21._06._2018).pdf · 2 tisk naslov kinodvorišče: zaprto? zaporedna št. 1 medij; doseg zvezde;...

Število objav: 17Radio: 1Tisk: 16Spremljane teme:Dušan Mes: 0SŽ - Slovenske železnice: 11IJPP: 0železniška infrastruktura: 4Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 0Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 4železniška postaja: 1zapora železniške proge: 0z vlakom: 1Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 21. 6. 2018

2

Tisk Naslov Kinodvorišče: Zaprto?

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Zvezde; 138.000, Slovenija Stran: 63 Površina: 562 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 20. 6. 2018

Stran v zbirki:6

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek... Kinodvor: odprto! Ljubljana Vreme se lahko poigra z lokacijo zabave, a je nc more preprečiti. Zato seje sezona filmovna prostem - atrij je prvič postal Kinodvorišče pred treini leti - začela v dvorani. Nič hudega. Slovenskih železnicDokumentarni lilm režiserja Igorja Zupeta o prvem v Sloveniji uradno izdanem...

Radio Naslov SDH poziva državna podjetja: omejite sponzorstva

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 125.000, Slovenija 15:43 Trajanje: 3 min

Rubrika, Datum Dogodki in odmevi; 20. 6. 2018

Stran v zbirki:7

Avtor Simeona Rogelj


Povzetek...še več, pričakujejo, da naj nova priporočila obseg tovrstnih sredstev ne bi znižala. Sicer pa naj bi državna podjetja to področje že imela urejeno, na denimo za sponzorstva letno namenijo slabega pol milijona evrov, Slovenskih železnicahnajvečji prejemniki sponzorskih sredstev pa so ravno športne organizacije. ...

Tisk Naslov Promet in omrežja so prva naloga

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 627 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:9

Avtor Borut Tavčar


Povzetek...prometu ne bo šlo. Strategija razvoja prometa do leta 2030 opredeljuje tri glavne stebre razvoja: razvoj železniškega

, izboljšanje javnega potniškega prometa in izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Denar bo zlasti za prometa in aktivno mobilnost, hojo in kolesarjenje. V mestnih občinah je namenjenih 21 milijonov evrov za investicije...železnice

Tisk Naslov Prvi pomol ima trenutno spet zeleno luč

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 195 cm2


Stran v zbirki:10

Avtor Boris Šuligoj

Teme Drugi Tir

Povzetek...strategije, ki bo predvidela nekatere nove razvojne poteze pristanišča. Zdaj ugotavljajo, da podaljšanje prvega pomolanima smisla, preden ne začnejo graditi , saj so že sedanje zmogljivosti pristanišča prevelike za samo en tir. drugega tiraEn sam tir in pomanjkanje delovne sile trenutno najbolj zaustavljata predviden razvoj...

Tisk Naslov Osemurna pustolovščina na vlaku

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 24 Površina: 57 cm2

Rubrika, Datum Magazin; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:11

Avtor Unknown


Povzetek... Svoj profit na instagramu upravljajo tudi na , kjer večinoma delijo avtorske fotografije Slovenskih železnicahudeležencev potniškega v Sloveniji. Te dni jih je med drugim navdušil posnetek enega od železniškega prometauporabnikov, ki je svojemu otroku menda privoščil »osemurno...

3

Tisk Naslov Šolski hotel za butične goste

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 472 cm2

Rubrika, Datum Maribor; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:13

Avtor Denis Živčec

Teme železniška postaja

Povzetek... NAČRTI Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor bo v naslednjih mesecih v življenje obudila propadli hotel nasproti mariborske Denis Živčec v C e je sredi marca vlada - ni skrivnost, da po izjemnem železniške postajeangažmaju vodstva šole - sklenila v načrt razvojnih programov uvrstiti nakup...

Tisk Naslov Luka postaja velika in s tem bolj toga

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 138 cm2


Stran v zbirki:14

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice , Drugi Tir

Povzetek...Med prioritetami uprave Luke Koper je poleg ukinitve dosedanjega modela najemanja izvajalcev pristaniških storitev (IPS) tudi izboljšanje sodelovanja s . “Z boljšo komunikacijo je mogoče povečati pretočnost Slovenskimi železnicamiproge,” je poudaril predsednik uprave Dimitrij Zadel, ki je bil v sredo gost kluba Propeler koprskega...

Tisk Naslov Končno "lifting" avtobusne postaje

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 362 cm2

Rubrika, Datum Primorska; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:16

Avtor Nataša Hlaj

Teme SŽ - Slovenske železnice , železniška infrastruktura

Povzetek...nadzornika prometa, čakališča in družabno središče. Za zdaj pa ni znano, ali se bodo za kakšno obnovo odločili tudi vdružbi , ki so lastniki bližnjega objekta in nekaterih zemljišč ob tirih. Naložba v prenovo Slovenske železnice železniškihbi stala 1,2 milijona evrov, od tega bi koprska občina zagotovila približno 388.000 evrov. Če...

Tisk Naslov Ne podpirajo hidroelektrarn na Muri

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Vestnik Murska Sobota; 37.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 338 cm2


Stran v zbirki:17

Avtor Marina Vrbnjak


Povzetek...kolesarskega turizma Razvijanje kolesarskih poti v obmejnih občinah, vključevanje mladih, informacije o načrtovanih hidroelektrarnah na reki Muri in povezavi v tej regiji so bile glavne teme 15. bilateralne konference minulo železniškisredo v Gornji Radgoni, na kateri so sodelovali župani iz Pomurja in Slovenskih...

Tisk Naslov Kaj bo s kmetijsko zemljo?

Zaporedna št.10


Rubrika, Datum Gospodarstvo; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:19

Avtor Majda Horvat

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...logistični center Panonija. Ta naj bi nastal na območju bratonskega in lipovskega katastra v beltinski občini, in sicer na kmetijskih zemljiščih južno od proge oziroma za objekti Panvite ter Lek Veterine. Oktobra 2008 je bilo z železniškenamenom izvedbe tega projekta ustanovljeno podjetje Logis-Nova, vendar je bila...

4

Tisk Naslov Taborniki za vse življenje

Zaporedna št.11


Rubrika, Datum Reportaža; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:22

Avtor Adriana Gašpar

Teme SŽ - Slovenske železnice , z vlakom

Povzetek...zbralo pa se je 500 tabornikov iz vse Slovenije. »Ponosni smo, da smo uspeli v ta za večino odmaknjen kraj privabiti 73 ekip. Dogovorili smo se celo s , da so nam odobrile 50-odstotni popust pri vozovnicah, kar Slovenskimi železnicamije številne tabornike privabilo, da se jim je dogodivščina začela že v domačem kraju,« razloži...

Tisk Naslov Talci ustavnih presoj

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Večer - Koroška; 22.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 419 cm2


Stran v zbirki:24

Avtor Tomaž Ranc

Teme Drugi Tir

Povzetek...civilna iniciativa in lokalne skupnosti. Zaradi vpletenosti politike nekateri opozarjajo, da se na tem delu dogaja podoben scenarij, kot smo ga videli pri , vsekakor pa bi bila taka ali drugačna odločitev ustavnega sodišča drugem tirudobrodošla čim prej. Dars zaradi pobud za oceno ustavnosti za ta odsek ni podal soglasja...

Tisk Naslov V zibelko slovenstva z droni

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Večer - Koroška; 22.000, Slovenija Stran: 26 Površina: 607 cm2


Stran v zbirki:26

Avtor Tomaž Ranc

Teme Drugi Tir

Povzetek...krave in kokoši mirno pocrkajo, samo da meni ne in da imam jaz mir, smo v Sloveniji že večkrat zaznali. Mnogi pri tretji osi vidijo primerjave s projektom . Vsi vemo, da ga Slovenija potrebuje, ampak projekt - bodisi z argumenti Drugi tirali pa referendumi bodisi s posamezniki in političnimi botri - doživlja blokade....

Tisk Naslov Železniška prehoda še letos

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Naš čas; 11.000, Slovenija Stran: 18 Površina: 35 cm2

Rubrika, Datum Kultura; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:27

Avtor M. K. P.

Teme SŽ - Slovenske železnice , železniška infrastruktura

Povzetek... prehoda še letos Šoštanj - Urejanje prehodov, enega pri osnovni šoli in drugega pri avtobusni Železniška železniškihpostaji, se bo začelo septembra in bo trajalo do novembra letos, so po sestanku...

Tisk Naslov Gneča na cestah in gneča v zraku

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Naš čas; 11.000, Slovenija Stran: 18 Površina: 265 cm2

Rubrika, Datum Kultura; 21. 6. 2018

Stran v zbirki:28

Avtor Adil Huselja

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...pridobila pomen, veljavnost in pomembnost. Naše zaznavanje je bolj ali manj usmerjeno na cestni promet, toda mobilnost ljudi oziroma promet potekajo tudi po tirih, vodi in zraku. Na uvodni okrogli mizi mednarodne železniškihkonference 19. Dnevi varstvoslovja pod okriljem Fakultete za varnostne vede v Ankaranu na začetku...

5

Tisk Naslov Zunanje filmske projekcije nekoč in danes

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Lublanske novice; , Slovenija Stran: 6Površina: 1.141 cm2


Stran v zbirki:31

Avtor Nina Krajčinović


Povzetek...lahko Ljubljančani in Ljubljančanke svojo dozo filma pod zvezdami dobimo v Kinodvorišču, letnem kinu Kinodvora, ki vse do konca junija poteka v atriju . Vsake toliko tudi v kakšnem od ljubljanskih naselij vznikne letni Slovenskih železnickino, eden takšnih je Kino med bloki, v sklopu katerega filmsko platno razpnejo na pročelje...

Tisk Naslov Veliki proizvajalci Lek, Saturnus in AquafilS LO v tuji lasti

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Lublanske novice; , Slovenija Stran: 12Površina: 1.073 cm2


Stran v zbirki:34

Avtor Aleš Stergar


Povzetek...28. DUTB (slaba banka), 29. Tobačna Grosist, 30. Sandoz, 31. Salus Veletrgovina, 34. At Slovenija, 39. Telemach, 40. Shell Adria, 41. Avto Triglav, 42. Tovorni promet, 44. ELES, 45. Philip Morris Ljubljana, 46. Droga Kolinska in naSŽ50. mestu Ljubljanske mlekarne. [ Managerjevi lestvici Po svoji metodologiji...

Kinodvorišče: Zaprto?■ Kinodvor: odprto!Ljubljana

Vreme se lahko poi-gra z lokacijo zabave, a je nc more

preprečiti. Zato seje sezona filmov

na prostem - atrij Slovenskih že-

leznic je prvič postal Kinodvorišče

pred treini leti - začela v dvorani.

