjem, v javni listini, v oporoki, pred CSD (oe se

sam zglasi na CSD ali pa ga CSD pozove naj prizna oetovstvo, e mati navede mokega za katerega misli daje oe)

- pripoznanje oetovstva je strogo osebno dejanje, zato tu zastopanje ni mono- mati se mora strinjati s pripoznanjem: e se mati ne strinja ali moli, lahko pripoznavajoi moki toi na

ugotovitev, da je on otrokov oe v 1 letu, odkar je prejel obvestilo, da se mati ne strinja

4.1.2 SPODBIJANJE PRIPOZNANEGA OETOVSTVA- pripoznano oetovstvo se lahko tudi spodbija- pravico do spodbijanja pripoznanega oetovstva imata samo:

- otrok- tisti, ki misli, da je otrokov oe

- pripoznanega oetovstva ne moreta spodbijati moki, ki je pripoznal oetovstvo ali otrokova mati- pripoznanje, dano podvplivom napak v volji (prisila, zmota, zvijaa), je mono spodbijati kot neveljavno- e pripozna otroka moki, ki ve, da ni oe otroka, je pripoznanje veljavno in ga ni mogoe spodbijati

4.1.3 PRIPOZNANJE OETOVSTVA PRED ROJSTVOM ALI PO SMRTI- izjemoma je mono pripoznanje pred rojstvom oe ki misli, da ne bo doakal rojstva otroka, ga lahko

pripozna vnaprej, pripoznanje velja pod pogojem, da se otrok rodi iv, tu gre za posebno varstvo koristinasciturusa

- otroka se lahko pripozna tudi po njegovi smrti, ampak samo e je zapustil potomce in oe eli da bi potomcidedovali po njem dednopravni interes

- pripoznanje oetovstva, dano v oporoki je mogoe preklicati, ker je oporoka preklicni pravni posel- e ima ena otroka, ki formalno nima oeta, ga lahko moki, ki se eli poroiti z njo, pripozna tega otroka

4.2 UGOTOVITEV OETOVSTVA S SODNO ODLOBO- aktivna legitimacija za tobo na ugotovitev oetovstva:

-otrok do 23. leta

- dokler je otrok mlaji od 15 let toi mati kot otrokova zastopnica oz. otrokov skrbnik s privolitvijoCSD

- pasivna legitimacija: toi se domnevnega oeta e je oe moki, za katerega se trdi da je oe, e umrl, selahko tobo vloi v 1 letu po njegovi smrti (vpraanje proti komu, poleg tega je problematino dokazovanje)

- otrok ne more toiti na ugotovitev oetovstva, e je bil spoet s heterologno inseminacijo- matini dolna povedati, koga teje za domnevnega oeta svojega otroka (pravica do zasebnosti)- materina odloitev je svobodna, e ne pove, kdo naj bil oe, je ne zadenejo sankcije- mati kot otrokova zastopnica ni dolna sproiti postopka za sodno ugotovitev oetovstva- otrok ne more s tobo zahtevati od matere, da mu razkrije ime oeta, kar pomeni, da ni mogoe, da otrok toi

na ugotovitev oetovstva, e mati noe razkriti oetovega imena

-tu pride do kolizije dveh pravic:

- pravica otroka , da izve za svoj izbor v tem primeru se daje

- pravica matere do zasebnosti=> prednost pravici matere

4.2.1 POSTOPEK ZA UGOTOVITEV OETOVSTVA- na ugotovitev oetovstva ni mogoe toiti, dokler velja za oeta otroka nek drug moki, zato je treba

najprej spodbijati oetovstvo!- v postopku je treba dokazati, da je toenec oe nezakonskega otroka:

- dokazati je treba, da je imel toeni v kritinem asu spolne odnose z otrokovo materjo

- dokazati je treba, da je bil v tem spolnem odnosu spoet otrok

=> dokazuje se z medicinskimi postopki- morebitni ugovor toenca, da v asu spoetja otroka ni imel samo on spolnih odnosov z materjo (exceptio

plurium concubentium) nima vpliva na potek postopka sodie ne more po uradni dolnosti raziritipostopka

- na koncu postopka sodie izda sodbo o ugotovitvi oetovstva

25

8/6/2019 9a3071ea23773df69ef74e72d20e4bde

26/44

4.3 POMEN UGOTOVITVE IN PRIPOZNANJA OETOVSTVA- oe otroka, rojenega zunaj zakonske zveze, je dolan prispevati k strokom zaradi nosenostiin poroda

ter k strokom za preivljanje matere pred porodom in po porodu, dokler se mati ne more zaposliti- z ugotovitvijo ali pripoznanjem oetovstva nastopi roditeljsko razmerje med oetom in otokom in s tem

pravne posledice tega razmerja posledice nastopijo tudi za nazaj, od rojstva otroka

5. DOLOANJE IZVORA OTROKA, SPOETEGA Z BIOMEDICINSKO POMOJO (urejeno vZZNPOB)

- za postopek oploditve z biomedicinsko pomojo lahko zaprosijo le pari zakonci ali zunajzakonskipartnerji za postopek je potrebno posebej kvalificirano soglasje zavestna, svobodna in pisna privolitev

- pri postopku oploditve z biomedicinsko pomojo se lahko uporabijo- spolne celice zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev- darovane jajne celice enske- darovane semenske celice mokega

- e so bile spolne celice darovane,otrok nima pravice zvedeti za svoj izvor med otrokom in darovalcemni nobenega pravnega razmerja, otrok ima monost izvedeti samo za doloene zdravstvene podatke

5.1 MATERINSTVO

-mati je pri oploditvi z biomedicinsko pomojo znana mati je tista, ki je otroka nosila in rodila, ne glede nato, ali so bile uporabljene njene jajne celice ali ne (to onemogoa priznanje posledic morebitnega surogatnegamaterinstva)

- domneve materinstva ni mogoe spodbijati, ker je mati podala kvalificirano privolitev za postopek oploditvez biomedicinsko pomojo

- izjemoma je dovoljeno spodbijanje materinstva e moki zatrjuje, da otrok sploh ni bil s postopkom

5.2 OETOVSTVO- oe je tisti, ki je dal kvalificirano soglasje za postopek oploditve z biomedicinsko pomojo, ne glede na to,

ali so bile uporabljene njegove semenske celice ali ne- temelj domneve oetovstva je za oba kvalificirano soglasje za postopek oploditve z biomedicinsko pomojo

-zakonski mo in zunajzakonski partnersta v primerih oploditve z biomedicinsko pomojo glede oetovstvaizenaena kvalificirano soglasje zunajzakonskega partnerja v postopek je nadomestilo za pripoznanjeoetovstva

- domneve oetovstva ni mogoe spodbijati, e je oe podal kvalificirano privolitev za postopek oploditve zbiomedicinsko pomojo spodbijanje oetovstva bi pomenilo kritev dogovora z materjo

- izjemoma je dovoljeno spodbijanje oetovstva, e moki zatrjuje, da otrok sploh ni bil s postopkom ampakdrugae (spolni odnosi z drugim mokim) smiselno se uporabljajo dolobe ZZZDR za spodbijanje oetovstva

5.3 E JE BIL OTROK SPOET Z UKREPI, KI NISO DOVOLJENI- otrok spoet iz darovane jajne celice in darovane semenske celice: