UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

ALEKSANDRA VOGLAR Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna vzgoja Specialna športna vzgoja

ORGANIZIRANA VADBA ŠPORTNEGA PLEZANJA ZA OTROKE

DIPLOMSKO DELO

MENTOR doc. dr. Blaž Jereb RECENZENT doc. dr. Bojan Leskošek KONZULTANT Nejc Pozvek

Avtorica dela: ALEKSANDRA VOGLAR

Ljubljana, 2016

"Če daš vse od sebe, potem si lahko poražen, a nikoli ne izgubiš!" (Miklavc, 2015). ZAHVALA Zahvaljujem se svojemu mentorju, doc. dr. Blažu Jerebu in konzultantu Nejcu Pozveku za vso strokovnost, usmerjanje in pomoč pri nastajanju diplomske naloge. Hvala tudi doc. dr. Bojanu Leskošku za strokovni pregled naloge. Zahvaljujem se mojim domačim, ki so mi v času študija pomagali s spodbujanjem, prijateljsko in materialno podporo. Hvala Martinu za pomoč, potrpljenje in moralno podporo. Hvala Mikiju za prevod.

Ključne besede: športno plezanje, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otrok, načrtovanje vadbe, vadba, mlajše kategorije; ORGANIZIRANA VADBA ŠPORTNEGA PLEZANJA ZA OTROKE Aleksandra Voglar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016 Predšolska vzgoja, športno plezanje Število strani: 46, število virov: 29, število slik: 11, število tabel: 5, število shem: 1 IZVLEČEK: V diplomski nalogi je predstavljeno plezanje in njegov pomen za gibalni razvoj otrok. Plezanje je naravna oblika gibanja in zato ena pomembnejših nalog gibalnega učenja. Pozitivno vpliva na otrokov kognitivni, emocionalni in socialni razvoj. Predstavlja gibalno reševanje prostorskih problemov. Z njim razvijamo motoriko ter psihosocialne veščine in značilnosti. Športno plezanje je vedno bolj priljubljeno, tako pri odraslih kot mladih. Vedno več otrok obiskuje plezalne šole in krožke, plezalne stene so v vsaki novejši šolski telovadnici. V diplomski nalogi je na podlagi domače in tuje literature v teoretskem delu predstavljen vpliv plezanja na otroke, v praktičnem delu pa je predstavljen primer organizacije plezalne vadbe za otroke. Podkrepljen je z večletnimi izkušnjami z delom z mladimi v okviru Posavskega alpinističnega kluba. Vadba otrok je predstavljena skozi letni načrt, dodani so primeri vadbe glede na starostno skupino udeležencev in različne možnosti popestritve letnega načrta.

Keywords: sport climbing, natural forms of movement, movement development of children, practice planning, practice, younger categories; ORGANIZED PRACTICE OF SPORT CLIMBING FOR CHILDREN Aleksandra Voglar University of Ljubljana, Faculty of sports, 2016 Pre-school education, sport climbing Number of pages: 46, number of sources: 29, number of photos: 11, number of tables: 5, number of schemes: 1 EXTRACT: The thesis is presenting climbing and its significance for the movement development of children. Climbing is a natural form of movement, which makes it one of the most important excercises for movement learning. It has a positive effect on the children's cognitive, emotional and social development. It also represents a movement solution of spatial problems. It develops both motor and psychosocial skills and characteristics. Sport climbing is gaining popularity with adults and youngsters. More and more children are attending climbing schools and clubs and climbing walls are becoming standard equipment of every new school gymnasium. Theoretical part of this thesis presents the effect of climbing on children on the basis of domestic and foreign literature and the practical part includes an example of organization of climbing practice for children. It is substantiated with many years of experience with working with children at the Posavski alpinistični klub. Practice of children is presented via a annual practice plan with added examples of practice by age groups and various ways of making the annual plan more interesting and diverse.

Kazalo vsebine 1 UVOD ............................................................................................................................. 9

1.1 Namen in cilji ..........................................................................................................10 1.2 Metode dela ...........................................................................................................10

2 PREDMET IN PROBLEM DELA ....................................................................................11 2.1 Plezanje kot naravna oblika gibanja .......................................................................11 2.2 Gibalne sposobnosti ...............................................................................................12

2.2.1 Vpliv športnoplezalne vadbe na morfološke značilnosti in gibalne sposobnosti 13 2.3 Osebnostne in socialne lastnosti ............................................................................14 2.4 Vpliv informacijske dobe na organizem mladih .......................................................14 2.5 Element gibalno-športne aktivnosti in življenjski slog posameznika ........................16 2.6 Družina in osnovni vedenjski vzorci ........................................................................17 2.7 Perspektiva otroka, ki se ukvarja s športom ...........................................................17 2.8 Plezanje tudi za »posebne« otroke .........................................................................18 2.9 Otroci in tekmovanje ...............................................................................................19 2.10 Otrok - starši - trener ..............................................................................................20

3 ZGODOVINA ŠPORTNEGA PLEZANJA .......................................................................23 3.1 Organizacija tekmovanj ..........................................................................................23 3.2 Razvoj vadbe za otroke ..........................................................................................24

4 PLEZANJE V POSAVJU ...............................................................................................25 4.1 Plezalna infrastruktura v Posavju ...........................................................................25 4.2 Delo z mladimi pri Posavskem alpinističnem klubu .................................................26

4.2.1 Izhodišča kluba pri delu z otroki ......................................................................27 4.2.2 Pomembnost skupinskih vadb pri športnoplezalni vadbi ..................................27

4.3 Letni načrt dela in program organizirane vadbe ......................................................28 4.3.1 Vadbene skupine ............................................................................................29 4.3.2 Opis vadbe različnih skupin na različnih lokacijah ...........................................30 4.3.3 Letni in mesečni načrt vadbe tekmovalne skupine PAK ...................................32 4.3.4 Mesečni načrt vadbe (primer nadaljevalne skupine) ........................................35 4.3.5 Dnevni načrt vadbe (primer začetne skupine)..................................................35

4.4 Nadzor vadbe in testiranje otrok .............................................................................37 4.5 Sodelovanje s starši mladih plezalcev ....................................................................37 4.6 Plezalno-pohodni tabori za družine ........................................................................38 4.7 Plezalni tabori in vikendi za otroke .........................................................................40 4.8 Plezalna srečanja in tekmovanja ............................................................................41

5 ZAKLJUČEK .................................................................................................................44 6 VIRI IN LITERATURA....................................................................................................45

Kazalo slik Slika 1. Tomaž na občinskem prvenstvu (osebni arhiv) ............................................ 19 Slika 2. Plezalni steni v Posavju (osebni arhiv) ......................................................... 26 Slika 3. Plezalna vadba malo drugače (osebni arhiv) ............................................... 30 Slika 4. Poligoni in igre za najmlajše (osebni arhiv) .................................................. 31 Slika 5. Plezalno druženje s starši (Pozvek, 2016) ................................................... 31 Slika 6. Otroci na pohodu in s starši v plezališču (Pozvek, 2016) ............................. 39 Slika 7. Družinska naveza in popoldansko veslanje (osebni arhiv) ........................... 39 Slika 8. Plezalni trenutki v taboru .............................................................................. 41 Slika 9. Večerno druženje in jutranji tek (Trošt, 2015) .............................................. 41 Slika 10. Tradicionalno novoletno plezalno srečanje (osebni arhiv) ......................... 42 Slika 11. Veselo razpoloženje po občinskem prvenstvu (osebni arhiv) .................... 43 Kazalo shem Shema 1. Osebe v športni situaciji mladega športnika (Sabock 1985) ..................... 22 Kazalo tabel Tabela 1. Razdelitev vadbenih skupin (osebni arhiv) ............................................... 29 Tabela 2. Primer letnega načrta vadbe tekmovalne skupine (osebni arhiv).............. 32 Tabela 3. Primer mesečnega načrta vadbe za tekmovalno skupino (osebni arhiv) .. 34 Tabela 4. Mesečni načrt vadbe petki(osebni arhiv) .................................................. 35 Tabela 5. Primer dnevne priprave začetne skupine (osebni arhiv) ........................... 36

9

1 UVOD Plezalna vadba je namenjena celostnemu razvoju otrokovih gibalnih, funkcionalnih sposobnosti ter gibalnih spretnosti, s poudarkom na igri. Cilj je otrokom predstaviti plezanje skozi igro; da uživajo v vadbi in se skozi različna gibanja zabavajo ter tako vzljubijo šport. Z različnimi nalogami za koordinacijo, gibljivost, moč, vzdržljivost itn. se pri otrocih razvija plezalna tehnika, ki je ključnega pomena za nadaljnje plezanje. Plezanje je otrokom blizu, pozitivno vpliva na celosten razvoj otroka, krepijo se mišice ramenskega obroča in mišice trupa, zmanjšujejo se negativne posledice sodobnega časa (veliko sedenja, nepravilna drža) (Jereb, 2001). Za še boljšo in učinkovitejšo vadbo je pomembna sistematičnost in načrtno delo (Möscha, 2004). Z letnim program in načrtovanim delom se spremlja udejstvovanje in napredek otroka skozi plezalno leto. Že po enoletnem načrtovanem delu dobimo povratne informacije, kaj je bilo v procesu dobro, kje lahko delo še izboljšamo. V veliko pomoč pri načrtovanju je trikotnik: inštruktorji/vaditelji/športni pedagogi, mladi plezalci ter starši. Nadgradnja vadbe so izleti v naravna plezališča in druge plezalne centre, med počitnicami pa večdnevni plezalni tabori. Poletni plezalni tabor je ena najlepših izkušenj, ki jih lahko doživi mlad plezalec, ki je končal tečaj športnega plezanja ali redno obiskuje organizirano vadbo športnega plezanja. Gre za dogodek, ki je neponovljiv in otrokom ostane v spominu (Möscha, 2004). Otroci, ki so gibalno aktivni, so bolj zdravi, lažje se sprostijo, obvladujejo stres, tesnobo in potrtost. Primerna gibalna aktivnost spodbuja gradnjo samospoštovanja in pozitivne samopodobe (Videmšek, Pišot, 2007, str.14). Tekmovanja za najmlajše so dobrodošla popestritev vadbe, kjer lahko preizkusijo naučeno, se družijo in predvsem zabavajo. Pogosto pa prehitro postanejo stalnica mladega športnika. Športno plezanje pri tem ni izjema (Perko, 2013). Najbolj osnovni vedenjski vzorci vsakega posameznika imajo koren v družini, zato je za razumevanje vedenja športnika ključno poznavanje njegove družine, njegovega položaja in vedenja v družini in njegovih odnosov v najprej primarni, kasneje pa tudi v sekundarni družini. Tisti starši, ki preživijo v zgodnji fazi veliko časa pri igri z otrokom, posejejo seme, ki bo morda obrodilo visoke dosežke v zrelem obdobju (Tušak, Marinšek, Tušak, 2009). V času vse večjega nazadovanja gibalnih sposobnosti v družbi je spodbuda h gibalni akciji tudi svojstvena moralna nuja. Motiviranje ljudi, predvsem mladih, k zdravem načinu življenja in rekreaciji, je bistven vzvod za preprečevanje nevšečnosti, ki lahko sledijo (kot posledica nezdravega življenjskega sloga ter preobremenjenosti) na vseh področjih. Vključitev v razne oblike vadbe, tečajev in drugih dejavnosti, ima številne pozitivne učinke na ljudi in posledično na okolje. Otroci in družine se po udeležbi taborov, plezalnih vikendov v svoje okolje vrnejo polni energije in optimizma. Cilji, ki jih osvajajo v plezališčih, stenah, na pohodih, raznih tekmovanjih, krepijo njihovo samozavest. Novi izzivi, spoznanja in poznanstva, učenje ter socialna vključenost, uspehi ob preplezanih problemih v steni in življenju, so ključnega pomena za uspešno

10

delovanje in graditev pozitivnih odnosov do soljudi in okolice v našem vsakdanu (Pozvek, 2014). Plezalna dejavnost v Posavju se odvija že od 80-ih let prejšnjega stoletja. Z organiziranostjo le-te, zlasti od ustanovitve Posavskega alpinističnega kluba leta 1993 dalje, se je zelo povečala prepoznavnost in množičnost plezanja. Skozi plezalno aktivnost in splošno rekreacijo v naravi ozaveščamo člane in ljudi o zdravem življenjskem slogu. Plezanje promoviramo kot način sprostitve, kjer razvijamo in potrjujemo vrednote kot so prijateljstvo in zaupanje (Pozvek, 2014).

1.1 Namen in cilji Namen diplomskega dela je predstaviti organiziranost vadbe športnega plezanja za otroke in na ta način pomagati pri razvoju športnega plezanja. Športniku in trenerju bo v nadaljevanju predstavljeno, da je v procesu športne vadbe potrebno uskladiti znanje in lastne občutke. Na osnovi pregleda literature, klubskega arhiva ter lastnih znanj in izkušenj so predstavljene vsebine, metode in sredstva za organizirano vadbo športnega plezanja za otroke. Cilji so sledeči:

- opisati pomen športne vadbe in vadbe športnega plezanja za otroke (teoretična izhodišča),

- opisati vadbo športnega plezanja za osnovnošolce in njeno izvajanje (praktičen primer),

- izdelati letni načrt vadbe športnega plezanja za otroke različnih starosti in sposobnosti.

1.2 Metode dela Diplomsko delo je monografskega tipa – uporabljena je deskriptivna metoda dela. Pri pisanju je bila v pomoč predvsem domača, deloma pa tudi tuja literatura. Pri izdelavi diplomskega dela so bile uporabljene naslednje metode:

zbiranje in analiza domače in tuje literature, analiza zapiskov in poročil plezalne vadbe zbranih v Posavskem alpinističnem

klubu, opis in analiza izvedbe letnega programa vadbe športnega plezanja v

Posavskem alpinističnem klubu. Del naloge, ki se dotika izvedbe plezalne vadbe za otroke je bil zasnovan na podlagi opazovanja, sodelovanja in lastnih spoznanj.

