8 Ден / the eight day

8-mi DENMAKEDONSKA PRAVOSLAV-

NA CRKVA, EPARHIJA ZAAVSTRALIJA I NOV ZELAND

IZDAVA:EPARHISKI CRKOVNO-

PROSVETEN SOVET

Glaven i Odgovoren UrednikMITROPOLIT PETAR

Urednikprotoerej Gligor Kiselinov

Tehni~ka i jazi~ka korekcijaprotoerej Gligor Kiselinov

KoricaPetre Veselinov

Tel. (03) 9404 1166E-mail:

[email protected]: 0413 174 515

MACEDONIAN ORTHODOXCHURCH

DIOCESE OF AUSTRALIA ANDNEW ZEALAND

PUBLISHED BY:DIOCESAN CHURCH

EDUCATIONAL COUNCIL

Responsible EditorMETROPOLITAN PETAR

EditorVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Technical & Literal workVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Cover designPetre Veselinov

WITH THE BLESSING OF THEPRESPA AND PELAGONIAN

METROPOLITAN HIS GRACEPETAR

APRIL-JUNI / ApRIl-JuNe 2015 1

Mitropolit Petar - Veligdensko

poslanie ............................................................................. 2

Veronauka

D-r Stojan Ada{evi} - Zo{to prestanav da izvr{uvam utrobno

~edomorstvo? ................................................................. 7

protojerej Xon Mojsej - Hristos

voskresna! Dobro, pa {to ako? ............................... 10

Aktuelno

Dime Merakovski - Vladikata Timotej

zaslu`i li ras~inuvawe? ...................................... 13

Church History ................................................................... 15

igumen Gavril - Starci - Sv. Amvrosij

Optinski ..................................................................... 21Vesti ................................................................................. 33

Naslovna stranica:Veligden vo Erusalim

Sodr`ina

2 APRIL-JUNI / ApRIl-JuNe 2015

Veligdensko poslanie

Golema e tajnata na Spasenieto, kojadenes ni se javuva:

Hristos Viskrese!

Denes ja slavime pobedata na ìvo-tot nad smrtta!

Tajnata na izbavuvaweto od trule`-nosta!

Tajnata na begstvoto - od ropstvo,kon sloboda!

Tajnata koja e izraz na qubovta Bo`-ja kon nas!

Tajnata na celosnoto pro{tevawe nagrevovite, za koja, vedna{ po HristovotoVoskresenie, Svetiot apostol Luka veli:,,Taka treba{e da postrada Hristos i davoskresne od mrtvite na tretiot den, i dabide propovedano vo Negovo ime pokajaniei pro{tevawe na grevovite kaj site narodi(Lk. 24, 46-47).

Vozqubeni ~eda vo Hrista Voskres-natiot!

Denes sme sobrani na trpezata na ve-~noto Carstvo, kaj Nebesniot Mladoènec

Hrista. Pred Svoeto stradawe, On na apos-tolite im veli: ,,Od s# srce sakav da ja jadamovaa pasha so vas, pred da postradam (Lk.22, 15). A denes, kolku mnogu pove}e On sakada go praznuva Voskresenieto - Veligden sonas! Denes sedime so Hrista na ve~erata voVe~noto Carstvo. A On e na{ata preslatkahrana! On e na{iot bescenet pijalok.

Praznuvame so torèstvo! I so bla-godarnost! Ja ~uvstvuvame p ja ìveeme ra-dosta koja ja doìveale i vo veki ja ìveeleNegovite Sveti u~enici i apostoli, kogaim se javil Gospod, vedna{ po Voskrese-nieto. Koga Go videle, tie se zaraduvale somnogu golema radost. Go gledale Boèstve-noto lice na Svojot Gospod i U~itel, koedo pred malku bilo pokrieno od zavesata nasmrtta, a ete, sega, toa svetli so neopisli-va svetlina.

I taka, likuvaj}i, da go praznuvameVoskresenieto Hristovo - Veligden ne samoso izobilie na radost, tuku i so izobiliena nabo`nost: da sozercavame deka Adamzgre{i i umre, a Hristos ne zgre{i, i umre.Ovaa vistina e ~udesna za nas! I zo{to etaka? Taka e, za da moè onoj {to zgre{i iumre, da bide spasen od verigite na smrttatokmu preku Onoj {to ne zgre{i, a umre.Taka se slu~i so Adama: be{e dol`nik i za-

PETAR

PO MILOSTA BO@JA, MITROPOLIT PRESPANSKO-PELAGONISKI IADMINISTRATOR AVSTRALISKI I NOVOZELANDSKI,

NA SETO SVE[TENSTVO, PREPODOBNO MONA[TVO I VERNITE ÊDA VOPRESPANSKO-PELAGONISKATA I AVSTRALISKO-NOVOZELANDSKATA

EPARHIJA, IM ISPRA]A MIR I BLAGOSLOV, POZDRAVUVAJ]I GI SORADOSNIOT POZDRAV

HRISTOS VOSKRESE!

So propadlivo srebro ili zlato ne ste iskupeniod suetniot ìvot, tuku so skapocenata krv naneporo~noto i ~isto Jagne Hristos" (1. Petr. 1, 18-19).



roben od |avolot, no ne moè{e da plati.Taka biduva i vo sekojdnevniot ìvot, veliSveti Jovan Zlatoust. êsto pati onoj {tone dolì, mu pomaga na onoj {to dolì, a nemoè da plati. Taka e zatoa {to Bog mnogugo vozqubi svetot (1. Jov. 3, 16)

Mili na{i duhovni ~eda, Hristos voskresna i smrtta umre!

Smrtta, navistina, poradi grevot naAdama, vleze vo svetot. Vleze vo ~ove~kiotrod i tiranski caruva{e nad nego. Taa prvobe{e duhivna, a potoa i telesna. ôvekotbedno go nose{e toj teòk jarem, grevot, kojmu donese ne samo te{ki stradanija, maki itrudovi, za odrùvawe na kratkiot ìvotna zemjata, tuku mu donese i razni bolesti ismrt. No, vedna{ se vide deka smrtta nemada ima celosna i ve~na vlast nad ~ovekotza{to taa zapo~nala nepravedno: namestoda umre Adam, koj prv zgre{il, prv umrelneviniot Avel, pomaliot Adamov sin, i toa

na nasilni~ki na~in, a od rakata na svojotbrat Kain. Zna~i, jasno se gleda deka carst-voto na smrtta zapo~nuva so nepravda, a sotoa zavzema pogre{na nasoka. ,,Ako Adamumre{e prv, smrtta }e stane{e dolgotrajnai golema sila, zatoa {to go zela onoj {toprv zgre{il; no bidej}i go zede onoj {to nezgre{il, t.e. Avel, i toa na nasilni~kina~in, zatoa nejzinata vlast e nepravedna, ispored toa, taa e slaba i kratkotrajna"(Sveti Atanasij Veliki).

Kulminacija pak, na nepravednasmrt e smrtta na Hrista! On umre so nepra-vedna smrt, I toa so smrtta na Krst.

Vo seto ova, go gledame golemotodelo na Bo`jata promisla koja e ~ovekoqu-biva. Bog & dozvoli na smrtta da po~ne sonepravda, ta i so nepradva da zavr{i, taa dago zeme za svoe sredstvo nasilstvoto, i natoj na~in da dojde pobrzo do svojot kraj.

Do Voskresenieto Hristovo, site lu-|e se pla{ele od smrtta, a potoa, prvi seprestra{ile i po~nale da ja preziraat Ne-govite u~enici i apostoli. Za apostolite,smrtta ve}e e pridobivka, a site hristi-jani, pominuvaj}i niz nea, kako niz vrata,koja vodi kon ve~niot ìvot, leàt kakosmrtni, a voskresnuvaat kako besmrtni.,,Od smrtta se pla{i samo onoj {to ne veru-va vo voskresenie (Sv. Jovan Zlatoust).

Praznikoqupci vo Hrista Voskres-natiot, Voskresenieto Hristovo e Tajna!

Voskresenieto na Gospoda i Boga iSpasitelot na{ Isusa Hrista e Tajna, istokako {to e Tajna i Negovoto voplotuvawe ira|awe, toa ostanuva Tajna koja za razumot enedosti`na, no celosno e dostapna za srce-to.

Kako Tajna, toa e opi{ano od site~etvorica Evangelisti. I Matej, i Marko,i Luka, i Jovan, site go opi{uvaat kakorealnost, bez da go objasnuvaat i bez da pre-ciziraat detali; site ~etvorica Sveti i



slavni Evangelisti go opi{uvaat Voskre-senieto kako ne{to vistinito i realno, ma-kar ~udesno, kako nastan koj navistina seslu~il. I zo{to e toa taka? Koja e poraka-ta, odnosno vistinata koja Svetiot Duh sa-kal da ni ja soop{ti i da ni ja otkrie prekurakata i preku peroto na Sv. Apostoli iEvangelisti? - Toa e taka, zatoa {to Vosk-resenieto na Gospoda ne e samo voskresnu-vawe t.e. vra}awe vo ìvot na Negovototelo i ne e samo Negovo izleguvawe od gro-bot. Toa pretstavuva i ne{to pove}e: Vosk-resenieto Hristovo pretstavuva i Negovopreobrazuvawe. Negovoto telo stanuva pro-duhoveno, proslaveno telo, a kon toa smepovikani i nie, pri op{toto voskresenie:,,Hristos }e go preobrazi na{eto poniznotelo taka, {to toa }e stane podobno naNegovoto slavno telo, so silata, preku koja{to On moè i da pot~inuva pod Sebe s#(Filip. 3, 21). Zna~i, Voskresenieto Hris-tovo e i Negovo ontolo{ko preobrazuvawe.Samo za primer, toa ne be{e slu~aj i soLazar, koj, i pokraj toa {to be{e vraten voredot na ìvite toj, povtorno umre i pakbe{e podloèn na trule`nost.

Vozqubeni bra}a i sestri,Sinovi i }erki na Voskresenieto!

Veligden ne e samo nekakva ubava le-genda. Ne e nitu teoretsko bogoslovie i nee samo nekakov naroden obi~aj. Veligden eìvot i vera vo Hrista Voskresnatiot; vovozobnovenata zaednica me|u Boga i ~ove-kot; vo postignuvaweto na podobieto Bo`-jo, zdobivaweto na blagodatta na SvetiotDuh vo ~ovekot; zadadena od Boga vo momen-tot koga Bog go sozdal ~ovekot. Sv. ApostolPavle, celoto Evangelie go naso~uva konVoskresenieto. I celiot domostroj na spa-senieto kon nastanot na Voskresenieto. VoVoskresenieto na Hrista Bogo~ovekot pri-sutno i sodràno e celoto Evangelie. ,,AkoHristos ne voskresna, suetna e verata na-{a. I ne samo tolku - ako ne e vistinitoVoskresenieto Hristovo, toga{ ,,vie steu{te vo svoite grevovi (1. Kor. 15, 17).

Vistinata na Voskresenieto Hris-tovo - Veligden, e centralen nastan vo isto-rijata na spasenieto. Toa se reflektira ivo bogoslu`beniot ìvot na Crkvata Hri-stova. Veligden ima centralno mesto vopravoslavnata liturgiska godina. Veligdene najgolem praznik vo Crkvata Hristova,Praznik nad site praznici i torèstvo nadsite torèstva.

Vo istorijata na ~ove~kiot rod, ni-{to ne e tolku vistinito i ni{to ne etolku to~no, kako {to e Voskresenieto (o.Justin P.). Istovremeno, i ni{to ne e tolkumnogu dokaùvano, ni{to ne e so tolkavadinami~nost svedo~eno i ispovedano, kako{to e Voskresenieto. Ovaa vistina e ednoneprekinato ìveewe, ili poto~no re~eno- toa e ìvotot na site hristijani, u{te odapostolsko vreme, pa s# do denes.

A toa e taka, zatoa {to Voskresenie-to ni gi donesuva site ve~ni vistini: visti-nata za ~ovekot, vistinata za Boga, vistina-ta za ìvotot, vistinata za qubovta i zapravdata, za grevot i za smrtta, za rajot, zaadot, za pobedata nad smrtta. Za vremeto iza ve~nosta, vistinata za Spasitelot i zaspasenieto, za ve~niot ìvot. Dali moènekoj da gi najde site ovie vistini vo nekojdrug nastan vo istorijata na ~ove~kiot rod?Odgovorot e pove}e od kategori~en - ne!

Vo Voskresenieto se ispolni s#, pre-ku nego se pokaà s#, i so nego ni se dade s#.

Zatoa, praznikoquoci se pra{uva-me?

[to ni se slu~uva nam, na celiotnarod, osobeno nam na Makedoncite, tukavo Tatkovinata, pa i po{iroko, nasekade vosvetot, kade {to n# ima.

Za àl, nie Makedoncite od najtru-doqubiv i najdobroqubiv, i gostoqubiv inajstradatelen narod, vo golema mera stana-vme i stanuvame, neodgovoren narod. Go na-pu{tivme patrijarhalniot na~in na ìvee-



we, i mnogudetnite semejstva, zatoa {toprestana po~itta na decata kon roditelitei postarite. Od mnogudeten narod i nacija,koja i vo najte{kite periodi od na{atata`na istorija, koj ima{e nade`, hrabrosti sila da se bori i izbori so site isku{e-nija, denes kako da stanavme nemo}ni, beznade`ni, bezìvotni i neodgovorni. Odmnogubroen i mnogudeten narod vo Tatkovi-nata, stanavme narod {to e pove}e nadvorod Tatkovinata, otkolku na tatkovskiteogni{ta. Stanavme narod osamen, razdelennarod nesre}en i raskaran.

