3. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost

3. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost / marec 2011 UVODNIK

Tako kot je s prvimi toplimi sončnimi žarki zaživela narava, je pestro tudi dogajanje na področju raziskovanja in znanosti. V mar-

cu smo se pogovarjali s kar nekaj zanimi-vimi gosti, ki so nam predstavili dogajanje ob 60. obletnici Tehniškega muzeja Slove-nije, nas popeljali po razstavi Charlesa Darwina in predstavili oceno stanja tehniš-kega izobraževanja v Sloveniji. V uvodni rubriki vam predstavljamo Bazo strokovnjakov in dejavnosti Slovenske inženirske zveze, ki jih pripravljamo v sklopu projekta ZOTKS – mreža za razis-kovanje in znanost, ne spreglejte pa tudi javnega razpisa za promocijo slovenske znanosti v tujini in zanimivih dogodkov in aktivnosti v Napovedniku. Prijetno branje!

Spoštovani! Če menite, da ste naše novice prejeli neupravičeno, se vam opravičujemo in vas prosimo, da nas o tem obvestite na elektronski naslov [email protected]. Če e-novic vsebinske mreže za znanost in raziskovanje ne želite več prejemati, nam to prosimo sporočite na elektronski naslov [email protected] in napišite v rubriko "Zadeva": ODJAVA E-novic. Sporočilo je poslano v skladu s 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah.

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

2

Projekt ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost

Baza strokovnjakov

Kot smo vam predstavili že v prvi, januar-ski, številki e-novic, bomo v sklopu pro-jekta ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost, ki ga financirata Evropska unija* in Ministrstvo za javno upravo, pripravili tudi Bazo strokovnjakov. Z evidentiranjem strokovnjakov, ki delujejo na področju raziskovanja in znanosti (zlasti na področju tehnike in naravoslovja) oziroma na podro-čju delovanja NVO, vzpostavljamo upora-bnikom prijazno Bazo strokovnjakov. Namen baze je NVO in drugim uporabni-kom ponuditi nabor usposobljenih in pre-verjenih strokovnjakov, ki so jim sposobni in pripravljeni ponuditi pomoč pri pripravi in obravnavi strokovnih dokumentov s področja raziskovanja in znanosti ter pri izboljševanju kakovosti in učinkovitosti delovanja, poleg tega pa ponujajo storitve izobraževanja, usposabljanja, svetovanja, priprave projektov in drugih intelektualnih rešitev. Dodatno k temu želimo z Bazo strokovnjakov tudi državi in njenim usta-novam ponuditi nabor ljudi, ki lahko s svo-

jo strokovnostjo in znanjem sodelujejo pri pripravi pravnih aktov, politik, razvojnih strategij in strateških projektov. Baza bo bistvena prvina podpornega okolja delovanja tistega dela nevladnega sektorja, ki deluje zlasti na področju raziskovanja in znanosti. Baza strokovnjakov bo objavlje-na na spletnem portalu ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost http://www.mreza. zotks.si, kjer je na voljo tudi že obrazec za vpis v bazo. Če menite, da je tudi v vaši organizaciji kdo, ki bi bil primeren za vpis v Bazo strokovnjakov, nam lahko na elek-tronski naslov [email protected] sporočite njegove/njene kontaktne podatke in kratek opis področja delovanja, mi pa mu/ji bomo posredovali obrazec za vpis. Skupaj nam bo tako uspelo pripraviti še bolj bogato in uporabno Bazo strokovnjakov. ▪ * Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evrop-skega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativ-nega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposoblje-nost; prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

Ozaveščanje o pomenu inovacij in usposabljanja o inovatorskih procesih Kot smo poročali že v februarski številki e-novic, se je Slovenska inženirska zveza

(SIZ) aktivno vključila v razpravo o Raz-vojni in inovacijski strategiji Slovenije z namenom ureditve razmer na tem področju in izboljšanja pogojev za delovanje, zlasti »malih«, neodvisnih inovatorjev, njihovih združenj in nevladnih organizacij, ki delu


jejo na tehniškem in inovacijskem področ-ju. Igor Beguš iz SIZ nam je povedal, da na podlagi analize razmer in pogojev za delo-vanje inovatorjev, ugotavljajo, da je ključ-na hiba dosedanjih inovacijskih politik v šibkem inovacijskem podpornem okolju, ki bi »malim« inovatorjem nudil pomoč in podporo pri realizaciji inovacij in sicer v vseh fazah: od ideje in zaščite pravic ter razvoja in izdelave prototipov, do financi-ranja in trženja inovativnih izdelkov. SIZ si zato prizadeva vzpostaviti mehani-zem, ki bi inovatorjem in drugim ciljnim skupinam (javna uprava, NVO, mediji) omogočal hiter in enostaven dostop do tehniških znanj in strokovnjakov, ki deluje-jo na področjih znanost, raziskovanja, teh-nologije in tehnike, ali pa zgolj sprejemajo odločitve na teh področjih. Ugotavljajo namreč, da strokovni potencial tehniškega nevladnega sektorja (le v SIZ je združeno 20 strokovnih panožnih zvez - približno 100 društev in okoli deset tisoč članov s tehnično izobrazbo), ni ustrezno izkoriš-čen, kljub premisi, ki velja v razvitih drža-vah - »inženir je koristen, zato ga je treba izkoristiti«. Zato po besedah Beguša ne smemo pozabiti na besede Willija Fuchsa,