Nič hudega. Dokumentarni lilm

režiserja Igorja Zupeta o prvem v

Sloveniji uradno izdanem albumu

znamenite skupine Laihach iz leta

1985 gledalca prevzame in prite-gne. tako da hi bilo vseeno, če hi

ga gledali v bivakih v t riglavski se-verni steni. Pred premiero je bilo

pred Kinodvorom živahno. Nekajčlanov skupine je z režiserjem in

prijatelji mirno sedelo oh strani. A

so se razživeli, ko je prišel starejšigospod. Objeli so ga in čutili smo

ganjenost: prišel je Marjan Ho-

stnik, oče prvega pevca skupineTomažu Hostnika.

�B ~ �- � g--*■

��BHF * . _ .••■;�RHif|BMHMlWM��I '■ -

«1 .'

. KffliMailM :

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zvezde 20.06.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 138.000

Stran: 63

Površina: 562 cm2 1 / 1

Zvezde 20.06.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 138.000 Kazalo

Stran: 63

Površina: 562 cm2

6

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:43 20.06.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 03:00

( )poslušaj 1 / 1

SDH poziva državna podjetja: omejite sponzorstva

1, 20.6.2018, 15.43RADIO SLOVENIJA DOGODKI IN ODMEVI, (voditelj): Priporočila Sloveskega državnega holdinga, ki družbam v večinski državni lasti ali s LUKA BREGAR

prevladujočim vplivom po novem prepoveduje sponzoriranje, oziroma obseg sredstev za sponzorstva ali donacije omejujejo na največ desetino odstotka prihodkov družbe v prejšnjem letu, so dvignila kar nekaj prahu v športnih organizacijah. V Olimpijskem komiteju menijo, da gre za neodgovorno dejanje. V SDH-ju pa odgovarjajo, da so priporočilav skladu z dobro prakso in da je njihova osnovna naloga ustvarjanje donosa za lastnico, torej državo. Simeona Rogelj.

(novinarka): V novih priporočilih SDH-ja sponzoriranje v vsakem primeru ni dovoljeno Uradnemu listuSIMEONA ROGELJ, družbi Infra, Darsu, Rudniku Trbovlje – Hrastnik, Javnemu podjetju za zapiranje rudnika urana in Kontroli zračnega prometa. Razlog je v tem, da so se ta podjetja lani 100 odstotno financirala iz javnih sredstev, zato po mnenju SDH-ja ne potrebujejo reklam iz naslova sponzoriranja, lahko pa donirajo sredstva a le v skupni višini 0,03 odstotka lanskega prihodka družbe. Vsa elektrodistribucijska podjetja skupaj z družbo pa lahko po novem sponzoriranju in donacijam DRInamenijo največ 0,1 odstotka lanskih prihodkov družbe. V Olimpijskem komiteju Slovenije, kjer so pričakovali, da se bodo sredstva za šport povečala in ne znižala, so nad to potezo holdinga šokirani. Predsednik Bogdan Gabrovec.

(predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije): Če je seveda to res potem bomo kot krovna BOGDAN GABROVECšportna organizacija naredili vse, da do tega ne pride, ker na koncu kocev bi to bil posmeh prizadevanju vseh športnih akterjev v Sloveniji.

Na SDH-ju odgovarjajo, da le skušajo pregledno urediti to področje v izogib določenim tveganjem, pravi ROGELJ:predsednica uprave Lidija Glavina

(predsednica uprave SDH-ja): Tveganja so povečanja zlasti pri sponzorstvih, ki so lahko zaradi LIDIJA GLAVINAnepravilnega podeljevanja povsem nefunkcionalna in v družbi v ničemer ne koristijo. Prav tako pa obstaja tveganje, da se za tem sponzoriranjem skrivajo nedovoljene prakse.

težav v zvezi z omenjenimi priporočili ne vidi, še več, pričakujejo, da naj nova priporočila obseg tovrstnih ROGELJ: SDHsredstev ne bi znižala. Sicer pa naj bi državna podjetja to področje že imela urejeno, na Slovenskih železnicah denimo za sponzorstva letno namenijo slabega pol milijona evrov, največji prejemniki sponzorskih sredstev pa so ravno športne organizacije.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi - 15:43 20.06.2018 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 03:00

( )poslušaj

7

https://media.klipingmap.com/html/view?filePath=2018/06/20/8ecd922b-c90d-411e-950d-fd81dcc04f8b&language=sl&topicGroupId=c5dd0ca4-4951-3cd3-915a-3de7993042f7&showHighlights=true&purpose=2&summaryType=auto_generated

Promet in omrežjaso prva naloga

Obnovljivi viri Brez korenitih sprememb v prometu inproizvodnji čiste energije zanj - Slovenija prvič ne bo mogladoseči evropskih ciljev

Ljubljana - »Skrajni čas je, da

v Sloveniji iz te okoljske omeji-

tve začnemo ustvarjati tržne pri-ložnosti,« pravi Robert Golob,

predsednik uprave Gen-I. Doda-

ja, da lahko Slovenija cilj za večkot SO-odstotni delež obnovlji-

vih virov v končni bruto porabienergije doseže brez težav. Imanamreč dve veliki neizkoriščeni

možnosti.

Borut Tavčar

Prva je sončni potencial, posebejmikro sončne elektrarne za samo-oskrbo gospodinjstev ali tudi pod-

jetij. »S tem bi dosegli med 10- in20-odstotni delež obnovljivih vi-rov zelo preprosto in tudi finanč-no izplačljivo. Za večja podjetja jetreba počakati na nekoliko nižjecene sončnih elektrarn,« ocenjuje

Golob.

Druga velikanska možnost pa jepromet. »Elektrifikacija prometabi morala potekati vzporedno zgradnjo sončnih elektrarn za sa-

mooskrbo. To dvoje gre zelo dobroskupaj,« dodaja Golob, ki opozarja

še, da je to tudi pot do zmanjšanja

našega največjega okoljskega pro-

blema, delcev v zraku. Z naftnimiderivati cilja ne moremo doseči, še

pritrjuje Golob.

Denarja za naložbe manjZa razpršene vire energije in elek-trično mobilnost je nujno okrepitidistribucijska omrežja. »Štiri de-

lujoče hitre polnilnice pri hotelu

porabijo več elektrike kot hotel.Država na eni strani postavlja cilj200.000 električnih vozil do leta

2025, po drugi strani se distribucij-skim podjetjem, kljub povečevanjuodjema, zmanjšujejo prihodki iz

omrežnin. Iz petih točk se proizvo-

dnja širi v razpršene vire. Kmet na

Kočevskem postavi na hlev sončnoelektrarno. Ta povzroči, da mora-

mo mi do kmetije zgraditi bistvenomočnejši vod,« pravi predsednikuprave Elektra Ljubljana AndrejRibič, ki upa, da bodo našli novo

formulo in da bodo vendarle dobilidenar za nujne naložbe v pametnaomrežja in krepitev omrežij.

Njihov novi center vodenjaomrežja bo že imel module za ele-ktrično mobilnost in za razpršenevire energije, kar bo zmanjšalo po-

trebe za okrepitev omrežij, a jih nebo odpravilo.

Zaostajamo za cilji

Slovenija je imela leta 2005 deležobnovljivih virov v končni pora-

bi nadpovprečno visok, znašal je16 odstotkov. Do 2016 se je deležpovečal na 21,3 odstotka, a zao-

stal za ciljem. Naložb v obnovljivevire energije je manjkalo tudi laniin letos. »Za leto 2030 točno do-ločenega cilja ni niti na ravni EU.

Trenutno je sklenjen dogovor, dabo skupni cilj držav članic 32 od-stotkov obnovljivih virov v končni

bruto rabi energije. Cilji po posa-

meznih državah še niso določeni,«pravijo na ministrstvu za infra-strukturo. Cilje bo določila komi-

sija po sprejetju energetsko-pod-nebnih načrtov držav. Osnutek

načrta mora vsaka država poslatido konca leta.

Težava je tudi nasprotovanje no-vim projektom, zlasti vetrnicamin hidroelektrarnam. »S to težavo

se ne sooča le Slovenija. Bistvenolahko k manjšemu nasprotovanjuprispevata ozaveščanje posamezni-

kov in umeščanje teh objektov vprostor z minimalnimi vplivi. Prav

tako lahko k manjšemu nasproto-

vanju pripomorejo ukrepi države,

v katerih posameznik lahko najde

korist zase,« pravijo na MZI.

Denarje

Strinjajo se, da brez sprememb vprometu ne bo šlo. Strategija ra-

zvoja prometa do leta 2030 opre-

deljuje tri glavne stebre razvoja:razvoj železniškega prometa,izboljšanje javnega potniškega

prometa in izvajanje ukrepovtrajnostne mobilnosti. Denar bozlasti za železnice in aktivno mo-bilnost, hojo in kolesarjenje. V

mestnih občinah je namenjenih21 milijonov evrov za investicijev kolesarsko infrastrukturo, 20

milijonov evrov je namenjenihobčinam, ki imajo celostne pro-

metne strategije, za urejanje po-

vršin za pešce, kolesarje in P+R.

Regije so v teritorialnih dia-logih predlagale izvedbo tisočkilometrov kolesarskih povezav,

od katerih bo ena tretjina kole-sarskih poti. Skupna vrednostnaložb iz dogovora za razvojregij je skoraj 200 milijonovevrov. Javni potniški promet pa

je v Sloveniji subvencioniran.Za subvencionirane vozovni-

ce dijakov in študentov na letonamenijo 45 milijonov evrov. Z

uvedbo sistema subvencionira-nih vozovnic in z uvedbo enotne

vozovnice je število potnikovv javnem potniškem prometu

prvič po letu 2012 začelo zno-

va rasti. Enotna vozovnica za

vse druge skupine potnikov bouvedena s spremembo uredbe

o načinu izvajanja gospodarskejavne službe javnega linijskegaavtobusnega prometa. Ti prevo-

zniki dobijo 22 milijonov evrovnadomestila na leto.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 627 cm2

8

Slovenija in obnovljivi viri

delež v bruto končni porabi (%)

40%

35načrtovano več kot

3030

32,1 27,525 25

22 21,820

21,315

1610

5

1,6o— i 1 r— ; : : 1 1 1

2005 2016 elektrika promet ogrevanje 2017 2025 2030in ...

u, j jocena cilj

DELO vir: mzi niajenje

Sončne elektrarne in električna mobilnost gredo lepo skupaj. Foto Janoš Zore

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 627 cm2

9

Prvi pomol ima trenutno

spet zeleno lučLuka Koper Razvoj odvisen predvsem oddodatnega tira in dovolj delovne sile

Koper - Agencija RS za okolje je

v manj kot mesecu dni od preje-

ma sodbe upravnega sodišča vponovnem postopku dopolnila

okoljevarstveno soglasje (OVS),ki omogoča pridobitev gradbe-nega dovoljenja za podaljšanjeprvega (kontejnerskega) pomo-

la Luke Koper. »Če ne bo ponov-

nih pritožb, bi prihodnje leto lah-ko začeli dela za daljši pomol, ki

bi omogočil večji pretovor kon-tejnerjev,« je odgovoril prvi možLuke Dimitrij Zadel.