Od narod sekoga{ zadovolen so osno-vnite ~ove~ki potrebi, stanavme narod la-kom za bogatstvo, za vlast i za udoben ì-vot, za za zemni i materijalni uìvawa inasladi. Od narod koj visoko gi cenel i vre-dnuval dobrodetelite: verata, pravdata, ~e-snosta, bratoqubieto, sostradalnosta, qu-bovta, trpenieto, poleka stanuvame nespra-vedlivi, ne~esni, nedostojni, nebratoqubi-vi, nesostradatelni, nedruèqubivi, nequ-bezni, netrpelivi, so eden zbor kaàno, do-zvolivme da gi zapostavime trite osnovni

dobrodetelei - verata, nade`ta i qubovta.Pa taka, oddavaj}i se na golemite, smrtnitegrevovi: gordosta, suetata, mrzelivosta,ugoduvaweto na stomakot, srebroqubieto,nemoralot od sekoj vid (prequba, blud, ma-èlo`ni{tvo i ènolo`ni{tvo, rodosk-vernaveweto, pijanstvoto, zavista, omraza-ta, zlobata, razbojni{tvoto, zadrùvawetona platata t.e. nagradata na rabotnikot,ubistvata, vklu~uvaj}i go i najgrozomorno-to - abortusot, uninieto t.e. gubewe na vol-jata za ìvot, tagata i o~ajanieto, koe nepo-vratno vodi kon samoubistvo, kako najgolemi neoprostiv grev.

Od medumite doznavame deka pogorespomenatoto, vo golema mera, prisutno e ikaj nas Makedoncite, za àl i kako pravos-laven narod, a toa zna~i deka duhovno umi-rame ili sme umrele. Zatoa, dokolku pov-torno ne se rodime preku dlaboko pokaja-nie, ispoved, pravewe dobri dela, protivnina napravenite grevovi, i podgotveni ne sepri~estuvame, nema da voskresneme vo novìvot, ìvot vo Hrista voskresnatiot Bogna{ i Spasitel.



Vozqubeni, vo Hrista Voskresna-tiot!

Denes peeme: ,,Voskresna Hristos, dasi gi o~istime ~uvstvata! Kako? So post,so molitva i so pokajanie. I so seto ona{to se narekuva dobrodetel. Napu{taj}i gogrevot i porokot. I zapra{uvaj}i se: daliso praznuvaweto na Pasha - Veligden, sekojpat otkrivame nov period vo na{iot ì-vot? So drugi zborovi, kako go sfa}ame Vo-skresenieto? Kako go gledame Hrista Vosk-resnatiot? Ja sfa}ame li i ja cenime li Ne-govata @rtva, pra{uva eden svet otec (Sv.Jovan Kron{tatski). Ako go smetame Vosk-resenieto samo kako vera vo nekoe idno Ca-rstvo Bo`jo, Carstvo koe nema nikakva vrs-ka so ìvotot ovde i sega, toga{ ne sme gosfatile na vistinski na~in. Treba da znae-me deka Hristovata `rtva n# vrati vo qu-bovta Bo`ja, od koja otpadnavme, taa n# po-miri so Boga i n# pomiruva edni so drugi;taa go vrati ~ovekot vo ni{kata na Boèst-veniot ìvot; taa & dade nov tek na ~ove~-kata istorija i na svetot; ,,zaradi iskupite-

lnata smrt na Bogo~ovekot za svetot, ce-liot svet opstojuva i zaradi toj moment }epostoi vo site vekovi zaradi toj nastan,Gospod dolgo gi trpi site na{i bezzakoni-ja, gi trpi hulitelite na Boga, gi trpi pre-davnicite na verata i na Crkvata (Sv.Jovan K.).

Voskresenieto na Gospoda IsusaHrista ne e samo istoriski nastan, tuku e ivselenski univerzalen, vsemiren nastan;toa ne e samo individualen nastan t.e. ne esamo Voskresenie na Gospoda Hrista, tuku evoskresenie i na celiot rod ~ove~ki.

Zatoa, da ostavime sekakva glupost isekakva ludost, koja za àl, vo ova vreme nadinamizam, se smeta za moda ili n# vodi konlaèn komoditet. Eden svet otec re~e: ,,Vosekoj ~ovek, kolku i da e mudar, }e najde{ imnogu glupost, a nekoj pat i mnogu razo~a-ruva~ka glupost. A taa razo~aruva~ka glu-post e grevot: od nego doa|a sekoja povreda.Od nego dojde i smrtta.

Dojdete, narodi, da go vosfalimeVoskresenieto na Hrista! Dojdete, verni,da peeme i da se raduvame na ~udoto i naTajnata na pobedata nad smrtta! Denes siteusti peat, i site srca likuvaat: Denescrkovnite pesni najsilno i najubavoyvonat! Denes se raduva i se veseli sekoj~ovek: i siromaviot i bogatiot, i domorod-niot i pridojdeniot, i gladniot i sitiot, izdraviot i bolniot. Za{to, denes, ranite seolesnuvaat, bolkite se smiruvaat, a solzitepresu{uvaat. Denes se raduvaat i nebesni-te, i zemnite! Amin!

Va{ postojanen molitvenik predBogomladenecot Hrista,

Mitropolit Prespansko-pelagoniski iAdministrator Avstraliski i

NovozelandskiPetar

Na Veligden, 2015 godina,Bitola


Veronauka

So osnovno lekarskoobrazovanie se zdobiv zavreme na studiite na Fakul-tetot za medicina vo Belg-rad, vo periodot 1951 - 1957godina. Spored toga{natavaè~ka doktrina, me u~eadeka deteto e ìvo duri soprviot pla~. Od katedritena raznite nasoki na Fakul-tetot za medicina sekoga{go slu{av istoto: ,,Deteto eìvo duri so prviot pla~.Pred toa, toa e samo organna majkata, kako {to e, naprimer, zabot, slepoto cre-vo ili bubregot. Da & izva-di{ na edna majka zab ilislepo crevo, e isto {to i da& ja prekine{ ve}e zapo~na-tata bremenost. So toj ~in,arteficijalen abortus, vie& otstranuvate samo eden or-gan na majkata. Pri~inataporadi koja toa ne e dozvo-leno da se napravi bez odob-ruvawe od komisija za pre-kin na bremenost, e za toa dane bide izvr{eno od nestru-~ni lica i za da ne se dovedevo opasnost ìvotot na è-nata. Toa mora da se izvr{ivo opremeni ustanovi i doodreden period na breme-nost, dodeka toa e relativnobezbedno. Sekoj vid prekinna bremenost mora da se odo-bri od specijalna komisijai da se napravi vo nekoja po-golema ustanova.

Taka n# u~ea vo vreme-to na komunizmot, a i presu-

dite na toga{nite sudovi setemelea na krivi~niot za-kon, koj istoto go zastapu-va{e: plodot e ìv od mo-mentot na prviot pla~. Posudska medicina ni bea ~i-tani duri i nekoi presudivo koi se spomnuva{e dekatoj {to so ubod od no` vostomakot na bremena èna}e go ubie i plodot i }e pre-dizvika poroduvawe so mr-tov plod, }e odgovara samoza lesna telesna povreda,bidej}i koga ne e povredenanitu edna koska na majkata,toa se smeta za lesna teles-na povreda, a pri povredataplodot ne se ni spomnuva.Toj {to ne e roden, ne moèda bide ubien.

Taka obrazovan i pou-~en od svoite profesori, sezapi{av na specijalizacijapo ginekologija i aku{erst-vo, i hrabro po~nav da izvr-{uvam utrobno ~edomorstvo- arteficijalni abortusi.Najprvo, toa go vr{ev podbudnoto oko na postaritekolegi, a potoa i samostoj-no. Bev ubeden deka rabotamne{to pravilno, i se trudevtoa ,,vadewe na zab, ili ut-robno ~edomorstvo, {to po-malku da ja boli ènata i dapomine so {to e mo`no po-malku komplikacii.

Eden den, mislam dekave}e bev mlad specijalist,sretnav eden sve{tenik, koj

go znaev od viduvawe. Bidej-}i patot n# vode{e vo istpravec, po patot se zazboru-vavme. Na negovoto pra{a-we dali izvr{uvam utrobno~edomorstvo, gordo mu odgo-voriv: ,,Pa, kako ne?! I toaso lokalna anestezija, taka{to ènata e svesna, jas raz-govaram so nea, a taa i ne za-beleùva (ako dobro sum & jadal anestezijata) deka ve}esum go napravil abortusot,i se iznenaduva koga & kaù-vam deka e gotovo, a taa s#u{te go o~ekuva po~etokotna zafatot. Na toa toj mepra{a dali znam deka toa seìvi bitija; deka ubivamìvo ~ove~ko sozdanie? Sopotsmev mu odgovoriv: ,,Ma,dajte, Ve molam, kakvi glu-posti! Toa se neinformira-ni masi lu|e!

Vremeto pominuva-{e, se pojavija novi nau~nidostignuvawa i se pojavi iultrazvuk so svoja dijagnos-tika. Po~nav ~esto da go ko-ristam i vo nego da se vosov-r{uvam. Mi donese eden kupiznenaduvawa. Go vidov plo-dot, raboteweto na negovotosrce, negovite dvièwa, ot-vorawe usta. Kaj postariteplodovi zabeleàv i pojavana cicawe palec, a potoa,bidej}i dijagnozata za bre-menost be{e postavena, taaèna, na nejzino barawe,ode{e vo abort salata - t.n.kiretana, za da se izvr{i

D-r Stojan Ada{evi}

Zo{to prestanav da izvr{uvam utrobno~edomorstvo?


Veronauka

utrobnoto ~edomorstvo. Ra-kata {to pred malku se dvi-èla, posle toa ~esto leè-{e na rabotniot instrume-nt, nepodvi`na, mrtva; pa-lecot {to plodot pred mal-ku go cica{e, be{e tuka, nomrtov. Po~nav da razmislu-vam: pa ova sepak e ìvo -ima usta, cica palec, se dvi-ì. Eksperimentite ni po-kaàa deka pri dlabokiprodorni tonovi plodot re-agira so zabrzani dvièwa,{to moè da se vidi na ult-razvuk, a potoa toa isto ~o-ve~ko bitie leì raspar~e-no na rabotniot instrume-nt, ili odredeni negovi de-lovi se nao|aat vo tegla vovakuum-aparat.

Edna{ se slu~i da iz-vr{am utrobno ~edomorst-vo, a edniot ~len od toj parbe{e moja bliska rodnina.Samouvereno po~nav da ra-botam, go otvoriv grloto namatkata i zgrap~uvaj}i gikle{tite, prvoto ne{to na{to naidov i {to go izvle-

kov be{e raka. Ja frliv narabotniot instrument, i ne-rvot od rakata padna na kom-presata natopena so jod. Jo-dot go nadrazni nervot i ra-kata po~na da mrda. Norma-len efekt {to mnogupatisme go izveduvale na ve`bi-te po fiziologija, so àbi inivnite nervi, koga ja prou-~uvavme fiziologijata namuskulite i nervite. Bidej-}i ova mnogu retko se slu~u-va{e, a mene mi se ima{eslu~eno samo edna{, & rekovna sestrata: ,,Vidi, se mrdakako nerven muskulen apa-rat. Sestrata mi odgovori:,,Uh, kako da e ìvo. Povto-rno vlegov vo matkata i zg-rap~iv ne{to, i sega izvle-kov noga. Si rekov vo sebe:,,Vnimavaj sega nervus i{i-jadikus da ne ti padne na jo-dot, pa sega i nogata da nepo~ne da mrda. Vnimatelnoja spu{tiv nogata na sosemsprotivniot kraj, no nekojaiznenadna vreva - pa|awetona nekoj èlezen predmet vososednata soba me strese, pa

nogata se izvitka, odleta inervot padna na jodot. Noga-ta po~na da se mrda. Sega,celiot napnat, opcuv, za{toprvpat mi se slu~i takvone{to vo mojata praksa (a votoa vreme ve}e imav bogatoiskustvo) i poluglasno re-kov: ,,Sega samo fali da izv-le~am srce {to s# u{te ~u-ka. Vlegov so kle{tite, zg-rap~iv, i... navistina, izvle-kov i na kompresata frlivsrce {to s# u{te ~uka{e.Prestanav so toa {to go ra-botev, odedna{ sfativ dekatoa e ubistvo, bidej}i predmalku na ultrazvuk go vidovtoa ìvo srce kako ~uka, ra-kata i nogata kako se dvi-àt, dodeka s# u{te bea ednacelina. Ne znam kako sum iz-gledal, no odedna{ go ~uvglasot na sestrata: ,,Dokto-re, {to vi e, da ne vi e lo-{o? Da viknam li nekoj drugda zavr{i? Se pottrgnav.Vo sebe se pomoliv: ,,Boè,izvadi me sega od ova vo koezapadnav. Povtorno po~navda rabotam i bez nikakvi


Veronauka

komplikacii go zavr-{iv toa {to na{iotnaiven narod go nare-kuva ,,~istewe.

Ottoga{ po~-nav da razmisluvam ida sfa}am deka bez og-led na toa {to ne rab-otam privatno, {to nerabotam direktno zapari, sepak vr{amubistvo, i ne sum samoxelat, tuku i sudija{to toa go odobruva ipresuduva... Se samoo-pravduvav deka sum sa-mo specijalist-vojniksnajperist, a ne pla-ten ubiec, privaten iilegalen aborter, kojubiva za pari. No, toane mi vrede{e.