direktorja VDI (Verein Deutscher Ingenie-ure), največjega evropskega inženirskega združenja: »Prvi moramo vedeti, kaj bo!« in »Nemčija dolguje svoje blagostanje teh-niki«. Slovenska inženirska zveza bo kot svoj prispevek k izboljšanju razmer in pogojev za delovanje inovatorjev v Sloveniji, v sklopu projekta ZOTKS – mreža za razis-kovanje in znanost pripravila več srečanj, na katerih bodo predstavili vrste, postopke z izumi in inovacijami, vrste in postopke pravnih zaščit avtorjev, zakonodajo na tem področju, primere dobrih praks iz držav Evropske unije in Slovenije ter predstavili konkreten primer realizacije inovacije (od zasnove, opisa in prijave patenta do inženi-ringa in trženja inovativnih izdelkov). V skladu s poslanstvom SIZ in z upošteva-njem dejstva, da se premalo mladih odloča za tehniške in naravoslovne poklice, so se vključili tudi v akcijo Društva za razvoj tehniškega izobraževanja (DRTI), ki je pripravilo dokumenta Ocena stanja tehniš-kega izobraževanja v Sloveniji in predlogi za izboljšave, ki ga predstavljamo v nadal-jevanju e-novic, SIZ pa ga je skupaj s svo-jimi članicami tudi podprla. ▪

Aktualno

Ocena stanja tehniškega izobraževanja v Sloveniji in predlogi za izboljšave

V mesecu marcu smo se pogovarjali s predsednikom Društva za razvoj tehniške-ga izobraževanja (DRTI) dr. Slavkom Kocijančičem. Predstavil nam je dokument Ocena tehniškega izobraževanja v Sloveni-ji in predlogi za izboljšave, ki so ga sprejeli na občnem zboru društva januarja 2011.


4

»Z mnenjem, da se razmere v tehniškem izobraževanju v Sloveniji že več kot deset let poslabšujejo, se strinjamo učitelji tehni-ških vsebin na vseh stopnjah izobraževanja kot tudi 'uporabniki' teh znanj iz gospodar-stva. Da bi na to opozorili strokovno in širšo javnost, smo v Društvu za razvoj teh-niškega izobraževanja (DRTI) pripravili dokument, ki poleg ocene stanja ponuja nekatere kratkoročne in predvsem dolgoro-čne ukrepe, s katerimi bi stanje izboljšali,« je poudaril dr. Kocijančič. Dokument so pripravili v sklepnem obdobju nastajanja nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju, ki bo za daljše obdobje postavila smernice tudi tehniškega izobraževanja. Predstavili so ga nekaterim tehniškim fakultetam, sre-dnješolskim centrom, zbornicam, inštitu-tom, nevladnim organizacijam, podjetjem, posameznim članom in predsedniku stro-kovne skupine za pripravo Bele knjige in drugim. Na predlog predsednika strokovne komisije za pripravo Bele knjige o vzgoji in izobraževanju dr. Janeza Kreka pa so besedilo podali tudi kot predlog preambule za belo knjigo. V nadaljevanju povzemamo ključna izho-dišča in predlagane ukrepe, ki so zapisani v dokumentu.

Dr. Slavko Kocijančič na različnih področjih sode-luje tudi z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Med drugim je vodja Poletne šole elektronike in robotike ter član Komisije ZOTKS za inovativne tehnologije (Foto: arhiv ZOTKS)

Družbeni pomen in stanje tehniškega izobraževanja Družbeni pomen tehniškega izobraževanja se v Sloveniji zmanjšuje na vseh ravneh, od osnovnošolskega do visokošolskega. Pomen tehnološke pismenosti kot sestav-nega dela splošne izobrazbe je podcenjen. Družbeni status in vrednotenje tehniških poklicev sta neprimerna glede na vlogo, ki jo ti poklici imajo pri razvoju in uspešnosti družbe. Stanje v tehniškem izobraževanju je tesno povezano s stanjem slovenskega gospodarstva, ki v globalnem gospodarstvu izgublja na konkurenčnosti, delež inovacij je nizek, redka podjetja imajo prodorne razvojne oddelke. Zaradi propadanja velikih gospodarskih sistemov in podjetij ter gospodarskih težav preostalih podjetij se vedno manj mladih – tudi zaradi vpliva staršev – odloča za študij na področju tehnike, čeprav potrebe po tehniškem kadru v industriji in drugih panogah naraščajo. Posebej je to kritično na področju srednjega poklicnega in stro-kovnega izobraževanja, kjer relativni delež srednješolcev pada, delež gimnazijcev pa je dosegel 40 %. Kritično je tudi zmanjše-vanje vpisanih študentov na pedagoško tehniko, matematiko, fiziko in računalniš-tvo v zadnjih nekaj letih. Zastopanost vsebin s področja tehnike in tehnologije v splošnem izobraževanju je nerazumljivo majhna. V programu devetle-tne osnovne šole predmeta Tehnika in teh-nologija ni več v devetem razredu, celoten obseg predmeta pa je glede na osemletko skrčen za tretjino. V programih splošne in ekonomske gimnazije tehnoloških vsebin skorajda ni. Projektne oblike dela na pod-ročju razvoja izdelkov/storitev, ki smiselno povezujejo sintetične in analitične vsebine s področij strojništva, elektronike, elektro-tehnike, gradbeništva, računalništva, teh-nologije gradiv, izdelovalnih tehnologij, trženja, financ, podjetništva, varovanja okolja, ergonomije itd., pri nas niso sestav-ni del splošne izobrazbe. Posledično se


5

najboljši maturanti redko vpisujejo na teh-niške fakultete. Motiviranost in tehniška znanja tistih, ki se vpišejo na tehniške pro-grame, pa so tako na srednjih kot na viso-kih šolah nizka. Predlagani ukrepi Za izboljšanje razmer v gospodarstvu in družbi nasploh so potrebi kratkoročni in dolgoročni ukrepi, s katerimi bi izboljšali stanje in vlogo tehniškega izobraževanja. 1. V sklopu splošnega izobraževanja je

potrebno zagotoviti večjo zastopanost vsebin s področja tehnike in tehnolo-gije.