Boris Šuligoj

Oviranje priprav na podaljševanje

kontejnerskega terminala traja žepribližno tri leta. Po lani izdanemOVS se je MO Koper dvakrat prito-žila, in upravno sodišče je pred na-tanko mesecem dni poslalo sodbo,

s katero je ugodilo občini Koper.Arso pa je v ponovnem postopku

odločil 14. junija. »Arso je zdaj kon-

kretneje določil pogoje za izvedbonameravanega posega in to zapisalže v izreku, ki je zdaj skladen z ob-

razložitvijo OVS. V skladu s sodbo

je OVS dopolnil pogoje glede oce-njevanja hrupa, tako v fazi gradnje

kot v fazi obratovanja večjega ter-minala. Podrobneje je določil časin način pilotiranja med gradnjo in

v izreku določil, da morajo tako pri

izvedbi del kot pri nameravanem

posegu upoštevati vse ukrepe, ki

so določeni v poročilu o vplivih na

okolje,« so pojasnili na Arsu.

Dimitrij Zadel je s hitro dopol-

njenim OVS zadovoljen, ni pa

hotel natančneje povedati, kakodaleč je uprava Luke v pogajanjih

z županom Borisom Popovičem.V županovem kabinetu so namodgovorili, da so na občini sezna-njeni z novim soglasjem za daljši

pomol, vendar ga še preučujejo.Občina ima 15 dni časa za pritož-bo.

Koliko sta bližje dogovoru?

Neuradno vemo, da ima župan vsaj

štiri zahteve do Luke Koper: umik

pritožbe na višje zaračunano na-

domestilo za uporabo stavbnegazemljišča in na višji komunalni

prispevek za posege na območjupristanišča, postopen umik to-

vornega prometa z območja po-tniškega terminala, poravnavodolga za nogometni klub Koperin oblikovanje sklada, ki bi ublažilnegativne vplive pristanišča na ži-

vljenje prebivalcev v mestu. Ni šejasno, ali bi občina res odstopila od

pritožbe na podaljšanje pomola vprimeru izpolnitve vseh pogojev.

V Luki Koper se postopoma že pri-pravljajo na pripravo nove strategi-je, ki bo predvidela nekatere nove

razvojne poteze pristanišča. Zdajugotavljajo, da podaljšanje prvega

pomola nima smisla, preden nezačnejo graditi drugega tira, saj so

že sedanje zmogljivosti pristaniščaprevelike za samo en tir. En sam tirin pomanjkanje delovne sile trenu-tno najbolj zaustavljata predvidenrazvoj pristanišča.

Prihodnji petek bo skupščina

Luke Koper, na kateri so na dnev-ni red uvrstili nasprotni predlogSDH, ki zahteva 2,56 milijona

evrov višjo delitev bilančnega do-bička za dividende. Prav tako bodoodločali o tem, da bi s posebnorevizijo odločali, ali je smiselno

nadaljevati sodne postopke pro-

ti Časarjevi upravi in tedanjemunadzornemu svetu.

235milijonov evrov znašajopredvidena vlaganjav območje prvegapomola, da bi povečalizmogljivost na 1,3 milijonakontejnerjev na leto

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 141.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 195 cm2

10

Osemurna

pustolovščina na vlaku

Svoj profit na instagramu upravljajo tu-

di na Slovenskih železnicah, kjer veči-

noma delijo avtorske fotografije udele-

žencev potniškega železniškega prome-ta v Sloveniji. Te dni jih je med drugimnavdušil posnetek enega od uporabni-

kov, ki je svojemu otroku menda privo-ščil »osemurno pustolovščino« na slo-

venskem potniškem vlaku in jo pripo-ročil tudi ostalim. Glede na omenjenodolžino potovanja sklepamo, da se jedružina odpravila na slovensko obalo.

| H slov. železnice

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 24


Dnevnik 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 24

Površina: 57 cm2

11

NAČRTI

Šolski hotelza butične

gosteVišja strokovna šola za gostinstvoin turizem Maribor bo v naslednjihmesecih v življenje obudila propadli

hotel nasproti mariborskeželezniške postaje

Denis Živčec

■v

C e je sredi marca vlada - ni skrivnost, da po izje-mnem angažmaju vodstva šole - sklenila v načrt

razvojnih programov uvrstiti nakup nekdanjegamariborskega hotela Ocean, da bi ga Višja strokovna šolaza gostinstvo in turizem Maribor (VSGT) lahko vključilav svoj proces praktičnega usposabljanja in izobraževanjehotelskega menedžmenta, je zdaj že narejen velik korak

v smeri vrnitve življenja v to zgodovinsko stavbo na Par-

tizanski cesti. Hotel je od poljčanske družbe RG Haupt-

man, družine Savski, sprva prešel na DUTB, zdaj ga bo v

upravljanje dobila VSGT.

Z vzdušjem in toplino

Hotel s skoraj 660 kvadratnimi metri trenutno nudi

23 sob oziroma 45 ležišč. Zgradba je delno spomeniškozaščitena, leta 2008 je bila generalno obnovljena. Ni vslabem stanju, a dela do odprtja je še veliko. VSGT botako dobila ločeno enoto za usposabljanje študentov, po

vzoru šolske restavracije Sedem v bližnji Cafovi ulici, v

pritličju šole. "Kot vedno nismo razmišljali samo o šol-skem programu, ampak tudi o potrebah gospodarstva.V šolstvu je tako, da če ne greš z razvojem naprej, tudiinfrastrukturno, zaspiš. S tridesetih študentov smo zraslina več kot 400 študentov in potrebovali novo šolo. Zdaj

je čas za še korak naprej," pravi Helena Cvikl, direkto-

rica VSGT.

Prav te dni preučuje, kateri gradbeniki in drugipodjetniki bi bili primerni za sodelovanje pri projek-tu. "Naše želje je nekoliko na glavo postavil novospre-

jeti zakonu o gradbeništvu. Hiša je pod spomeniškimvarstvom, veliko je odvisnega tudiod njihovih dovoljenj. Smo še pri

osnovah, sestavljamo abecedo,”pravi direktorica, sicer tudi sama li-cencirana ocenjevalka kategorizacijhotelov. "Želim si šolski hotel, ki bosredišče kreativnosti, inovativnostiin bo imel predvsem tisto, kar včasihv hotelih pogrešam - vzdušje, topli-

no. Vem, to je težko obljubiti, a gre

za našo veliko željo," dodaja.Od priprave zajtrka do prodaje

"Šlo bo zagotovo tudi za poslovne,tranzitne goste in tiste, ki v mesto

pridejo zaradi prireditev. Že zdajkličejo in sprašujejo, ali hotel obra-tuje. Nagovarjali bomo ljubitelje bu-tičnih hotelov," razmišlja Cviklova.Študenti bodo dobili priložnost spo-

znati delovanje hotela v celoti, od

priprave zajtrka do prodaje. "Če tega

ne poznaš, nisi strokovno močen,”

meni direktorica.Hotel Ocean, ki je bil zasnovan

kot garni hotel, je nekoč dosegal štiri

zvezdice, v to smer razmišlja tudiVSGT. Hotel čaka tudi spremem-

ba imena. Ideje še nastajajo, eno od

njih je navdihnila zgodba o nadvoj-vodi Janezu, ki bo rdeča nit letošnješolske podelitve Ambasador go-

stoljubja v petek. Hotel se je nekočimenoval Meran po Meranovem,

nekdanjem vojvodskem posestvu

v Vrhovem Dolu nad Limbušem, kiga je nekoč obiskal celo sam cesar

Franc I. Posestvo je bilo pribežali-šče uporniškega vojvode, ki se je du-najskemu dvoru upiral z neomajno

ljubeznijo do dvajset let mlajše po-

štarjeve hčere Anne Plochl, ki je na-

pisala eno prvih kuharskih knjig."Ne moreš narediti dveh korakov

naprej, če nisi z eno nogo v preteklo-sti," pravi direktorica Helena Cvikl.A o imenu hotela ni še nič doreče-nega, tudi ne o njegovem odprtju.Če šola dobi vsa želena dovoljenja,bo hotel vrata predvidoma odprl v

prvi polovici naslednjega leta.

"Ne moreš nareditidveh korakovnaprej , če nisi z eno

nogo v preteklosti"

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 472 cm2

12

Direktorica Višje strokovne šole

za gostinstvo in turizem Helena Cvikl

ima z nekdanjim hotelomOcean velike načrte.

Foto: Igor NAPAST

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 472 cm2

13

KOPER

Luka postaja velika in s tem bolj toga

• Med prioritetami upra-ve Luke Koper je polegukinitve dosedanjega mo-

dela najemanja izvajalcev

pristaniških storitev (IPS)

tudi izboljšanje sodelova-

nja s Slovenskimi želez-

nicami. “Z boljšo komu-

nikacijo je mogoče po-

večati pretočnost proge,”

je poudaril predsednik

uprave Dimitrij Zadel, ki

je bil v sredo gost kluba

Propeler koprskega pris-tanišča. Zadovoljni bi biliže, če bi lahko na sedanjo

progo stisnili po 100 vla-kov na dan, a po Zadelovih

besedah je še nekaj re-

zerve za obdobje, dokler

ne bo drugega tira. Pris-taniška skupnost (agenti,

špediterji, ladjarji) pa vse

bolj ugotavlja, da Luka Ko-

per postaja veliko prista-nišče. To pa ni samo po-

zitivno, ampak pomenitudi to, da ni več takofleksibilna in odzivna, kar

sta bili njeni dosedanji

prednosti, smo med dru-

gim slišali med člani Pro-

pelerja. •

I l l: IBanp. 1I-' ,***&* ' ■ |

" I I f I■

f _ f 3|

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 138 cm2

14

koper • Občina načrtuje posodobitev glavne avtobusne postaje

Končno “lifting” avtobusne postajeGlavna avtobusna postaja v Kopru je

dotrajana in neurejena, zato koprska občinanačrtuje njeno posodobitev, pri tem pa

računa na evropsko denarno pomoč.