Po~nav da imam ~udnisoni{ta so no}ni ko{mari.Kako rezultat na seto toa,sozrea mojata odluka da pre-stanam so vr{ewe na utrob-no ~edomorstvo, koe go izvr-{uvav pove}e od dvaeset ipet godini. I toa po deset-petnaeset ~asa dnevno, a po-nekoga{ i po pove}e. Pri-~inata - moeto soznanie de-ka ~ove~kiot plod od sami-ot svoj za~etok e ìv i e ì-vo bitie, i deka ne e ni tat-koto, ni majkata, tuku ne{totreto, ne e plod na nekakvateolo{ka indoktrinacija,kako {to toa sakaat da goprikaàt ateistite i femi-nistite, tuku ~isto iskust-vo steknato od poznavawe nabiologijata, na biolo{kitei medicinskite zakoni i ul-trazvukovi. Toa {to moetosoznanie se sovpadna so teo-

lo{kiot stav deka ~ove~-kiot plod e ìv od samiotsvoj za~etok, odnosno od sa-miot zigot (oplodena jajcekletka), e samo stignuvawedo istata cel na dva razli~-ni na~ina.

Smetam deka faktot{to ~ove~kiot plod e ìvod samiot za~etok treba{to pove}e i {to po~estoda se iznesuva kako vo maso-vnite mediumi, taka i prekupropovedi i specijalni pre-davawa pred ovoj na{ napa-ten narod {to izumira sot-ren od belata ~uma. Istotovaì i za stavot deka utrob-noto ~edomorstvo e mnogupogolem i poteòk grev odobi~noto ubistvo, za{to ~o-ve~kiot plod vo matkata enemo}en da se brani, a celo-sno e izloèn; toj e edinst-veniot bez li~na vina vo ~o-ve~kiot rod, bidej}i s# u{te

ne e roden. Ova mo-ra da se pravi zabra~nite i vonbra-~nite parovi dasfatat kolkava enivnata odgovor-nost vo momentotna nivniot bra~en-vonbra~en polov~in i da gi sfatatposledicite {toproizleguvaat odnego - i pred Bog ipred samite sebe.Posle mojata 35-go-di{na praksa, oso-beno smetam dekafaktot {to ~ove~-kiot plod e ìv odsamiot za~etok efakt {to mora oso-beno da im bide ob-

jasnet na studentite na Bo-goslovskite fakulteti zatoa dobro da go sfatat i dago vovedat i vo svojata pri-vatna i vo svojata idna pas-tirska praksa. Predavawa-ta od toj vid sekako mora dase temelat ne samo na bogos-lovskiot pristap tuku i naposlednite dostignuvawa vobiolo{kite i medicinskitenauki. Kako {to soznanietodeka ~ove~kiot plod e ìvod samiot za~etok e fakt{to mora osobeno da imbide objasnet na studentitena Bogoslovskite fakulte-ti za toa dobro da go sfatati da go vovedat i vo svojataprivatna i vo svojata idnapastirska praksa. Predava-wata od toj vid sekako morada se temelat ne samo nabogoslovskiot pristap tukui na poslednite dostignu-vawa vo biolo{kite i medi-cinskite nauki. Kako {to


Veronauka

soznanieto deka ~ove-~kiot plod e ìv odsamiot svoj za~etokmoè da se dokaè nadva na~ina - so teolo-{ka i pozitivna fak-tografija, taka i tiepredavawa za po~eto-kot na ~ove~kiot ì-vot mora da se objas-nat od tie dve gledi{-ta. Tie dve gledi{tane se sprotivstavu-vaat, kako {to toa sa-kaat da go dokaàtateistite, satanistite, fe-ministite i ostanatite nep-rijateli na Bo`jata volja;tie dve gledi{ta ne se isk-

lu~uvaat, tie harmoni~no sedopolnuvaat i edno so drugose potvrduvaat. No, za da mo-è taka zamislenoto preda-

vawe da se odrì naB o g o s - l o v s k i t efakulteti, potre-bni se i soodvetnoosposobeni predava-~i. Diplomiraniotstudent po bogoslo-vie, vooruèn soznaeweto na provere-nata pozitivna fak-tografija, e sposo-ben aktivno da & sesprotivstavi na ma-terijalisti~kata in-doktrinacija, koja,

sakale nie ili ne, po-sto-jano i ponatamu se vr{i vona{ata sre-dina.

(prezemeno od: MPC-OA)

Toa e najgolemata po-raka {to ~ove{tvoto ja slu-{nalo nekoga{.

Toa e, isto taka, i na-jignoriranata poraka nasvetot.

Go gledam svetot pos-le Pashata, i malku {to sepromenilo. Vojnata prodol-ùva, cenata na benzinotprodolùva da raste, besce-lnosta prodolùva po sta-ro, do nedogled. Edna siro-ma{na èna {totuku be{e

pronajdena vo eden podrum,zaedno so nejzinite deca, ka-de{to bila drèna kako za-tvorenik 25 godini. Hristosvoskresna. Moèbi }e mis-lite deka e nepobo`no odmoja strana, no jas moram dapra{am: Dobro, pa {to ako?

Eden od najza~uduva~-kite i zbunuva~ki stihoviod Pismoto: A edinaesetteu~enici otidoa vo Galileja,vo gorata, kade {to im be{ezapovedal Isus; pa, {tom Govidoa, Mu se poklonija; a ne-

koi se somnevaa (Mt. 28, 16-17).

Nekoi se somnevaa.Se somnevaa? Kako bi moè-lo ova da e mo`no? Zna~i,nekoi od niv vsu{nost Gogledaat Voskresnatiot Gos-pod i velat: Dobro, i {tosega? Jas sum apsolutno si-guren deka dokolku jas Gobev videl VoskresnatiotGospod so moite sopstvenio~i, }e poveruvav. Posle s#,sum ~ul deka da vidi{, zna-~i da poveruva{. Siguren

protojerej Xon Mojsej

Hristos voskresna! Dobro, pa {to ako?


Veronauka

sum deka bi poveruval i bise promenil. Bi bil vernik.Zarem ne?

Moèbi ne.

Posle s#, pokraj Pas-halnoto torèstvo, jas s#u{te sum eden nepokajangre{nik. Jas sum polo{ odsv. Toma, zatoa {to toj samoedna{ Go doprel Gospodovo-to telo i izvikal: Gospodmoj i Bog moj. Na krajot,Toma stignal do Indija. Jasgi dopiram Gospodovite Te-lo i Krv sekoja nedela vo iz-minative 12 godini, i te{kodeka sum stignal podalekuod mojot dom.

Zna~i, moèbi sve-tot ja ignorira najgolemataporaka na site vremiwa za-toa {to svedo{tvoto na mo-jot ìvot e deka Toj e s#u{te mrtov, a jas ostanuvamrob na grevot. Zo{to kame-not ostanuva na grobot zamene? Koja sila go ~uva ne-pomesten?

Vo vtoroto poglavjeod Poslanieto do Evreitese veli: i On zede ednak-vo u~estvo vo toa, ta prekusmrtta da go pobedi onoj,{to ja ima vlasta nad smrt-ta, odnosno |avolot; i da giizbavi onie {to od stravpred smrtta preku celiotìvot bea podloèni naropstvo.

E sega, ova e interes-no. Zna~i, tokmu stravot odsmrtta me zarobuva, meoslepuva i me pravi rob nagrevot. Pa, jas ne gi minu-vam dnite pla{ej}i se odmojata fizi~ka smrt, no segriàm za mnogu ne{ta. Da,mislev deka faktot {to sezabavuvam ili uìvam gre-{ej}i e pri~inata {to mevrzuva za grevot. Ne, da bi-dam iskren, pozadi seto ovastoi stravot. Razmisluvaj}iza ìvotot na Gospoda, kol-ku pati angelite rekle Neboj se? Kolku pati SamiotGospod rekol Ne bojte se.Dali, navistina, sum ispla-{en?

Da, ispla{en sum.

Na primer, jas ìve-am za da jadam, ne jadam za daìveam. Zo{to jadam tolkumnogu? Zarem ne se pla{amdeka nema da imam dovolnoza jadewe? Ili, zatoa {todlaboko vo moeto srce sepla{am moèbi nikoj vis-tinski ne me qubi; moèbisum grd; moèbi navistinasum gubitnik. Mislam dekamoàm da jadam i da ja ubi-jam ovaa glad i bolka zamaju-vaj}i ja vo karbohidrati. Nakrajot od krai{tata, ednakesa kola~i i golema ~a{aladno mleko pravat da se ~u-vstvuvam navistina dobro.

Drug primer: gi osu-duvam drugite zatoa {to toapravi da se ~uvstvuvam nad-mo}no vo odnos na niv. Tre-ba da se ~uvstvuvam nadmo}-no za{to sum ispla{en dekalu|eto }e vidat kakva xuke-la vsu{nost sum. Jas to~noznam zo{to na Farisejot mube{e milo {to ne e kakoonoj ~ovek. I mene mi e mi-


Veronauka

lo, zatoa {to toa go olesnu-va stravot deka sum glupak ilicemer. Sepak, jas ne mo-àm da bidam tolku lo{{tom postojat tolku mnogulu|e koi se, o~igledno, mno-gu pogre{ni i poglupavi odmene.

Bi moèl da prodol-àm do nedogled, no mislamdeka ja sfativte poentata.Stravot gi opfa}a site as-pekti od ìvotot i e posta-ven vo osnovata na sekojeden za~esten grev {to n#izma~uva. Istoto se slu~u-valo i so na{ite Roditeli.Koga Adam i Eva ja prekr-{ile Bo`jata zapoved, tiese sokrile vo grmu{kiteoti se ispla{ile. Koga }epomislime deka tie odeleso Boga niz rajot vo prikve-~erinata, kolku e ta`notoa {to se sokrile od niv-niot Otec. Vo ikonata naVoskresenieto, Adam i Evaizleguvaat od senkite so go-lema radost. Sepak, nekoi(lu|e) u{te se krijat vopolu-temninata.

Kako Adam i Eva, ijas se krijam od strav, i st-ravot me zarobuva. Iako sousnite objavuvam deka Hris-

tos voskresna, moeto srce eokovano vo sinxiri. Nemapomo{?

Pravoslavieto obja-vuva deka Hristos smrttaso smrt ja pogazi, i na onievo grobovite, ìvot im po-dari. Pogazuvaj}i ja smrt-ta, Toj ja uni{til paralizi-ra~kata sila na smrtta, {tovsu{nost i e stravot. Go po-razi i onoj {to ja poseduvaovaa sila, |avolot. Ova zna-~i deka moite stravovi, ia-ko mi izgledaat realno, ne-maat realna sila. Za da goznam ova, treba da sum volenda gi otvoram temnite }o-{iwa na mojata du{a za sve-tlosta na Voskresenieto.Eden na~in da zapo~nam soova e da se ispovedam, so{to bi zapo~nal da izlegu-vam od grmu{kata vo koja sekrijam.

Se se}avam na ednaprikazna {to ja ~uv kakomlad. Navodno, re~isi 10 go-dini po zavr{uvaweto naVtorata svetska vojna, pro-najden e eden osamen japons-ki vojnik na edno malo ost-rov~e vo Tihiot Okean. Tojpominal cela decenija veru-vaj}i deka vojnata s# u{te

trae, ostanal na svojata po-zicija, i sekoj den vnimavalna neprijatelot.

Jas sum isto kako tojsiromav vojnik. Hristos japobedi vojnata, i neprija-telot e porazen. Problemote {to jas s# u{te ne sum ja~ul dobrata vest. Ili, ja~uv, no ne veruvam vo nea.Veruvam, Gospodi, pomognimu na moeto neverie. Moè-bi sledniot Veligden navi-stina }e go slu{nam Blago-vestieto. Grobot }e se otvo-ri za mene i VoskresnatiotGospod }e se ispravi predmene i }e Mu se poklonam inema da se somnevam.

Moèbi toga{ }e japoznaam slavnata slobodaHristova. Moèbi toga{ }eja prifatam podadenata ra-ka, istata onaa podadena naAdama i Eva i na siot svet.Toga{, }e ja objavam velika-ta vest deka Hristos voskre-sna, i onie {to }e me ~ujat}e poveruvaat, za{to }e vi-dat deka vesta go preobrazi-la vesnikot od rob na stra-vot vo rob Bo`ji.

Pretsedatelot Oba-ma be{e vo pravo: Ne trebada se pla{ime od ni{to, os-ven od samiot strav. Sv. Jo-van Bogoslov slu{na od sa-miot Bog: Ne boj se Giimam klu~evite od adot ismrtta.

Navistina voskres-na!

(prezemeno od: Agapi)


Aktuelno

Po povod donesenatapresuda za ekskomunikacijana Igor Avramovski Alek-sandrov od MakedonskataPravoslavna Crkva, vladi-kata g. Timotej izleguva gla-sno da go {titi i poddr`uvaraskolot vo MakedonskataPravoslavna Crkva. Poga-zuvaweto na Sinodskata od-luka i potpisot na Poglava-rot se prestapuvawe na Sve-tite kanoni i propisite naMPC. Toa e raskolni~ko ianticrkovno delo.

Vo dekemvri 2012 go-dina izmamni~kite kompa-niski op{tini predvodeniod Igor Aleksandrov, dojdoado sredba vo Skopje so spe-cijalno izbrana komisija naSvetiot Arhierejski Sinodna MPC, za |omiti postig-nuvawe na nekakov dogovorza sozdavawe na vtora Make-donska Eparhija vo Avstra-lija, odnosno za onie, kom-

paniskite op{tini koi vo-dat deceniska borba protivMakedonskata PravoslavnaCrkva, protiv nejzinata ju-risdikcija, Ustavot i Sve-tite kanoni na Pravoslavi-eto.