11

2 PREDMET IN PROBLEM DELA Za dobro in učinkovito plezanje je potrebna sistematična in načrtovana vadba. Prav zaradi veliko boljšega znanja (raziskav) o procesu športne vadbe, se je v zadnjih letih pokazal ogromen napredek v vseh športih. Trenerji in vaditelji sistematično izdelajo letne načrte vadbe. Med plezalnimi trenerji v Sloveniji je morda znanje o procesu športne plezalne vadbe pomanjkljivo, vendar se s tečaji, ki jih organizira Komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije, znanje izboljšuje. Pred pričetkom nove športne sezone (šolskega leta) si mora vodja vadbe oz. trener narediti letni načrt, povezan s klubskimi cilji in cilji posamezne skupine. Vodja na podlagi ciljev pripravi letni načrt dela. S pomočjo ciklizacije vadbe vodja načrtno in sistematično spremlja skupino oz. športnika skozi plezalno sezono. Športniku, skupini, staršem zna obrazložiti, zakaj vadijo tako, kakšna bodo vadba v prihodnje, kakšne rezultate lahko pričakujejo. Po potrebi mora vodja spremeniti oz. odpraviti nepravilnosti v procesu letne vadbe (Zazvonil, 2009).

2.1 Plezanje kot naravna oblika gibanja "Razvoj športa in rekreacije, ki v okoljih današnje visoko razvite družbe že postaja sestavni del življenjskega sloga mnogih, ni niti naključen niti slučajen pojav. Gibanja, ki se uporabljajo v športnih aktivnostih, so namreč v svojem bistvu in po strukturi zelo blizu gibanjem, ki so v največji meri vplivala na razvoj človeka v njegovih začetnih fazah. Ta gibanja so t. i. naravne oblike gibanja, za katere je značilno, da se jih zasledi na vsej razvojni poti človeka" (Pistotnik, Dolenc, Pinter, 2002, str. 12). V osnovi ločimo šest primarnih gibalnih sposobnosti: moč, koordinacijo, hitrost, ravnotežje, preciznost in gibljivost. Z naravnimi oblikami gibanj lahko vplivamo na razvoj skoraj vseh gibalnih sposobnosti, le na razvoj gibljivosti samo v izjemnih primerih (Pistotnik idr., 2002, str. 17). Med naravne oblike gibanja tako uvrščamo najstarejša gibanja, ki jih je človek razvil v svoji filogenezi. Ena veja so tako imenovane lokomocije oz. pedipulacije, kamor prištevamo različna osnovna premikanja celega telesa v prostoru. V to skupino sodi tudi plezanje. Je ena od naravnih oblik gibanj v otrokovem razvoju. Ko otrok shodi, se hoji kmalu pridruži tudi plezanje na različne priročne objekte (stole, mize, omare ipd.), kar pri premikanju v prostoru v večji meri obremeni otrokove roke, saj mora tudi z njimi premagovati silo gravitacije, da zleze na višje mesto. Zato je nujno, da otroci naravne oblike gibanja izvajajo čim pogosteje: v vrtcih, v okviru športne vzgoje v šolah in pri različnih dejavnostih v društvih, klubih, tudi z družino, prijatelji. Plezanja se izvajajo v zaprtih prostorih-dvoranah in v naravi. Plezamo lahko prosto ali s partnerjem. V

12

dvoranah so nam v pomoč lahko naslednji plezalni pripomočki: letveniki1, lestveniki2, lestve, žrdi, vrvi, večje in manjše plezalne stene, klopi, skrinje, bradlje, ipd. V naravi se poslužujemo skalnih sten, dreves, kozolcev (Pistotnik idr., 2002).

2.2 Gibalne sposobnosti Praprotnik in Praprotnik (2014) v svoji diplomski nalogi pri RYS Joga Do o plezanju pišeta, kako "pomembne so gibalne sposobnosti, kot so moč rok, trupa in prstov, dobra gibljivost v ramenskem in kolčnem sklepu. Pomembna sta tudi koordinacija reševanja prostorskih težav in občutek za ravnotežje. Moč rok je ena od osnovnih stvari, ki jih potrebujemo za dobro plezanje. Potrebna je tako eksplozivna moč za dinamične gibe, repetitivna za več enako težkih in dolgih gibov ter statična za zadrževanje giba in počivanje. Trebušne mišice so pomembne za plezanje previsnih smeri, streh. Pri gibljivosti potrebujemo odprtost ramenskega obroča in kolčnega sklepa. Plezalec se velikokrat znajde v položaju, ko je pomembno, kako velik je njegov razkorak, koliko blizu stene se lahko približa z medenico in odprtimi kolki, zaželena pa je tudi gibljivost trupa – predvsem kot varovalo pred poškodbami. Če ima plezalec dobro koordinacijo, ima večjo možnost izbire in tako lažje najde boljši odgovor na položaj, v katerem se znajde". Dobro ravnotežje plezalcu pomaga pri hitrejšem oblikovanju kompenzacijskih gibov. Tako kot pri igri šaha skuša plezalec pri plezanju predvideti čim več vnaprejšnjih potez oziroma gibov in obenem sproti vnašati popravke glede na nastalo situacijo, ki mogoče ni taka, kot smo jo predvideli pred petimi gibi. Včasih nam, če smer ni pretežka, večja moč omogoča vrnitev za gib ali dva in potem spet napredovanje v smeri (Praprotnik, Praprotnik, 2014). Plezanja celostno vplivajo na naše motorične sposobnosti zato predstavljajo tudi pomembno korektivno vadbo, s katero skušamo odpravljati škodljive posledice dolgotrajnega sedenja. Tako pomagajo ohranjati pravilno, pokončno držo telesa. S prevlačenjem telesa skozi odprtine na lestvah, med plezanjem, kjer je potrebno trup močno upogibati v vse smeri, lahko vplivamo na ohranjanje gibljivosti hrbtenice. Plezanja tudi pozitivno psihološko vplivajo na vadeče, saj s postopnim povečevanjem višine plezal vadeči premagujejo strah pred globino in tako večajo svojo samozavest. Poleg navedenih pozitivnih učinkov na telo in psiho vadečih imajo plezanja tudi praktično vrednost za življenje. Plezanja, ki se jih otroci naučijo v dvorani, lahko s pridom uporabijo za premagovanje zaprek v naravi, pri delovnih opravilih na višinah (obiranje sadja, pleskanje, pomivanje oken ...) in v življenjsko nevarnih okoliščinah (naravne nesreče, ipd.). Zato naj bi se plezanja vadila čim pogosteje (Pistotnik idr., 2002, str.66).

1 Široka, nižja lestev, sestavljena iz dveh vertikalnih lestvin in zelo na gosto postavljene množice letev; običajno pritrjena ob in z več letveniki postavljena v sklenjen niz. 2 Zviralo – združenih lestev v skupnem ogrodju (običajno štiri lestve), ki imajo med letvami velike razmike v obliki kvadratov; običajno visi na nosilcu, po katerem se ga lahko odmakne od stene, tako da se lahko plezalci med plezanjem prevlečejo skozi odprtine med letvami (Pistotnik idr., 2002, str.67).

13

Cilj plezalne vadbe za otroke je razvijati vse primarne zgoraj naštete gibalne sposobnosti. Skozi redno vadbo preko celega šolskega leta se lahko le-te razvija tudi pod naslovom: plezanje skozi igro. Nadgradnja dvoranski vadbi pa je gibanje na prostem, predvsem na plezalnih izletih, vikendih in plezalno pohodniških taborih.

2.2.1 Vpliv športnoplezalne vadbe na morfološke značilnosti in gibalne sposobnosti

Za napredovanje pri plezanju sta pomembni tako fizična pripravljenost kot sama tehnika. Za plezalni uspeh pa so pomembne tudi antropometrijske mere. Vsak odvečni kilogram je lahko usoden za uspeh. Poleg gibalnih sposobnosti so pomembne tudi morfološke značilnosti plezalca (moč, vzdržljivost, gibljivost), katerih raven s plezanjem nedvomno spreminjamo. Vsekakor močno vplivamo na vzdržljivost ramenskega obroča in rok ter zmanjšanje kožne gube nadlahti. Na testiranju športnovzgojnega kartona osnovnošolcev in srednješolcev iz leta 1986-1987 so bili ravno pri merjenjih testov teh morfoloških značilnosti zabeleženi najslabši rezultati. Vzdržljivost ramenskega obroča in rok se je vsakih deset let zmanjšala za dvajset odstotkov. Leta 2001 je bila opravljena raziskovalna naloga (Jereb, 2001), katere namen je bil ugotoviti vpliv športnega plezanja na nekatere morfološke značilnosti in gibalne sposobnosti pri plezalcih. Ker je športno plezanje športna panoga, pri kateri v veliki meri sodelujejo roke, ramenski obroč, je bil namen raziskovalne naloge izvedeti, ali se da s plezanjem kakorkoli poseči v razvoj teh in ostalih morfoloških značilnosti in gibalnih sposobnosti. Pri tem plezanje ni bilo mišljeno kot ena od naravnih oblik gibanja, ampak kot športna panoga, ki vsebuje vse faze vadbenega procesa, pri tem pa so se za napredek v plezanju uporablja različna vadbena sredstva in metode (Jereb, 2001). Do razmišljanja o problematiki je privedlo poročilo rezultatov športnovzgojnega kartona dr. Strela s sodelavci (1985), ki je ugotovil, da so učenci, ki so vadili pod vodstvom učiteljev športne vzgoje, bolj napredovali v gibalnih sposobnostih kot njihovi vrstniki, ki so vadili pod vodstvom učiteljic razrednega pouka. Kljub boljši kadrovski zasedbi v procesu poučevanja športne vzgoje, kažejo rezultati testiranj športnovzgojnega kartona osnovnošolcev in srednješolcev iz leta 1986-1987 na izrazito poslabšanje vzdržljivosti ramenskega obroča in rok ter povečanje kožne gube nadlakti (Strel, 1988). Najbolj zaskrbljujoče pa je dvajsetodstotno zmanjšanje vzdržljivosti ramenskega obroča in rok na vsakih 10 let (Jereb, 2001). Vzorec je zajel 19 plezalcev, ki so se po začetnih meritvah poleg športne vzgoje eno leto ukvarjali s športnim plezanjem, in 72 neplezalcev, ki so obiskovali samo redno športno vzgojo. Merski inštrument je vseboval vse spremenljivke iz športno vzgojnega kartona. Iz rezultatov raziskave po metodi analize kovariance je bilo razvidno, da so bile po enoletni vadbi športnega plezanja statistično pomembne razlike v testu poligon nazaj v korist eksperimentalne (plezalne) skupine. Rezultati te skupine so se izboljšali tudi v testih kožna guba nadlakti in predklon na klopci. Neplezalci pa so dosegli večje spremembe v dvigovanju trupa in teku na 600 m.

14

Rezultati naloge so bili zelo spodbudni, saj se je iz njih dobro razbralo, da je športno plezanje panoga, s katero je mogoče vplivati na razvoj tistih morfoloških značilnosti in gibalnih sposobnosti, ki so bile pri šolski mladini v zadnjih desetletjih v upadanju: to je izboljšanje vzdržljivosti ramenskega obroča in rok ter povečanje kožne gube nadlakti (Strel, 1988; Strel, 1996). S tem je bil dosežen osnovni namen naloge (Jereb, 2001).

2.3 Osebnostne in socialne lastnosti Že Hillebrand (1990) zapiše, da za gibalne sposobnosti in morfološke značilnosti velja, da se jih s športnim plezanjem lahko spreminja. Prav tako velja tudi, da se s športnim plezanjem lahko vpliva na osebnostne in socialne lastnosti. Pri reševanju zapletenih plezalskih kombinacij mora biti plezalec dovolj potrpežljiv, vztrajen, imeti mora veliko mero zbranosti in kreativnosti, če želi premagati zahtevne kombinacije oprimkov. Vplivi se kažejo v povečanju samozavesti, odločnosti (poguma), frustracijske tolerance, sposobnosti koncentracije, zmanjšanja agresivnosti in učenju smiselnega ravnanja. Z rednim ukvarjanjem s športnim plezanjem se lahko oblikuje tudi odgovoren odnos do lastnega zdravja, odgovoren odnos do inštruktorja ali trenerja in soplezalca oziroma partnerja, spodbuja se medsebojno sodelovanje, oblikuje čustven odnos do narave (ekološka ozaveščenost) in pozitiven odnos do športnega plezanja kot dejavnosti v naravi (Jereb, 2012, str. 108). Jereb (2012, str.108) navaja tudi naslednje cilje pri vadbi športnega plezanja:

vplivati na razvoj gibalnih in morfoloških dimenzij, vplivati na razvoj osebnostnih in socialnih lastnosti, vplivati na razvoj kreativnega mišljenja (reševanje prostorskih problemov) in

navajanje na koristno preživljanje prostega časa.