* Nataša Hlaj

Zdajšnjo podobo avtobusne

postaje brez pokritih pero-

nov, brez urejenega prosto-

ra za potnike, voznike in

hrambo prtljage, brez sani-

tarij in prometnega urada je

povsem povozil čas. Če k

temu prištejemo še razpo-

kano in nevarno vozišče in

druge prometne površine

ter dotrajano urbano opre-

mo (klopi, čakališča) je mera

polna.

Projekt predvideva pre-

plastitev celotne ploščadi

avtobusne postaje (gre za

približno 3600 kvadratnih

metrov površin), zamenjavodotrajanih robnikov, novo

tlakovanje peronov, izdela-

vo nadstrešnice nad pero-

nom in namestitev nove ur-

bane opreme. V bodočem

pritličnem paviljonu bi bili

prostori za nadzornika pro-

meta, čakališča in družabno

središče. Za zdaj pa ni zna-

no, ali se bodo za kakšnoobnovo odločili tudi vdružbi Slovenske železnice,

ki so lastniki bližnjega ob-

jekta in nekaterih zemljiščob železniških tirih.

Naložba v prenovo bi stala

1,2 milijona evrov, od tega bi

koprska občina zagotovila

približno 388.000 evrov. Če

bodo uspešni pri kandida-turi, bi iz evropskega kohe-

zijskega sklada (mehanizem

celostnih teritorialnih na-

ložb) črpali 715.000 evrov,

država pa bi primaknila še

126.000 evrov. V koprskiobčini si želijo gradbeno do-

voljenje pridobiti jeseni, z de-

li bi začeli januarja prihodnje

leto, sklenili pa bi jih pred-

vidoma v začetku poletja.Glavna avtobusna posta-

ja je vstopna točka v mesto,

pa tudi stičišče številnihlokalnih, primestnih, re-

gionalnih ter mednarodnih

povezav, zlasti z Italijo in

Hrvaško. Od leta 2002

trend števila potnikov vjavnem mestnem prometunarašča. Če je bilo takrat

prepeljanih približno

289.000 potnikov, jih je bilo

leta 2007 že 530.000, leta

2013 je številka narasla na

674.000 potnikov, leto kas-

neje pa so našteli 740.000

potnikov. •

1,2milijona evrov bo

po načrtih stala

prenova koprskeavtobusne postaje

Tako so si računalniško vizualizacijo prenovljene avtobusne postaje zamislili v Studiu Pirss.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 362 cm2

15

i3j��3Mt■'S\ <aarhiv« -

�|�BBHBg8BB|�BfeS�wBHaBpMBKi>5j��M|�rf�.,. �•.£'VV*�[MHH�VmBl

Avtobusno postajo brez pokritih peronov in z dotrajano urbano opremo je povsem povozil čas.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 9




Stran: 9

Površina: 362 cm2

16

Gornja Radgona je gostila župane obmejnih občin

Ne podpirajo hidroelektrarn na MuriPredlogi za krepitev čezmejnega sodelovanja mladih

in spodbujanje kolesarskega turizma

Razvijanje kolesarskih poti v obmej-

nih občinah, vključevanje mladih,

informacije o načrtovanih hidroe-

lektrarnah na reki Muri in železni-ški povezavi v tej regiji so bile glav-ne teme 15. bilateralne konferenceminulo sredo v Gornji Radgoni, na

kateri so sodelovali župani iz Po-

murja in Slovenskih goric ter sose-

dnje avstrijske Štajerske. Udeležen-cev je bilo okoli štirideset.

Glavni organizator bilateralnihkonferenc oziroma srečanj župa-

nov obmejnih občin ob reki Murije okrajno glavarstvo jugovzhodneŠtajerske. Pri srečanjih ne gre samo

za razprave, ampak tudi za predla-ganje konkretnih ukrepov v sodelu-

jočih občinah.Med drugim so obravnavali sode-

lovanje Mladinskega sveta Gornja

Radgona z mladimi iz sosednje Rad-

gone. Kot sta povedala predsednicasveta Ines Zorec in podpredsednikTjaž Polajžer, so sodelovali pri sku-pnem projektu Youth today - Mla-di danes - Jugend heute, ki je trajalod julija 2011 do aprila 2012. Vodja

projekta je bil Mladinski svet Gor-

nja Radgona, partnerji v projektupa Občina Gornja Radgona, K.O.St.V.

Laurinia Graz zu Bad Radkersburg(študentsko združenje), mestna

občina Bad Radkersburg in obči-na Radkersburg Umgebung. Pro-

jekt je potekal v sklopu evropske-ga programa Mladi v akciji, aktivnopa je sodelovalo 15 mladih iz Gornje

Radgone in 12 mladih iz avstrijskeRadgone, in sicer z namenom raz-

iskati izbrane mladinske tematike

v obeh lokalnih okoljih. Direktori-

ca Razvojne agencije Slovenske go-

rice Tanja Vintar je spomnila tudina projekt Glamur - užitek ob reki

in hkrati povabila mlade, da sode-

lujejo pri pripravi festivala za mla-

de v Gornji Radgoni in na festivaluza mlade v avstrijski Radgoni, ki sta

načrtovana za obdobje 2019-2020.

Najdlje so se zadržali pri razpra-

vi o gradnji hidroelektrarn na rekiMuri, ki je že dlje pereča tema. Sta-

nislav Rojko, župan Gornje Rad-gone, je poudaril, da potrebuje»skupno mnenje« županov. Franc

Pižmoht, župan Občine Apače, in

Štefan Žvab, župan Občine Šen-

tilj, sta izrazila nestrinjanje z gra-

dnjo hidroelektrarn. Za Žvaba gra-

dnja elektrarne pomeni katastrofoza Muro, Pižmoht pa je izrazil dvom,

da bi gradnja prinesla koristi lokalni

gospodarski skupnosti. Je »zeleni«

župan, pravi, in se odkrito ne stri-nja z državno strategijo za obmo-čje Apač ter se zavzema za ohranja-nje lepote in narave ob reki Muri.

Župan Občine Radenci Janez Rihta-rič je opozoril, da je gladino vode

v Muri treba dvigniti, da bodo suhikanali ob Muri spet polni vode. Tudilokalni predstavniki iz Hrvaške ozi-

roma Murskega Središča so izrazi-

li nestrinjanje z gradnjo hidroelek-trarn - narava po njihovih besedahsama ureja svoje stvari najbolje.

Predstavili so tudi razvoj projek-ta kolesarskih poti v sodelovanjumed obmejnimi občinami, kolesar-ski koncept Štajerske je predstavilMarkuš Freivvein, ki je opozoril na

uporabo novih tabel za kolesarskesteze ter predstavil inovativne ide-

je, s katerimi bi ljudi spodbudili h

kolesarjenju - trajnostna mobilnostje namreč ena od prioritet Evrop-

ske unije, zato veliko investira vkolesarske steze. Župan Lenarta Ja-nez Kramberger je omenil projekt,v okviru katerega bo na območjuosrednjih Slovenskih goric zgraje-

no 125 kilometrov novih kolesarskihpoti na relacijah Gornja Radgona-

Maribor, Lenart-Ptuj, Cerkvenjak-

Mala Nedelja, Pesnica-Maribor, in

hkrati dodal, da je kultura kolesar-

jev v Sloveniji slaba.

- Predstavljeni so bili tudi projekt

GoMURa, ki je plod's!ovensko-av-strijskega sodelovanja in traja od 1.

junija 2018 do 31. maja 2021, in načr-

ti oziroma zasnova biosfernega par-

ka ob reki Muri.Marina Vrbnjak

Udeležencev bilateralne konference je bilo okoli štirideset, fotografija marina vrbnjak

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vestnik Murska Sobota 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 37.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 338 cm2

17

Luka Koper in Logis-Nova

Kaj bo s kmetijsko zemljo?Razen desetih hektarjev zemlje, ki je v solastništvu, je Logis-Nova zemljišče v beltinski občini, kjer je bil načrtovan

regijski logistični center Panonija, dala oktobra 2016 v najem Panviti, in sicer od januarja 2017 do konca decembra 2020

Med pomembnejšimi projekti, ki se jihje lotevala Luka Koper med direktoro-vanjem Roberta Časarja, je bil tudi re-

gijski logistični center Panonija. Ta naj

bi nastal na območju bratonskega in

lipovskega katastra v beltinski občini,in sicer na kmetijskih zemljiščih južnood železniške proge oziroma za objektiPanvite ter Lek Veterine. Oktobra 2008

je bilo z namenom izvedbe tega pro-jekta ustanovljeno podjetje Logis-No-

va, vendar je bila že leto pozneje nje-

gova edina naloga dokončati nakup

kmetijskih zemljišč.

Postopoma odkupovali zemljo

Luka Koper je zemljo kupovala po-

sredno prek geodetskega podjetja In-

ženiring Graj v lasti Roberta Graja,

tako se je osnovni kapital družbe Lo-

gis-Nova povečeval s stvarnimi vlož-ki, torej zemljišči, s tem pa zmanjše-val poslovni delež, ki ga je v družbiimelo podjetje Inženiring Graj. LukaKoper je torej postopoma odkupova-la od družbe Inženiring Graj lastniške

deleže in jih dokončno odkupila 29.maja 2014, ko je postala tudi edina la-

stnica družbe Logis-Nova. Do sredi-ne aprila 2014 je bilo v sodni registervpisanih 13 stvarnih vložkov, torej ze-

mljišč v skupni površini 65,4 hektar-ja, njihova vrednost pa je bila 2,1 mi-

lijona evrov.

Medtem je bilo leta 2013 za 39 ti-

soč evrov prodanih nekaj manj kot

pet hektarjev zemlje ministrstvu za

infrastrukturo za potrebe obnove že-

lezniške proge. Razen desetih hek-tarjev zemlje, ki je v solastništvu,

je Logis-Nova preostali del zemljišč

dala oktobra 2016 v najem Panviti.Sklenjena je bila dolgoročna naje-mna pogodba za obdobje štirih let,in sicer od januarja 2017 do konca de-

cembra 2020. Lani plačana letna na-

jemnina je znašala nekaj manj kot 20

tisoč evrov.