Po otvoraweto naSinodskata vrata, SAS naMPC postavi uslov od 10to~ki koi }e treba{e da sesprovedat od takanare~eni-te ,,Crkovni op{tini.

Kako {to se doznava,na tie pregovori za formi-rawe ili sozdavawe vtoraMakedonska PravoslavnaEparhija vo Avstralija, sepostigna ,,dogovor so sled-nite barawa od strana naSvetiot Arhierejski Sinodna MPC:

1. Priznavawe na Us-tavot i jurisdikcijata naMPC;

2. Vleguvawe pod di-rektno upravuvawe na SAS(za po~etok);

3. Otstranuvawe naraspopite od crkvite vo koitie se zaposleni;

4. Nazna~uvawe nasve{tenici od Makedonska-ta Pravoslavna Crkva;

5. Zemawe zakletvana vernicite koi }e rabotatvo crkvite;

6. Dostavuvawe fina-nsiski izve{taj do SAS;

7. Prestanuvawe nasprotivstavuvaweto za vo-veduvawe i registrirawe naMPC preku parlamentarenakt na Avstralija za stara-telstvo na Crkovniot imotna MPC;

8. Spomenuvaweto naimeto na Poglavarot vo cr-kovnite slu`bi samo od vla-dika;

9. Usoglasuvawe nacrkovnite taksi vo site cr-kvi, na trebi izvr{eni zaven~avki, kr{tevki i pogre-bi;

10. Ponuda za ponovoizvr{uvawe besplatno odlegitimni sve{tenici naMPC na trebi izvr{eni odraspopi.

Na ovaa osnova, Vla-dikata g. Timotej be{e naz-na~en kako koordinator ipodocna kako administra-tor za sproveduvawe na do-govorenoto i sozdavawetona vtorata zamislena Epar-hija.

Za nesre}a na Vladi-kata Timotej, kompaniskitepretstavnici, tri meseci povra}aweto vo Avstralija, vomart mesec 2013 godina, po-vikaa sobir na svoite priv-rzanici i na toj sobir po iz-govor deka SAS na MPC nesi dostojal na dogovorenoto,{to im go vetil deka crkva-

Dime Merakovski

Vladikata Timotej zaslu`i li ras~inu-vawe?

Ekskomuniciran raskolnik postaven za praven sekretar?!


Aktuelno

ta ,,Sv. Petka od Rokdaelvo Sidnej }e im ja vratel na-zad, pod nivna kontrola, od-nosno da pripadnela vo sos-tavot na zamislenata novaeparhija.

So otfrlaweto natoj dogovor, na VladikataTimotej mu se eliminira in-gerencijata za koordinato-rskata i administrativnatamisija.

Donesena presuda zaekskomunikacija naIgor Aleksandrov

Vo me|uvreme, poradiklevetite i anticrkovnitedela na Igor Aleksandrovniz pogolem vremenski pe-riod, Makedonskata Pravo-slavna Crkva Eparhija zaAvstralija i Nov Zeland po-vede istraga za negovite de-la, pri {to EparhiskiotSud donese presuda za nego-vo ekskomunicirawe od Ma-kedonskata PravoslavnaCrkva i od Pravoslavieto.Po dostavenata evidencijado SAS na MPC, za donese-nata presuda, Sinodskatakomisija ja potvrdi eksko-munikacijata na Igor Avra-movski Aleksandrov.

Po vakvoto re{eniena Sinodot, vladikata Ti-motej izleguva so izjava vokoja veli:.

]e prodolàm da so-rabotuvam so Aleksandrovza dobroto na Crkvata naMPC i za makedonskite ve-rnici vo Avstralija. Prego-vorite za registracija naEparhijata vo Avstralija

prodolùvaat, odlukata naArhiepiskoposkiot Crko-ven Sud e neosnovana i nemanikakva va`nost.

Vladikata g. Timotejveli deka nema namera da japo~ituva odlukata za eksko-munikacija na Aleksandrovi deka }e prodolì so negoda sorabotuva za dobroto naedinstvoto vo Avstralija:

,,Ne sum gi prekinalrazgovorite so Aleksand-rov. Odlukata za negova eks-komunikacija e neosnovana.Toj e osuden bez osnova, nitue ~len na crkvata za koja esuden. Celata procedura eneosnovana i taa nema va`-nost - veli G. Timotej.

Ostanuva pra{awetodali od sega pa ponatamuMitropolitot Timotej }eima sorabotka so ekskomu-niciraniot Igor Avramov-ski Aleksandrov, zatoa {toe prinuden spored ovaaodluka i toj da ja po~ituvaistata, zatoa {to so kr{e-we na kanonite moè da bi-de kaznet i toj kako IgorAvramovski Aleksandrov.(prezemeno od press 24 mk)

Vladikata Timotejsam se nazna~uva vlast nadvlasta za tolkuvawe na {tobilo kanonsko i {to ne, voodlukite na Svetiot Arhi-erejski Sinod. Toj veli deka}e prodolùva da sorabotu-va so Aleksandrov za dobro-to na edinstvoto na crkva-ta!? Tuka ve}e stanuva jasnodeka Vladikata Timotej sestava nad Poglavarot, nadSAS i nad svetite kanoni.

Po doa|aweto vo Avs-tralija, toj se dokaà deka

ima pove}e zaedni{tvo soekskomuniciraniot raskol-nik i negovite privrzanicina kompaniskite op{tiniotkolku so Svetite kanonii poredokot na MPC.

Timotej na delo gopokaùva negovoto nepo~i-tuvawe na Sinodskata odlu-ka za ekskomuniciranietona Aleksandrov.

Na takanare~enotoim osnova~ko sobranie,Aleksandrov e naimenuvanza ,,praven sekretar, desnaraka na Mitropolitot Ti-motej vo nekakva zamislenaeparhija bez crkoven Ustav,bez eparhiski Statut i bezKanoni.

Kade se ~ulo i videlovladika da go spodeluva sto-lot so ekskomuniciran ras-kolnik? Dali ekskomunici-raniot raskolnik sedi navladi~kiot stol ili vladi-kata sedi na raskolni~kiotstol? Ili pak na Mitropo-litot Timotej mu e seednokoj kade sedi?

Zar i posle pokaà-nata neposlu{nost na Sino-dskata odluka, Timotej }emoè da sedi na Arhierejs-kite klupi kako lojalen~len na Sinodot? I dali }ebide povikan na odgovor-nost za negovite prestapi inepo~ituvawa na Sinods-kite odluki?

Ako Poglavarot, icelokupniot sostav na SASne prezemat nekakvi disci-plinski merki protiv nepo-slu{niot Mitropolit Ti-motej, toga{ }e treba daima nekoi matni raboti vosamiot sostav na Sinodot.


RelIgIouS eDuCATIoN

Sixth CenturyEmperor Justinian I and

the Monophysites

The sixth century ofOrthodox Church history in theEast was dominated by the per-son and policies of the EmperorJustinian 1 (527-65).

Justinian understoodthe relationship between theChurch and the state to be oneof unity and cooperationbetween the priesthood (which"concerns things divine") andthe empire (which "presidesover morals"). His goals wereto regain the western part of hisempire from the barbarianinvaders, and to win back themonophysites to the Orthodoxfaith of the Council of Chalce-don. He hoped to reunite com-pletely the one Church and em-pire. Justinian accomplishedhis first goal by the efforts ofhis armies which were led bythe general Belisarius. Hefailed in his second goal,although his attempts were boldand persistent.

Justinian's main attemptto win back the monophysitesto the Orthodox Church wasthrough the official condemna-tion of three theologians whomthe supporters of the Council ofChalcedon generally favored,but whom the opponents ofChalcedon despised. By impe-rial decree in 544, and by deci-

sion of a council held in 553(traditionally referred to as theSecond Council of Constanti-nople and the Fifth EcumenicalCouncil) Justinian formallycondemned the so-called ThreeChapters. These were the obje-ctionable writings of Theodoretof Cyr and lbas of Edessa, andthe writings and the person ofTheodore of Mopsuestia.

The condemnation ofthe Three Chapters displeasedthe strict supporters of theChalcedonian Council. Theydid not agree with the wrongand ambiguous Doctrines ofthese three theologians, butthey did not see any reason fortheir condemnation. Justinian'sefforts to appease the mono-physite opponents of Chalcedo-nian Orthodoxy through thecondemnation of the ThreeChapters was ultimately fruit-less. The measure did not con-

vince the dissenters to reunitewith the Church or the Empire.

The FifthEcumenical Council

In addition to rejectingthe unorthodox and ambiguousteachings of the Three Chap-ters, the Fifth Ecumenical Cou-ncil carefully clarified the Ort-hodox doctrine of the hypostat-ic union of divinity and human-ity in Christ. In a long series ofstatements, the Council affir-med, without ambiguity, thetraditional Orthodox faith thatJesus Christ, the Son of God, is"one of the Holy Trinity," oneand the same divine person(hypostasis) Who has unitedpersonally (hypostatically) inHimself the two natures of Godand man, without fusing themtogether and without allowingtheir separation in any way.

The Fifth Council alsoofficially condemned the teach-ings of Origen (d.254) and hissixth-century disciples whotaught and practiced a "spiritu-alistic" version of Christianitywhich held many unorthodoxdoctrines. They taught thatChrist was the only createdspirit who did not becomematerial through sin; that men'ssouls were pre-existent spirits;and that all creation will ulti-mately be saved through itsspiritualization by God inChrist the Savior.

(continued from last issue)

Church History


RelIgIouS eDuCATIoN

Emperor Justinian I andReform

Justinian's reign alsosaw a concerted attack againstthe remnants of Hellenisticpaganism in the empire. TheUniversity of Athens wasclosed in 529 and exclusivelyChristian learning and culturewas promoted.

Justinian built manyChurch buildings in the imperi-al city and throughout the em-pire, particularly in Jerusalem,Bethlehem, and on Mount Sinaiin Egypt. His greatest creationwas the temple dedicated toChrist the Wisdom of God inConstantinople - the magnifi-cent Church of the HagiaSophia. Iconography, engrav-ing and mosaic work flourishedduring this time. The basilicasof Ravenna, the seat of theimperial authority in the Westduring the barbarian conquests,were built.

Liturgical Development

Many liturgical hymnswere written, including theChristmas Kontakion andsongs by Saint Romanos theHymnographer (d.510). Theemperor, Justinian, himselfwrote the hymn Only-begottenSon, which is still sung at thesynaxis of the divine liturgiesin the Orthodox Church.

The sixth century wit-nessed a certain establishmentand stabilization of liturgicalworship throughout the EasternChristian world, particularlybecause the liturgical practicesof the imperial city of Constan-tinople were being accepted byother cities throughout theempire. The Church of Consta-ntinople began to use certainliturgical feasts already in usein the Palestinian centers ofChurch life. These feasts werethe Nativity and theDormition

of the Theotokos and thePresentation of Christ to theTemple. It is likely that thefeast of the Transfiguration wascelebrated in Constantinople bythis time.

Addition to the festalcelebrations of the capital citywhich spread throughout theempire, such elements as theformal liturgical entrances, andthe chanting of the Trisagionand the Creed in the divineliturgy of the Church wereadded.

The convergence ofseveral factors caused numer-ous changes in the Church'sliturgical ritual and piety. Thesefactors were the rise of the Co-nstantinopolitan Church as themodel for other churches; thedevelopment of the imperialchurchly ritual; the appearanceof the mystical theology of thewritings under the name ofDionysius the Aeropagite; andthe attempts of the imperialpowers to pacify the mono-physites.

At this time the prac-tices of the Church ofConstantinople were combinedwith the original Jewish-Christian worship of the earlyChurch, the rule of prayer-which had developed in theChristian monasteries, and theliturgical practices of theChurch in Jerusalem, to formthe first great synthesis of litur-gical worship in Orthodox his-tory.


RelIgIouS eDuCATIoN

Five Patriarchates

In the sixth century,Constantinople, at least in theminds of Eastern Christians,was firmly established as theprimary see in the Christianpentarchy, which Justiniancalled the "five senses of theuniverse":Constantinople,Rome, Alexandria, Antioch,and Jerusalem. The title ecu-menical was given to all thechief offices in the imperialcity. When John the Faster(528-95), the bishop ofConstantinople, assumed thetitle of ecumenical patriarchate,the designation was forcefullyopposed by Pope Saint Gregorythe Great of Rome (590-604) asunbecoming of a Christian pas-tor. It is this same Saint

Gregory whosename is tradi-tionally con-nected with theLiturgy of thePresanc t i f i edGifts which theOrthodox cele-brateon theweekdays ofGreat Lent.

The West

In theWest, in addi-tion to SaintGregory, thebishop of Romewho was a the-ologian and pas-tor of saintly

reputation, wasSaint Benedictof Nursia (c.480-542) whosemonastic disci-ples were tohave great influ-ence on the sub-sequent historyof the WesternChurch. Amongthe saints of thiscentury, men-tion must bemade of SaintColumba andSaint Augustineof Canterbury,the contempo-

raries of Saint Gregory. Thesemen were the most famous ofthe missionaries in WesternEurope, England, and Irelandwho labored among the barbar-ian tribes.