2.4 Vpliv informacijske dobe na organizem mladih Današnji način življenja postaja vse bolj sedeč. Informacijska podpora, ki človeka v zadnji letih spremlja tako rekoč na vsakem koraku, nam je pri večini opravil in dejavnosti sicer olajšala življenje, a nas hkrati tudi odtujuje od različnih, predvsem socialnih dejavnosti, v prvi vrsti od gibalno/športne aktivnosti. Pomanjkanje le-te vodi v kronično nenalezljive bolezni, ki so danes (poleg kajenja) vodilne med vzroki umrljivosti (Agita mundo, 2002). Hkrati raziskave dokazujejo, da pomeni aktivni življenjski slog, ki je prepleten z gibalno/športno aktivnostjo, pomemben varovalni dejavnik zdravja. Za pozitivno učinkovanje na človeški organizem zadostuje samo 30 minut zmerne aktivnosti, ki naj je bo posameznik deležen, če je le mogoče, vsak dan (Završnik, Pišot, 2005, str.16). Vse bolj sedeči pa postajajo tudi naši otroci. Daleč od tega, da na trgu ni zadosti ponudbe, zanimive in atraktivne, ki vabi najmlajše, da se sprostijo skozi gibanje in druženje ter tako krepijo telo in postajajo socialno močnejši. Na vadbah je zelo pomemben dejavnik, da so otroci sami, brez staršev, ki se danes že kar preveč »trudijo« za otroka, se poistovetijo z njegovimi dejavnostmi. Starši želijo dobro, za otrokovo samozavest pa je pomembno, da preživi del dneva tudi sam, se sam odloči,

15

kako izvesti neko nalogo, kako pomagati prijatelju, ekipo popeljati do boljšega rezultata. Vpliv medijev na otroke Dandanes preživijo otroci več časa pred televizijo kot pa v šoli. Povprečni sedemletnik preživi pred zaslonom že leto dni, povprečen mladostnik v Evropi pa do 18. leta pred zaslonom preživi že štiri leta svojega življenja. Toda to ni več le kulturno vprašanje o tem, kako otroci preživljajo svoj prosti čas. Zaslon je postal zdravstveno vprašanje. Raziskava, ki je bila objavljena v najbolj ugledni medicinski in znanstveni reviji kaže, da je količina časa, ki ga otroci preživijo pred zasloni in na internetu, povezana s pomembnimi, merljivimi biološkimi spremembami v njihovih telesih in možganih, ki bi lahko imele pomembne zdravstvene posledice (Sigman, 2012). Debelost Ni presenetljivo, da otroci zaradi dolgih ur sedenja nimajo kondicije. Raziskave vse bolj kažejo, da je sedenje pred zasloni neodvisen in pomemben povzročitelj debelosti pri otrocih. Odkrili so, da je vsaka dodatna ura gledanja televizije povezana z dodatnim kilogramom telesne maščobe. Predšolski otroci, ki gledajo televizijo, so debelejši in manj aktivni (Sigman, 2012). Kardiovaskularne bolezni Skupna ameriško-evropska raziskava je ugotovila, da je čas pred TV zaslonom povezan s povišanim krvnim pritiskom (hipertenzijo) pri otrocih. Raziskovalci verjamejo, da je tveganje lahko takojšnje in ni le pokazatelj kasnejših problemov. Študija otrok, ki so že bili pretežki, je pokazala, da sta resna debelost in dnevni čas pred televizijo pomembna neodvisna napovednika visokega pritiska pri teh otrocih (Sigman, 2012). Duševno zdravje Čas, preživet pred zasloni, je povezan tudi z duševnim zdravjem otrok. Nedavna medicinska raziskava z naslovom »Gledanje ekranske tehnologije pri otrocih je povezano s psihološkimi težavami ne glede na fizične aktivnosti«, je odkrila, da »so otroci, ki preživijo (več kot) 2 uri na dan ob gledanju televizije ali pred računalnikom, v večji nevarnosti za težje psihološke težave, ta nevarnost pa se še poveča, če otroci niso gibalno dovolj aktivni« (Sigman, 2012). Fizična pripravljenost Gibljivost in mišična pripravljenost otrok je v zadnjih 10 letih znatno upadla. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v reviji Acta Pediatrica (Cohen idr., 2011) je odkrila,

16

da je moč rok pri desetletnikih upadla za 26 odstotkov. Znanstveniki poročajo, da so telesa otrok zdaj sestavljena iz več maščobe in manj mišic in da je zelo verjetno, da je vzrok temu sedenje pred televizorjem ali igranje računalniških igric. Mnenje, da morajo odrasli nekaj narediti za otroke ali z njimi, ker sicer ne bodo aktivni, ne drži. Da se fizična aktivnost pojavi spontano, lahko vidimo v mnogih deželah po svetu, kjer imajo otroci le malo ali sploh nimajo dostopa do ekranskih medijev (Sigman, 2012). Sodelovanje med družinskimi člani Raziskovalci na stanfordski univerzi so precej direktno povedali: »Ne glede na to, kako merimo čas, preživet na internetu, in ne glede na to, za kateri tip socialne aktivnosti gre, čas preživet na internetu skrajšuje čas, ki ga preživimo v direktnem kontaktu drug z drugim. / … / In ob vikendih to pomeni, da ima čas, ki ga preživimo doma na spletu, močan negativen vpliv na čas, ki ga preživimo z družinskimi člani« (Sigman, 2012). Čas preživet pred »zaslonsko tehnologijo«, kot smo lahko zasledili iz zgoraj napisanega, je zelo povezan z otrokovim zdravjem.

2.5 Element gibalno-športne aktivnosti in življenjski slog posameznika Življenjski slog vsakega posameznika se razvija skozi vse življenje. Na začetku se oblikuje v ožjem družinskem krogu, kasneje predvsem v okolju, v katerem otrok odrašča. Pri otrocih in mladostnikih so glavni akterji vsekakor starši, ki otroka vzgajajo in učijo. Starši morajo otroku, če želijo, da osvoji zdrav in primeren življenjski slog, pomagati predvsem z lastnim zgledom. Element gibalno-športne aktivnosti je zato ključnega pomena pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga otroka in mladostnika ter kasneje odraslega (Završnik, Pišot, 2001). Kot sta zapisala Pišot in Jakominova (2002), otroke in odrasle najbolj pritegne skupinski doživljaj, ki ga nudi gibalno-športna aktivnost na prostem. Gibalna/športna aktivnost vnaša določen red in disciplino v ritem življenja posameznika. Otrok, ki je že od majhnega hodil na popoldansko vadbo, bo imel manj problemov z navezovanjem stikov z drugimi vrstniki. Prav tako bo spoznaval in opazoval svoje telesne sposobnosti in spremembe, užival ob uspehu in napredku ter se naučil prenašati poraz (Završnik, Pišot, 2005. str.21, 22). Starši morajo otroku nuditi čim več pozitivnih spodbud, kar bo zagotavljalo izkušenjsko bogato okolje. Zdrav življenjski slog in gibalno-športna aktivnost v razvojnem obdobju nista pomembna le s stališča zdravstvenega stanja telesa, ampak odločilno vplivata tudi na razvoj duševnih in socialnih sposobnostih posameznika. Primerna gibalno-športna aktivnost olajšuje sprostitev, obvladovanje stresa, tesnobe in potrtosti, spodbuja gradnjo samospoštovanja in pozitivne samopodobe ter pomaga pri socializaciji in oblikovanju dejavnega odnosa do sebe in sveta (Tomori, 2005).

17

2.6 Družina in osnovni vedenjski vzorci Najbolj osnovni vedenjski vzorci vsakega posameznika imajo koren v družini, zato je za razumevanje vedenja športnika ključno poznavanje njegove družine, njegovega položaja in vedenja v družini ter njegovih odnosov v najprej primarni, kasneje pa tudi v sekundarni družini (Tušak, Marinšek, Tušak, 2009). Družinska skupina je prvi socialni sistem, v katerem otrok živi in ki s svojimi značilnostmi vpliva na osebnost otroka v vseh stopnjah njegovega razvoja. Starši so pomembni drugi, ki določajo svet, ki ga otrok mora internalizirati3. Otrok si pomembnih drugih ne more izbrati; sprejeti mora svet, ki ga pomembni drugi določajo zanj. Glede na veliko vlogo družine pri razvoju posameznika, lahko mirno zapišemo, da ima že komaj rojeni otrok veliko večje možnosti, da poseže po športu kot obliki življenja, če mu mladi starši v novo nastali družinski skupnosti predstavljajo ustrezen model športnega delovanja (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str.81). Otroci imajo gibanje in šport praviloma radi. Otroci so v gibanju igrivi. Zato je mogoče s pomočjo športa že v najbolj zgodnjem obdobju otroka oblikovati in tako postaviti temelje za kasnejše športno oziroma športno-rekreativno udejstvovanje mladostnika in odraslega človeka. To lahko poleg drugega tudi osmišlja njegovo življenje. Otrok s pomočjo gibanja in športa najprej začuti samega sebe in s tako obogatenim vsakodnevnim življenjem tudi svoje vrstnike in prijatelje. Redno gibanje oziroma športno udejstvovanje v družini tako pomembno prispeva tudi k postopnemu oblikovanju otrokovega vedenja in ga usmerja k dejanjem, ki so povezana z zdravim življenjskim slogom. To pa vodi k oblikovanju trajnih ter koristnih navad za naravno in s športom obogateno družinsko življenje (Berčič, 2012). Naslednji citat očeta kaže na stopnjo vključevanja staršev v otrokov šport: »Ukvarjal sem se z mnogimi športi, vendar nikoli nisem veslal. Odkar se moj sin ukvarja z veslanjem, sem tudi sam poskusil. Spoznal sem mnogo veslačev in njihovih trenerjev. Rekel sem si, da če bom preživel toliko časa s sinom, potem bom tudi sam počel nekaj v klubu.« Citat sina: »Oče je postal vpleten v klub, vendar ne kot športnik. Bil je z mano na Poljskem (mladinsko svetovno prvenstvo). Imeli smo dražbo za zbiranje denarja za to tekmovanje, moj oče pa je vse organiziral« (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 100). Vloga staršev je pri vključitvi otrok v klub in njihovo nadaljnjo redno vadbo izredno pomembna. S tem, ko starši pokažejo zanimanje za otrokov šport, vplivajo na njegovo mišljenje in dejanja. Otroci lažje prebrodijo poškodbe, pritiske, neuspehe, lažje pa se tudi motivirajo. Starši jim puščajo veliko svobode (npr. nočejo na družinski izlet, ker so preutrujeni ...), nudijo jim čustveno oporo, kadar so pod stresom in so nervozni. Zagotovijo jim udobje in varnost v kritičnih trenutkih. S tem, ko jim pokažejo, da visoko cenijo njihove športne spretnosti, jim dvignejo samozavest in motivacijo za nadaljevanje ukvarjanja s tem športom (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 101).

2.7 Perspektiva otroka, ki se ukvarja s športom 3 Internalizacija je proces sprejemanja norm, ki jih postavijo za posameznika pomembne druge osebe ali skupine. Gre za popolno prevzemanje norm na način, da jih oseba dojame kot sebi lastne.

18

Idealno je, da se otrok ukvarja s športom, ki mu daje možnost za razvoj spretnosti in sposobnosti, ki jih bo uporabljal celo življenje. Otroci so kvalitativno drugačni od odraslih, zato so tudi njihova pričakovanja v športu drugačna. Zastopanost športa mora biti prilagojena otrokovi starosti. To je pomemben element, ki ga moramo upoštevati, ko gledamo na šport s perspektive otroka. Otroci uživajo, če so sposobni biti uspešni, če obvladajo določene spretnosti in če se lahko veselijo občutka kompetentnosti. Prav tako uživajo v novih veščinah in razburljivih nalogah. Šport mladih bi moral dajati možnost za oboje (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str. 107). Otroci se vključujejo v šport tudi iz socialnih vidikov. Pogosto jih v klub pripeljejo njihovi prijatelji, sošolci in drugi, ki so že vključeni v šport. Velikokrat je želja otrok prav sodelovati v ekipi, biti del ekipe. Šport daje otroku možnosti za sklepanje novih prijateljstev.

2.8 Plezanje tudi za »posebne« otroke Značilno za hendikepirane otroke je, da so izjemno močno notranje motivirani in deležni visoke podpore s strani družine. Veliko športov se da prilagoditi tako, da so jim kos tudi hendikepirani otroci. Rezultati vključevanja teh otrok v šport so običajno izjemni in čudoviti. Otroku prinesejo veliko zabave, druženj, mnogi močno napredujejo v motoričnem razvoju, še večkrat pa ima šport izrazit pozitiven učinek na njihov socialni razvoj in socialno življenje. Še boljše kot tekmovalni šport, pa to zagotavljajo rekreacijske telesne aktivnosti, ki niso tako stresne kot tekmovanja (Tušak, Marinšek, Tušak, 2009, str. 19). Športno plezanje se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja kot pozitivna izkušnja otrok v šolah, vendar je dejavnost predvsem usmerjena na gibanje (Krt, 2010). Možnost plezanja po veliki in mali umetni plezalni steni so s pridom izkoristili tudi na Osnovni šoli Roje iz Domžal. V projekt šolskega leta 2009/2010 so bili vključeni učenci šole, ki obiskujejo poseben in prilagojen program šole s potrebami in motnjami v duševnem in gibalnem razvoju. Uspešnost plezanja ni odvisna le od gibalnih sposobnosti, temveč tudi od plezalčevih osebnostnih lastnosti. Ker pa imajo otroci šol s posebnimi potrebami pogosto težave pri koordinaciji gibanja in ravnotežju, so se v projektu osredotočili na opazovanje psihosocialnih spretnosti, ki so jih otroci razvijali ob plezanju. Zaradi specifičnih posebnosti, so bili otroci med seboj skoraj neprimerljivi. Ker so se otroci tedensko menjavali (zaradi zagotavljanja ustrezne varnosti), skozi leto niso prišli pogosto na vrsto, zato se pri večini prenos strategij plezanja na druga področja ni pokazal. Pri njih je bil pomemben napredek v primerjavi s samim seboj (manj strahu pred vstopom v steno, izboljšana tehnika plezanja, večje zaupanje v varovanje in učitelja, zmanjšanje strahu pred višino ipd.). Pri nekaterih otrocih, ki jih ista učiteljica, ki jih je učila plezanje, učila tudi v razredu, pa se je pokazala povezava med načinom plezanja in reakcijami v steni ter podobnim ravnanjem pri dejavnostih v razredu. Rezultati pa bi pokazali veliko večjo povezavo med strategijami plezanja in prenosom tega v druge situacije (reševanje problemov, konfliktov), če bi imeli možnost večkrat tedensko izvajati plezanje z istimi otroki. Kljub majhnim korakom, je mogoče zaključiti, da plezanje pozitivno vpliva na psihosocialni razvoj otrok (Krt, 2010). »Če ne bi videl, ne bi verjel ...« je včasih slišati odrasle, ki opazujejo zagretost pri plezanju hendikepiranih otrok. Ob običajnih situacijah namreč od marsikaterega otroka

19

ne bi pričakovali tolikšne zavzetosti in truda, kot ga za dosego cilja vložijo ti otroci. Že ideja, da nekdo pelje otroka z motnjo v duševnem in gibalnem razvoju na plezanje, bi morda marsikoga odvrnila od tega. Kljub vsem dvomom, ki se porajajo v nas, pa bi otroku vseeno morali dati vsaj priložnost, da se preizkusi v novosti (Krt, 2010). Tomaž Zupančič, rojen z Downovim sindromom, je že vrsto let član Posavskega alpinističnega kluba, saj je cilj kluba sprejeti v svoje vrste vsakogar, ki ga plezanje veseli. Prihod Tomaža v klub je odprl nov, drugačen pogled na delo z otroki, saj je takoj postal enakovreden in pomemben član skupine. Pri EDSA (European Down Syndrome Association) so na svetovni dan Downovega sindoma, 21. 3. 2016, objavili Tomaževo razmišljanje: »Na krožek športnega plezanja hodim zato, da se gibam in tako skrbim za svoje zdravje. Krožek izvajajo inštruktorji Posavskega alpinističnega kluba. Srečen sem, ko preplezam smer na plezalni steni ali v skali. Najbolj pa sem vesel, ko osvojim medaljo na tekmi. Poleg plezanja zelo rad pomagam tudi inštruktorjem pri pripravi plezalne stene in skrbim za urejenost športne dvorane. V družbi otrok in inštruktorjev mi je zelo lepo. Sem že pravi plezalec« (EDSA, 2016).