Doseči je potrebno višji nivo tehnološke pismenosti v sklopu splošnih izobraževal-nih programov. Povezanih tehnoloških vsebin ni mogoče razpršiti med obstoječe predmete, ampak je potreben samostojen obvezni predmet in izbirni tehniški pred-meti. V zaključni razred osnovne šole bi morali vrniti predmet Tehnika in tehnolo-gija. V splošni in ekonomski gimnaziji naj se v prenovljene programe uvrsti predmet in izbirni modul z vsebinami s področja različnih tehnologij. Pri oblikovanju vsebin bi sodelovali učitelji, strokovnjaki iz gos-podarstva in visokošolskega izobraževanja. 2. Pri prenovi srednjega poklicnega in

strokovnega izobraževanja naj se v večji meri upoštevajo mnenja učiteljev strokovnih predmetov, gospodarstva in terciarnega izobraževanja.

Večjo pozornost naj dobijo ustrezna vse-binska, strokovna in metodološka izobra-ževanja in usposabljanja izvajalcev tehniš-kih izobraževalnih vsebin. Zagotoviti je potrebno enakopravnost izvajalcev prakti-čnega pouka z ostalimi učitelji. Podpreti je potrebno aktivno vključevanje Gospodar-ske in Obrtno-podjetniške zbornice ter področne industrije v izobraževalne pro-grame.

3. V sistemu stalnega strokovnega izpo-polnjevanja učiteljev je potrebno raz-širiti ponudbo tehnoloških vsebin in spodbuditi sodelovanje visokega šols-tva in gospodarstva.

Tehnološke vsebine so v sistemu sedanjega stalnega strokovnega izpopolnjevanja uči-teljev posebej slabo zastopane na progra-mih splošnih gimnazij. Ponudba doizobra-ževanja iz tehniških vsebin na srednjih poklicnih in strokovnih šolah je skromna, dostikrat tudi draga. Sistem habilitacij visokošolskih učiteljev in njihovih asisten-tov ne motivira k sodelovanju, kaj šele organizaciji tovrstnih izpopolnjevanj učite-ljev. Gospodarstvo se bistveno premalo vključuje v sistem vseživljenjskega izobra-ževanja učiteljev. 4. Finančno spodbujati razvoj didaktič-

nih metod in sredstev tehniškega izob-raževanja na vseh nivojih izobraževa-nja, vključno z neformalnimi oblika-mi.

Za raziskovanje didaktičnih metod in raz-voj ustreznih učil za različne vsebine in stopnje tehniškega izobraževanja ni namenskih finančnih sredstev. Nekaj sred-stev v ta namen je bilo zagotovljeno preko sofinanciranja programov EU. Tak način financiranje je dobrodošel, vendar ne zago-tavlja dolgoročnega razvoja. Slednjega bi lahko dosegli z nacionalnimi razpisi name-njeni posebej tehniškemu izobraževanju (recimo v okviru Ciljnega raziskovalnega programa ali sredstev Socialnih skladov). V okviru teh razpisov bi lahko vključili tudi dodatno podporo različnim oblikam neformalnega izobraževanja in povečali obseg in učinkovitost različnih tehniško naravnanih poletnih šol, delavnic, taborov, tekmovanj ter dosegli pozitivne učinke tudi v krajšem obdobju. Dokument Ocena tehniškega izobraževan-ja v Sloveniji in predlogi za izboljšave je v celoti objavljen na spletni strani društva, http://www.drti.si/pobude.html. Tam je


6

tudi vzorec pisma podpore, v katerega lah-ko podpisniki dopišejo svoja mnenja, komentarje, dodatne predloge. Pisma pod-

pore, ki so jih že prejeli, so objavljena, k podpisu pa vabijo vse zainteresirane orga-nizacije, skupine in posameznike. ▪

Priložnosti

Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini v letu 2011

Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa, ki ga je objavila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije je sofinanciranje akti-vnosti v zvezi s promocijo slovenske zna-nosti in znanja v tujini, pri čemer se aktiv-nosti v zvezi s promocijo slovenske znano-sti lahko izvajajo tudi na območju Repub-like Slovenije, če je zagotovljena primerna mednarodna znanstvena in strokovna ude-ležba. Upravičeni prijavitelji: Na javni razpis se lahko prijavijo zavodi, skupnosti zavodov, gospodarske družbe, društva, zveze društev in ustanove. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe iz slo-venskega zamejstva in pravne osebe Slo-vencev po svetu. Prijavitelj za izvajanje aktivnosti pooblasti odgovornega nosilca.

