3. poglavje: KAJ SE DOGAJA V ORGANIZMIH?

RAZVRŠČANJE ORGANIZMOV

1. SKUPINE ORGANIZMOV

Znanstveniki organizme razvrščajo v sistematske kategorije glede na njihovo sorodnost.

Organizmi se po sorodnosti združujejo v taksonomske kategorije: vrste, rodove, družine, redove, razrede in debla.

Primer: KUNA BELICA

2. DOLOČANJE ORGANIZMOVOrganizme določamo s pomočjo dvovejnatega določevalnega ključa (izbiraš med dvema možnostima).

Primer določevalnega ključa

3. VRSTNA PESTROST ŽIVALI

Vrste dvojčice so vrste, ki so si po zgradbi in vedenju izjemnopodobne.

SKUPINE MNOGOCELIČNIH ŽIVALI

1. SKUPINE IMAJO SKUPNE PREDNIKE

Živali razdelimo na 8 velikih skupin: spužve, ožigalkarje, valjaste in ploske črve, mehkužce,kolobarnike, členonožce,iglokožce vretenčarje

Med vretenčarje spadajo : ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci.

Vretenčarji so ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci. Osnovna značilnost vretenčarjev je hrbtenica. Z izjemo nekaterih rib imamo vsi vretenčarji notranje ogrodje iz kosti.

Sesalci imajo kožo večinoma prekrito z dlako. Ime so dobili po mlečnih žlezah, iz katerih mladiči pijejo mleko.

POMEMBNA JE TUDI NOTRANJA ZGRADBA

1. TKIVA V ORGANIH V ORGANSKIH SISTEMIH

Glede na značilno zgradbo, obliko in namen se različne celicepovežejo v tkiva. Različna tkiva sestavljajo organe, ki opravljajo različne naloge. Organi, ki so namenjeni podobni dejavnosti, se združujejo v organske sisteme.

2. OSNOVNE NALOGE V ORGANIZMIH

Vsak organizem za življenje potrebuje snovi in energijo.

Tudi enocelične živali opravljajo vse življenjske procese: dihajo, čutijo, se gibljejo, prehranjujejo in razmnožujejo.

Mnogoceličarji imajo za opravljanje življenjskih procesov razvita tkiva, organe in organske sisteme.

Ponovi in razmisli• Ali imajo tudi rastline organe? Katere?• Opredeli naloge dihal, izločal in obtočil ter jih primerjaj.• Katere naloge opravljajo različni organski sistemi?

KROVNE STRUKTURE IN ZALOŽNA TKIVA

1. ŽIVALI POKRIVAJO RAZLIČNE KROVNE STRUKTURE

Krovne strukture predstavljajo mejo med organizmom in njegovim okoljem.

Njegove naloge so:- zaščita pred zunanjimi vplivi (izsušitev)- ohranjanje toplote- dihanje

Pri nekaterih živalih krovne strukture izločajo različne snovi, na primer hitinjačo, apneno lupino, strupe in olja.

3. KOŽAKrovna struktura vretenčarjev je koža, ki se po lastnostih razlikuje od povrhnjic drugih živali.

4. PODKOŽJE (pri sesalcih in ptičih)

- izolacija- zaloga energije

ORGANIZMI SE PREHRANJUJEJO

1. KAJ JE PREBAVILO?Prebavilo je organski sistem, ki živalim omogoča prehranjevanje in izkoriščanje snovi iz hrane.

2. ZOBJEZobje služijo mehanski obdelavi hrane v ustni votlini. S pomočjo sline pa se začne kemijska prebava.

3. PREBAVNA CEVZgradba prebavil se pri različnih organizmih razlikuje, saj je prilagojena različni hrani.Prebavila so prebavna cev in žleze: ustne slinavke, jetra in trebušna slinavka.

4. PREBIVALCI V PREBAVILUSimbiontske bakterije, ki sodelujejo pri prebavi celuloze- pri prežvekovalcih(krava).Človeške gliste- pride v telo z okuženim mesom.

DOSTAVA DO CELIC

1. Prenos snovi pri enoceličnih in mnogoceličnih živalih

Pri enoceličarjih, ožigalkarjih, valjastih in ploskih črvih kratke razdalje delci snovi prepotujejo sami od sebe.

Večji organizmi pa imajo poseben sistem obtočil.

2. Zgradba obtočil

Obtočila so pri vretenčarjih sestavljena iz krvnih žil –

arterij (odvodnic krvi iz srca) in ven (dovodnic krvi v

srce), drobnih žilic – kapilar (lasnic) in srca ter

seveda krvi. Obtočila vretenčarjev so sklenjena, saj kri nikoli ne zapusti ožilja.

3. KRIrdeče krvničke – prenosu kisika do celic

bele krvničke - del imunskega sistema organizma

krvne ploščice pa imajo nalogo strjevanja krvi

4. SRCE poganja kri po žilah.

BREZ DIHANJA NI ŽIVLJENJA

1. CELIČNO DIHANJE IN DIHALA

Celično dihanje je kemijski proces v celicah (mitohondrijih).

Dihanje s pljuči je izmenjava plinov v dihalih.

2. IZMENJAVA PLINOV

Nekatere skupine organizmov nimajo razvitih dihal, pline izmenjujejo kar prek telesne površine.

EnoceličarjiGlisteOžigalkarji

Večji organizmi imajo različna dihala: pljuča (notranja dihala) , škrge(zunanja).