Slika 1. Tomaž na občinskem prvenstvu (osebni arhiv) Na Sliki 1 je Tomaž med ogrevanjem pred občinskim prvenstvom. Inštruktor Nejc Pozvek o izkušnjah s Tomažem doda: »Tomaževa udeležba na krožku pomaga tako njemu kot nam, ki se z njim ukvarjamo. V teh letih smo vsi napredovali; Tomaž zagotovo gibalno, mi pa predvsem v dojemanju in sprejemanju drugačnosti. Tomaževa prisotnost je velik doprinos tudi za ostale krožkarje, njegove sovrstnike, ki so ob druženju deležni svojevrstne socializacije in se prav tako kot odrasli učijo sprejemati vrstnike, ob tem pa izgubljajo predsodke o otrocih z Downovim sindromom« (EDSA, 2016).

2.9 Otroci in tekmovanje Predvsem otroci in mladina si od športa obetajo zabavo in sprostitev, kar ni nič nenavadnega, saj šport mladih deluje največkrat sprostilno in terapevtsko glede na velike količine stresa, ki so mu izpostavljeni že tudi najmlajši. Vpliv prezgodnje tekmovalne arene na otroka nikoli ni nevtralen. Navadno vpliva tako na telo, kot na otrokovo osebnost. Pri takih otrocih pogosteje najdemo težave na področju

20

samospoštovanja, samozavesti, začetno navdušenje jih pogosto mine, pogost rezultat njihovega napora so stanja depresije (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str.106). Prve izkušnje otrok pri ukvarjanju s športom morajo biti predvsem zaznamovane z željo po uživanju, druženju in zabavo. Tudi tekmovanja bi morala imeti predvsem tovrsten značaj. Skozi tak pristop se bodo postopno tudi malčki naučili nekaterih sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kasneje v življenju. Tako bodo imeli na prve športne aktivnosti lepe spomine (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str.103). Ne glede na šport, temeljno otrokovo željo predstavljajo osnovne potrebe, kot so: zabava in uživanje, učenje in napredovanje, biti s svojimi prijatelji (Miklavc, 2015). V zadnjem obdobju velja prepričanje, da je v športu mladih prevelik poudarek na tekmovalnosti, ki otrokom povzroča več škode kot koristi. Nekateri kritiki so za bolj kooperativne športe, kjer ni ne poražencev ne zmagovalcev. Kakorkoli, tekmovanje je v kontekstu športa mladih zelo pomembno in ga nikoli ne bo mogoče popolnoma izključiti. Tekmovanje namreč po drugi strani daje otroku možnost ocenjevanja svojih sposobnosti in primerjanja s sposobnostmi ostalih, kar se nam dogaja tudi v vsakdanjem življenju (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str.109). Problemi nastanejo takrat, ko nastopi prevelik poudarek na rezultatu. Resnični užitek tekmovanja je prizadevati si biti uspešen. Brez želje po tekmovanju ljudje verjetno ne bi tekmovali. Lahko rečemo, da je želja po zmagi pomemben, a ne edini faktor tekmovanja. Pomemben faktor je npr. doseganje ciljev na treningih, ker so ti vmesni cilji na poti do uspeha na tekmovanju. Uspeh je rezultat vseh treningov. Ne smemo pozabiti, da uspeh ni le zmaga. Tega bi se morali trenerji, starši in učitelji v vsakem trenutku zavedati. Ni dvoma, da prav oni vplivajo na otrokovo predstavo o uspehu. Biti uspešen pomeni doseči več, kot si dosegel pred tem, ali doseči neke osebne cilje, ne pa biti zgolj v nivoju medalj (Čačinovič Vogrinčič, 1998). Otroci so v športu zaradi napredovanja, in ne zgolj zaradi zmagovanja. V šport jih usmerimo zato, da bi se razvijali v pozitivnem okolju, v dobri, enako misleči, zdravi družbi. Če bodo dali vse od sebe in naredili, kar je v njihovi moči, bodo vedno imeli občutek zadovoljstva. Spodbujamo jih, naj ne razmišljajo le o rezultatih in le-ti ne bodo izostali. Občutek zadovoljstva jim zagotavlja energijo in veselje, da s svojim delom nadaljujejo, četudi niso zmagali. Zato jih spodbujajmo, da jim cilj postane dati vse od sebe. To lahko pomeni gladko zmago, včasih pa dobro popotnico za delo naprej. S takim pristopom bomo otrokom razvili čut za preseganje samega sebe in presenečeni bomo, kakšno uslugo naredimo s tem otrokom (Miklavc, 2015, str. 32.).

2.10 Otrok - starši - trener Največkrat so starši tisti, ki otroka spodbudijo in tudi pripeljejo na športne terene. Tam pa jih prevzamejo trenerji, ki naj bi skrbno razvijali predvsem bodočo zdravo, zadovoljno in samostojno odraslo osebo. Vzporedno s starostjo otrok naraščata čas trajanja vadbene ure in tudi doziranje drila veščine. Kljub vsemu ne smemo pozabiti na zabavo, ki je pomemben element v vsaki starosti. Ko so otroci že starejši in bolj izkušeni, lahko v trening vključimo več

21

specifičnih vaj. Trenerji bi morali tudi s pomočjo literature iskati številne vaje, ki bi jih z malo kreativnosti lahko priredili, tako da bi bil trening vedno zanimiv. V takih okoliščinah bodo otroci željni aktivnosti in ne bodo zapuščali športa. Trenerji bodo tako razvijali zadovoljne in uspešne mlade športnike (Čačinovič Vogrinčič, 1998, str.108). Otroka vključimo v šport, da bo v njem užival, napredoval in se naučil načina razmišljanja, ki mu bo v pomoč, ne samo v športu, temveč tudi pri drugih izzivih na življenjski poti (Miklavc, 2015). Dve bistveni nalogi pri podpori otroka v športu sta (Miklavc, 2015):

1. Ugotavljati, kaj so otrokovi cilji v športu Če jih ne pozna, jih ne zna artikulirati, se z njim pogovorimo, jih skupaj zastavimo in lahko tudi zapišemo. Tako otrok cilje lažje spremlja in jih tudi spreminja. Vrste oblike in zabave se skladno z razvojem in starostjo otroka spreminjajo. Otroke tako lahko motivira napredovanje, včasih zabava, včasih iskanje vloge v socialnem prostoru. Če bomo otrokom pomagali ugotoviti, kateri dejavniki jih notranje motivirajo, se bodo naučili razumeti, da ima vsak od nas določeno vlogo, namen in odgovornost, kar pa bo pomembno pri vse ostalih življenjskih izkušnjah.

2. Podpiramo komunikacijski trikotnik: otrok - trener - starši. Vloga komunikacije v športu je izjemnega pomena. Sporočila morajo biti jasna in nedvoumna. Spoštovati je potrebno ločnico, kaj v komunikaciji z otrokom je vloga trenerja in kaj staršev. Komunikacija med trenerjem in starši poteka predvsem o treningih – vadbi in podrobnosti tekmovanj, taborov, izletov. Ključnega pomena je, da je s trenerjem vzpostavljen komunikacijski nivo, kjer dobijo starši vpogled v urnik vadbe, tekmovanj in ostalih obveznosti, ki so povezani z otrokovim športom. Naloga trenerja je, da daje povratne informacije o otrokovem napredku in odnosu. Trener ali vaditelj je tista ključna oseba, ki otroka vodi po športni poti. Pomembno za starše je poznati trenerjevo videnje o otrokovem napredovanju in o morebitnih težavah pri napredovanju. Pomembno je tudi trenerjevo mnenje o otrokovem odnosu do športa. Odnos odraža željo in pripravljenost po napredovanju in dokazovanju. Če otrok nima pravega odnosa do športa, mu največkrat talent na drugi strani ne pomaga dovolj oz. vsaj ne na daljši rok (Miklavc, 2015, str.25). Z izbiro športa otroku pridobimo tudi vaditelja. Takoj je potrebno vzpostaviti zaupanje, da je ta vaditelj primeren za otrokov športni razvoj. Starši morajo ohranjati zdravo mejo distance do poseganja v strokovno delo trenerja. V primeru, da se starši pričnejo vmešavati v delo in vsebino trenerja, s tem trenerju kažejo nezaupanje. Otroci to takoj zaznajo in tudi sami zmanjšajo zaupanje v trenerja. To pa predstavlja oviro za delo in napredek (Miklavc, 2015).

22

Najboljši pogoji za razvoj, delo in napredovanje so ustvarjeni takrat, ko komunikacija v trikotniku zgleda takole:

Športnik - otrok

PODPORA KRITIČNOST

Starši Trener NAČRT

Shema 1. Osebe v športni situaciji mladega športnika (Sabock 1985)

Shema 1 prikazuje osebe, ki so vključene v športno situacijo mladega športnika. Te osebe so športnik sam, njegovi starši in trener. Pri komuniciranju ne smemo pozabiti, da je osrednja vloga triangla otrok. Pri nekaterih otrocih pridejo rezultati prej, pri nekaterih kasneje. Pri otrocih je v športu proces napredovanja in doseganja željnih rezultatov zelo različen. Naš neformalen pritisk na otroka v letih razvoja bi lahko imel izjemen vpliv na njegovo zaznavo v procesu izkoriščanja in nadgrajevanja njegovih sposobnosti ter potrebne potrpežljivosti v procesu napredovanja. Izogibamo se pretirani intenzivni vadbi in s tem zgodnjemu izgorevanju. Otrokom je vedno zanimiva raznolikost. Skoraj vsako aktivnost, vsako nalogo je moč opraviti na več načinov in otroci bodo zaradi tega bolj uživali. Bistveno je, da je cilj športa obvladanje lastnega telesa v času in prostoru (Miklavc, 2015). Dobra stran športa je, da otroku pogosto nudi priložnost dokazovanja, merjenje napredka. Usmerjajmo otroke v športu k rezultatom, a ne pozabimo, da naj uživajo tudi, kadar ni tekmovanj in je zgolj le čas nastopanj (Miklavc, 2015). Zelo občutljivo obdobje je vsekakor puberteta. Lahko nastopi že relativno zgodaj, tudi pred dvanajstim letom. Takrat se pokaže medsebojno zaupanje in razumevanje, ki smo ju ustvarili med nami in otroci. Vedno se naj ohrani komponenta zabave. Pa naj to ne velja le za otroka, pač pa tudi za nas (Miklavc, 2015). Veliko klubov, društev ima danes vadbene skupine v veliki meri tekmovalno usmerjene. Če si otrok pri 12 letih zaželi ukvarjanja z nekim novim športom rekreativno in da bi bil voden strokovno, je to skoraj nemogoče, saj pri teh letih obstajajo v veliki večini le še tekmovalne skupine, kar pa ne ustreza večini vadečih. Rekreativnih skupin za najstnike v Posavju skorajda ni – plezanje je pri tem izjema.