Rok za oddajo prijav: Prijave morajo prispeti v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska 30, 1000 Ljubljana, najkasneje do 29. aprila 2011 do 12. ure. Kot pravočasne se štejejo tudi prijave oddane priporočeno po pošti iz Slovenije, najkasneje do 29. aprila 2011 do 12. ure (poštni žig). Prijave morajo biti v roku oddane v pisni in elektronski obliki. Razpisna dokumentacija: Javni razpis in prijavni obrazci so od dneva objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije (25. marec 2011) objavljeni na spletni strani agencije http://www.arrs.si. Dodatne informacije v zvezi z razpisom pa lahko dobite na agen-ciji pri Fani Rožič Novak, po telefonu 01 400 59 50 vsak delavnik od 9. do 12. ure ali po elektronski pošti na [email protected].▪

Zanimivosti

Tehniški muzej Slovenije praznuje 60. obletnico ustanovitve

Tehniški muzej Slovenije (TMS) je osred-nji slovenski muzejski zavod za področje tehniške kulturne dediščine. Ustanovljen je

bil leta 1951 na predlog prof. ing. Cirila Rekarja z namenom, da evidentira, doku-mentira, zbira, ureja, hrani in zavaruje teh


7

niško kulturno dediščino, tehniške premič-ne spomenike in znamenitosti na področju Slovenije. Uredba o ustanovitvi Tehniške-ga muzeja Slovenije je bila objavljena v Uradnem listu LRS, št. 14 z dne 3. 4. 1951, v Uradnem listu LRS, št. 34 z dne 16. 10. 1951 pa še pravilnik o ustroju in poslovan-ju. Za prvega ravnatelja je bil imenovan pro-fesor Franjo Baš (1952–63), sledili so mu Marjan Vidmar (1963–94) in mag. Vladi-mir Vilman (1994–98), trenutno pa muzej vodi dr. Orest Jarh. TMS je dobil ob usta-novitvi prve uradne prostore v Kazini na današnjem Kongresnem trgu 1, od leta 1954 pa je uprava na Parmovi 33 v Ljub-ljani. Največ težav so imeli s pridobivan-jem ustreznih depojskih in razstavnih pros-torov. V začetku so našli rešitev v formira-nju in ustanavljanju tehniških zbirk na pod-ročju Slovenije, ki so se z leti večinoma osamosvojile (kovaški muzej v Kropi, delavski muzej na Ravnah, mestni muzej v Idriji, tekstilni muzej v Kranju, steklarska zbirka v Hrastniku, železarski muzej na Jesenicah, premogovniški muzej v Velen-ju). Leta 1952 se je TMS priključil Goz-darski, lesni in lovski muzej (formalno šele leta 1955), ki je od leta 1947 deloval v sklopu Gozdarskega inštituta Slovenije in je imel svoje prostore v nekdanjem kartuzi-janskem samostanu v Bistri pri Vrhniki. Prve muzejske zbirke TMS (urejanje in gojenje gozdov, izkoriščanje gozdov, žagarstvo in lesna obrt ter lovstvo) so bile odprte za javnost oktobra 1953 v nekdan-jem kartuzijanskem samostanu v Bistri pri Vrhniki.

Tehniški muzej v Bistri pri Vrhniki (Foto: arhiv TMS) Danes so na več kot 6000 m2 razstavnih površin na ogled stalne zbirke ter občasne razstave s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike. TMS ima posamezne muzejske zbirke tudi dru-god po Sloveniji: Muzej pošte in teleko-munikacij v Polhovem Gradcu, geodetsko in Valvasorjevo grafično zbirko na gradu Bogenšperk pri Litiji, ogledni depo v Sote-ski pri Dolenjskih Toplicah, Usnjarno Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in Pan-tzovo gravitacijsko žičnico v Soteski med Bledom in Bohinjem.

Ob tej okrogli obletnici in pestri zgodovini muzeja, pa nas je zanimalo, ali muzej pri svojem delovanju sodeluje tudi z nevlad-nimi organizacijami oziroma predvsem društvi. Urša Vodopivec iz službe za stike z javnostmi TMS nam je zaupala, da je to že njihova stalna praksa, saj »tako pri prip-ravi stalnih zbirk in občasnih razstav kot tudi posameznih prireditev sodelujemo s številnimi institucijami, organizacijami, društvi in zvezami. Trenutno je v TMS v Bistri pri Vrhniki na ogled občasna razsta-va ROD ŠTEFE IN ARPADA: Ris v Slove-niji, ki je plod sodelovanja z Oddelkom za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Lovsko zvezo Slovenije in društvom Dina-ricum. Na ogled je tudi evropski projekt A Taste of Europe/Okus Evrope, pri katerem sodeluje osem evropskih in več slovenskih muzejev, Čebelarska zveza Slovenije ter Inštitut za novejšo zgodovino.« Urša Vodopivec je kot primer uspešnega sode-lovanja z nevladnimi organizacijami izpos-tavila tudi Dneve inovatorjev, ki jih pripra-vljajo v sodelovanju z Inovatorskim cen


8

trom ASI (Aktivni slovenski inovatorji). Lansko leto so Dneve inovatorjev organizi-rali prvič, zaradi pozitivnega odziva, pa bomo s prireditvijo nadaljevali tudi letos (več o tem si preberite v Napovedniku). 21. maja bodo zagnali tudi Verižni ekspe-riment, ki ga že sedmo leto zapored orga-nizirajo v sodelovanju s Pedagoško fakul-teto Univerze v Ljubljani ter Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slo-venije. Vsako leto v muzeju potekajo tudi Dnevi strojništva, Dnevi fizike in Dnevi elektrotehnike, na katerih sodelujejo razli-čne fakultete, zveze in društva. Organizira-li so tudi predstavitev Astronavtsko rake-tarskega kluba V. M. Komarov, modelar-skega kluba Vrhnika in še bi lahko našte-vali. Urša Vodopivec je ob jubileju še dodala, da sodelovanje z nevladnimi orga-nizacijami in drugimi inštitucijami bogati program in delo TMS, zato jih veseli, da lahko sodelujejo s takšnim številom različ-nih inštitucij in upa, da bo to sodelovanja tako uspešno tudi v prihodnje. Ob 60. obletnici ustanovitve bodo v TMS v Bistri pri Vrhniki v nedeljo, 3. aprila 2011, pripravili vrsto dogodkov. Med 14. in 18. uro vam bodo sodelavci muzeja na razpolago za vaša vprašanja, razkazali vam bodo muzejske zbirke ter predstavili delo v muzeju, ki poteka skrito pred očmi obisko-valcev.