In Spain, in the sixthcentury, the word filioque wasadded to the Nicene-Constantinopolitan Creed. Thisaction, which was done tostress the divinity of Christ tothe invading barbarians - whowere Arians - was destined tohave grave consequences inlater Church history.

St. John the Faster the bishop of Constantinople

Saint Benedict of Nursia


RelIgIouS eDuCATIoN

Seventh CenturyDionysius the Areopagite

The theological writ-ings which appeared in thesixth century under the name ofDionysius the Areopagite weregenerally accepted by both thedefenders and the dissenters ofthe doctrines of the fourth andfifth ecumenical councils. The-se writings had great influenceon the liturgical piety of theChurch through their symboli-cal explanations of the ritualsof worship. They presented amystical theology which stre-ssed the absolute incomprehen-sibility of God, and His abso-lute "otherness" from every-thing else which exists in Hisdivine creation. They did, how-ever, contain a doctrine concer-ning Christ which caused gravedifficulties in the seventh cen-tury.

The Dionysian writingscontained the teaching thatJesus Christ, the incarnate Sonof God, had one the andric willand action which completelycombined the two distinct acti-vities and operations of His di-vine and human natures. Thisdoctrine was called monothelit-ism (which means that Christhad only one divine-humanwill), or monergism (whichmeans that Christ had only onedivine-human action, operationor energy). It was eagerly acce-pted by those who thought thatthis doctrinal formulation wo-uld finally solve the problem ofthe division of the monophysi-tes, and reunite them to theChurch.

The monophysites did,in fact, deeply appreciate theteachings of the Pseudo-Dionysian writings. Theanonymous author of theseworks was himself most likelya monophysite. In spite of this,the expected reunion of thosewho were divided from theChurch since the middle of thefifth century did not come. Thereason why it did not comewas the fierce opposition tothe doctrine of the one theandric will and action in Christby Saint Maximus theConfessor (d.662) and PopeSaint Martin of Rome (d.655).

Saint Maximus theConfessor and Saint

Martin

Both these men, togeth-er with their staunch support-ers, insisted that Jesus Christmust have two distinct and sep-arate wills and actions, just asHe has two distinct and sepa-rate natures in one person. TheHoly Fathers insisted there isone Son of God Who is oneSon of Mary, but this one Sonwills and acts distinctly as Godand as man.

Christ has the fullnessof the divine will, energy,action, operation, and powerwhich is the same as that of theFather and the Holy Spirit.Christ also has the fullness ofthe human will, energy, action,operation, and power which isthe same as that of every otherhuman being. Salvation con-

sists in the fact that JesusChrist, being a true human,freely and voluntarily submit-ted his human will (which isexactly the same human willthat all men have) to His divinewill (which is the will of God).Thus the divine Son of Godbecame a real man with a realhuman will so that as a realman He could "fulfill all right-eousness" in perfect, voluntaryobedience to His Father. It isthrough His genuinely humanaction that Jesus Christ frees allmen from sin and death as theNew and Final Adam.

St. Maximus and St.Martin suffered greatly for opp-osing the monothelyte position

St. Dionysius the Areopagite


Veronauka

They were imprisoned, tortu-red, and mutilated by the impe-rial powers who wanted badlyto use monothelytism as a wayto reunion with the monophy-sites.

The Sixth EcumenicalCouncil

Ultimately, however,the doctrine of these saints pre-vailed. The Third Council ofConstantinople, known as theSixth Ecumenical Council, heldin 680-681, officially verifiedtheir teaching and formallycondemned both PatriarchSergius of Constantinople andPope Honorius of Rome,together with all who defendedthe false doctrine about Jesusthat deprived Him of His gen-uine humanity.

Theological Writings

Saint Maxiinus theConfessor wrote also on spiri-tual and ascetical themes.

His contemporary inEgypt, Saint John Climacus(d.649), abbot of the monasteryof Saint Catherine on MountSinai, wrote the classical workon the spiritual life, The Ladderof Divine Ascent. Saint Andrewof Crete wrote his penitentialcanon in the seventh centurywhich is still read in theOrthodox Church during GreatLent.

The Birth of IslamThe seventh century

also witnessed the birth ofIslam by the prophet Moham-med, who initiated the Moslemera by his flight to Mecca in

622. The followers of this newreligion lost no time in attack-ing the Christian empire in bothEast and West, causing furtherdifficulties for the Eastern By-zantines who were already atwar with the Persians. It wasduring the Persian War that theemperor Heraclius recoveredthe true Cross from the armieswho seized it, and brought it toConstantinople. This actionmarked the celebration of theExaltation of the Cross throu-ghout the Christian Empire.Until the thirties of the seventcentury, a special day in Septe-mber for the veneration of theCross was observed only inJerusalem.

Saint Maxiinus the Confessor

Saint Martin of Rome


Veronauka

The Quinisext Council orThe Council of Trullo

At the end of the sev-enth century, most likely in692, a council was held inConstantinople, in the domeroom of a palace called Trullo,which made 102 canonical reg-ulations. These canons, some ofwhich were previously includ-ed in Justinian's civil legisla-tion, are called the canons ofthe Quinisext council whichmeans that they are taken as thecanonical rulings of the 5th and6th ecumenical councils whichissued no canonical decrees.

The council of Trulloalso put into formal church lawsome of the early practices ofthe Church which had no offi-cial regulatory expression. Forexample, these canons formal-ized the rule according towhich married men may beordained to the diaconate andthe presbyterate (priesthood)

retaining their wives, but thatalready ordained deacons andpriests may not marry. Thecouncil reinforced the law dat-ing from Justinian's time thatonly celibates, normally takenfrom among the monks, mayserve in the office of the bish-op. This council also set theages for ordination, and reaf-firmed the traditional churchlydiscipline regarding the clergy,such as their strict exclusionfrom direct participation in thepolitical, military, and econom-ic affairs of this world.

Liturgical Development

The canons of theTrultan Council clearly decreedthat a 40 day period of fastingshould preceed Easter, on theweek days of which theeucharistic divine liturgyshould not be celebrated, butthat the liturgy of the presancti-fied gifts be served (Canon 52).It called for Chris-

tians to honor Christ's resurrec-tion by refraining from peniten-tial kneeling on Sundays(Canon 90). This council for-bade laymen from entering thesanctuary of the Church build-ing, and forbid the sacramentalmarriage of OrthodoxChristians with non-Orthodox(Canons 69, 72). It enjoinedthose who sing in Church torefrain from "undisciplinedvociferations" and from using"any melodies which are incon-gruous and unsuitable for theChurch" (Canon 75). It calledfor the excommunication ofpeople, who for no good rea-son, miss the liturgy "three con-secutive Sundays" (Canon 80).Finally, it called for the "penal-ty of murder" for those who"give drugs for procuring abor-tion and those who take them tokill the fetus" (Canon 91).

(to be continued)

Saint John Climacus Saint Andrew of Crete


Veronauka

(prodolènie)

Patot do steknuvawena duhovnite darovi, ne e le-sen. Toj e sekoga{ tesen, tr-novit i naporen i malkumi-na (najsmirenite) go dostig-nuvaat. So bezmernoto trpe-nie i smiruvawe vo razno-razni ìvotni okolnosti iisku{enija, se steknuva da-rot na o~istuvawe na srceto(du{ata), pri toa odgovaraj-}i na sekoe od tie isku{e-nija so qubov. Isto taka, sobesprekornoto poslu{anievo otsekuvaweto na na{atavolja i odrekuvaweto od si-te na{i èlbi i strasti,potoa i so podvigot vo nep-restajnata molitva - se ~is-ti srceto i se ispolnuva soblagodat, a istovremeno se~isti i energijata na umot itoj se prosvetluva. Ovoj patna neprestajna vnatre{naborba, samoodre~uvawe, sa-moponiùvawe, smirenie,trpenie i qubov go pominali na{iot vozquben starecAmvrosij, za kogo pi{uva-me, i go steknal darot na du-hovno rasuduvawe, na proni-

knuvawe i iscelenie naonie koi pristapuvale konnego za kakva i da bilo pot-reba. A tie ne bile malku.

Kako monah, starecAmvrosij, mnogu se zastapu-val za molitvata. Iako ne-govite poslu{anija ne muovozmoùvale celosno da goispolnuva redovniot bogos-lu`ben ciklus vo manasti-rot, zatoa toa go nadohnadu-val so podvigot na vnatre{-nata molitva. Zborovitepri zamona{uvawe kogaStarecot mu ja dava brojani-cata kako duhoven me~, dla-boko odyvonuvale vo negova-ta du{a deka Isusovata mo-litva za monahot e zapovedkoja treba na sekoe mesto ivo sekoe vreme da ja ima vosvojata usta, um i srce i ce-liot svoj ìvot da go ispol-ni so nea. Toj ja ispolniltaa zapoved i so smiren duhneprestajno se podvizuvalvo molitvata. Neprestajnoja povtoruval Isusovata mo-litva so usnite i so umot sv-rzan za zborovite od molit-vata. Toj podvig go vozdignu-va do vtoriot stepen na mo-litvata koga taa preminuvaod usna vo umna, za, kako {toi toj samot veli, koga Gos-pod se smiluval da bide pri-vle~ena od srceto i da pre-rasne vo neprestajna blago-darna umno-srde~na molit-va.

Na toj na~in, ispol-net i so bezgrani~na qubov

kon stradalnoto ~ove{tvo,toj nikogo ne otfrlal i se-kogo go primal i za sekogoimal soodveten sovet. So ne-govite milozlivi zborovi jalekuval se~ija du{a davaj}i& uteha. Ja razgonuval sekojatemnina i ja ispolnuval somir. I kako {to vo Sv. Pis-mo se veli ,,ne moè da se so-krie grad {to se nao|a navrv planina. Nitu pak sve-tilo se pali i klava pod po-klop, tuku na sve}nik i imsveti na site v ku}i i zbo-rovite Hristovi upateni naNegovite vistinski u~eni-ci i posledovateli kako{to veli ,,Taka treba da sve-ti pred lu|eto i va{ata sve-tlina, za da gi vidat va{itedobri dela i da Go prosla-vat va{iot Otec nebesen...(Mat. 5; 14-19, taka se pros-vetilo i imeto na starecAmvrosij. Kaj nego od utrodo mrak, doa|ale lu|e od raz-li~ni op{testveni sloevi iza razli~ni potrebi. Rekana posetiteli go posetuvalesekoj den i nivniot broj ras-tel od den na den. Negovotonatprirodno poznavawe nanivnite du{i, darot da mo-è da pronikne vo srcata nadrugite i darot na prozor-livost, mu ovozmoùvale ne-pogre{livo da ja vidi i oce-ni moralnata sostojba na lu-|eto koi mu se obra}ale inepogre{livo da gi vodi popatot na spasenieto.

Se slu~uvalo nepoz-natite lica da gi imenuva

Igumen Gavril

Starci - Sv. Amvrosij Optinski


Veronauka

kako od sekoga{ da gi pozna-val, im kaùval za nivnitetajni grevovi i gi isceluvalbolnite u{te pred da mu giotkrijat i im pomagal i pre-dupreduval i za ona {to tiene znaele i ve}e gi dobivaleodgovorite za problemitekoi{to go ma~ele. Nikoga{ne insistiral na svoeto mi-slewe, sekoga{ daval slobo-da i ja po~ituval istata nadrugite, samite da odlu~atiako bil ubeden i sekoga{precizen vo svoite soveti.Znael deka pri~inata za se-koj problem e grevot, a le-kot e iskreno i dlaboko po-kajanie i sekako pri~estu-vaweto so svetite DaroviHristovi. Smirenieto zanego e osnova za sekoja dob-rodetel i po~etok na pravi-lniot duhoven ìvot. Bezsmirenie nema spasenie. Ne-ropotnoto trpenie, isto ta-ka, go potenciral pri re{a-

vaweto na problemite i se-kako smirenata i topla mo-litva. ,,]e pomine samo mo-li se - bile ~esti zborovina Starecot.

Starecot i pokraj li-~ni ispovedi i sovetuvawa,toj kontaktiral i pismenoso mnogumina koi ne bile vomo`nost da go posetat mana-stirot, a imale potreba odduhoven sovet. Tie so Stare-cot kontaktirale pismeno.Starecot i za niv izdvoju-val vreme i odgovaral namnogubrojnite pisma koi mubile ispra}ani od poznati inepoznati lu|e od celaRusija.

Duhovniot lik naStarecot

Starec Amvrosij etipi~en ,,neprimer za pre-

tstavata kakov treba da eklasi~niot monah. Navikna-ti na pretstavata deka mo-nahot treba da bide u{te odmladosta, povle~en, krotok,da te`nee pove}e kon osame-nost i ako sme ìveele vonegovo vreme, nie sigurnobi go osudile i otfrlile.Toj kako dete bil nemiren ipalav, pa duri na momentizloben i osvetoqubiv. Kakomladenec bil boem i duri{arlatan, sobiraj}i go vni-manieto na auditoriumotokolu sebe so svoite preku-merni {egi i zboruvawa,~estopati i na tu|a smetka.Otkako stapil vo manastir,isto taka ne go minuval tojklasi~en pat na sekoj isku-{enik, pa i koga stanal sta-rec, mnogumina se soblaznu-vaat na negoviot pristap i{egobien re~nik i posto-janata opkruènost od lu|ei èni. No, vsu{nost starec


Veronauka

Amvrosij e ikona na edensovremen starec vo na{etovreme i koj po ni{to ne epomal i od drevnite pre-podobni otci i svetiteli.