ODVEČNE SNOVI TELO IZLOČI

1. IZLOČANJE NERABNIH SNOVI

Enoceličarji nerabne snovi in odpadne produkte odstranijo kar skozi celično membrano.

Ribe izločajo odpadne snoviskozi škrge, morski nevretenčarji pa skozi dihala ali telesno površino.

Kopenske živali imajo izločala, ki omogočajo izločanje nerabnih snovi sčim manjšimi izgubami vode.

2. ORGANIZEM PRIDOBI SNOVI IZ ZMESI

Snovi se po telesu prenašajo po krvi. Telo iz kri filtrira in vzame le pomembne sestavine, ostalo pa se izloči v okolje (pri človeku skozi sečnico ).

ORGANIZMI NADZORUJEJO SVOJA TELESA

1. NADZORNI SISTEM

Da celice v telesu lahko delujejo usklajeno, potrebujejo navodila. Ta navodila jim posreduje nadzorni sistem.Nadzorni sistem je sestavljen iz hormonalnega in živčnega sistema.

2. HORMONALNI SISTEM

• Hormonalni sistem je glede na živčevje počasen, vendar deluje dlje časa.• Hormoni so sporočevalci, ki jih izdelajo hormonalne žleze, in po telesu potujejo po krvi. Usklajujejo delovanje celic, tako da je vse, kot mora biti.

3. ŽIVČEVJE

Živčevje je nadzorni sistem, ki omogoča hitre odzive organizma.

Živčevje je sestavljeno iz živcev, ki se združujejo v živčna središča.

Delovanje živčnih središč je lahko zavedno ali nezavedno.

OKOLICO LAHKO ZAZNAVAMO

1. ZAZNAVANJE SNOVI

Za zaznavanje različnih dražljajev iz okolja imajo živali razvita različna čutila.

Za zaznavanje snovi sta čutili za VOH in OKUS.

• Dražljaji so lahko kemijski, mehanski, svetlobni, toplotni, magnetni ipd.

• Vse živali nimajo razvitih čutil za zaznavanje vseh dražljajev, imajo le tiste, ki jih potrebujejo.

• Čutila so pri različnih živalih različno izpopolnjena. Bolj ko žival neko čutilo potrebuje, bolj je razvito.

2. MEHANSKO ZAZNAVANJE

-zaznavanje težnosti

- zaznavanje dotikov

ZVOK JE POVSOD OKOLI NAS

1. ZVOK

Zvok se med seboj razlikuje po višini, barvi in glasnosti.

Zvok je vzdolžno valovanje, ki se širi po snovi (zrak, voda, trdna snov)Zvok opišemo s frekvenco in/ali z valovno dolžino.

2. ODDAJNIKI ZVOKA

To so : strune, zvočniki, sirene, glasbeni inštrumenti …Oddani zvoki so lahko: ton, zven, šum, pok

3. NASTANEK ZVOKA

Vsak zvok nastane, ko se neko telo – zvočilo – trese, tresljaji pa se prenesejo na zrak ali drugo snov (tekočino, trdno snov).

GIBALA IN VEDENJE ORGANIZMOV

1. PREMIKANJE ENOCELIČARJEV

2. GIBANJU POMAGA OGRODJE

3. MIŠICE

Pri odzivu na dražljaj pri mnogoceličarjih sodelujejo različni organski sistemi: čutila, nadzorni sistem in gibala.

• Gibala so organski sistem, sestavljen iz mišic in ogrodja. Omogočajo premikanje.

• Ogrodje je pri različnih organizmih različno. Pri nekaterih je na notranji, pri drugih pa na zunanji strani.

4. PRILAGODITVE GIBAL

ribe - imajo plavuti za plavanježabe - dolge noge za skakanje. noji- razvite dolge noge za hiter tek. pri žuželkah - dolge noge, ki kobilicam omogočajo skakanje, dolga krila za natančen let kačjih pastirjev

pri školjkah je mišica, ki zapira lupino, prilagojena tako, da med skrčenjem porablja le malo energije in stiska lupino brez napora.

meduze - ustvarjanje vodnega toka, ki majhne organizme usmerja naravnost proti smrtonosnim lovkam.

5. VEDENJE

RAZMNOŽEVANJE OMOGOČA NADALJEVANJE VRSTE

1. NESPOLNO IN SPOLNO RAZMNOŽEVANJE

Pri nespolnem razmnoževanju je novi osebek po lastnostih enak staršu.

Pri spolnem razmnoževanju se lastnosti staršev kombinirajo, zato novi osebek ni enak staršem.

Ženske spolne celice nastajajo v jajčnikih, moške pa v modih.

2. OPLODITEV

Oploditev je združitev ženske in moške

spolne

celice. Lahko je zunanja ali notranja.

Oploditev je združitev ženske in moške spolne celice. Lahko je zunanja ali notranja.

RAST IN RAZVOJ DO SMRTI

1. RAST IN RAZVOJ ŽIVALI

Obdobje od začetka življenja novega osebka do odrasle dobe imenujemo obdobje rasti in razvoja.

V mnogoceličnem organizmu se celice delijo, rastejo in diferencirajo za opravljanje različnih nalog.

Razvoj osebka se začne z oploditvijo.

Razvoj pred rojstvom/izvalitvijo imenujemo embrionalni razvoj, nadaljnji razvoj pa postembrionalni.

Nekatere živali v osebnem razvoju preidejo skozi popolno ali nepopolno preobrazbo.

2. RAST IN RAZVOJ OSEBKOV

3. PREOBRAZBA

Nekatere živali v osebnem razvoju preidejoskozi popolno ali nepopolno preobrazbo.