Tiskarska zbirka v TMS (Foto: arhiv TMS)

Restavratorske delavnice, ki so navadno zaprte za obiskovalce, bodo ob tej prilož-nosti od 14. do 17. ure na ogled širši javno-sti. Ob 14. in 15. uri se jim lahko pridružite na vodenem ogledu muzeja, ki bo prilago-jen družinam z otroki. Če pa si želite klasičnega ogleda izbranih muzejskih zbirk, pa se jim lahko pridružite ob 14. in ob 16.30 uri. Ob 15. uri vam bodo predstavili prenovljeno domačo sple-tno stran, ob 17. uri pa dokumentacijsko bazo, v katero vpisujejo vse muzejske pre-dmete ter prireditve in ostale aktivnosti. Ob 16. uri bo direktor muzeja dr. Orest Jarh obiskovalcem prikazal delovanja Vegove-ga škripčevja. Na praznični dan bo na ogled tudi potujoča razstava Predstavitev načrta celostne vsebinske in programske prenove gradu z vzpostavitvijo Valvasorje-vega središča na Bogenšperku. Ob 18. uri pa za vse obiskovalce pripravljajo še pre-senečenje. Vabijo vas, da na ta dan obiščete tudi Muzej pošte in telekomunikacij v Polho-vem Gradcu. Med 13. in 15. uro bodo otroci izdelovali poštne kape, ob 15. uri pa bo sledil voden ogled muzejskih zbirk. Več o trenutni razstavi v Polhovem Gradcu pa si lahko preberete v naslednjem članku. Vstop v Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki in Muzej pošte in telekomuni-kacij v Polhovem Gradcu bo na ta dan prost. Dodatne informacije o praznovanju 60. obletnice so na voljo na spletni strani TMS http://www.tms.si, na voljo pa so vam tudi na telefonski številki 01 436 64 90 oziroma 031 336 823. Več o dogajanju v TMS v aprilu pa si preberite v Napoved-niku. ▪


9

Razstava Darwinovo življenje in delo

V Muzeju pošte in telekomunikacij v Pol-hovem Gradcu je od 10. marca do 10. maja 2011 na ogled razstava, ki je posvečena Darwinovemu življenju in delu. 200. oble-tnico rojstva enega največjih naravoslov-cev in utemeljitelja evolucije smo sicer praznovali že leta 2009. Charles Robert Darwin se je namreč rodil 12. februarja 1809 v Shrewsburyju v Veliki Britaniji. Na osnovi dokazov, ki jih je nabiral na svoji poti okoli sveta, je razložil in znanstveno utemeljil razlago razvoja živega sveta. Šte-vilni muzeji po svetu so s priložnostnimi razstavami počastili Darwinovo rojstvo in predstavili njegovo življenje in delo. V Sloveniji je razstavo pripravila dr. Barba-ra Bajd, ki nam je v pogovoru zaupala nekaj podrobnosti o svojem delu, kako je prišla do ideje o razstavi ter tudi o samem Darwinu.

Charles Robert Darwin (Foto: revija Gea na spletu) Dr. Bajd je avtorica številnih knjig in pri-ročnikov za vzgajanje mladih vedežev s področja naravoslovja oziroma predvsem biologije, zaposlena na Oddelku za kemijo, biologijo in gospodinjstvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, do pred kratkim pa je predavala tudi evolucijo člo-veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. In prav evolucija je njena najve-čja strast, zaradi katere je nastala tudi ose-bna zbirka o življenju in delu Charlesa Darwina, ki si jo lahko ogledamo na raz-

stavi. Na obisku v njeni prijetni pisarni, ki je krasijo različne slike in plakati z biološ-ko tematiko, nam je pokazala stare osnov-nošolske učbenike, ki so precej prostora namenjali razvojnemu nauku. Novi učni načrti te vsebine vse bolj krčijo, čeprav je ravno evolucija z besedami dr. Bajd tista »zanimiva stran biologije«. Tako se je ob 200. obletnici Darwinovega rojstva porodi-la ideja o razstavi, ki jo je pripravila v »domačem okolju« – na Pedagoški fakulte-ti v Ljubljani. Dr. Bajd se z nasmeškom na obrazu spo-minja prve razstave februarja 2009, ob 200. obletnici Darwinovega rojstva. »Raz-stava je bila primitivna, denarja za tisk plakatov sprva ni bilo, zato sem za pomoč zaprosila sodelavca, ki mi je nato s pomoč-jo računalnika pomagal pripraviti besedilo in slike o Darwinovem življenju in delu.« Razstava, na kateri je predstavljeno Darwinovo otroštvo in mladost, skoraj petletno obdobje na ladji Beagel med poto-vanjem okoli sveta, ki je bilo odločilno za njegovo nadaljnje življenjsko delo, odlitki lobanj človečnjakov, Darwinove knjige in še mnogo drugih zanimivih stvari, je imela med študenti in dijaki odličen odziv, zato so jo novembra 2009, ob 150. obletnici izida knjige O nastanku vrst ponovili. Pedagoška fakulteta v Ljubljani pa je takrat financirala tisk plakatov in slik za razstavo. Razstavo je opazil tudi profesor iz češkega Brna, ki se je takoj zavzel, da bi razstava gostovala tudi pri njih. Fakulteta v Brnu namreč sodeluje tudi s tamkajšnjim Men-dlovim muzejem, ki se imenuje po Gregor-ju Johannu Mendlu (1822–1884), avstrij-skemu duhovniku, znanstveniku in pionirju genetike. Mendel je delal poskuse s križanjem graha in ugotavljal, da se nekatere lastnosti pre-našajo iz generacije v generacijo ter leta 1865 prvič predstavil svoje rezultate, v


10

katerih je dokazoval, da dednost ni posle-dica naključja ali čudeža, ampak zakoni-tosti. Njegovo delo pa je bilo v sredini 19. stoletja prezrto.