23

3 ZGODOVINA ŠPORTNEGA PLEZANJA Plezanje je človekovo osnovno gibanje in je filogenetsko predhodnik hoje. Z evolucijo je bilo tovrstno gibanje postopoma zanemarjeno, saj ni več imelo življenjsko pomembne vloge. Znova se obuja v zadnjem času, ko gre za vse bolj priljubljeno in atraktivno obliko rekreacije. Hkrati se večja potreba po gibanju nasploh kaže tudi zaradi specifičnega, nezdravega, življenjskega sloga, ki že znatno ogroža človekove psihofizične sposobnosti in njegov razvoj. Slovenci premoremo dolgoletno tradicijo na področju športa, še posebej uspešna pa je ta na področju planinstva in kasneje plezanja, alpinizma. Več kot stoletna organizirana planinska dejavnost je v drugi polovici 20. stoletja začela, po vzoru tujine, dobivati nove oblike (Pozvek, 2014). Tako so začeli za varno plezanje opremljati čvrste skale v naravi, kasneje pa plezalno dejavnost širiti tudi v zaprte prostore na umetne plezalne stene. S tem so bili postavljeni temelji povsem nove športne dejavnosti – športnega plezanja. Kot samostojna športna panoga je športno plezanje doživelo silovit razcvet v zadnjih nekaj desetletjih. Razvilo se je več disciplin: klasično, večraztežajno in balvansko plezanje (Burnik, 2012). Poleg njegove prvinske oblike, ki se odvija v naravi, pa je dandanes prepoznan tudi kot urbani šport. V svojem bistvu je varna (in varovana) oblika prostega plezanja, ki je v Slovenijo prišlo ob koncu 70. let 20. stoletja, se do preloma tisočletja počasi razvijalo (v športno plezanje), resničen razcvet pa pri nas doživelo v zadnjih nekaj letih. Preboj se je zgodil po zaslugi vse boljše infrastrukturne opremljenosti, velikih uspehov slovenskih plezalcev na tekmovalni sceni, zagotovo pa tudi zaradi poudarjene tržne naravnanosti urbane družbe, ki je ta, nekdaj povsem alternativni šport, privzela za svojega. Danes velja, da je plezanje preprosto »in«, v mestih ena največjih športnih modnih muh, kar hkrati pomeni tudi veliko tržno priložnost in potrebo po večji organiziranosti dejavnosti (Pozvek, 2014). V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prosto plezanje v ZDA dobilo poseben pomen. »Free climbing« za mladino ni pomenilo samo plezanje, temveč tudi način življenja, kar se je z obiskom evropskih plezalcev Amerike konec 70. let 20. stoletja, preselilo tudi v Evropo. Prosto plezanje se je tako v osemdesetih selilo iz visokih gorskih sten v nižje stene. Smeri, ki so jih plezali, so bile plezalsko iz leta v leto zahtevnejše. Plezalci so težili k premagovanju vedno težjih smeri (Burnik, 2012).

3.1 Organizacija tekmovanj »Da bi se lahko med seboj primerjali, so plezalci kmalu organizirali plezalna tekmovanja. Prvo veliko mednarodno tekmovanje je bilo leta 1985 v Italiji. To je bil nov mejnik v plezanju, saj je s tem nastala nova športna panoga imenovana športno plezanje. Njen razvoj je bil zelo nagel. Najprej so se tekmovanja odvijala v naravnih plezališčih. Prvo državno prvenstvo v Sloveniji za člane in članice je bilo organizirano leta 1988, v Ospu« (Kokalj, 1990). Prizorišča pa kmalu niso bila več samo naravne skalne stene, temveč so to postale umetne plezalne stene, ki so postavljene na prostem in v dvoranah. Tekmovalni del panoge se danes odvija predvsem v dvoranah, kjer plezalke in plezalci tekmujejo v vseh starostnih kategorijah in na vseh ravneh: od regijskih, do najvišjih mednarodnih tekmovanj, v vseh oblikah plezanja (Burnik, 2012).

24

Športno plezanje ima bogato razdelan tekmovalni sistem. Tekmuje se v hitrostnem, balvanskem in težavnostnem plezanju. Tekmovalne kategorije so: mlajše, srednje in starejše (Zazvonil, 2009)

3.2 Razvoj vadbe za otroke Marca 1990 je v radovljiški osnovni šoli pod okriljem Planinskega društva Radovljica zagledal luč sveta prvi plezalni krožek, v katerem so bili sami osnovnošolci. Kmalu so jim sledili v Kamniku, na Jesenicah, v Tržiču, Škofji Loki, Žireh ... Tako je krožek v Radovljici sčasoma prerasel v športnoplezalni odsek, ki je vsako leto prirejal večdnevne plezalne tabore. S tem je bila nakazana tudi možnost za organizacijo šol v naravi s plezalsko vsebino (Jereb, 2012, str. 108).

25

4 PLEZANJE V POSAVJU V Posavju je plezanje dokaj razvito. V začetku 80. let 20. stoletja se je našlo nekaj posameznikov, ki jih je pritegnil nov, prosti način plezanja. Z njo so se začeli ukvarjati predvsem alpinisti, saj jim je služila kot odlična priprava za težje vzpone v gorah. Do skokovitega razvoja in napredka pa je prišlo v času organizacijske osamosvojitve izpod dejavnosti planinskih društev. Leta 1993 je bil ustanovljen Posavski alpinistični klub (PAK), ki uspešno deluje vse do danes in skrbi za razvoj plezalne dejavnosti v Posavju. V prvem desetletju obstoja društva je trdo in predano delo z mladimi ustvarilo dobro ime in prepoznavnost v širšem prostoru (Pozvek, 2014). Znotraj kluba delujeta sekciji za alpinizem in športno plezanje. Alpinizem se, z nekaj spodbudami, razvija inertno, veliko več dela pa se vlaga v razvoj športnega plezanja. Plezanje promoviramo kot način sprostitve, kjer razvijamo in potrjujemo vrednote kot so prijateljstvo, zaupanje, dobri medsebojni odnosi. Skozi plezalno aktivnost in splošno rekreacijo v naravi ozaveščamo člane in ljudi o zdravem življenjskem slogu (Pozvek, 2014).

4.1 Plezalna infrastruktura v Posavju Prvi plezalni objekt v Posavju je bila improvizirana plezalna stena v skladišču telovadnice Osnovne šole Senovo, kjer so plezali že leta 1990. Visoka je bila 4 metre, kot doskočišče pa so služile blazine. V naslednjih letih je v sobah in garažah posameznikov nastalo še nekaj balvanskih sten, ki so skozi leta nudile možnost treninga – kasneje delno tudi izvedbe vadbe tekmovalnih skupin (otrok in mladostnikov). Prva večja plezalna stena (v višino meri dobrih 7 metrov) je bila postavljena v sklopu nove telovadnice pri osnovni šoli v Brestanici leta 1994, kjer je Posavski alpinistični klub še isto leto začel tudi z vadbo športnega plezanja za otroke. Treningi takratnih entuziastov so prerasli v tekmovalni nivo in leta 1995 je klub s pomočjo občinskih sredstev zgradil še balvansko plezalno steno na galeriji iste telovadnice, ki so jo plezalci nekaj let zatem razširili in posodobili. Velika plezalna stena v Brestanici je bila v letu 2015 renovirana in razširjena. Posavski alpinistični klub v Brestanici že več kot dve desetletji neprekinjeno izvaja plezalno vadbo za otroke, rekreativce, ob tem pa steno uporablja tudi za usposabljanja v okviru športnoplezalnih in alpinističnih šol (N. Pozvek, osebna komunikacija, 26. 5. 2016). Malo (balvansko) plezalno steno v Mladinskem centru Krško so zgradili člani PAK leta 2004. Nudi možnost vadbe in treninga predvsem boljšim plezalcem, prav tako pa v zadnjem času vedno bolj tudi rekreativcem. Že od začetka je na njej potekala tudi vadba tekmovalnih otroških skupin. Pomenila je izjemen doprinos k raznolikosti vadbe in pa prvi samostojni klubski objekt, kjer je bila vadba omogočena brez časovnih omejitev (N. Pozvek, osebna komunikacija, 26. 5. 2016). Leta 2006 je zrasel prvi plezalni objekt izven krške občine. V sklopu nove večnamenske dvorane v Sevnici so zgradili 9 metrov visoko plezalno steno s 4 smermi. Upravljanje nad steno je prevzel novonastali Športnoplezalni odsek Aranea pri Planinskem društvu Lisca Sevnica. Kadri so se usposobili na tečajih v okviru

26

Posavskega alpinističnega kluba. Prav tako se je plezanje kasneje razširilo še v tretje večje posavsko mesto – Brežice, kjer v novi večnamenski športni dvorani od leta 2012 stoji velika plezalna stena. Predstavlja najsodobnejši plezalni objekt v Posavju. Zaradi precej previsne strukture je bolj primerna za tekmovalce in dobro izurjene plezalce. Tu se preko šolskega leta izvaja tudi plezalna vadba za otroke pod okriljem inštruktorjev PAK. V zimskem času je v Brežicah organizirano tudi rekreativno plezanje za odrasle. Poleg velike stene je bila leta 2013 predvsem za potrebe ogrevanj pred tekmovanji otroških in mladinskih kategorij (Vzhodna liga) v sosednjem prostoru postavljena tudi mala balvanska plezalna stena, ki pa premore zgolj navpične in rahlo previsne plošče, njena površina pa je skromna. (N. Pozvek, osebna komunikacija, 26. 5. 2016). Bistveno infrastrukturo nedvomno predstavljajo plezališča v naravi. Na prvem mestu je Armeško, kjer se je v 80-tih letih začela zgodba posavskega plezanja. Plezališče je danes sodobno opremljeno in množično obiskano predvsem s strani začetnikov. Nekdaj je predstavljalo pomemben (in edini) poligon za trening plezalcev v tem koncu države, slovelo pa je po nekaj zahtevnih smereh v navpičnih ploščah. Ob koncu prejšnjega tisočletja je velik prelom pomenil nastanek plezališča Nad Savo (poleg tega pa kasneje še plezališč Pekel in Perko na Bohorju), ki jih je opremil Andrej Sotelšek. Posavski plezalci so prvič dobili možnost plezati smeri do ocene 8a v lokalnem okolju. V plezališčih je bilo moč izvesti tudi večje število ur vadbe za otroke in mladino (N. Pozvek, osebna komunikacija, 26. 5. 2016).

Slika 2. Plezalni steni v Brežicah in Krškem (osebni arhiv) Na Sliki 2 sta prikazana dva plezalna objekta v Posavju, velika stena v Brežicah na levi in balvanska stena v Mladinskem centru Krško na desni strani.

4.2 Delo z mladimi pri Posavskem alpinističnem klubu Ker sem že več kot dve desetletji v domačem klubu aktivna pri delu z mladimi, sem organizirano vadbo športnega plezanja za otroke predstavila skozi dolgoletne izkušnje. Pridobila sem jih pri vadbah z mladimi, preko taborov in tekmovanj, ki se jih otroci redno udeležujejo.

27

Leta 1994, ko je bil postavljen prvi večji plezalni objekt v Posavju, je zaživela tudi organizirana vadba za otroke, vodena takrat še s strani alpinistov, saj so le-ti imeli za seboj nekaj strokovnih izobraževanj, o samem poteku plezalnih treningov in vadb pa se ni vedelo veliko. Že prvo leto je vadbo obiskovalo 15 do 20 otrok. Program ni bil pripravljen, treniralo, plezalo in igralo se je spontano, po občutku starejših plezalcev, ki so vodili vadbo. Motivirani za delo so bili tako vaditelji kot otroci. Tako so se novi, najmlajši člani, že prvo pomlad vadbe, leta 1995, podali na tekme državnega prvenstva in domov prinesli zavidljive rezultate. Posledično je bila na klubu vzpostavljena nova funkcija: načelnik za športno plezanje. Prvi člani so postali inštruktorji športnega plezanja. Vadba je postala bolj načrtna. Otroci so bili razdeljeni v tekmovalno in ne tekmovalno skupino. Vsaka je imela svoj plan dela in cilje, vsaka svoje vaditelje, inštruktorje. Težnja po večjem številu inštruktorjev športnega plezanja je bila iz leta v leto večja, saj je šport postajal vedno bolj popularen. Danes tako izvajamo vadbo športnega plezanja za otroke v vseh treh večjih posavskih mestih.

4.2.1 Izhodišča kluba pri delu z otroki Otrokom začetnikom predstaviti plezalno vadbo pod naslovom: Plezanje skozi

igro. Ure vadbe morajo biti zabavne, raznovrstne, zanimive za otroke vseh potreb in starosti.

Starejšim otrokom ali tistim, ki v novem šolskem letu nadaljujejo z vadbo, omogočimo, da preidejo v višjo skupino po letih in glede na razvoj gibalnih ter funkcionalnih zmožnosti.

Spoznati otroke s plezanjem po vseh različnih plezalih, ki jih nudi dvorana: letveniki, klopi, skrinje, bradlje, ipd. Plezalno obarvani so tudi ogrevalni poligoni: otroci imajo možnost iz različnih oblik blazin sami sestavit plezalno/gibalno/akrobatsko najbolj zanimiv poligon).

Razvijati pri otrocih pozitivno samopodobo; poudarjati mišljenje, da vsak tekmuje in napreduje sam s sabo, spoštuje in pomaga prijatelju, sprejema druge kot sebi enake.

Vsebina vadbe je za starejše in ambicioznejše v osnovi enaka: ponujeno jim je več ur vadbe, ki je bolj strokovna, z možnostjo napredovanja do strokovnih nazivov in tekmovanj na različnih nivojih.

Omogočiti plezalno vadbo v naravi: če je vreme naklonjeno, vadba vsaj enkrat na teden poteka zunaj.

Vsem omogočiti in spoznati preživljanje prostega časa zdravo, v naravi: v obliki plezalno-pohodniških taborov, vikend izletov v plezališča ipd. Otrokom želimo predstaviti prvinskost narave skozi atraktivno športno aktivnost.

4.2.2 Pomembnost skupinskih vadb pri športnoplezalni vadbi Plezanje je individualni šport. Na podlagi večletnih izkušenj pri delu z mladimi opažamo, da se na vadbah v smislu plezalnih dosežkov in pri vzpostavljanju socialnih stikov bolje uveljavljajo otroci z močnim tekmovalnim nagonom, osebnostnim jazom, ki so najpogosteje uspešni tudi v šoli in na ostalih področjih. Izpostavljeno

28

individualnost skušamo kompenzirati s poudarkom na vajah in vadbi, ki se izvaja v parih ali skupinah. Na ta način želimo vzpostaviti čut za skupinsko dinamiko, odgovornost, prilagajanje, medsebojno pomoč. Bistven doprinos skupinske vadbe je strnjen v naslednjih alinejah.

Otroci razvijajo skupinski duh in spoštovanje skupinskih vrednot. Otroci spodbujajo drug drugega pri premagovanju različnih ovir. Otroci preko igre razvijajo gibalne in plezalne sposobnosti ter znanja. Prisotna je tudi tekmovalnost otrok, kar nekatere otroke spodbudi k večji

aktivnosti in koncentraciji med izvedbo nalog. Prisotno je večje skupno doživljanje veselja otrok ob opravljeni nalogi. Tako se

nevede učijo, kako pristopiti in se obnašati na tekmovanju, kjer sodeluje več otrok iz njihove skupine, ki so si hkrati tudi konkurenca.