Računovodska premetanka

Iz lanskega poslovnega poročila Lo-gis-Nove je mogoče razbrati tudi to,

da se je družba odločila za slabitev

vrednosti premoženja, torej kmetij-skih zemljišč, in to v višini 2,8 milijo-na evrov. Leto prej je imela družba v

svojih knjigah še za 3,4 milijona evrov

opredmetenih osnovnih sredstev. Gre

torej za zanimivo računovodsko po-

tezo, ki je vredna pozornosti tolikobolj, ker se kmetijska zemljišča pra-

viloma ne amortizirajo, kar pomeni,da ne izgubljajo vrednosti. To računo-

vodsko premetanko so izpeljali tako,da je bila oktobra lani opravljena ce-nitev kmetijskih zemljišč, pooblašče-ni cenilec pa naj bi jo naredil, tako so

zapisali v obrazložitvi, na podlagi tr-žnih primerjav. Kaj je primerjal, se-

veda ni znano, prav tako ne, kako je

v cenitvi upošteval dejstvo, da tržnavrednost kmetijskih zemljišč naraščain da je zemlja vse bolj iskano blago.Prav zaradi teh neznank so stvari zdajvideti tako, da so bile računovodske

premetanke narejene domnevno znamenom, da pri poslovanju nastane

negativni kapital, s čimer je družbazrela za stečaj, kmetijska zemljišča pa

ostanejo. Kakšna bo njihova nadaljnjausoda, lahko samo ugibamo.

Zanimivo pa je še to, da je po dlje

trajajoči pravdi marca lani Finančna

uprava družbi Logis-Nova nakazala naosnovi posla s kmetijskimi zemljišči250 tisoč evrov povračila DDV ter za-konske zamudne obresti, kar pa se ne

evidentira v poslovnih knjigah ne kotprihodek niti kot strošek.

Vseh pet obtoženih

razglašenih za krive

Veliko bolj kot aktualno dogajanje vzvezi s kmetijskimi zemljišči, kijih ima

Luka Koper v Beltincih, je v medijihodmevala še ne pravnomočna sodba

koprskega sodišča, da je vseh pet ob-toženih v zadevi Beltinci krivih. Robert

Časarje obsojen na dve leti in tri mese-

ce zapora zaradi zlorabe položaja, Ro-

bert Graj za pomoč in pranje denarjana tri leta s tako imenovanim zaporom

ob koncu tedna in nekdanji izvršni di-rektor Luke Koper Milan Pučko na dve

leti zapora. Zaradi pranja denarja stabila pogojno obsojena še Mevmed Še-

rifovski in Jožef Pavlinjek.Kot smo že poročali, je Graj z Luko

Koper leta 2007 podpisal pogodbo o

izvedbi zemljiških poslov v Lipovcih,in ker je v zvezi s tem poslom nastal

davčni dolg, je murskosoboški davč-ni urad za podjetje predlagal stečaj,ta se je po številnih ugovorih Graja

začel marca 2016. Pavlinjek pa se je vzgodbi in na sodišču znašel zato, ker

je njegovo podjetje Inoks pri zasebni

hiši Časarja postavilo nadstrešnico in

ograjo, posel pa seje odkril v fiktivnih

dokumentih o tem, da naj bi Inoks za

potrebe zemljiških poslov podjetjuInženiring Graj naredil količke za ko-

ličenje. Teh seveda nikoli ni bilo, prav

tako pa ni bilo velikega posla, ki ga je

Časar obljubljal Pavlinjeku. Inoks najbi za Luko Koper izdelal več rezervo-arjev za nafto, vendar je posel kljubnarejeni nadstrešnici in ograji leta

2007 dobilo drugo, prav tako pomur-

sko podjetje.Majda Horvat

Luka Koper je zemljo

kupovala posredno

prek geodetskega

podjetja Inženiring Graj

v lasti Roberta Graja,

tako se je osnovni

kapital družbe Logis-

Nova povečeval s

stvarnimi vložki, torej

zemljišči, s tem pa

zmanjševal poslovni

delež, ki ga je v

družbi imelo podjetje

Inženiring Graj.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 37.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 444 cm2

18

J i ■

Luka Koper je petdeset hektarjev zemlje dala v najem Panviti. fotografija majda horvat

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 37.000

Stran: 7




Stran: 7

Površina: 444 cm2

19

64. državni mnogoboj rodov

Taborniki za vse življenjePribližno 500 tabornikov iz vse Slovenije je na

Goričkem preizkusilo svoje spretnosti preživetja v naraviDržavni mnogoboj, ki ga skupaj z lo-

kalno zvezo organizira Zveza taborni-kov Slovenije, je tokrat potekal v osr-

čju Goričkega, v vasici Domanjševci.Organiziralo ga je Društvo taborni-

kov rod Veseli veter iz Murske Sobo-

te, zbralo pa se je 500 tabornikov iz

vse Slovenije. »Ponosni smo, da smo

uspeli v ta za večino odmaknjen krajprivabiti 73 ekip. Dogovorili smo se

celo s Slovenskimi železnicami, da so

nam odobrile 50-odstotni popust privozovnicah, kar je številne tabornikeprivabilo, da se jim je dogodivščinazačela že v domačem kraju,« razloži

član organizacijske ekipe iz roda Ve-

seli veter Miloš Borovšak.Ni bistvo tekmovanje, ampak ...

Taborniki od 6. do 16. leta so v oko-lici taborniškega doma in tabornegaprostora Zveze tabornikov Pomur-ja preverjali znanja in veščine, ki so

jih usvajali med šolskim letom. Svojemoči so tako merili v postavljanju šo-

tora iz šotorskih kril, premagovanju

ovir, signalizaciji kratkega sporočila,orientaciji, postavljanju signalnegastolpa in ognja, v lokostrelstvu in ša-ljivih spretnostnih nalogah.

»A bistvo tega konca tedna ni tek-

movanje, temveč neke vrste šola za

življenje. Da jih naučimo, da lahko vživljenju nekaj dosežeš le s sodelova-

njem, in da je pomembno, da si medsabo pomagamo. Sam boš v življenjutežko kar koli naredil, če pa imaš do-

bro ekipo, lahko dosežeš vse. Ti po-magaš drugim in drugi pomagajo tebi.

To, kar počnemo tukaj, je samo meto-da, namen je višji,« pojasni Miloš, ki je

tabornik že več kot deset let.Taborniki iz roda Snežniških rušev-

cev so iz Ilirske Bistrice na Goričko

pripotovali z vlakom, vožnja je trajalakar šest ur, a pravijo, da je hitro minila.

»Odlično je bilo, že vožnja z vlakom je

bila prava dogodivščina, saj so se nam

na poti pridružili še drugi taborniki.Mi smo še dobri, Izolčani so se vozili

od 10.00 do 19.00,« smeje pripoveduje

Andreja, vodja odprave snežniških ru-ševcev. 12-letni Klemen iz Ilirske Bistri-

ce je tabornik že devet let, pri treh le-tih ga je prijavila mama. »Lepo je, kerimam prijatelje z vseh koncev Sloveni-je, spoznam veliko krajev, pa zanimive

stvari delamo,« pojasni Klemen, zakaj

je navdušen tabornik.

Za 500 tabornikov je skrbelo pri-bližno 100 prostovoljcev. Zala Šmid iz

Zveze tabornikov Slovenije pravi, da

seje za organizacijo takšnega dogod-ka v obrobnih krajih treba veliko boljpotruditi, a je tudi veliko lepše. »Ta-

borniki morajo poznati našo lepo de-želo in tu je res lepo,« je dejala.

Veščine, ki prej ali slej koristijo

Ema in Anja sta stari n let, ena jetabornica že pet, druga dve leti. »Vi-

dela sem tabornike in me je navdu-

šilo, kar delajo, pa sem se še jaz pri-javila,« pojasni Ema. Najbolj jima jevšeč t. i. igra vod vodo. »To je taka

škatla, v kateri imaš navodila, potempa moraš ubogati navodila. Nazadnje

smo recimo morali napisati 20 stav-kov, potem pa smo morali sestaviti

pravljico in jo zaigrati pred ocenje-

valci,« nam je razložila mlada tabor-nica. Domišljije jim ne manjka, po-jasnita tabornici, kmalu po tem, kosta opravili streljanje z lokom. V Pre-

kmurju sta bili prvič, a verjetno nezadnjič, saj ju je Goričko zelo nav-

dušilo.»Gre za razvijanje veščin, ki ti v ži-

vljenju prej ali slej koristijo. Tudi ku-hati boš enkrat moral znati, če ne

prej, ko boš šel študirat,« pojasni Mi-loš, ki pravi, da so mu taborniška leta

dala prijatelje za vse življenje. »Po-

znam ljudi z vseh koncev Slovenije,ki jih lahko pokličem kadar koli, in

vem, da mi bodo prišli pomagat. Toje težko razložiti, ampak če veš, da je

nekdo nosil rutico, da je tabornik, je

tako, kot bi ga poznal že vse življenje.Veš, da imaš enake vrednote, da si šelskozi enak program, da si usvojil nekaznanja, da znaš delovati v ekipi. Veš,da temu človeku lahko zaupaš,« še

poudari Miloš.Slovenski taborniki so tudi del Sve-

tovne skavtske organizacije in ta jepred kratkim opravila raziskavo medtaborniki in ugotovila, da so taborni-ki, stari od 13 do 18 let, v povprečjuveliko bolje pripravljeni na življenjekot njihovi vrstniki. Boljše imajo vod-stvene in organizacijske sposobnosti,

bolje sprejemajo drugačnost, bolj so

telesno in mentalno aktivni. »To, kardelamo z njimi, je očitno že na sve-tovni ravni obrodilo sadove,« skle-

ne Zala.

Adriana Gašpar

Kdo se jenajbolje odrezalNa mnogoboju v Domanjševcih

je zmagal rod Zelena Rogla Zre-

če, drugi je bil rod Mirne reke izMirne in tretji rod Kraških vihar-nikov Postojna.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 37.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 570 cm2

20

Taborniški državni mnogoboj 2018 je potekal v osrčju Goričkega, fotografija aleš cipot

Miloš Borovšak iz pomurskega roda tabornikov Veseli veter in Zala Šmid iz Zvezetabornikov Slovenije, fotografija aleš cipot

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 37.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 570 cm2

21

.v' ■&.