Gregor Johann Mendel (Foto: katalog razstave Darwinovo življenje in delo) Dr. Bajd je poudarila, da sta »Mendel in Darwin živela istočasno, vendar je večina strokovnjakov prepričanih, da Darwin ni nikdar slišal za Mendla in njegove posku-se«. Kljub temu naj bi obstajali zapiski, da sta si pisala, vendar dr. Bajdova pravi, da tega še ni izsledila. Tako to še vedno ostaja »vrzel v mojem raziskovanju Darwinovega življenja in dela, ki jo moram še zapolniti,« je še dodala. Člani Mendlovega muzeja so celotno razstavo dr. Bajdove prevedli v češčino, pri njih pa je gostovala od 2. feb-ruarja do 2. marca 2010. Razstava je bila lani na ogled tudi v Osno-vni šoli F. S. Finžarja v Lescah, trenutno pa je kot občasna razstava na voljo v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polho-vem Gradcu. Prav za namen te razstave je dr. Bajd zbrala še znamke, ki so tematsko povezane z Darwinom. Ob 200. obletnici njegovega rojstva je namreč veliko držav po svetu izdalo spominske znamke. Predv-sem majhne otoške države, ki jih je Darwin obiskal na poti okoli sveta, so izdale znamke z motivom Darwina ali živali, ki jih je na svojem potovanju spoznaval. Pri nabiranju znamk in predvsem z ogromno koristnimi nasveti je dr. Bajd pomagal g.

Veselko Guštin iz Filatelistične zveze Slo-venije. Ob omembi društvenega sektorja naj pou-darimo, da je dr. Bajd tudi članica Društva antropologov Slovenije in Društva učitel-jev biologije Slovenije, sama pa pravi, da upa, da bo v pokoju imela še kaj več časa in energije za kakšna prostovoljna dela v sklopu društev. »Delo društev v Sloveniji zelo pozdravljam in menim, da je tisto, kar je narejeno na prostovoljni bazi ob veliki meri veselja za neko področje, zelo uspeš-no. Prav društva so tista, ki oblikujejo živ-ljenje v mnogih slovenskih krajih in predv-sem vaseh. Tudi v mojem primeru se je pokazalo, da je v društvih veliko strokov-njakov, saj brez nasvetov filatelistov ta del razstave prav gotovo ne bi bil tak, kot je.« Razstavo v Polhovem Gradcu spremlja tudi katalog, na pobudo dr. Bajd in z dizajnom, ki sta ga pripravila skupaj s filatelistom g. Guštinom, pa je Pošta Slovenije izdala še posebno znamko in priložnostni žig. Med vsemi zanimivostmi na razstavi pa je njena avtorica posebej ponosna na prvi prevod Darwinove knjige O nastanku vrst, ki je bila prvič izdana leta 1859 v 1250 izvodih in razprodana v enem dnevu.

dr. Barbara Bajd je tudi članica Komisije ZOTKS za biologijo Do Darwinove smrti je bilo pripravljenih še pet ponatisov, vsakega izmed njih pa je Darwin sproti popravljal in dopolnjeval. V slovenščino smo knjigo dobili 95 let po njenem prvem natisu, na razstavi pa tako


11

lahko vidimo knjigo iz leta 1954. Na ogled je tudi knjiga O nastanku vrst iz leta 1911, ki jo je avtorica razstave pridobila ob pomoči filatelistov. Dr. Bajd nam je ob zaključku pogovora še povedala, da bi morala biti biologija za učence in dijaka prijazna ter ljubezniva, saj gre za izredno

zanimivo vedo. »Narava nas obdaja, zato je potrebno vzgajati zavestne ljudi, ki bodo naravo spoštovali. Moja razstava je tako prispevek k večji prepoznavnosti evolucije v šoli in nasploh med ljudmi.« ▪

Napovednik

Nagradni natečaj ZOTKS za projekte medgeneracijskega sodelovanja na tehniškem in naravoslovnem področju

Izdelki lanskoletnih zmagovalcev natečaja (Foto: arhiv ZOTKS) Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) razpisuje Nagradni natečaj za projektne medgeneracijskega sodelovanja na tehniškem in naravoslovnem področju. Namen natečaja je spodbuditi sodelovanje med posamezniki in posameznicami razli-čnih generacij ter inovativnost in ustvarjal-nost, ki temelji na združitvi bogatih izku-šenj, znanja in modrosti starejših, z znan-jem in spretnostmi mladih. Predmet natečaja so projekti, ki jih družno pripravijo starejši in mlajši na način, da povežejo tradicionalna in starodavna znan-ja ter veščine s sodobnimi dognanji in teh-nologijami. Na natečaju lahko sodelujejo projekti, pri pripravi katerih dejavno sode-lujeta najmanj dve in največ štiri osebe, od