4.3 Letni načrt dela in program organizirane vadbe Letni načrt dela in program organizirane vadbe sta pripravljena tako, da so vsebine in metode prilagojene naravnim otrokovim potrebam, ki se tičejo plezanja. Podobno, kot je razmišljal že Mikša (2010), želimo z načinom dela otrokom doprinesti veselje in zadovoljstvo ob druženju z vrstniki. Z različnimi vadbami, z učenjem plezalnih in vrvnih tehnik, skozi naravna gibanja želimo otroke zdravo in kvalitetno pripeljati do napredka pri plezanju. Z organizacijo pohodno plezalnih taborov, izletov v plezališča in še drugimi različnimi vadbami v naravi skušamo mladim in malo starejšim plezalcem približati zdrav način življenja ter kvalitetno preživljanje prostega časa. Z naštetimi dejavnostmi posegamo v psihosocialni razvoj posameznika. Mlade skušamo vzgajati v zdravem športnem duhu spoštovanja do sovrstnikov. Z obiski naravnih plezališč, planinskih poti, z ukvarjanji z drugimi športnimi aktivnostmi v naravi se trudimo vplivati na zdravje in vitalnost, sposobnost kvalitetnega preživljanja časa v naravi. Plezalcem, ki želijo več, nudimo možnost treniranja večkrat tedensko – po posebnem tekmovalnem oz. nadaljevalnem programu. Otroci oz. mladostniki iz teh skupin se udeležujejo raznih tekmovanj, kjer potrjujejo svoje predano delo. Načrtno tudi obiskujejo plezališča, kjer uresničujejo zastavljene cilje. Letni načrt dela športnoplezalne sekcije pripravi načelnik za športno plezanje. Tu so zapisane vse aktivnosti športnoplezalne sekcije preko celega leta: od januarja do decembra. Odgovorni vodja vadbenih skupin pripravi svoj program letne vadbe oz. treniranja in priprave za posamezne treninge. Redna vadba poteka sočasno s pričetkom in koncem šolskega leta, se pravi da poteka od septembra in se konča junija za začetne in nadaljevalne skupine. Tekmovalna skupina vadi strnjeno celo leto, zato je zanjo tudi program vadbe zasnovan od januarja do decembra. Program dela je prilagojen starostni strukturi udeležencev, ki ima zelo širok razpon (od 5 do 18 let), prav tako način dela, metode, intenzivnost in čas vadbe (Mikša, 2010). Vadbo poteka na treh lokacijah:

OŠ Brestanica na veliki in mali (balvanski) steni Mladinski center Krško na mali (balvanski) steni

29

Športna dvorana Brežice na veliki in mali (balvanski) steni

4.3.1 Vadbene skupine V začetku šolskega leta se na vadbo športnega plezanja prijavi veliko število otrok. Ker so otroci različnih starosti in sposobnosti, jih razdelimo v njim (po letih in plezalnem znanju) primerne vadbene skupine. Plezalne skupine nato razporedimo preko leta na določen objekt, ki omogoča delo, primerno gibalnim sposobnostim in morfološkim značilnostim otrok. Plezanje poteka od septembra do junija. Tabela 1. Razdelitev vadbenih skupin (osebni arhiv)

VADBENE SKUPINE Začetna skupina od 6 do 9 let

Začetna skupina od 10 do 15 let

Nadaljevalna skupina od 8 do 14 let

Tekmovalna skupina od 12 do 18 let

- 8-12 otrok - 80 ur praktičnega dela - Otroci vadijo dvakrat tedensko po 60 min - Obiski trim stez in vadišč v bližini - Rekreativni pohodi - Plezalni in klubski tabori

- 8-12 otrok - 120 ur praktičnega dela - Otroci vadijo dvakrat tedensko po 90 min - Obiski naravnih plezališč - Obiski trim stez in vadišč v bližini - Rekreativni pohodi - Plezalni in klubski tabori - Možnost udeležbe na občinskem prvenstvu

- 180 ur praktičnega dela - Otroci vadijo trikrat tedensko po 90 min (Dvakrat tedensko vadijo v dvorani OŠ Brestanica, enkrat tedensko v MC Krško) - Obiski naravnih plezališč - Obiski trim stez in vadišč v bližini - Rekreativni pohodi - Plezalni in klubski tabori- Možnost udeležbe na občinskem prvenstvu - Možnost udeležbe na tekmah Vzhodne lige

- 320 ur praktičnega dela - Otroci vadijo trikrat tedensko po 90 min (Dvakrat tedensko vadijo v dvorani OŠ Brestanica, dvakrat tedensko v MC Krško) - Obiski naravnih plezališč - Obiski trim stez in vadišč v bližini - Rekreativni pohodi - Plezalni in klubski tabori- Možnost udeležbe na občinskem prvenstvu - Možnost udeležbe na tekmah Vzhodne lige - Možnost udeležbe tekem Državnega prvenstva pri KŠP in s tem pridobitev tekmovalne licence - Možnost opravljanja izpita za športnega plezalca

V Tabeli1 so prikazane vadbene skupine, razdeljene glede na starost, razvoj in sposobnost otrok. Začetne vadbe plezanja za otroke Plezanje v tej skupini je namenjeno otrokom začetnikom. Razdeljeni so v dve skupini 6 do 9 let in od 9 do 15 let. Vadba poteka dvakrat tedensko na veliki steni. Naučijo se vrvnih tehnik (primernih starosti otrok) potrebnih za varno plezanje na veliki plezalni steni, razvijajo plezalno tehniko na manjših stenah ali balvanih ter skrbijo za splošen gibalni razvoj. Otroci dobijo vso potrebno plezalno opremo na treningu. Pri vadbi se izmenjujeta individualno in skupinsko delo.

30

Nadaljevalne vadbe plezanja za otroke in tekmovalne skupine Nadaljevalna vadba plezanja je namenjena otrokom starim od 9 do 15 let. Poteka dvakrat do štirikrat tedensko in je namenjena plezalcem, ki so motivirani za resnejše delo. Najperspektivnejši se udeležujejo tekem Vzhodne lige. Treningi so usmerjeni v razvoj plezalne tehnike, kondicijske priprave (moč, aerobna in anaerobna vzdržljivost), gibljivost, splošno kondicijo, preventivne vaje (vaje za trup, vaje za antagonistične mišice) in psihološko pripravo. Bistvo komponent je še vedno igra.

4.3.2 Opis vadbe različnih skupin na različnih lokacijah Brestanica Vadba v Brestanici poteka ob torkih in četrtkih za vse tri skupine od 16:30 do 18:00. Razdeljena je v tri skupine: nadaljevalna, tekmovalna in začetna skupina (ostali krožkarji). Po skupnem ogrevanju se tekmovalna skupina skupaj z izbranim inštruktorjem odpravi plezat na balvansko steno, kjer izvajajo naloge in trening po dnevni pripravi oz. glede na letni načrt dela. Nadaljevalna in začetna skupina otrok skupaj z inštruktorji in vaditelji izvaja naloge in pleza na veliki plezalni steni. Na razpolago imajo celotno dvorano. To doprinese k pestrejši in raznovrstnejši dodatni vadbi, kot so: poligoni, štafetne igre, elementarne igre, delo po postajah ..., kar je predvsem dobrodošlo pri najmlajših. Izvajajo tudi plezalne prvine in igre na delu stene, ki je nižja in namenjena plezanju v prečko. Občasno imata nadaljevalna in tekmovalna skupina skupen trening na balvanski umetni steni, zlasti v obdobju pred udeležbo na tekmovanjih Vzhodne lige, ki je za nadaljevalno skupino glavni cilj sezone.

Slika 3. Plezalna vadba malo drugače (osebni arhiv) Slika 3 prikazuje zabavni del vadbe za otroke preko leta.

31

Slika 4. Poligoni in igre za najmlajše (osebni arhiv) Slika 4 prikazuje, kako preko poligona približati plezanje najmlajšim; preko igre spoznavajo tudi plezalno opremo in uporabo le te.

Slika 5. Plezalno druženje s starši (Pozvek, 2016) Slika 5 prikazuje utrinka z zaključka plezalne vadbe v šolskem letu 2015/2016. Balvanska stena Krško Vadba na balvanski steni v MC Krško poteka:

ob sredah in petkih od 18.00 do 19.30 za tekmovalno skupino ob petkih od 16.30 do 18.00 za nadaljevalno skupino Zaradi specifike stene tu vadita le boljši skupini. Balvanska stena je namreč zelo previsna in namenjena specifičnim vadbam in treningom. Brežice Vadba v Brežicah poteka dvakrat tedensko:

ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30, starejša skupina 10-15 let, velika stena ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.00, mlajša skupina, 5-9 let, mala stena

Vadbo otrokom približamo skozi igro. Spoznavajo plezalno opremo, osnovne plezalne manevre, plezalne igre, za motivacijo tekmujejo sami s sabo pri premagovanju dnevnih plezalnih projektov. Veliko smo v naravnem okolju: od pohodov, kondicijske vadbe, do

32

obiska plezališč. Vsako leto otroke in njihove družine povabimo na skupni klubski plezalno-pohodni tabor. Ker vadba v Brežicah poteka šele tretje leto, še ni oblikovane tekmovalne skupine.

4.3.3 Letni in mesečni načrt vadbe tekmovalne skupine PAK Načrt dela in program vadbe izhaja iz različnih plezalnih predznanj in zmožnosti otrok, da bodo na vadbi uspešni in veseli. Vsebino programa moramo prilagajati otrokovim plezalnim sposobnostim, lastnostim, potrebam in interesom (Čavničar, 2005). S tem je delo olajšano za vse inštruktorje in vaditelje. Kdorkoli prevzame vodenje in odgovornost za neko vadbeno skupino, ima vse potrebne usmeritve in pričakovanja zapisane v letnem načrtu dela, ki ga pripravi vodja vadbenih skupini vsako leto znova. Potrebe in načrti kluba se iz leta v leto dopolnjujejo. Lastna opažanja in zaključki se vedno upoštevajo. Le-ti pripomorejo in pripeljejo do potrebnih sprememb v načrtu in zato posledično tudi do kvalitetnejšega dela. Tabela 2. Primer letnega načrta vadbe tekmovalne skupine (osebni arhiv) NAČRT DELA vodje vadbe s tekmovalci pri PAK ZA OBDOBJE januar – december 2015 1. Do 15.januarja: "AKTIVNI POČITEK"- kondicijski treningi, treningi za gibljivost 2. Od 15. januarja do polovice marca: PRIPRAVLJALNO OBDOBJE (tudi udeležba tekem Vzhodne lige) 3. Druga polovica marca do konca aprila: PREDTEKMOVALNO OBDOBJE 4. Maj - druge polovice julija: TEKMOVALNO OBDOBJE 5. Julij: "AKTIVNI POČITEK" - kondicijski treningi, obiski naravnih plezališč 6. Avgust in prvi teden septembra: Prepletala se bosta PRIPRAVLJALNO IN PREDTEKMOVALNO OBDOBJE 7. September - december: 2. TEKMOVALNO OBDOBJE 1. AKTIVNI POČITEK - Kondicijski treningi, treningi za gibljivost 2. PRIPRAVLJALNO OBDOBJE - Treningi bodo potekali v intervalu: 2T - 1P - 2T - 2P - Poudarek na LOKALNI VZDRŽLJIVOSTI, tehniki gibljivosti in splošni moči - Ob vikendih plezanje v naravnih plezališčih (lokalna vzdržljivost) - Od konca februarja vključevanje poleg lokalne vzdržljivosti še trening maksimalne moči in vzdržljivosti v moči - Udeležba na tekmah Vzhodne lige 3. PREDTEKMOVALNO OBDOBJE - Treningi bodo potekali v intervalu: 2T - 1P - 2T - 1P - 1P ali T - 1P - Lokalna vzdržljivost polovica treningov + tehnika gibljivosti in vzdrževanje splošne moči - Stopnjevanje vadbe maksimalne moči in vzdržljivosti v moči - polovica treningov - Trening moči in vzdržljivosti na plezalni deski - Ob vikendih plezanje v naravnih plezališčih ali plezalnih centrih 4. TEKMOVALNO OBDOBJE - Treningi bodo potekali v intervalu: 2T - 1P - 2T - 1P - 1P ali T - 1P - 2 treninga na teden vzdržljivost v moči, 1x moč in 1x lokalna vzdržljivost - Ob vikendih plezanje v naravnih plezališčih ali plezalnih centrih

33

- Udeležba na tekmah Državnega prvenstva 5. AKTIVNI POČITEK - Pavza (s treningi), plezanje v plezališčih in splošna vzdržljivost, gibljivost, plezalni tabor 6. PRIPRAVLJALNO IN PREDTEKMOVALNO OBDOBJE - Treningi potekajo v intervalu: 2T - 1P - 2T - 1P ali T - 1P - Lokalna vzdržljivost, tehnika, gibljivost in vzdrževanje splošne moči - polovica treningov - Stopnjevanje vadbe maksimalne moči in vzdržljivosti v moči - polovica treningov - Ob vikendih plezanje v naravnih plezališčih ali plezalnih centrih 7. DRUGO TEKMOVALNO OBDOBJE Treningi potekajo v intervalu: 2T - 1P - 2T - 1P - 1P ali T - 1P - 2 treninga na teden vzdržljivost v moči, 1x moč in 1x lokalna vzdržljivost - Ob vikendih plezanje v naravnih plezališčih ali plezalnih centrih - Udeležba na tekmah Državnega prvenstva Legenda: T - trening, P - dan počitka

V Tabeli 2 je prikazana vadba po obdobjih preko enega vadbenega leta za tekmovalno skupino.

34

Tabela 3. Primer mesečnega načrta vadbe za tekmovalno skupino (osebni arhiv)

Teden dan 15 min Na balvanski steni v Brestanici, 60 min

Na balvanski steni v MC Krško, 60min

15 min

1.