Bistvo taborjenja je v druženju in tkanju vezi za življenje, fotografija ales cipot

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 37.000

Stran: 15




Stran: 15

Površina: 570 cm2

22

TRETJA OS

Talci ustavnih presojDars na razpisu izbral projektanta za traso Velenje jug-Slovenj Gradec, vrednost del je

kar 16 milijonov evrov

TOMAŽ RANČ

Družba za avtoceste

(Dars) je končala po-

stopke razpisa in izbra-la izvajalca za izdelavo

podrobne projektne dokumen-

tacije za traso tretje razvojne osi

Velenje jug-Slovenj Gradec. To je

potrdil tudi vodja investicij priDarsu Janez Kušnik: "V teku so

procedure za podpis pogodbe.

Nadzorni svet je s podpisom so-glašal. Gre za joint venture z večizvajalci." Po naših podatkih je

bila odločitev uprave sprejeta 23.maja. Pogodba vključuje projekt

za pridobitev gradbenega dovo-ljenja (PGD) in projekt za izved-

bo (PZI). Izbrani ponudniki so

J. V. Lineal, d.0.0., Maribor, BPI,d.o.o., Maribor, in IRGO Consul-ting iz Ljubljane. Vrednost del je

kar 16,385.181,21 evra. Po neura-dnih ocenah potrebujejo za pro- Projektant po izboru Darsa je izbran, a za zdaj le za Koroško. Foto Tomaž RANČ

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer - Koroška 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 22.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 419 cm2

23

jektiranje 400 dni.

In kaj se medtem dogaja naterenu? "Končujejo se geodetske

parcelacije in pripravljajo vloge

za posredovanje na geodetsko

upravo. V juniju so bili izvedeni

že vsi informativni razgovori z la-

stniki nepremičnin, ki so predvi-dene za rušenje in odkup na obehdelih celotne trase od Šentruper-

ta do Slovenj Gradca,” je dejal

Kušnik. Seveda se lahko projekt

nadaljuje le s projektno dokumen-

tacijo, kajti šele ta določi kriterije

nadaljnjih parceliranj kmetijskih

in stavbnih zemljišč, meje pose-

gov in podobno.

Kot je znano, se zapleta nadelu med Šentrupertom in Vele-

njem. Tam je bila že 16. januarja

zaradi nasprotovanja javnosti vlo-

žena pobuda za oceno ustavnostiin zakonitosti uredbe o državnem

prostorskem načrtu za državno

cesto od priključka Šentrupert

do priključka Velenje jug, ki ni

prednostno obravnavana, je pa vfazi preizkusa. Na spletni strani

ustavnega sodišča je razvidno še,da je bila 30. maja vložena še enazahteva za isti odsek. Prvo naj bi

bili vložili posamezniki, ta naj bi

sedaj prišla z občinskega naslova.

Tudi ta zadeva ni prednostna in je

po podatkih s spletne strani v faziodločanja. Na tem odseku se je za-

pletalo že na začetku, saj je trasi

sprva zaradi kmetijskih zemljišč

nasprotovalo kmetijsko ministr-

stvo, ob njem pa še civilna inicia-

tiva in lokalne skupnosti.Zaradi vpletenosti politike ne-

kateri opozarjajo, da se na tem

delu dogaja podoben scenarij, kot

smo ga videli pri drugem tiru,vsekakor pa bi bila taka ali dru-

gačna odločitev ustavnega so-dišča dobrodošla čim prej. Dars

zaradi pobud za oceno ustavno-

sti za ta odsek ni podal soglasja za

podpis pogodbe, saj čaka na odlo-

čitev sodišča.

Odločitev za dinamiko iz-gradnje tretje osi po podpisa-

nem protokolu z ministrstvom

ni dobra, a Dars ne želi prevzetiodgovornosti za podpis večmi-

lijonske pogodbe, da bi naročil

projektiranje pred odločitvijo

ustavnega sodišča. So pa z mi-

nistrstva za infrastrukturo in iz

Darsa na ustavno sodišče vložili

prošnjo, da bi od zadevi odločilo

čim prej.' Smo talci, a še vedno vztra-

jamo, da se zasadi prva lopata naodseku Slovenj Gradec-Šentrupert

v decembru 2019. Nekaj se je pre-maknilo s polletnimi odstopanji,

a razmišljamo tudi o nadaljnji zaostritvi z državljansko nepokor-ščino. Skrb zbujajoče je, da se naodseku Šentrupert-Velenje zaple-ta, ker to neposredno vpliva nadogajanje na Koroškem in zau-stavlja vse postopke," pravi Aljaž

Verhovnik, vodja Mladinske ini-

ciative za tretjo os. Meni tudi, da

Dars nima formalnopravnih za-držkov, da se tudi na savinjskem

delu ne bi moglo projektirati. Kerje Koroška pri postopkih trenutno

korak pred savinjskim delom, bilahko pričeli delati prav na Ko-

roškem, vendar cesta, ki ne vodi

v dve smeri, seveda še zdaleč ne

pomeni končnega cilja. Medtem

naj bi na dolenjskem delu tretje

osi bili že precej naprej, po oceni

Darsa bi lahko pridobili gradbenodovoljenje že do konca leta 2018.

16,3

milijona evrov je vrednostdel izbranega projektanta za

odsek med Velenjem jug inSlovenj Gradcem

n 1 mn

Koroška bo vztrajala, pravita Aljaž Verhovnik iz Mladinske iniciative in Matic Tasič,

župan Prevalj. Fotc: Tomaž RANČ

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 22.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 419 cm2

24

HITRA CESTA

V zibelko slovenstva z droniPri hitri cesti je Koroška očitno talka parcialnih interesov spodnjesavinjskih sosedov,

ki zavlačujejo začetek del z vlaganjem ustavnih pritožb

TOMAŽ RANČ

Da bi koroška regija žezdavnaj morala imetisodobno (beri: nor-malno) cestno pove-

zavo v svet, je dolg te države dozibelke slovenstva. Žal je regija

v mislih še vedno daleč od Lju-bljane, centra moči in odločanja,

pa če se politični veljaki še takozaklinjajo, da je regija zanje po-

membna in da do nje niso ma-čehovski. Izjav, kdaj bo cesta

zgrajena, pa je še ni, smo novi-narji v desetletjih posneli že od-ločno preveč.

Vseeno pa moramo priznati,da se je tisto, kar se desetletja nizgodilo, začelo premikati. Potem

ko so letos pričeli parcelacije natrasi Velenje jug-Slovenj Gradec,je za "koroški" del trase nadzornisvet Darsa pred nekaj dnevi odo-bril podpis pogodbe tudi za za-četek pravega projektiranja. Ničveč študij, nič več filozofije, gre

za konkretni projekt za pridobi-tev gradbenega dovoljenja in pro-jekte za izvedbo, na podlagi česar

se lahko pridobi gradbeno dovo-ljenje in se prične delo na terenu.

Marsikdo je bil ob številki,da je pogodba s tremi izvajalci -

dvema mariborskima in ljubljan-

skim - vredna kar 16,3 milijona

evrov, zelo presenečen. Zmagal je

tudi edini ponudnik in presene-tljivo je, da večjega zanimanja zaprojektiranje tako velikega pro-jekta ni bilo. Med zmagovalci je

mariborski Lineal, ki je tako alitako že vpet v iskanje optimal-

ne trase za nadaljevanje projekta

med Slovenj Gradec in Holmcem.

To nalogo bo kmalu končal.

Če je Koroška tokrat vsaj na pa-pirju korak naprej pred Savinjsko

(vodila je sicer tudi pri sprejetjudržavnega prostorskega načrta

za os), pa vznemirja dejstvo, daDars podpisa druge pogodbe - zaprojektiranje dela trase med Ve-

lenjem jug in Šentrupertom - še

ni odobril. Razlog tiči v tem, da

je trasa od januarja na presoji naustavnem sodišču, tiho pa je bilakonec maja s strani občin vlože-

na še ena! Na Koroškem je zazvo-nil alarm, saj to pomeni, da sta

tako Koroška kot Velenje talca

interesov spodnjesavinjskih so-sedov, kot so se izrazili v koroškicivilni pobudi, saj se očitno tudi

z metodo zavlačevanja gradnja le

še oddaljuje.

Ker vemo, kako počasi melje

ustavno sodišče - odločitve

namreč še ni sprejelo niti za prvo

pobudo, kaj šele za svežo -, se za-postavljanje in drugorazrednostVelenja in Koroške nadaljujeta.

Leta in meseci tečejo, ljudje različ-nih generacij umirajo ne cestah,izgubljajo čas med prebijanjem vsvet, trpi gospodarstvo. Zakaj semorajo šolarji s Koroškega v tehjunijskih dneh na končni izlet v

Drugorazrednost

Velenja in Koroške

se nadaljuje

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 22.000

Stran: 26




Stran: 26

Površina: 607 cm2

25

živalski vrt v Ljubljano voziti dveuri namesto uro? Zaradi vsega na-

štetega bi ustavno sodišče moraloodločiti čim prej, država pa poskr-beti, da se postopki - od projekti-ranja do izvedbe - pospešijo. Alipa urediti traso X, Y ali Z.

Miselnost, naj sosedu kravein kokoši mirno pocrkajo, samo

da meni ne in da imam jaz mir,

smo v Sloveniji že večkrat zazna-

li. Mnogi pri tretji osi vidijo pri-

merjave s projektom Drugi tir. Vsi

vemo, da ga Slovenija potrebuje,ampak projekt - bodisi z argu-

menti ali pa referendumi bodisi s

posamezniki in političnimi botri

- doživlja blokade. Tudi pri tretjiosi (danes večina Slovencev vsaj

sluti, da jo Velenje in Koroška po-

trebujeta) se z ustavnimi pobuda-mi postopek zavira. Seveda imajo

lahko tudi posamezniki spošto-vanja vredne legitimne interese.Naj jih sodišče prepozna, vendarpa je v tehtanju javnega in zaseb-nega interesa treba biti racionalenin razmišljati o skupnem dobrem.Spomnimo se, kako je sprva pri tej

trasi zaradi kmetijskih zemljiščkolebalo kmetijsko ministrstvo,

nato posamezniki in nato še

občine. Kako naprej? Dokler od-ločitve ni, je interes Koroške, da se

odobreno projektiranje na odsekuVelenje jug- Slovenj Gradec zaklju-

či čim prej, odločno pa mora zah-tevati, da se takoj pričnejo delana koroškem koncu. Po neura-

dnih ocenah je čas projektiranja400 dni, ljudje pa lahko le upajo,da se ne bo zapletlo pri finanč-nem okviru. Enako pomembnoje, da se ustavno sodišče vendarleodloči in da se lahko takoj začnenadaljnje projektiranje.