,,Uspehot na starecAmvrosij e vo negovata pot-polna posvetenost na svoetodelo. S# {to pravel, otkakostapil vo manastir, go pra-vel so apsolutno poslu{a-nie i ne protivewe zaradiqubovta Bo`ja izrazena sopo~it kon svojot Starec. Ta-kvoto poslu{anie go dovelovo krajno smirenie, boèst-vena prosvetlenost i qubovkon site. I toa e su{tinsko-to koe{to starec Amvrosijgo pravi tolku golem i veli-~estven, po~ituvan i sakanod mno{tvoto narod. Duri iinspiracija na glavniot likna poznatiot ruski pisatelF. M. Dostoevski vo nego-viot najpoznat roman ,,Bra-}a Karamazovi", starec Zo-sima, go bazira tokmu nastarec Amvrosij.

Izdr`livosta, osno-vata na sekoe prekrasno ivisoko zdanie e temelot, ba-zata. Kolku e temelot pod-labok i od pocvrst materi-jal, tolku i zgradata moèda e povisoka i poizdr`li-va na site nadvore{ni nep-riliki. Taka e i vo duhov-niot ìvot. Osnovata na du-hovniot ìvot e vo smire-nieto. Smirenieto e osnovana sekoja dobrodetel. Akone poseduvame smirenie, to-ga{ ne moème da se ukrasu-vame so niedna dobrodetel.Svetitelite koi se izdigna-le na tolkavi duhovni viso-~ini i bile ukraseni so si-

te dobrodeteli na duhov-niot ìvot, poseduvale tak-vo smirenie i zatoa ne se va-lkale i ne pa|ale na demon-skite isku{enija.

I otec Amvrosij ka-ko svoe osnovno pravilo goimal sebesmiruvaweto. Tojnikoga{ ne se falel so kak-vo i da e dobro delo i seko-ga{, samoponiùvaj}i se vodu{ata, blagodu{no gi pod-nesuval isku{enijata, koidoa|ale odnadvor, ne osudu-vaj}i nikogo i qubej}i goonoj preku kogo doa|a isku-{enieto.

Za negovoto dlabokosmirenie govorel faktotdeka toj ni{to ne pravel posvoja volja. Svojata volja pe-rfektno ja se~el preku pod-vigot na poslu{anieto i po-docna otkako stanal Starec,makar i da imal golem darna rasuduvawe, toj se obra-}al kon drugi starci za so-vet i ja sokrival svojatadlaboka duhovnot, ili poto-~no, na toj na~in ja pokaù-val na delo preku samouko-ruvawe, ili {egovitost,ili pak mol~anie i vozdr-ànost, poradi {to mnogu-mina gledale vo nego samoobi~en ~ovek. Negovata de-viza bila prekrasnata pou-ka na sv. Isaak Sirin: ,,Vrzsite izlij ja svojata milost,no sokrivaj ja od site. Natoj na~in se ~uval od suetni-te pofalbi na svetot i se za-{tituval od mnogurogatatagordost.

Voshituva~ka bilanegovata krotost i dolgotr-perlivost, posebno vo pod-nesuvaweto na negovite ma-~ni bolesti. Niv gi smetal


Veronauka

kako dar Bo`ji za negovosmirenie i spasenie. Te{-kite bolki, maki i neprijat-nosti gi smetal za svoj zas-luèn krst i pokraj s#, seko-ga{ bil vesel i radosen.

Kon site bil ispol-net so milost. Kako {to ve-li sv. ap. Pavle: ,,za sekogostanav s#, samo za da go pri-dobijam. Kon stradalnici-

te se odnesuval beskrajnosostradalno, za da gi podig-ne stradalnicite i da se ~u-vstvuvaat kako da ne se sami.Posebno ja pottiknuval o-vaa dobrodetel kaj svoiteduhovni ~eda. O. Amvrosijbil milostiv i mnogu im po-magal na siroma{nite i ne-mo}nite. Im daval kolku{to moèl, i koga imal ikoga nemal. Negovoto srce

bilo ispolneto so sostrada-lna qubov kon niv.

Me|utoa, znael da bi-de strog i pravedno gnevenkon onie tvrdoglavite koiuporno ostanuvale na svoe-to. Toj ne moèl da ja trpisvoevolnosta i gordelivos-ta. Tvrdoglavosta i uporno-sta na nekoi koi ìveele posvoja volja go vadele od takti negoduval na onie koi }edojdat na sovet kaj nego i po-toa ponatamu si ostanuvaleda ìveat nemarno, bez da giotkrivat svoite grevovnimisli i èlbi i povtornoostanuvale na svoeto. Na ta-kvite im velel: ,,Na{iotnevidliv neprijatel sam javloùva grevovnata mislavo du{ite na lu|eto i ved-na{ ja zapi{uva kako nivna,ta posle za da moè da giobvini na Stra{niot Bo`jiSud.

Bidej}i bil postoja-no bolen, ne moèl da sluìsekojdnevno Liturgija, nozatoa ~esto se pri~estuvalvo svojata }elija, pri toa neosloboduvaj}i se sebe od po-trebnata podgotovka za sve-tata pri~est.

Najtipo~na crta nanegoviot duhoven obraz bi-la negovata bezgrani~na qu-bov, kon Boga i bli`nite.Bo`jiot lik i Negovata qu-bov bila negov edinstvenkriteium vo ìvotot. Nego-viot najglaven podvig bil dase upodobi na Hrista i is-polnuvaweto na Negovitezborovi: ,,Ako nekoj me qu-bi, }e go pazi slovoto Moe(Jn. 14, 23).


Veronauka

Starec Amvrosij -ûda i znaci na pro-

zorlivost

Starecot gi posedu-val darovite na prozorli-vost i ~udotvorstvo. Ovienegovi darovi toj ne gi pro-moviral, tuku najtainstvenogi prikrival preku svoevid-no jurodivstvo, za lu|eto dane mislat visoko za nego igo falat. Naj~esto preku{ega ili nekoj nepredvid-liv poteg, gi prikrival tiedarovi, no podocna }e se vo-stanovilo deka po negovitemolitvi i blagoslov se slu-~uvalo ~udoto. Me|utoa,svedo{tvata za odnapredpredvidenite ne{ta i ~ude-snite iscelenija bile o~ig-ledni, taka {to, mnogumina,pove}eto èni, doa|ale kajnego i barale da gi ,,udripo glava za da ozdravat.

Mnogubrojni se slu-~aite koi ja pokaùvaat ne-govata svetot i bliskost soBoga, zatoa {to samo ,,oniekoi ne gre{at, Bog gi slu-{a. Nie }e spomneme samonekolku od niv.

Imalo i slu~aevi napretskaùvawe na negovataìvotna opredelba, koga ne-koj {to ne mislel da stanemonah, Starecot mu davalkniga da ~ita za mona{tvo-to, ili mu zboruval za mona-{tvoto, na {to tie se ~ude-le, no podocna se vostanovi-lo deka Starecot znael {topravi i takvite, navistina,ìvotot go zavr{ile kakomonasi.

Nekoja devojka Verase odlikuvala so svojot pod-biven i buntoven karakter.Nejzinata sestra, pak, nap-rotiv, bila mnogu pobo`nasmirena i blago~estliva.Taa nastojuvala Vera da poj-de vo Optina i da se vide soStarecot. Na insistirawena sestrata, Vera se soglasi-la, no, vo sebe si rekla:,,Kakva rabota imam jas sotoj star licemer.

Koga do{le tamu, do-deka ~ekale vo gostinskata}elija vo prisustvo na mno-gu narod, se pojavil otecAmvrosij i se naso~il dire-ktno kon nea i veselo rekol:,,Kakov a toj golemec koj za-stanal tuka? Potoa so {e-pot & rekol na uvoto: ,,A,toa e Vera, koja do{la da govide licemerot.

Toa bilo dovolno zanea da go promeni svojot od-nos kon Starecot i da stanenegovo duhovno ~edo... Poizvesno vreme taa pak do{-la vo Optina i posakala dakupi portret na Starecotod manastirskata prodavni-ca. Toj ~inel samo 20 kopej-ki, i taa kaàla: ,,Jas bi da-la mnogu rubqi za nego! Aba}u{kata bil tolku ev-tin! Istiot den, pri op{tblagoslov, Starecot pomi-nuvaj}i pokraj nea, ja poga-lil po glavata i & {epnal:,,Zna~i ba}u{kata e evtin,evtin!

* * *Kaj Starecot do{ol

eden Orloski zemjoposed-nik i me|u drugoto spodelilso nego deka saka da napravi

vodovod vo svoite jabolkovigradini. Ne otvoreno, noindirektno, kako da slu{-nal od drugi, za da go prik-rie blagodatniot elementna svojot odgovor, ba}u{ka-ta mu kaàl na zemjoposed-nikot: ,,Onie lu|e koi vide-le, govorat deka, bilo kako,vodovodot moè da stane na-jprigoden i zapo~nal da goopi{uva vodovodot podrob-no, kako da bil na samotomesto.

Zemjoposednikot sevratil na svojot imot i za-po~nal da ~ita literaturapo toa pra{awe. Se pokaà-lo deka ba}u{kata, koj ni-koga{ ne se zanimaval so vo-dovodi, dal sovet soglasnoposlednite dostignuvawa potoj predmet. Po izvesno vre-me, zemjoposednikot pak do-{ol vo Optina. ,,Kako e vo-dovodot" - zapra{al Stare-cot. Odgovorot bil deka vo-dovodot e izgraden po tipi-~nite upatstva na ba}u{ka-ta i donel golema polza. Vososednite gradini rekolta-ta se pokaàla slaba, amanegovata gradina imala do-bar i dobrokvaliteten plod.Toa ne samo zaradi sovreme-nosta na metodot, tuku preds#, zaradi poslu{anieto nasamiot zemjoposednik i bla-goslovot na Starecot.

* * *Na okolu 15km od {u-

mskiot skit, ìveel eden{umski ~uvar i dve deca: de-voj~e na 5 godini i ma{ko nagodina i pol. Eden den èna-ta po{la vo gradot, a maòtoti{ol na rabota vo {uma-ta. Decata bile ostaveni sa-


Veronauka

mi, nadevaj}i se deka pogo-lemoto }e go ~uva pomaloto.Me|utoa, devoj~eto koga vi-delo deka majkata zaminuvapo~nala da tr~a po nea, none ja stignala. Ve~erta kogase vratile maòt i ènata,v ku}i go na{le samo pogo-lemoto deta, pomaloto nika-de go nemalo. Go barale na-sekade, no ne go na{le. Po-mislile deka bilo izedenood volcite. Sledniot denpo{le kaj otec Amvrosij voskitot i mu ja raskaàle ne-

sre}ata {to gi sna{la.

Toj gi obodril i gipratil da otsluàt molebenpred kazawskata ikona naBo`jata majka. I otkako }egi is~itaat molitvite daprodolàt da go baraat de-teto. Tie taka napravile ina okolu 4km od svojata ku-}a, go na{le svojot sin, zd-rav i vesel. Toj sedel do ednagrmu{ka i iako bilo pomi-nato edno denono}ie od ne-govoto zagubuvawe, ne se

gledalo deka toj e gladenili deka pla~el: kako celo-to vreme da go pominal vosladok son.

* * *Edna monahiwa Var-

vara imala brat koj bil o-ficer vo artilerija i zami-nal vo vojna protiv Turcitevo 1877 g. Eden den dobilepismo deka nejziniot bratbil zastrelan. Obleana sosolzi, taa poitala kaj ba}u-{kata da ja ute{i. Ba}u{ka-ta ja ute{il kolku {to mo-èl. Sledniot den Starecotja presretnal i radosno &kaàl deka brat i e ìv izdrav. Koga taa go pra{aladali }e go vidi, ba}u{kata &odgovoril deka }e dobievest od nego po deset godini.Pretskaùvaweto na Stare-cot se ispolnilo to~no po10 godini. Toj se javil odAmerika, so pismo vo koe &pi{al deka e ìv i zdrav izamolil da mu prosti za{totolku vreme mol~el.

* * *Na edna monahiwa

koja se ispoveduvala kaj sta-rec Amvrosij, toj & rekol dase premesti od svojot manas-tir vo [amordinskiot, me-|utoa, taa se pla{ela da sepremesti deka posle negova-ta smrt }e & bide te{ko beznego. No, nikomu ne gi otk-rivala svoite stravuvawa.Eden den koga pred negovata}elija se nasobral mnogu na-rod, ba}u{kata izlegol dadade op{t blagoslov. Toj,patem, skrivaj}i ja svojataprozorlivost, odgovoril nanejzinoto stravuvawe, otka-ko pred site rekol: ,,Znaeteli vie deka starcite niko-


Veronauka

ga{ ne go ostavaat svoetobratstvo za vreme na ìvo-tot, zarem i po svojata smrttie }e otstapat od nego! Ni-koga{! S# vo nego }e bidekako {to bilo.

* * *Nekoj si mlad ~ovek

se javil kaj ba}u{kata soprevrzana raka i mu se pop-lakal deka so nikakvi sred-stva ne moèl da ja izlekuvai stra{no go boli. Stare-cot go prekinal so zborovi-te: ,,I }e prodolì da te bo-li! Zo{to ti si ja nataìlmajka si? Mom~eto se sep-nalo od tie zborovi i vidli-vo se smiril. Potoa go sove-tuval kako da ìvee i mupomognal.