Torek

splošno ogrevanje

Balvani, tehnika plezanja (plezanje v žabi, bočno plezanje, slepo plezanje, dinamični gibi, počasno plezanje …), vaje za moč

raztezanje

Sreda splošno ogrevanje

Vzdržljivost v moči (tekmovalne smeri, taktika plezanja, koncentracija, …)

raztezanje

Četrtek splošno ogrevanje

Vzdržljivost (plezanje v serijah, dolgotrajno plezanje, dolge smeri), vpenjanje ter izpenjanje kompletov

raztezanje

2.

Torek

splošno ogrevanje

Balvani, tehnika plezanja (plezanje v žabi, bočno plezanje, slepo plezanje, dinamični gibi, počasno plezanje, …), vaje za moč

raztezanje

Sreda splošno ogrevanje

Vzdržljivost v moči (tekmovalne smeri, taktika plezanja, koncentracija …)

raztezanje

Četrtek splošno ogrevanje

Vzdržljivost (plezanje v serijah, dolgotrajno plezanje, dolge smeri),

raztezanje

3.

Torek

splošno ogrevanje

Balvani, tehnika plezanja (plezanje v žabi, bočno plezanje, slepo plezanje, dinamični gibi, počasno plezanje, …), vaje za moč

raztezanje

Sreda splošno ogrevanje

Vzdržljivost v moči (tekmovalne smeri, taktika plezanja, koncentracija, …)

raztezanje

Četrtek splošno ogrevanje

Vzdržljivost (plezanje v serijah, dolgotrajno plezanje, dolge smeri), vpenjanje ter izpenjanje kompletov

raztezanje

4.

Torek

splošno ogrevanje

Balvani, tehnika plezanja (plezanje v žabi, bočno plezanje, slepo plezanje, dinamični gibi, počasno plezanje, …), vaje za moč

raztezanje

Sreda splošno ogrevanje

Vzdržljivost v moči (tekmovalne smeri, taktika plezanja, koncentracija, …)

raztezanje

Četrtek splošno ogrevanje

Vzdržljivost (plezanje v serijah, dolgotrajno plezanje, dolge smeri),

raztezanje

35

V Tabeli 3 je prikazana vadba za mesečno obdobje v enem vadbenem letu za tekmovalno skupino.

4.3.4 Mesečni načrt vadbe (primer nadaljevalne skupine) V nadaljevalno skupino izberemo otroke s plezalnim predznanjem in tiste, ki so vsaj leto poprej obiskovali in vadili v začetni skupini. Vadba je že bolj specialno usmerjena. Poleg plezanja in vadbe na večjih plezalnih stenah imajo otroci te skupine možnost preizkušati se in pridobivati nova znanja na balvanskih stenah. Vsem tem zahtevam se prilagajajo tudi mesečni načrti. Otroci nadaljevalne skupine vadijo dvakrat tedensko na veliki plezalni steni, na manjši balvanski steni enkrat tedensko preko plezalnih iger razvijajo tehniko, spoznavajo vozle... Treningi oz. vadba so natančno vodeni, spremlja se napredovanje posameznikov. Na osnovi rezultatov mladih plezalcev na vadbi, se vodja vadbene skupine odloči, ali je otrok že pripravljen, da se udeleži določenih ligaških tekem. Tabela 4. Mesečni načrt vadbe ob petkih (osebni arhiv) Teden Dan 15 min Na balvanski steni v MC Krško,

60 min 15 min

1. Petek Ogrevanje (kolebnica, specialno ogrevanje)

Učenje vozlov in vpenjanje ter izpenjanje kompletov, prosto plezanje (vaje za moč, vaje za gibljivost)

raztezanje

2. Petek Ogrevanje (tek po stopnicah, specialno ogrevanje)

Različne igre za otroke, ki vključujejo plezalne prvine (vaje za moč, vaje za gibljivost)

raztezanje

3. Petek Ogrevanje (kolebnica, specialno ogrevanje)

Učenje tehnike plezanja (bočno plezanje, slepo plezanje, dinamični gibi, počasno plezanje …), (vaje za moč, vaje za gibljivost)

raztezanje

4. Petek Ogrevanje (tek po stopnicah, specialno ogrevanje)

Učenje tehnike plezanja (bočno plezanje, slepo plezanje, dinamični gibi, počasno plezanje …), (vaje za moč, vaje za gibljivost)

raztezanje

V Tabeli 4 je prikazani mesečni načrt vadbe vodje za nadaljevalne skupine – ob petkih na balvanski steni.

4.3.5 Dnevni načrt vadbe (primer začetne skupine) Največ otrok obiskuje začetne vadbene skupine. Otroci, ki obiskujejo vadbo za začetnike, nimajo predznanja, manevri in oprema so jim tuji, velikokrat jim je tuja tudi športna etika. V začetni vadbeni skupini, zaradi slabega plezalnega predznanja, dnevno sodelujejo in otroke vodijo skozi vadbo vsaj štirje inštruktorji oz. vaditelji. Zelo pomembna je

36

komunikacija med njimi in pravo usmerjanje. Vodja vadbe že vsaj dan pred vadbo pošlje dežurnim inštruktorjem oz. vaditeljem dnevno pripravo in jim razdeli dela in naloge. Delo tako na dan vadbe poteka gladko in brez zapletov. Tabela 5. Primer dnevne priprave začetne skupine (osebni arhiv)

Ponedeljek, 9.5.2015 IZVEDBA: 10-14 let 1. UVODNI DEL: splošno ogrevanje 20 min - Tek okoli dvorane in šole - Pred dvorano specialno ogrevanje 2. GLAVNI DEL: 60 min - Vaje na letveniku: različne smeri gibanja, različni prijemi za plezalo, določena postavitev ob plezalo, vesa na plezalu, ročkanje levo, desno - Plezanje ogrevalne prečke na steni - frontalno - Plezanje pripravljenih balvanskih problemov - 3 serije po 3 balvanske probleme različnih težavnosti do 8 gibov; med serijami 3 min. pavze 3. ZAKLJUČNI DEL: 10 min - Raztezanje in pogovor IZVEDBA: 6-9 let 1.UVODNI DEL: splošno ogrevanje 15 min - Tek na igrišču pred dvorano - Štafetne igre z žogo - Specialno ogrevanje 2. GLAVNI DEL: 40 min - Plezanje prečke na mali balvanski steni skozi obroče, ki jih držijo na steni vaditelji - Plezanje na veliki steni 3. ZAKLJUČNI DEL: 5 min - Raztezanje

V Tabeli 5 je prikazan primer dnevne priprave za začetni skupini, ki hkrati vadita v Športni dvorani Brežice. Starejša skupina izvaja vadbo na veliki steni, mlajša na balvanski steni.

37

4.4 Nadzor vadbe in testiranje otrok Testi, ki jih športniki opravljajo zato, da bi lahko nadzorovali njihove sposobnosti in lastnosti, so standardizirane motorične naloge, ki jih v določenih časovnih presledkih, največkrat ob koncu mezociklov (Zazvonil, 2009), športnik ponavlja. Namen testiranj je ugotoviti, ali se rezultati v uporabljenih testih spreminjajo. Vzroke za spremembe se pretežno pripisuje vadbi v opravljenem obdobju (Ušaj, 1996). V pomoč in pri pridobivanju povratnih informacij o napredku otrok pri vadbi preko ene sezone si pomagamo s testi, ki jih opravimo na začetku in koncu sezone. Pri sami vadbi začetnih in nadaljevalnih skupin smo orientirani na tekoče šolsko leto, tako pri pripravi raznih načrtov, kot pri testiranju otrok. Pri tekmovalni skupini je upoštevano obdobje od januarja do decembra. Z vsakim začetkom in koncem vadbenega leta oz. obdobja opravimo specifične teste eksplozivnosti, moči, vzdržljivosti, gibljivosti in opazujemo tehniko. Testi so lahko kompleksni ali specialni, izvedeni in nadzorovani s strani inštruktorja. Povedo nam stanje posameznikov in nam omogočajo, da svoj načrt dela dopolnimo oziroma uredimo do potankosti in ga prilagodimo skupini, oz. posamezniku. Športni dosežek je vedno odvisen od več dejavnikov hkrati, zato v klubu z vsakim začetkom in koncem vadbenega leta opravimo specifične teste eksplozivnosti, moči, vzdržljivosti, gibljivosti in opazujemo tehniko. Testi so lahko kompleksni ali specialni, so lahko izvedljivi in nadzorovani s strani strokovnega znanja inštruktorjev kluba. Povedo nam začetno in končno stanje posameznikov in nam omogočajo, da svoj načrt dela dopolnimo oziroma uredimo do potankosti in ga prilagodimo skupini, oz. posamezniku.

4.5 Sodelovanje s starši mladih plezalcev Kadarkoli imamo opravka z otroci, so zraven (ne)posredno vpleteni tudi starši. Zato moramo, poleg spoštljivega in korektnega odnosa z otroki, razviti tudi komunikacijo s starši. Starši otrok, ki so prišli na redno vadbo, pričakujejo korekten in odgovoren odnos, pričakujejo napredek in zadovoljstvo otroka ob zaključku vadbe. Da se počutijo vpete in povezane s klubom, starše že na začetku leta povabimo na uvodni sestanek, kjer jim predstavimo naš način dela. Po vsakem tromesečju starše ponovno povabimo na sestanek, kjer jim posredujemo analizo dela v skupinah, po potrebi analiziramo delo posameznih otrok, predstavimo uresničene cilje, jih povabimo na skupni plezalni tabor ipd. Ob tem pa od staršev dobimo pomembne informacije o počutju otrok na vadbi, o morebitnih novih idejah in željah, ki bi jih lahko prilagodili letnemu načrtu in jih na novo izvajali. Na koncu leta dobijo starši tudi sklepno poročilo o celoletnem delu, prav tako vprašalnike. Rezultati le-teh vodstvo kluba stalno usmerjajo k še boljšemu in ustvarjalnejšemu delu. Plezalno leto zaključimo zadnji dan plezalne vadbe. Na druženje povabimo otroke skupaj s starši. Družina ta dan postane plezalna naveza.

38

Skupaj potujemo skozi otrokom najzanimivejše plezalne igre preko leta, otroci starše izzovejo v plezalnih problemih. V spodnjem dopisu je prikazan primer komunikacije kluba s starši otrok, ki hodijo na vadbo športnega plezanja – vabilo staršem na sestanek z vodjo vadbe in predstavniki kluba v začetku vadbenega leta. Posavski alpinistični klub Cesta krških žrtev 105 8270 Krško

Brežice, 16. 9. 2015 Spoštovani starši, ob začetku novega leta naj vam najprej zaželim vse dobro. Za vašimi otroci so prvi trije meseci plezalnega krožka v letošnjem šolskem letu. Ker smo v tem času veliko plezali, se igrali, napredovali, je prav, da malce podrobneje pogledamo nazaj, predvsem pa se ozremo v 2016 in pogovorimo o aktualnih stvareh. Vabim vas, da se udeležite sestanka za starše, ki bo v ponedeljek, 18. oktobra 2015, ob 17. uri, v Sejni sobi Zavoda za šport Brežice (športna dvorana, 1. nadstropje). Poleg evalvacije minulega dela in planov za prihodnost se bomo pogovorili tudi o vsakoletni društveni članarini ter tekmovanju Vzhodne lige, ki se ga bodo udeležili nekateri izmed otrok. Ob tem vas tudi vljudno prosimo, da svoje otroke spodbudite k ustvarjanju prispevkov za letni klubski bilten. Zanimiva bo vsaka zgodba, risba, pesmica ipd. povezana s plezanjem. Veselim se srečanja z vami in vas lepo pozdravljam. Aleksandra Voglar, vodja vadbe

4.6 Plezalno-pohodni tabori za družine Tabori so obarvani gorniško in plezalno, so poučni, zabavni ter avanturistični, prilagojeni skupini. So posebna oblika druženja, saj so namenjeni tako odraslim kot družinam z mlajšimi člani. Nudijo večdnevno plezalno udejstvovanje med šolskimi počitnicami oz. vikendi. Obiski naravnih plezališč, taborjenje, pohodništvo, gorništvo in druženje so glavne odlike tovrstnih taborov. Mladi, skupaj s starši, brati in sestrami, napredujejo na področju socialnih veščin.

39

Tabori spodbudijo tudi starše otrok plezalcev, da se udeležijo tečaja športnega plezanja – tako lahko pričnejo družine same zahajati v plezališča. Večere popestrimo s potopisnimi/alpinističnimi predavanji, s poučnimi in strokovnimi predavanji in z zabavnimi večeri ob tabornem ognju. Tedenski tabor otroke in starše odmakne od vse bolj prevladujoče ekranizacije, ki je slab doprinos k socializaciji ljudi, sploh pri otrocih, ki so še v fazi učenja osnovnih veščin: pogovora, pomoči, iznajdljivosti, spoštovanja, preživetja.

Slika 6. Otroci na pohodu in s starši v plezališču (Pozvek, 2016) Slika 6 prikazuje doživetja otrok v sobivanju za naravo na plezalno - pohodnih taborih

Slika 7. Družinska naveza in popoldansko veslanje (osebni arhiv) Slika 7 prikazuje bližino in pomoč drug drugemu med izvajanjem različnih športnih dejavnosti.

40

Za nadzor in spremljanje dogodkov s strani vodstva kluba, pa tudi za kasnejšo evalvacijo in možne izboljšave, so ključnega pomena poročila (primer napisan spodaj), ki jih po končani akciji (taboru) napišejo in objavijo vodje tabora.