Koroška medtem upa, da bi se

nadaljevali tudi projekti od Slo-

venj Gradca do mejnega prehodaHolmec, ki bi dejansko pomenilistik regije v obe smeri. Ministr-

stvo za promet je naročilo študi-jo, kjer je trasa zelo zahtevna. Ker

poteka po strmih in naseljenihobmočjih, so mnogi prepričani,

da izvedbe ne bo nikoli oziro-ma da te generacije tega filma ne

bodo nikoli videle. A tudi tukajupanje umre zadnje. Morda se boSlovenija vendarle začela zave-

dati, da tudi na Koroškem živijo

ljudje, ki imajo pravico, da se vsvet - kot drugi državljani - za-

peljejo po sodobni cesti. Železni-

ške povezave do Ljubljane takoali tako ni, saj so jo pred desetletjiskozi Hudo luknjo zaprli. Drugače

je edino upanje Korošcev tehnolo-

gija in da bodo v svet - po zgleduDubaja - prej kot po cesti poto-vali z droni. Goodbye, Ljubljana.Dunaj, prihajamo!

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 22.000

Stran: 26




Stran: 26

Površina: 607 cm2

26

Železniška prehoda še letosŠoštanj - Urejanje železniških prehodov, enega pri osnovni šoli in

drugega pri avtobusni postaji, se bo začelo septembra in bo trajalodo novembra letos, so po sestanku s predstavniki ministrstva za

infrastrukturo in Slovenskih železnic povedali na Občini Šoštanj.Na obeh prehodih bodo zamenjali zapornice z avtomatskimi,

prilagodili cesto in pločnik. Prehod za otroke, kije predviden z ne-

posredne bližine parkirišča šole na Tovarniško pot, pa bodo urejalinaslednje leto, letos pa pripravili projekt. ■ mkp

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Naš čas 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 35 cm2

27

Gneča na cestahin gneča v zraku

Osnovne in srednje šole počasi zapirajo vrata.

Počitniška in turistična sezona se začenja

s prihajajočim vikendom. Promet na vseh

prometnih površinah in infrastrukturahse bo dodatno povečal in mobilnost, ki je

v današnjem času že sama po sebi precej

pomembna, bo dodatno pridobila pomen,

veljavnost in pomembnost. Naše zaznavanje

je bolj ali manj usmerjeno na cestni promet,

toda mobilnost ljudi oziroma promet poteka-jo tudi po železniških tirih, vodi in zraku.

Na uvodni okrogli mizi mednarodne konfe-rence 19. Dnevi varstvoslovja pod okriljemFakultete za varnostne vede v Ankaranu na

začetku junija so strokovnjaki izpostavili in

opozorili na pomembnost varnosti v prometu. Glede na počitniškičas in dejstvo, da se bomo vsaj enkrat v prihodnjih dveh mesecihodpeljali iz domačega kraja na izlet, enotedenske ali daljše po-

čitnice, bom izkoristil tematiko in opozoril na nevšečnosti, ki se

jim žal ne bo mogoče izogniti.

V prihodnjih dveh mesecih bo prometa na vseh prometnih infra-strukturah več, s povečanjem gostote prometa pa povečujejo tuditveganja in ogroženost potnikov. Za vse, ki skrbijo za pretočnostin varnost v prometu, sta prihajajoča meseca tudi bolj zahtevna.Nenehni trend naraščanja prometa marsikdaj in marsikje dosežekritično točko, ko pride do prometnih zamaškov oziroma »prome-

tnih infarktov «, ko vse obstane. Dobesedno. V takšnih primerih

se potniki, zlasti vozniki avtomobilov, neupravičeno jezijo bodisina avtocestne vzdrževalce in nadzornike ali policiste na mejnihprehodih, kajti slednji ne izvajajo vzdrževalnih del, ne izvajajokontrole zaradi vinjet na vetrobranskih steklih oziroma ne

obravnavajo prometnih nesreč ali ne izvajajo poostrene kontrole

prometa.

Marsikdaj je razlog za zastoj enostavno preveč vozil na določe-nem cestnem odseku, da bi lahko promet sploh tekel tekoče.

Mimogrede, kapaciteta našega avtocestnega križa je 33.000 vozildnevno, v vsakdanjem prometu pa je povprečna kapaciteta en-

krat večja in znaša 60.000 vozil. V času turistične sezone, (pred)

prazničnih potovanj ali podaljšanih vikendov ob ugodnih vremen-

skih napovedih pa se to število dodatno poveča. In če se vmes

pojavi prometna nesreča ali kakšen drug dogodek, okvara vozilaali pojav domače ali divje živali na avtocesti, bo promet obstal in

le vprašanje je, kako dolg bo zastoj in za koliko časa se bo po-tovanje na relaciji podaljšalo. In takšno stanje ni zgolj na našihavtocestah, tako je tudi drugje, marsikje je celo slabše oziroma

so kolone bistveno daljše, kot so pri nas najpogostejše od Ptujado Gruškovja in ostalih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško.

Na omenjeni konferenci je Igor Velov, direktor Javne agencije

Republike Slovenije za varnost prometa navedel podatek, kimeje dobesedno »fasciniral«. Pred 30 leti je bilo v Sloveniji

registriranih 30.000 vozil, v začetku letošnjega leta pa jih je bilo1.130.000! Zato je pred njim in agencijo, ki jo vodi, pa tudi vsemi

ostalimi pristojnimi institucijami velik izziv in še veliko dela, .da bodo trend zadnjega desetletja nadaljevali na tej ravni, kar

pomeni: manj prometnih nesreč, manj poškodovanih in manj

smrtnih žrtev v cestnem prometu.

Zato prihajajoči čas terja obilo strpnosti in previdnosti. Ce se od-

pravljamo na pot, je zelo priporočljivo, da se nanjo tudi ustrezno

pripravimo. Preverimo glavno in rezervno relacijo, na pot se od-

pravimo s tehnično brezhibnim vozilom, z zalogo vode in hrane,

pravilno razporejeno prtljago v vozilu in na njem, da preprečimomorebitne nevšečnosti, ki se lahko hitro spremenijo v nevarnosti,

bodisi za nas ali druge udeležence v prometu.

Enako velja, če se na počitnice odpravljamo z letalom, tudi v zra-

ku je precej gneče. Nad ozemljem Evropske unije je v povprečju30.000 letov, nad ozemljem Slovenije pa do 1.500 dnevno, karzahteva dosledno spoštovanje predpisov in ukrepov za zagotovi-

tev nemotenega zračnega prometa, s tem pa tudi varnosti vseh

potnikov. Ne glede, kako, kdaj in kam, naj bo predvsem varno.

Srečno!

Adil Huselja

varnostnoogledalo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 18




Stran: 18

Površina: 265 cm2

28

LETNI KINO

Zunanjefilmski ; projekcijenekoč in danes

Poletje je tudi v znamenju ogledov filmov na prostem.

Včasih je bilo na projekcijah tudi do 2500 gledalcevPiše: Nina Krajčinovič

Eden stalnih pogledov, kismo jim v mestu priča žeod leta 2004, so meščanskevečerne odprave na Grad,

ki se začnejo v začetku,

končajo pa ob koncu julija. Takrat na

grajskem dvorišču razpnejo velikofilmsko platno, predenj v lične vrste

razporedijo manjšo množico stolovin zavrtijo filme, ki so zaznamovalikinematografsko sezono, pa tudi pre-

miere in posebne projekcije. Dogodekse imenuje Film pod zvezdami in je v

zadnjih osemnajstih letih že dodobrazlezel pod meščansko kožo.

Še preden pa julija zakorakamonavkreber proti grajskemu griču, lahkoLjubljančani in Ljubljančanke svojodozo filma pod zvezdami dobimo vKinodvorišču, letnem kinu Kinodvora,

ki vse do konca junija poteka v atrijuSlovenskih železnic. Vsake toliko tudiv kakšnem od ljubljanskih naselijvznikne letni kino, eden takšnih jeKino med bloki, v sklopu kateregafilmsko platno razpnejo na pročeljeblokov znamenite Bratovševe ploščadi.Prav jutri, v petek, bo tam na sporeduprojekcija filma Bela in Sebastijan. Ne

smemo pa pozabiti tudi na Letni kinona Kongresnem trgu, ki zadnje dniavgusta ponudi štiri brezplačne projek-cije filmskih klasik.

Pogled nazaj

Kako pa je bilo na samih začetkih,nas je zanimalo, zato smo pobrskali popublikaciji Kino zemljevid: zemljevidljubljanskih kino prizorišč (1896—2014), ki je bila del projekta Leto kina,

s katerim sta njegova nosilca, Kinodvorin Slovenska kinoteka, obeležila 90.obletnico odprtja kina na Kolodvorski

ulici, današnjega Kinodvora, in pol sto-

letja dvorane Kinotekena Miklošičeviulici. Avtor je Klemen Žun.

Kje se je torej začela pot filmskihogledov na prostem v našem mestu?

Tam, kjer stoji današnja Nama. Dobro

leto po odprtju prvega ljubljanskegastalnega kinematografa Edison (ta je

bil na tistem delu Tavčarjeve ulice,

kjer je do pred nedavnim delovalaprodajalna Borovo) je ravnatelj kinaDragotin Vecchiet zaradi odsotnostibolnega lastnika Josipa Tamija prosilDeželno predsedstvo v Ljubljani, da bikinematografske predstave smel izva-jati tudi na vrtu hotela Pri Maliču. In

tako je junija 1908 začel delovati TheElite Biograf in s tem postal prvi letnikino v Ljubljani. Večerne predstave jespremljala »Društvena godba ljubljan-ska«, spored pa so menjavali dvakratna teden. Letni kino je deloval slaboleto, potem je v salonu hotela začeldelovati stalni kino Elektro-radiografIdeal, načrti, da bi v poznejših letihoživili filmske predstave na prostem,pa se niso uresničili.

Prvi povojni letni kino

Skok na Kongresni trg, julija 1945,ko so v enem večeru med pol devetoin polnočjo večkrat prikazali doku-mentarna filma Ljubljana pozdravljaosvoboditelje in Obnova Stalingrada,pozneje pa je pred palačo Univerze vLjubljani nekajkrat zaživel tudi prilo-žnostni letni kinematograf, ki je imelplatno nameščeno na pročelju stavbe

Slovenske filharmonije. Tako so konecaprila 1959 na takratnem Trgu revo-

lucije ob lepem vremenu prikazovalisocialistične dokumentarne filme, patudi aktualne filmske novosti. Predsta-

ve, ki si jih je zvečer ogledalo tudi potri tisoč ljudi, so potekale v počastitev

40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ.Istega leta in spomladi 1960 pa so pri-kazali tudi nekatere celovečerne filme.Priložnostni letni kino je pod okriljempodjetja Ljubljanski kinematografivnovič oživel še aprila 1982.