* * *Otec Benedikt, eden

od pismovoditelite na otecAmvrosij i negov najblizoku~enik raskaùva: ,,Ba}u{-kata sekojdnevno dobiva{estotici pisma. Fizi~ki nebe{e mo`no da gi pro~ita-me i da gi pregledame navre-me. Starecot, po~nuva da seobespokojuva i pra{uva, da-li ne e dobieno pismo od ne-kogo. No, kako moèvme nieda go znaeme toa bez da sme japro~itale celata korespo-dencija! Toga{ toj sam sepribliùva do pismata, po-~nuva da go diktira odgovo-rot na toa pismo. Jas go ot-vorav pismoto i go ~itav.Navistina se pokaùva dekaStarecot odgovara na dade-noto pra{awe...

* * *Nekoj mlad student

do{ol kaj Starecot so celda go ispita. Porano bil ve-rnik, a podocna padnal vo

neverie. Koga vlegol kajStarecot, makar {to toj le-èl na svojata postela vokrajna iznemo{tenost pora-di svojata bolna sostojba,toj skoknal da go pre~ekamladi~ot i so voshit go pre-grnal i mu rekol: ,,Kolku seraduvam! Kolku se raduvam{to te gledam! Mnozina nete sakaat, mnozina te osudu-vaat, osobeno tvoite rodi-teli, no, tie sosema ne se so-mnevaat deka ti nabrgu, mno-gu skoro, }e gi otfrli{ svo-ite zabludi i }e se vrati{kon ona vo {to mnogu si gosakal i vo {to mnogu si ve-ruval! Na toj na~in, prekuqubovta, Starecot mu pomo-gnal na mom~eto da se ispra-vi. Mladiot ~ovek ja po~uvs-tvuval negovata qubov i sr-de~nost i toa taka go potre-slo, {to toj zaplakal nezad-r`livo i navistina raski-nal so svoeto porane{nogrevovno povedenie i zapo~-nal nov ìvot vo Hristos.

* * *

Aleksandra A. [i{-kova, prijatelka na Aleksa-ndra Kqu~areva, so ~ii sre-dstva e podignat [amordin-skiot manastir, u{te predda se zapoznae so otec Amv-rosij zabolela od grloto, vomnogu te{ka forma predi-zvikano od seriozna nastin-ka, taka {to ne moèla daprogolta ni{to potvrdo ise hranela so retka i te~nahrana. Lekarite ja sovetuva-le da otide vo stranstvo ne-kade na topla klima. Ne mo-èle da & pomognat. Kqu~a-reva ja sovetuvala da se ob-rati kon starec Amvrosij,vo ~ija ~udotvorna molitvataa cvrsto veruvala. [i{-kova vo prv moment ne & da-vala potrebno vnimanie nataa nejzina preporaka. Nopodocna, koga po~uvstvuva-la deka bolesta & se zasilu-va, re{ila da mu pi{e pis-mo na ba}u{kata da se moliza nea. Toj vedna{ & odgovo-ril: ,,Dojdi vo Optina bezda se somneva{! Samo predtoa otsluì si moleben naBo`jata Majka, na Sv. JovanVojnik i na Sv. Nikolaj û-dotvorec. Optina bilo m-nogu daleku od kade {to taaìveela i malku se pla{e-la. Pa i nejzinite bliski jaottrgnuvale od namerata dapojde vo Optina, no taa cvr-sto re{ila da se otpovikana pokanata na starec Amv-rosij, osobeno ohrabrena odnegovite potcrtani zborovi,,bez da se somneva{"

Taa otpatuvala vopridru`ba na svojot ma` iuspe{no pristignala vo Op-tina kade {to ve}e ja ~ekala

Sofija [amordinska


Veronauka

Kqu~areva, koja kako nejzi-na bliska, padnala na kole-na pred Starecot i so solzinastojuvala da se moli za ne-jzinata prijatelka:

- Ba}u{ka, izlekuvajja. Kako {to ti umee{ dalekuva{!

Starecot silno se ra-zgnevil koga gi ~ul tie zbo-rovi i zapovedal na Kqu~a-reva da ja napu{ti sobata.Potoa & rekol na [i{kova -,,Ne lekuvam jas, tuku nebes-nata Carica. Obrni se konnea i pomoli & se! - Vo ago-lot na sobata visela ikona-ta na Sv. Bogorodica. Toj za-pra{al:

- Kade te boli grlo-to?

- Tuka na desnata st-rana - odgovorila taa.

So molitva Starecotgo prekrstil tripati bol-noto mesto i [i{kova ved-na{ po~uvstvuvala nekakvoolesnuvawe.

Mu zablogodarila naotec Amvrosij za milostiv-iot priem, zemala blagoslovi radosno izlegla, upatu-vaj}i se kon svojot ma`, kojja ~ekal vo priemnata soba.Pred nego taa se obidela daprogolta eden zalak leb, zada proveri dali navistinase izlekuvala po molitvitena Starecot. I, ~udesno!Kolkava bila nejzinata ra-dost koga sfatila deka pov-torno moè da golta tvrdahrana.

* * *

Vo letoto 1888 g. nagospo|a Varvara Dimitriev-na Musin - Pu{kina od Mos-kva, & se slu~ilo neobi~nodoìvuvawe vo vrska so nej-ziniot 14-godi{en sin, koj-{to zabolel od vospaleniena srednoto uvo i probiva-we na tapan~eto, od koe{tote~elo nekoj te~nost. Bol-kite na deteto bile neizdr-`livi, a telesnata tempera-tura mu se ka~ila do 40 ste-peni. Toga{ tie po{le kajba}u{kata da se pomoli zanejzinoto stradalno mom~e.Starecot & odgovoril so na-smevka:

- Nema ni{to, nemaNi{to! Uspokojte se! Se }epomine. Samo molete mu sena Boga. Molitvata na rodi-telite stignuva do Boga, sa-mo veruvajte vo negovotomilosrdie i molete se! Gos-pod }e ve ute{i!

Tie pominale tamu o-kolu dve nedeli, no sostoj-bata na deteto ne se podob-ruvala, tuku stanuvala u{tepolo{a. Na trgnuvawe, Sta-recot gi zadràl u{te edenden, gi ute{il i povtoruvalda mu se molat na Boga: -

- Molete mu se naBoga. Molete mu se na Boga.Vie }e bidete izraduvani! -i & dal dva mali krsta nani-àni na lenta so istkaenimolitvi. Ednata kon Sv. Ti-hon Zadonski, a vtorata, somolitvata kon Sv. Nikolajûdotvorec, bila namenetaza Dimitrij:

- Predaj mu go mojotblagoslov - & rekol Stare-cot na zaminuvawe.

Koga stignale vo Mo-skva, Varvara bila pre~eka-na od sinot na u~itelot naDimitrij koj tr~al so sitesili kon niv da gi pre~eka.Tie pomislile deka Mitjave}e po~inal, me|utoa dete-to & kaàlo so radost dekasinot nivni e zdrav. Nakrat-ko im raskaàl kako se slu-~ilo toa, deka vo denot kogaotec Amvrosij gi blagoslo-vuval i ispra}al za doma, is-tata no} deteto zaspalo sozdrav dlabok i spokoen son.I utredenta koga se razbu-dil, se razbudil kako sosemazdrav, bodar i silen.

Nivnata radost nema-la kraj i blagodarnost konBoga po molitvite na sve-tiot starec.

Po nekoe vreme, kogago odnele Dimitar na lekar,doktorite ne moèle da ot-krijat koe bilo bolnoto uvoi otkako im poso~ila majkamu, tie videle deka na desno-to uvo se zabeleùva mal be-leg od zarasnatata rana ipriznale deka iscelenietoe natprirodno.


Veronauka

* * *Optinskiot monah

Pamvo raskaùval kako voKaluga se zapoznal so edensve{tenik. Tie bil bezdet-ni i mu kaàle na StarecAmvrosij da se mole na Gos-pod da im dade ro`ba. I na-vistina, im se rodil sin.Istoto toa mom~e zabolelona ednoto oko. Prezvitera-ta trgnala so deteto na le-kar, no najprvo svratila voOptina kaj o. Amvrosij. Sta-recot go blagoslovil mom-~eto i po~nal blago da goudira po bolnoto oko, na{to majkata se vozbudiladeka u{te tolku }e mu go po-vredi, pa zaplakala. No po-docna, deteto & kaàlo namajka mu deka okoto zazdra-vuva i ne go boli tolku. Ma-lku podocna is~eznala cela-ta bolka.

* * *Ima mnogu takvi sve-

do{ta. Za kraj }e spomnemeza u{te edno za jeromonahDositej, kogo go napadnale|avolski zastra{uvawa: ka-ko nekoj starec doa|al vonegovta }elija i mu ~italnekoja ~udna nepoznata mo-litva. Sadovite vo sobatapukale sami od sebe, leglotose lulalo i ~ustvuval kakogo pritiska |avolot. Otka-ko po{ol kaj Starecot, goislu{al i mu kaàl da ne sepla{i i da ja praktikuva po-ve}e Isusovata molitva ko-ja e hrana na nas lu|eto, a st-rav i trepet za |avolite.Monahot Dositej toa i gonapravil, i po molitvite iblagoslovot na Starecot,demonskite videnieja is~ez-nale.

Od poukite naStarecot i negoviotpedago{ki pristap

kon lu|eto

,,Kako da se ìvee"? -Ova be{e najva`noto pra-{awe, postaveno na stare-cot od strana na site. Tojodgovori so svojot voobi-~aen, humoristi~en ton:

,,@ivej, ne taguvaj, neosuduvaj nikogo, ne voznemi-ruvaj nikogo i po~ituvaj se-kogo.

êsto tonot na stare-cot predizvikuva{e nasmev-ki na licata na lesnoumniteslu{ateli. Me|utoa, ako ~o-vek podlaboko se zamislinad ovaa pouka, dlabokatasmisla na zborovite }e sta-ne o~igledna na sekogo.


Veronauka

* * *,,Ne se oàlostuvaj",

t.e. tvoeto srce da ne se op-tovaruva so tagi i nesre}i,koi se neizbe`ni za sekoe~ove~ko su{testvo, tuku us-meri go kon EdinstveniotIzvor na ve~na radost - konBoga. Preku Nego, ~ovekotse izmiruva so svoite àlo-sti, stanuva ,,pokoren i ta-ka se zdobiva so mir.

* * *,,Ne osuduvaj nikogo,

,,Ne voznemiruvaj. Osudu-vaweto i voznemiruvaweto,koi se fidanki na destruk-tivnata gordost, se dvete na-jvoobi~aeni aktivnosti nalu|eto. Tie se dovolni da jafrlat du{ata na ~ovekot vodlabo~inite na pekolot, do-deka voglavno moè da semisli deka toa ne se grevo-vi.

* * *

,,Moe po~ituvawekon sekogo - ja naveduva za-povedta na Apostolot: ,,Na-tprevaruvajte se vo po~itu-vawe eden kon drug (Rim.12,10).

* * *Od utro do ve~er gi

upravuvame site na{i mislina teloto, koe e ku}a za cr-vi, a ne na Bo`jite najdra-goceni i najsakani su{test-va, na Negovata slika naslava i veli~estvo edvajtro{ime po edna misla ne-delno. Gi tro{ime najubavi-te godini na svojot ìvot vosluèwe na na{eto telo, asamo poslednite minuti nana{ata starost gi tro{imena podgotovka na ve~notospasenie.

Sekojdnevno na telo-to mu se nudat polni ~a{i irasko{ni jadewa, kako na

proslava na bogat ~ovek, do-deka du{ata odvaj sobiratro{ki od zborovite Bo`jina Negoviot prag. Nezna~aj-noto telo se pere, oblekuva,ukrasuva so site mo`ni riz-nici na prirodata i nauka-ta, dodeka bescenetata du-{a, nevestata Hristova, na-sledni~ka na nebesata, ski-ta so iscrpuva~ki ~ekori,oble~ena vo obleka na siro-ma{en skitnik.

* * *Najmilosrden Gospo-

di! Pomogni ni da prezremes# minlivo i da se griìmesamo za potrebite za spase-nie na na{ata du{a.

Za qubovta

Sekako qubovta e po-visoka od s#. Ako vidi{ de-ka nema{ qubov vo sebe, akosaka{ da ja zdobie{, toga{pravi dela na qubovta, duri


Veronauka

i ako tie dela na po~etokotse bez qubov. Bog }e ja viditvojata èlba za stradawatai }e vsadi qubov vo tvoetosrce. ,,Tie koi imaat ne~is-to srce, ne treba da o~aju-vaat za{to so Bo`ja pomo{moàt da go smenat. S# {toti e potrebno e da straà-ri{ nad sebe vnimatelno, dane dozvoluva{ mo`nosta dabide{ blagonaklon kon bli-`nite da ti izbega, otkrivajgi svoite misli na starcitei bidi blagonaklon do kraj.Sekako, ova ne moè da seslu~i odedna{, no Bog emnogutrpeliv. Toj go preki-nuva ìvotot na li~nostasamo koga gleda deka e spre-mna da prejde vo ve~nosta,ili, koga gleda deka nemapove}e nade` za negovopodobruvawe.

Qubovta e, se ra-zbira, nad s#. Nao|a{li vo tebe deka nemaqubov, a saka{ da jastekne{, izvr{uvaj de-la na qubovta, makar ivo po~etokot tie delada ne bidat prosledeniso qubov. Gospod }e javidi tvojata èlba irevnost i }e ja vsadiqubovta vo tvoeto sr-ce. Najva`no e {tom }ezabeleì{ deka si nap-ravil grev protiv qu-bovta, vedna{ da go is-povedi{ na svojot duho-vnik. Nekoga{ doa|a odlo{oto srce, a nekoga{od neprijatelot. Ti sa-miot ne si sposoben ovada go razbere{; no koga}e se ispoveda{, nepri-jatelot }e otstapi.