katerih mora biti vsaj ena oseba starejša od 60 let in vsaj ena oseba mlajša od 18 let. Prijavljeni projekt mora vsebovati projekt-no nalogo v pisni obliki, lahko pa tudi izdelek (le-ta ni obvezni sestavni del, je pa priporočljiv). Projektna naloga mora vsebovati: • naslovno stran, kjer so navedeni naslednji podatki: naslov naloge, avtorji in mentorji projekta (ime in priimek, datum rojstva, naslov, elektronski naslov), letnica in kraj izdelave, • povzetek (kratek pregled projekta in upo-rabljenih metod – največ 500 znakov), • vsebinski del (5 – 20 strani, zajema naj tudi foto gradivo iz izvajanja projekta), • zaključek (ugotovitve in predlogi), • seznam uporabljene literature in gradiv. Kriteriji za ocenjevanje projektov: • medgeneracijsko sodelovanje, še posebej v okviru družine, • prispevek k ohranjanju naravne in tehniš-ke dediščine, • vzajemni prenos znanja in veščin med sodelujočimi v projektu, • inovativnost projekta in uporabljenih metod, • atraktivnost projekta in morebitnega izdelka.


12

Prispele projekte bo ocenila strokovna komisija pri ZOTKS. Najbolje ocenjeni projekti bodo predstavljeni in nagrajeni na 11. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, v času od 27.–29. septembra 2011. Projek-tov in izdelkov, ki bodo prispeli na natečaj praviloma ne bomo vračali. Rok za prijavo projektov je 15. junij 2011.

Do tega datuma je potrebno projekte dos-taviti na naslov ZOTKS, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, ali poslati po elektronski pošti na naslov [email protected]. Za vse dodatne informacije vam je na voljo Adela Korošec na telefonski številki 01 25 13 743. ▪

Mladinski raziskovalni tabori in ustvarjalne poletne šole

V Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) vsako leto organiziramo mladin-ske raziskovalne tabore in ustvarjalne pole-tne šole, ki so namenjene vsem mladim, ki hočejo več, kot jim ponujajo šolske klopi, tistim, ki so bili na šolskih tekmovanjih iz znanja med boljšimi, ter tistim, ki so se tudi že dokazali na področju raziskovalne-ga dela. Na poletnih aktivnostih udeleženci ne počivajo, saj so dnevi zapolnjeni z ustvarjalnimi in raziskovalnimi dejavnos-tmi. V družbi sovrstnikov se tako spozna-vajo z novimi temami, raziskujejo okolico ali pa ustvarjajo končni izdelek. Tudi za letošnje poletne počitnice priprav-ljamo številne raziskovalne in ustvarjalne vsebine, s katerimi bodo mladi lahko koris-tno zapolnili svoje počitniške dni.

Udeleženci na taboru Kreativne multimedije (Foto: arhiv ZOTKS)

Poletna šola modelarstva, Smučarska koča pod Uršljo Goro, od 26. 6. do 2. 7. 2011 (osnovnošolci, od 10 do 14 let) Pole-tna šola robotike in elektronike, CŠOD Soča, Tolmin, od 26. 6. do 2. 7. 2011 (osnovno- in srednješolci, od 12 do 17 let)

Poletna šola čebelarstva, DOŠ Prosenja-kovci, od 26. 6. do 2. 7. 2011 (osnovnošol-ci, od 10 do 14 let)

Poletna šola modelarstva, III OŠ Murska Sobota, predvidoma od 27. 6. do 1. 7. 2011 (osnovnošolci, od 12 do 14 let)

Poletna šola kemijskih znanosti, Fakulte-ta za kemijo in kemijsko tehnologijo Uni-verze v Ljubljani, Ljubljana, od 27. 6. do 1. 7. 2011 (srednješolci, od 15 do 18 let)

Astronomski mladinski raziskovalni tabor Kmica 2011, OŠ Gornji Petrovci, predvidoma od 27. 6. do 2. 7. 2011 (sred-nješolci in študentje, od 14. leta dalje)

Astronomski mladinski raziskovalni tabor Evropa 2011, Astronomski observa-torij Javornik, Črni vrh nad Idrijo, od 2. 7. do 9. 7. 2011 (srednješolci in študentje, od 15 do 26 let)


13

Interdisciplinarni mladinski raziskoval-ni tabor Rogla 2011, Mladinsko prenočiš-če Jelka, Rogla, od 3. 7. do 9. 7. 2011 (sre-dnješolci in študentje, od 14. leta dalje)

Biološki mladinski raziskovalni tabor Kodreti 2011, Kodreti v dolini Branice (v bližini Štanjela), od 4. 7. do 9. 7. 2011 (osnovno- in srednješolci, od 13 do 18 let)

Mednarodni etnološki mladinski razis-kovalni tabor Šalovci 2011, OŠ Šalovci, predvidoma od 4. 7. do 8. 7. 2011 (osnov-nošolci, od 11 do 15 let)

Poletna šola kreativnih in inovativnih idejalistov in idejalistk, predvidoma v CŠOD Radenci, Radenci ob Kolpi, od 10. 7. do 16. 7. 2011 (osnovno- in srednješolci, od 13 do 18 let)

Poletna šola kreativnih multimedij, Osnovna šola Franceta Prešerna v Kranju,

od 14. 8. do 20. 8. 2011 (osnovnošolci iz. 8. in 9. razreda ter srednješolci)

Poletna šola računalništva, CŠOD Gorenje, nad Zrečami, od 21. 8. do 27. 8. 2011 (osnovno- in srednješolci, od 13 do 18 let)

Poletna šola logike, CŠOD Gorenje, nad Zrečami, od 21. 8. do 27. 8. 2011 (osnov-no- in srednješolci, od 12 do 18 let)