Poročilo: Tabor Bohinjska Bistrica za otroke z družinami od 18.- 22.08. 2013 18.08 Prihod in namestitev v kampu Danica; popoldan vsi plezali v plezališču Bohinj, zvečer vodeno jahanje na Ranču Mrcina v Studorju 19.08 Dve skupini: Prva skupina se je odpravila iz Ribčevega Laza na gorniško turo na Vogel, ostali plezali v plezališču Peč; popoldan obisk Oplenove domačije v Studorju in kopanje v jezeru 20.08 Dopoldan lovili minute plezanja v plezališču Bohinj; popoldan deževalo: zato kopanje v Vodnem parku v Bohinjski Bistrici (tudi tu so se vsaj najmlajši pošteno naplezali, saj je na bazenu stenca); Zvečer potopisno predavanje Aleksandre Voglar: Norveški fjordi nudijo prekrasno naravo in gore 21.08 Dopoldan pohod iz Uskovnice na planino Konjščico, popoldan plezanje v plezališču Bitnje; Zabaven večer: Peka hrenovk in koruze ob tabornem ognju, skeči otrok, starši pripravili zabavne igre 22.08 Dopoldan veslanje v kajakih in kanujih preko celega jezera in nazaj ter kopanje; popoldan še kratko plezanje v plezališču Pod Skalco. V večernih urah prihod domov V kampu smo si našli primerno mesto in postavili manjši tabor. Šotore smo razvrstili okoli nadstreška, pod katerim je kraljevala kuhinja. Kuharji in gospodinje smo bili vsi. Večji smo kuhali, manjši pomivali in pospravljali. Po vsakdanjem zapolnjenem urniku smo ob večerih le še popadali v spalne vreče. Sončne ali delno oblačne dneve ter deževne noči smo v taboru preživeli:

Inštruktorji: Tjaša Zakšek, Andrej Trošt in Aleksandra Voglar; Udeleženci: Domen Longo, Jaka Pintarič, Ajda, Ina, Jožica in Martin Graj; Neža, Marjanca in

Boris Kljun; Matej, Romana, Lovro in Tevž Zorko; Tina, Boštjan, Miha in Ula Belinc; Toni Martinčič, Edvin Nepužlan, Marjan Martinčič, Gregor Cerjak, Jerca Miklič

4.7 Plezalni tabori in vikendi za otroke Plezalni vikendi in tabori primerni za otroke in mladino so namenjeni večdnevnem plezalnem udejstvovanju med šolskimi počitnicami, skalnemu plezanju in druženju v športnem duhu. Obiski naravnih plezališč, taborjenje in druženje so glavne odlike tovrstnih aktivnosti. Mladi s pomočjo njih hitreje napredujejo na področju plezalnih in socialnih veščin. Dan na taboru ali plezalnem vikendu je zapolnjen tako z jutranjo telovadbo kot skupnim gospodinjenjem. Mladi spoznavajo raznolika plezališča in posebnosti plezanja v različnih tipih skale ter primerno tehniko plezanja. Ponovijo pravilno ravnanje z varovalnimi napravami ter vrvmi, se naučimo pravilnega prevezovanja, spoznajo zahtevnejše plezalne tehnike in pravilen dnevni ritem športnika – plezalca. Vikend oz.

41

tabor zapolnimo tudi z drugimi športnimi dejavnostmi, ki jih lahko razvijamo v okolju, kjer se nahajamo. Na zabavnih večerih se družimo in igramo brez elektronskih pripomočkov. Na zaključni večer povabimo tudi skritega gosta, ki je seveda plezalni vzornik marsikateremu mlademu plezalcu. Pogovarjamo se o celostnem pristopu k športu, raznolikostih plezanja, osnovah treninga in športne prehrane.

Slika 8. Plezalni trenutki v taboru Slika 8 prikazuje veselje otrok pri premagovanju plezalnih sten otroke v akciji na plezalnem vikendu.

Slika 9. Večerno druženje in jutranji tek (Trošt, 2015)

Slika 9 prikazuje večerno umirjanje in aktiven jutranji začetek novega dne na plezalnem vikendu.

4.8 Plezalna srečanja in tekmovanja Preko leta se na klubu odvija več plezalnih srečanj, ki so v domačem okolju že dobro poznana in razširjena med vse generacije, ki jim je plezanje blizu. Sem sodijo že tradicionalni Brežiški plezalni dnevi, Dnevi športnega počitka, Tradicionalno božično-novoletno plezalno srečanje in druga. Vsem članom PAK (tudi mladim plezalcem) so tovrstne prireditve kvaliteten dodatek in zabava v spoznavanju s športnim plezanjem na malo drugačen način. Pripravimo plezalne igre z inovativnimi plezalnimi pravil in drugačne, vsekakor zanimive plezalne

42

panoge, organiziramo obisk pravljičnih osebnosti in dobrih mož (Dedek Mraz), pripravimo zabavne igre za vse plezalce in navijače.

Slika 10. Tradicionalno novoletno plezalno srečanje (osebni arhiv) Slika 10 prikazuje dobro razpoloženje in plezalce vseh starosti na klubskem tradicionalnem novoletnem plezalnem srečanju. Vsi mladi plezalci so vabljeni na vsa plezalna srečanja v okviru kluba, ki jih organiziramo za promocijo, zabavo in druženje vseh članov kluba, vseh starosti. Ena od motivacij in nagrada za zasluženo in predano vadbo pa je tudi udeležba posameznikov na plezalnih tekmovanjih različnih nivojev. Mladi klubski plezalci preko leta sodelujejo naslednjih tekmovanjih:

Občinsko prvenstvo, Področno prvenstvo, Vzhodna liga, Državno prvenstvo.

Prvi dve, občinsko in področno tekmovanje, verjetno kot edini slovenski kolektiv, organiziramo sami. Občinsko prvenstvo (občine Krško) je odprtega tipa, tako da se ga lahko (teoretično) udeležijo otroci od povsod. Ima pravzaprav udeležbo podobno področnemu prvenstvu. Vsako leto je na sporedu v maju. Področno prvenstvo je na sporedu navadno v novembru. Na njem tekmujejo mladi plezalci iz posavskih občin; to so občine, kjer klub (ali njegovi člani) organiziramo plezalno vadbo: Krško, Brežice in Sevnica.

43

Slika 11. Veselo razpoloženje po občinskem prvenstvu (osebni arhiv)

Slika 11 prikazuje veselje in razpoloženje otrok po podelitvi nagrad na občinskem prvenstvu.

44

5 ZAKLJUČEK Vse slabše življenjske navade, vse manj prostega časa, gibanja in posledično ohromljene gibalne sposobnosti bodo nove generacije prisilile k spremembi načina življenja. Želja po atraktivnih novostih, med katere sodi tudi športno plezanje, nas vračata k naravi in bistvu (Pozvek, 2014). V klubu se trudimo pokazati ljudem, kako je pomembna narava, kaj vse nam nudi, kakšne so njene prednosti pred zaprtimi prostori in množično ekranizacijo. Starše osveščamo, da je izjemnega pomena otrokov vsestranski razvoj. V otroštvu naj spozna čim več športov, saj bo to zanj dobra podlaga za usklajen gibalni razvoj. Na koncu je pomembno, da izbere šport, ki si ga želi. Vloga vaditeljev v tem obdobju je, da pri vsaki športni disciplini dajo poudarek raznolikosti vadbe. V eni športni panogi naj otrok vztraja vsaj pol leta, da si pridobi določene socialne komponente: delovanje posameznika v skupini, uveljavljanje posameznika v skupini, oblikovanje socialnih vlog, osebnosti, možnosti preizkušanja svojih sposobnosti na povsem drugih področjih kot pri drugih šolskih predmetih. S športom si posameznik pridobi delovne navade, je organiziran, zna potrpeti, ne odneha takoj, sposoben je priznati poraz, nauči se načela »fair play« … Uspeh trenerja je, da se otroci z veseljem in zdravo ukvarjajo s športom. V tekmovalnem svetu pa, da športnik doseže zase najboljši rezultat in da se s športom, ki ga je gojil v otroštvu, ukvarja tudi nadalje v življenju, da v svoj hobi, šport sprejme in pripelje tudi svojo bodočo družino. Tako nas torej športno plezanje pripravi tudi na druga področja v življenju. Marsikomu športno plezanje postane način življenja. Kot šport je primeren tudi za otroke in kot tak lahko povezuje celotne družine, kjer vsi uživajo v skupni dejavnosti in preživljajo čas v naravi. Kot šport izjemno pripomore tudi k osebnostnem razvoju, rasti, še posebej pri sprejemanju odločitev. Praprotnik in Praprotnik (2014, str. 34) sta zapisala, da »v kolikor je posameznik sposoben sprejeti pravilno odločitev med premagovanjem oprimkov in navpične stene (kar je včasih tudi zelo težko), začne lažje sprejemati odločitve tudi na drugih področjih življenja. Tako so predvsem v tujini športniki zaželen delovni kader, ker so znani po tem, da znajo sprejemati odločitve, stojijo za njimi, nimajo težav s potovanji, hitreje se organizirajo in odločijo«. Diplomska naloga je lahko v pomoč vaditeljem in inštruktorjem športnega plezanja pri izvajanju vadbe športnega plezanja za otroke. Izdelani načrti dela (dnevni, mesečni, letni), ki so del naloge, so lahko podlaga zasnovi in izvedbi vadbe v društvih in šolah. Izkušenejšim inštruktorjem lahko naloga služi kot opora ali potrditev njihovega dela ali zgolj kot dodaten vir koristnih informacij pri delu z mladimi. Predstavljenih je nekaj najpomembnejših smernic, ki jih trener oz. inštruktor in športnik lahko upoštevata pri načrtovanju in organiziranju vadbe, treninga.

45

6 VIRI IN LITERATURA Agita mundo - gibanje za zdravje. (2002). Zdravstveno varstvo, 41 (39), str. 77-85. Berčič, H. (2012). Družina naj bo temelj. Vzgoja, 14 (53), str. 35-37. Burnik, S. (2012). Planinstvo – tradicija in varnost. V: ABC dejavnosti v naravi (3-38). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Cohen, D., Voss, C., Taylor, MJD., Delextrat, AA in Sandercock, G. (2011). Ten-year secular changes in muscular fitness in English children. V: Acta pediatrica, 100, str. 175-177. Čačinovič Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Čavničar, M. (2005). Vpliv povečanega števila ur športne vzgoje na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za šport. EDSA (European Down sindrom association). Tomaž and the Sport Alpine club Krško - everyone benefits. (21.03.2016). Pridobljeno iz: http://www.edsa.eu/my-friends-my-community-slovenia/ Hillebrand, R. (1990). Tarzan oder soziale Wohnungsbau. Rotpunkt, 6. Jereb, B. (2001). Vpliv športnega plezanja na nekatere morfološke značilnosti in gibalne sposobnosti pri plezalcih, starih 14 let. Šport, 49(4), 60-62. Jereb, B. (2012). Športno plezanje. V: ABC dejavnosti v naravi (103-133). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Kokalj, A. (1990). Razvoj prostega in športnega plezanja, Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Krt, M. (2010). Vpliv plezanja na psihosocialni razvoj otrok v posebnem in prilagojenem programu OŠ Roje. Pridobljeno iz: http://www.dlib.si/preview/URN:NBN:SI:DOC-IJZJSPQV/9f9fea65-0e4a-439a-bd99-14250b685565#hit1 Miklavc, A. (2015). Šepetalec športnim otrokom. Domžale, Minat. Mikša, P. (2010). Načrt dela in vsebine programov plezalnega kluba Rogaška Slatina (Plezalni klub Rogaška Slatina) Möscha, L. (2004). Plezanje kot igra. Ljubljana, Modrijan. Perko, U. (2013). Analiza razlogov za sodelovanje v tekmovanju mladih športnih plezalcev (Diplomski seminar), Univerza v Mariboru, Pedagoške fakulteta, Oddelek za športno treniranje. Pistotnik, B. (2001). Osnove gibanja v športu, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Pistotnik, B., Pinter, S., Dolenc, M. (2002), Gibalna abeceda, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport

46

Pišot, R. in Jakomin, D. (2002). Pomen gibalne/športne aktivnosti na prostem za zdravje otroka. V: R. Pišot, V. Štemberger, F. Krpač, T. Filipčič, (ur.), Otrok v gibanju: zbornik prispevkov: proceedings (str. 439-443). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pozvek, N. (2014). Plezanje za vsakogar – poslovni načrt. Neobjavljeno delo. Praprotnik, M., Praprotnik. M. (2014). Joga, alpinizem, športno plezanje in integralna meditacija (Diploma učiteljev RYS Joga Do). Sigman, A. (2012). The impact of screen media on children: a Eurovision for parliament. Improving the quality of childhood in Europe, 3, 88-121. Strel, J. (1988). Analiza merjenja gibalnih sposobnosti in morfoloških značilnosti učencev od 1. do 8. razreda osnovnih šol oz. 1. do 4. letnika srednjih šol za šolsko leto 1987/1988 (letno poročilo). Inštitut za kineziologijo FTK, Ljubljana. Strel, J. (1996). Analiza razvojnih trendov motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti in relacij obeh s psihološkimi in sociološkimi dimenzijami slovenskih otrok in mladine med 7-18 letom starosti: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Tomori, M. (2005) Psihosocialni pomen telesne dejavnosti v mladostniškem obdobju. V: S. Kostanjevec in G. Torkar (ur.), Zdrav življenjski slog srednješolcev (str.48-53). Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. Tušak, M., Marinšek, M., Tušak, M. (2009). Družina in športnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Ušaj, A. (1996). Osnove športnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Završnik, J., Pišot, R. (2001). Gibalno/športna aktivnost v otroštvu - osnova za oblikovanje zdravega življenjskega sloga. V: H. Berčič (ur.), Zbornik slovenskega kongresa športne rekreacije: prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj in predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije, z mednarodno udeležbo (str. 21-24). Ljubljana: Športna unija Slovenije. Završnik, J., Pišot, R. (2005). Gibalno/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov. Koper: Univerza na primorskem, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave. Zazvonil, B. (2009). Letna ciklizacija vadbe športnega plezalca (Diplomski seminar), Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Oddelek za športno treniranje, Kondicijsko treniranje.