Za spasenieto

Ako nekoj ili ne{ton# isku{uva ili zbunuva,toa jasno pokaùva deka nese odnesuvame pravilno sp-rema zakonite Bo`ji, me|ukoi najgolem e onoj za sude-weto i osuduvaweto na bilokogo. Na Stra{niot Sud, se-koj }e bide proslaven ilizasramen spored svoite de-la. Stariot Zavet zapovedu-va da se pogriìme za na{e-to spasuvawe i napredok nadu{ite. Za ova nie najmnogutreba da se griìme.

* * *Bog nas ne ne

prisiluva protiv na{avolja, tuku ni nudi izbor zana{eto opredeluvawe itokmu preku slobodnata

volja poedinci se zavrtu-vaat kon dobroto ili konzloto. Sprema toa, besko-risno e da se obvinuvaatonie koi ìveat okolu nas,kako tie da ni pre~at ili gospre~uvaat na{eto spasenieili duhoven napredok

Za smirenieto

Mora da se smiri{sebesi pred sekoj i da sesmeta{ sebe za polo{ odsekogo. Ako ne sme nanelenavreda, koja bila izvr{enaod drugi, toga{ toa e takaza{to ne sme imale prilikaili situacijata i uslovitebile razli~ni. Dodeka vosekoja li~nost postoi ne{-to dobro i ne`no, site nieobi~no gi gledame nivnite

maani i ne zabeleù-vame ni{to dobro voniv.

* * *Prirodno e i

su{tinski gre{noto~ove~ko bitie da sesmiruva sebesi. Akotoa ne go pravi, to-ga{ }e bide smiruvanso uslovi uredeni za-radi korist na nego-vata du{a.

Starecot, istotaka raskaàl kakonekoja èna skitalavamu i tamu, prvo voKievo, pa vo Zadonsk,a eden starec & rekol:,,Seto ova nema nika-kva korist. Sedi mir-no i kaùvaj ja molit-vata na Mudriot Raz-bojnik. Licemerietoe polo{o od neverie-to.

Veronauka


Za pokajanieto

So cel da dade neop-hodno razbirawe za mo}tana pokajanieto, Starec Am-vrosij re~e: ,,Kakvi se vre-miwata pred nas! Porano,koga nekoj iskreno se kaelza svoite grevovi, toj go me-nuval svojot na~in na ìvoti ìveel neporo~no. No, se-ga ~esto se slu~uva, vo tekotna ispovedta li~nosta gi na-veduva svoite grevovi, a po-toa prodolùva da ìveenepromeneto."

* * *Postojat tri uslovi

za spasenie. Sveti jovanZlatoust veli:

a) Ne gre{i;b) Ako si gre{el, po-

kaj se;v) Tie {to ne se kaat

na vistinskio na~in, moraatda ja nosat svojata taga kogagi snao|a.

- Se slu~uva - znae dakaè ba}u{kata, - iako na-{ite grevovi se prostenipreku pokajuvawe, na{atasvest ne prestanuva da ni gipretstavuva. Kako sporedba,upokoeniot Starec Maka-rij, znael da go pokaè svo-jot palec koj bil ise~enpred dolgo vreme: bolkataodamna pominala, no luzna-ta ostanala. Tokmu taka e popokajuvaweto, luznite osta-nuvaat, t.e. ukorite na sove-sta.

- Iako Bog gi prostu-va grevovite na onie koi sekaat, sekoj grev bara kaznaza o~istuvawe. Na primer,otkako Hristos mu rekol na

pokajaniot razbojnik: ,,De-nes }e bide{ so Mene vo Ra-jot, negovite kolena se skr-{eni. A {to mislite, kakobilo da se visi samo na svoi-te race, so skr{eni ~a{ki,tri saati? Toa zna~elo dekatoj moral prvo sebe da se o-~isti preku stradawe. O~is-tuvaweto na onie gre{ni-ci, koi umrele vedna{ popokajuvaweto, se vr{i pre-ku molitvi na Crkvata, a o-nie, koi u{te se ìvi, mo-raat da se o~istat sebesipreku promena na na~inotna ìvotot i davawe pomo{za da gi pokrijat nivnitegrevovi.

Za stradaweto

- Bog ne sozdava krs-tovi za lu|e, t.e. o~istuvawepreku duhovni i telesni st-radawa. I bez razlika kolkutoj krst e teòk za poedi-nec, drvoto koe bilo upot-rebeno raste od zemjata nanegovoto srce.

- Nekoga{ krstot eumen, koj go zbunuva poedi-necot so gre{ni misli. Noli~nosta ne e vinovna, akone se soglasuva so niv. Sta-recot navede primer:

Edna{ edna podvi`-ni~ka dolgo vreme bila voz-nemirena zaradi toa {toimala ne~isti misli. KogaHristos se pojavil i gi is-teral, taa Mu rekla nizpla~: ,,Sladok Isuse, kadebe{e do sega? Na toa Hris-tos odgovoril: ,,Bev vo tvoe-to srce. Taa potoa pra{a-la: ,,No moeto srce e ispol-neto so ne~isti misli. AHristos & odgovoril: ,,Sfa-ti deka sum bil vo tvoetosrce i deka ti ne si bila na-kloneta kon tie misli, tukusi se trudela da se oslobo-di{ od niv. Bidej}i ne mo-è{e toa da go napravi{, sistradala i na toj na~in sispremala mesto za Mene votvoeto srce.

Za milosrdieto

- Sveti Jovan Zlato-ust veli: po~ni so davawe nasiroma{nite, so ona {to neti e potrebno, {to samo le-ì naokolu nepotrebno,potoa }e bide{ vo sostojbada dade{ duri i pove}e nasopstven tro{ok, a na kraj}e bide{ spremen da dade{s# {to ima{.

Mrzlivost i uninie

Zdodevnosta e vnukana uninieto i }erka na mrz-livosta. Za da ja istera{,napni se vo rabotata i nemojda bide{ mrzliv vo molit-vite: toga{ zdodevnosta }epomine i }e nastapi revnos-ta. A ako na ova gi dodade{smirenieto i trpenieto, to-ga{ }e se oslobodi{ od mno-gu propasti.


Veronauka

Postavuvaj}i si gosopstvenoto pra{awe: Zo{-to lu|eto gre{at?, Starecotbi odgovoril: ,,Ili od nez-naewe {to treba da pravat,od {to da se ~uvaat; ili akoznaat, zaboravaat, a ako nezaboravaat, toga{ bidej}ise mrzlivi i stanuvaat tem-ni i gi obzema uninie.

Ova se trite ~oveko-jadci: uninieto ili mrzli-vosta, zaboravenosta i nez-naeweto, poradi koi celiot~ove~ki rod e vrzan vo pran-gite na neodlu~nosta posle{to sledi nebre`nost i ne-vnimatelnost so site lo{ièlbi.

Za trpenieto

Koga si voznemiren,nikoga{ ne pra{uvaj zo{toe toa taka. Toa nikoga{ ne-ma da go pronajde{ vo Sve-toto Pismo. Namesto toa,Pismoto kaùva: ,,Ako ne-koj te udri po obrazot, zavr-ti go i drugiot. Mnogu e te-{ko nekogo da go udri{ podesniot obraz, a toa bi tre-balo da se sfati kako: akonekoj po~ne da te kleveti,ili da te predizvikuva nep-ravedno, toa zna~i deka teudira po desniot obraz. Nese àli, tuku nosi go ovojudar trpelivo i zavrti go ileviot obraz, t.e. seti se natvoite minati nedela. Akovo toj moment si nevin, to-ga{ mnogu si gre{el vo mi-natoto; so ova }e bide{ ube-den deka zasluùva{ kazna.Samoopravduvaweto e golemgrev.

Za razdrazlivosta

Nikoj ne treba da jaopravduva svojata razdra-zlivost deka e nekoj vid nabolest za{to toa doa|a odgordosta. Spored zborovitena Sveti Apostol Jakov:,,za{to gnevot ~ove~ki nedeli pravda Bo`ja. Za da nepodlegne{ na razdrazlivosti gnev, ne bi trebalo da sebrza{.

Za zavista i zlobata

Starecot re~e: ,,Mo-ra{ sebesi da se primoru-va{, pa i protiv svojata vo-lja, da pravi{ nekoe dobro

na svoite neprijateli i dane ~uva{ osveta, tuku da bi-de{ vnimatelen, da ne nav-reduva{ so nastap poln soprezir i poniùvawe.

Edna èna pra{ala:,,Ne razbiram ba}u{ka, ka-ko ti ne samo {to ne se lu-ti{ na onie koi zboruvaatlo{o za tebe, tuku prodol-ùva{ da gi saka{. Na ova,Starecot dolgo se smeel irekol: ,,Ima{ mlad sin. Da-li se luti{ na nego koganema da napravi ne{to kako{to treba? Zarem ne se tru-di{ namesto toa, da gi skri-e{ negovite nedostatoci?"

(prodolùva)


Vesti

Majkata na eden odubienite kopti vo Libija(koi Koptskata crkva giproglasi za ma~enici), Ki-

ril, vo edno neo-damne{no intervjuveli deka im pros-tila na ubijcitena nejziniot sin,zatoa {to toj e se-ga ,,so Gospoda.U{te pove}e, taaveli deka se moli

za militantite, za i tie daja vidat svetlinata i da seodvratat od zloto.

- Postojano mi velea

deka sinot mi e kidnapiran.Jas im velev ,,Ne, toj e so Go-spoda. Pra{ana dali imanekakva poraka za ubijcitena nejziniot sin, taa odgova-ra: ,,Vi blagodaram za nego-voto ma~eni{tvo, Gospodneka gi dopre va{ite srca ineka osvetli pat za da ne za-vr{ite lo{o - neka vi go os-vetli patot za da ne zavr{i-te vo pekolot.

(prezemeno od: Agapi)

Starec Paisij kanoniziran za svetitel (13.01.2015)

Tuku{to dojde soop-{tenieto deka SvetiotSinod na CarigradskataPatrijar{ija donese re-{enie za kanonizacija nastarecot Pajsij Svetogo-rec.

Vo oficijalnotosoop{tenie se veli dekadenes Svetiot Sinod naVselenskata Patrijar{ijaednodu{no go primil pre-dlogot od komisijata za ka-nonizacija za vpi{uvawevo spisokot na svetiite naPravoslavnata Crkva namonahot Pajsij Svetogo-rec.

Starec Pajsij e ro-den vo 1924 g, vo Faras, Ka-padokija i po~inal na 12 ju-li 1994 g. Ne e pogreban na Sveta Gora, kade {to go po-

minal pogolemiot del odne-goviot `ivot, tuku voosnovaniot od nego `enskimanastir vo Suroti, Hal-kidiki. Starec Pajsij e e-den od najpoznatite sovre-meni pravoslavni duhovni-ci, koj dobil dar na duhov-no rakovodstvo (t.n. star-~estvo), ~udotvorstvo iprozorlivost. I dosega tojbe{e po~ituvan vo celiotpravoslaven svet kako sve-titel, a vo golem broj pra-voslavni crkvi ima i nego-vi ikoni i freski.

Vo 2013 godina, Vse-lenskata Patrijar{ija gokanonizira i Starec Por-firij Kavsokalivit.

(prezemeno od: MPC-OA)

Vi blagodaram {to go ubivte sin mi" 24/02/2015


Vesti

Na nekolku kilomet-ri od gradot Trikala, vo se-nkata na sve{tenite karpivo blizina na Meteori, be-{e posvedo~en eden potre-sen podatok. Ikona so sve{-tenoto izobrazenie na Ar-hangel Mihail zografisanapred 5 godini od strana naikonopisecot otec Panajo-tis Pevkis, izleva kapki nablagouhano maslo, koe na~udesen na~in ne & {teti naizobrazbata.

Sve{tenikot ikono-pisec po~uvstvuval silenstrav koga gi videl tie kap-ki. Vedna{ toj se pomolilna Boga. Na po~etokot toj nekaùval nikomu za ~udoto,pla{ej}i se deka lu|eto ne-pravilno }e ja sfatat ovaa,kako {to veli samiot,,poraka od Boga.

,,Sve{tenoto izobra-ènie na Arhangel Mihail{to go ìvopisav, e to~nakopija na ikona od ikonog-rafskata {kola na Hriso-

lor. Ikonata be{e zavr{e-na pred 5 godini. Me zapre-pasti koga sfativ vo edenmoment deka od drvoto naikonata po~nuva da te~e mi-ro. Prekrstuvaj}i se, zedovpar~e pamuk i gi izbri{avkapkite, bidej}i se pla{evdeka bi moèle da ja o{te-tat izobrazbata. Toga{ nani{to ne mislev. No, maslo-to prodolì da se pojavuva iblagouha. Ima miris sli~enna maslo od kandilo so ki-libar boja. Najinteresno etoa {to miroto ne im {tetina boite na ikonata, raska-à o. Panajotis Pevkis zavesnikot ,,Ortodoksi Ali-tia.

Kako {to objasni sa-miot ikonopisec kapkite sepojavuvaat na razni mesta naikonata. ,,Edna{ miroto sepojavuva na likot na arhan-gel Mihail, drugpat na ra-cete i sekojpat na razli~nimesta. Ne moàm da ja objas-nam ovaa tainstvena ~udesnapojava i smetam deka toa e

znamenie Bo`jo. Zamoliveden hemi~ar da mi dadesvoe mislewe, no ne dobivnikakvo konkretno objasnu-vawe, ra

8 Ден / the eight day

Documents