Poletna šola telekomunikacij in multi-medije - Komunikativen.si, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Ljub-ljana, od 21. 8. do 27. 8. 2011 (osnovno- in srednješolci, od 13 do 18 let)

Več informacij najdete na http://tabori. zotks.si, lahko pa nam tudi pišete na [email protected] in z veseljem bomo odgo-vorili na vaša vprašanja. ▪

Poljudnoznanstveno predavanje »Zakaj ljudje spimo?«

Društvo za tolmačenje znanosti Kvarkada-bra in Hiša eksperimentov v torek, 5. aprila 2011, ob 20.30 uri, vabita na poljudnoz-nanstveno predavanje z naslovom »Zakaj ljudje spimo?«, ki bo v Hiši eksperimentov na Trubarjevi cesti 39 v Ljubljani.

Spanje je ena izmed fizioloških funkcij živih bitij, katere funkcija še ni povsem znana. Med spanjem so nekateri deli mož-ganov bolj aktivni kot med budnostjo, spremenjeno je dihanje, bitje srca, izločan-je različnih hormonov. Med spanjem, predvsem med globokimi fazami spanja se

izloča rastni hormon, zato je trditev, da otroci rastejo med spanjem, pravilna. Span- je je odvisno od cikla svetlobe in teme, zato je pomembno, da smo podnevi izpos-tavljeni svetli sončni svetlobi in da ponoči spimo v temni spalnici. Že dolgo je znano, da ima pomanjkanje spanja hude posledice na organizem. Opisani so poskusi na živa-lih, ki jih je pomanjkanje spanja vodilo v smrt. In kaj se zgodi pri ljudeh, ko ne spi-jo?

Odgovor na to in še na mnogo druga vpra-šanja boste lahko izvedeli na brezplačnem predavanju v Hiši eksperimentov, kamor se lahko obrnete tudi za vse dodatne informa-cije - po telefonu na 01 300 6888 ali po elektronski pošti na [email protected]. Predavala bo dr. Leja Dolenc Grošelj. ▪


14

Pester april v Tehniškem muzeju Slovenije

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki ob svoji 60. obletnici v mesecu aprilu pripravljajo vrsto zanimivih priredi-tev. Povabila na prireditve si lahko ogleda- te v nadaljevanju, več informacij pa je na voljo na spletni strani http://www.tms.si.

Razstava Tri tisočletja železarstva na Slo-venskem: Slovenska pot kulture železa Železo je že tri tisočletja pomemben kaza-lec vojaške in gospodarske moči ter ena najpomembnejših kovin, osnova vse bolj razširjeni zlitini, jeklu. Skozi zgodovino so bila posebej cenjena metalurška in tehnična znanja, ki so nujno potrebna za izdelovanje najkvalitetnejših izdelkov. Z industrijsko revolucijo so se uveljavile številne tehnič-ne novosti, ki so omogočile proizvodnjo velikih količin kvalitetnih in plemenitih jekel ter najrazličnejših izdelkov, uporab-nih v gospodinjstvu, urbanem prostoru in industriji. Tehniški muzej Slovenije in Koroški pokrajinski muzej vabita na odprt-je razstave Tri tisočletja železarstva na Slovenskem: Slovenska pot kulture železa, ki bo v torek, 5. aprila 2011, ob 13. uri. Razstava bo na ogled do 12. junija 2011.

Dnevi inovatorjev Dneve inovatorjev v Tehniškem muzeju Slovenije pripravljajo v sodelovanju z Ino-vatorskim centrom ASI (Aktivni slovenski inovatorji), člani katerega vam bodo pred-stavili nekaj svojih izumov. V nedeljo, 10. aprila 2011 ob 15. uri, bo na primer pote-kala predstavitev izumov s področja kme-tijstva in izumom inovatorja na področju naravnega čebelarstva Aleksandra Nastra-na. Organiziran bo tudi pogovor z inova-torjem Jožetom Biderjem iz Rečice pri Savinji, ki je v Sloveniji verjetno najbolj znan inovator s področja kmetijstva. Prav tako v nedeljo, 10. aprila 2011, pa bodo ob 17. uri prikazani še poskusi Nikole Tesle. Ogledali si boste lahko zanimiv del elektro zbirke izumitelja Nikole Tesle, poskuse pa bo demonstrator predstavil na delujočih eksponatih. Dnevi inovatorjev bodo pote-kali v nedeljo, 10. aprila 2011, od 11. do 18. ure; torek, 12. aprila 2011, od 9. do 15. ure in sredo, 13. aprila 2011, od 9. do 15. ure Prikaz delovanja vodnih žag in strokov-no vodstvo po lesarskem oddelku V sklopu tehniške nedelje si boste lahko v nedeljo, 17. aprila 2001, od 15. do 18. ure, ogledali prikaz žaganja hlodovine z žago venecijanko ter delovanje prenovljene fur-nirnice. Ob 15. uri pa se lahko pridružite vodstvu po lesarskem oddelku, ki ga bo izvedel Vladimir Vilman, vodja gozdar-skega in lesarskega oddelka. ▪


15

ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost 3. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost / marec 2011 Izdajatelj: Zveza za tehnično kulturo Slovenije Lepi pot 6 1000 Ljubljana Urednica e-novic: Anja Soršak E-novice izhajajo v sklopu projekta ZOTKS – mreža za raziskovanje in znanost, ki ga financirata Evropska unija in Ministrstvo za javno upravo. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

3. številka e-novic vsebinske mreže za raziskovanje in znanost

Documents