Prvi pravi povojni letni kino vJugoslaviji so le dobrih 50 metrov

zahodneje od Tivolskega gradu odprliavgusta 1945, leto kasneje so prostormodernizirali in razširili, klopi v večkot tridesetih vrstah pa so bile ločenez dvema prehodoma. Letni kino Tivolije tako omogočal ogled filma za okrogdva tisoč obiskovalcev. Tem se jeza mrežasto ograjo in po okoliškihdrevesih pridružilo še precej zastonj-karjev. Kino je v poletnih mesecih

deloval neprekinjeno do leta 1953,približno 140 predstav na sezono pa sije v boljših letih ogledalo tudi prek stotisoč obiskovalcev. V letih 1965 in 1966je bilo prizorišče za kino v preureje-ni podobi vnovič odprto z »le« tisočsedeži, saj je zazidalni načrt že ogrožaldelovanje takratnega vodilnega letnegakina Bežigrad.

Neprekinjenih 19 let delovanja

Letni kino Bežigrad, ki je stal lenekaj metrov severneje od današnjegakina Bežigrad, je od leta 1952 nepre-

kinjeno deloval kar 19 let. Projekcijopredstav so ponavadi začeli konecaprila in končali konec septembra.V najboljših letih je letni kino v eni

sezoni na približno 150 večernihpredstavah privabil tudi prek 100.000

obiskovalcev, ki si je ogledalo številnefilmske uspešnice. Postavljene klopiso zadostovale za tisoč do dva tisočpetsto obiskovalcev, številni pa so si obrazprodanih predstavah filme ogledali

tudi stoje ali pa so sedeli kar na pesku.Od letnega kina Bežigrad so se Lju-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Lublanske novice 21.06.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 6

Površina: 1.141 cm2 1 / 3


Doseg: Kazalo

Stran: 6

Površina: 1.141 cm2

29

bljančani poslovili z novim zazidalnimnačrtom, ki je na lokaciji kina predvi-del gradnjo zdravstvenega doma.

Na današnji Slomškovi ulici je vsklopu Doma Ljudske milice (danes Fa-

kulteta za varnostne vede) v petdesetihpotekala razgibana filmska dejavnost.V tamkajšnji dvorani z odrom in 294sedeži so sprva nekajkrat na teden

potekale predstave zaprtega tipa, Iskrinprojektor iz dvorane pa so v poletjih

1951 in 1953 uporabljali tudi v bližnjemletnem kinu, na vrtu Doma Ljudske

milice. Tega je leta 1954 v upravljanjeprevzelo Kinematografsko podjetje inv času od začetka maja do konca sep-

tembra prirejalo predstave pod novim

imenom letni kino Tabor. Čeprav so vsporedu najavljali, da gre za »nekdanjiletni kino Milica v Slomškovi ulici«,

pa so predstave potekale nekolikovzhodneje - na prostoru zunanjega te-lovadišča nekdanjega Sokolskega domana Taboru. Prostorje omogočal ogledpribližno 1500 obiskovalcem, novaIskrina projektorja NP-21, ki sta bilanameščena na balkonu doma, pa sta

pozneje pripadla kinu Vič. Le nekaj dnipo odprtju letnega kina Tabor je Kine-matografsko podjetje na bližnji lokacijiodprlo še letni kino JLA, potrebo pofilmskem dogajanju v samem središčumesta pa je narekovalo predvsem zapr-tje vodilnega letnega kina Tivoli.

Film pod zvezdami na Gradu

Letošnji Film pod zvezdami, ki so ga v Kinodvoru pripravili v soorganizaciji zLjubljanskim gradom, bo 5. julija odprl film bosanskega režiserja Alena DrljevičaMoški ne jočejo. Prejemnik nagrade Europa Cinemas za najboljši evropski film nafestivalu v Karlovih Varih navdušuje z vrhunsko igralsko zasedbo z vseh koncev

nekdanje države in čustveno silovitostjo, s katero se loteva teme zadnje bal-kanske vojne. Otvoritveni večer bo dodatno obogatil predfilm The Box (Celica)slovenskega ustvarjalca Dušana Kastelica, prejemnik vesne za najboljši animi-rani film na Festivalu slovenskega filma. Kot vsako leto doslej spored Filma podzvezdami vključuje pester in kakovosten izbor najbolj odmevnih filmov preteklekinematografske sezone, med njimi nagrajence s prestižnih filmskih festivalov,dobitnike Oskarjev in nominirance zanje ter najbolje obiskane filme v Kinodvoru.Na grajskem dvorišču pa bo letos prvo javno projekcijo na slovenskih platnih do-živelo še pet težko pričakovanih filmov. Celoten program Filma pod zvezdami, kibo potekal od 5. do 28. julija, je dostopen na www.kinodvor.org/film-pod-zvez-dami in www.ljubljanskigrad.si.

Letni kino naKongresnem trgu

Letni kino na Kongresnem trguje Kinodvor prvič pripravil vLetu kina, ob praznovanju svoje 90. obletnice. Od takrat da-lje Ljubljana vsako leto svoje prebivalce in obiskovalce ob-dari z brezplačnimi projekcijami vrhuncev sedme umetno-sti, predstave pa so namenjene pomembnim obletnicam in

dogodkom v mestu in filmu. Letos bodo filmi (spored še niobjavljen) na ogled med 27. in 30. avgustom.

Konec aprila1959 so na

takratnem

Trgu revolu-

cije ob lepem

vremenuprikazovali

socialistične

dokumentar-

ne filme, patudi aktualne

filmske

novosti.

Še preden

bomo julijazakorakali

navkreber pro-ti grajskemu

griču, lahko

meščani svojodozo filma

pod zvezdami

dobimo v

Kinodvorišču,

letnem kinu

Kinodvora.

Letni kino Kinodvora bo deloval do konca junija.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 6



Doseg: Kazalo

Stran: 6


30

1 1 Novost I ! Novost Ioo mmmmmmmmmmmmmmmmmammrn

Kinematografske predstave na prostem

THE ELITE BIOGRAFna vrtu hotela „pri Maliču" (zraven pošte).Dabm mt<Fi »ohoto 6. junij«, prva predatava

od '.!« do .18. mini, w« fcorlat nmlnlm ubotcam.

Vstopalaai l. prostor 60 v., II, prostor 40 v. Otroci In vojski polovico.

or Vsaki večer predstava trajajoča trž ure, -v

Za obilno udeležbo se najuljudneje priporoma

uio i ravnataljstvo.

Oglas v časopisu Slovenec, 6. junija 1908

Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu deluje od leta 2004.

ii»iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiHiiiiHiiiiic:'��y�yjapnftpiyMaB«a|ai�s�igmS

LETNI KINO’ »TABOR« f

»DALEČ JE SONCE« |&jj£�N|*Predprodaja vstopnic uro pred pri- jSBmBiHiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiimiiiiiimiiiiimiiiiiii <

§��8*8

Napoved filma v Ljudski pravici, 22. maja 1954

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 6



Doseg: Kazalo

Stran: 6


31

LJUBLJANSKA PODJETJA

Veliki proizvajalci Lek, Saturnus

in AquafilS LO v tuji lastiStoenaidvajset največjih ljubljanskih podjetij je imelo lani skupaj slabih dvajset milijard evrov

celotnih prihodkovPiše: Aleš Stergar

Tristo največjih podjetij z

letošnje Delove lestvice jelani skupaj ustvarilo 41,7

milijarde evrov prihod-kov, 13,5 odstotka več

kot predlani, dve petini prihodkovvseh podjetij. In 1,7 milijarde evrovskupnega dobička, kar 21,4 odstotka 1

več kot leta 2016, ter polovica do-

bička vseh v Sloveniji registriranihpodjetij. Dve petini (121) podjetij zlestvice ima sedež v Ljubljani. In ta soustvarila skoraj polovico vseh prihod-

kov tristoterice veličastnih, slabihdvajset milijard celotnih prihodkov.

Tudi največje podjetje po skupnihprihodkih ima sedež v Ljubljani: Petrol,

ki je bil na prvem mestu tudi leta 2016,

je lani ustvaril 3,8 milijarde evrov pri-hodkov, skoraj petino več kot predlani,ter 64,3 milijone dobička - leta 2016 jebilo le-tega 43,7 milijona evrov.

Drugo »ljubljansko« podjetje je prav

tako trgovsko, Mercator, ki pa je poleg

1,2 milijarde evrov celotnih prihodkov»ustvaril« 204 milijone izgube. In jemed tristoterico na petem mestu, kar

je dve mesti niže kot leta 2016. Samomesto niže je letos prvi iz realnegasektorja, Lek, ki je lani imel skoraj

natančno za eno milijardo evrov

skupnih prihodkov in 83 milijonovevrov čistega dobička. Predlani je

bil Lek sedmi z 914 milijoni skupnihprihodkov in 74,8 milijona evrov

dobička.

Interenergo

Če za domači Petrol ter Mercatorin Lek, ki sta v večinski tuji lasti,

bolj ali manj vemo, s čim se ukvar-jajo, je na sedmem slovenskem inčetrtem ljubljanskem mestu družbaInterenegro. Ime pove, da se ukvarjaz energijo, poizvedba na spletu pa, dagre za mednarodno energetsko družbo,

katere temeljne dejavnosti so trgova-

nje z električno energijo, gradnja inupravljanje energetskih objektov za

proizvodnjo električne energije iz ob-novljivih virov ter energetska sanacijastavb in industrijskih objektov. Leta

2017 je imel 894 milijonov evrov sku-pnih prihodkov, leta 2016, ko je končalna 16. mestu, pa 373 milijonov evrov.

Lani je ustvaril dobiček v verdnosti

2,9, milijona evrov, predlani pa za 9,7

milijona evrov izgube.Skupina Interenergo je od leta 2009

del avstrijske skupine Kelag, ki se uvr-

šča med vodilne energetske družbe na

področju obnovljivih virov energije v

srednji Evropi in je kompetenčni cen-ter za hidroelektrarne v mednarodni

skupini RWE. Direktor Interenerga jenamesto Antona Papeža od letos BlažŠterk. Jeseni leta 2009 je Interenergo

podaril prvo električno polnilnico za

vozila na električni pogon.Na desetem mestu med slovensko

tristoterico je Telekom Slovenije, kije leta 2017 ustvaril za 663 milijonovprihodkov in 1,7 milijona evrov dobič-ka, leto pred tem, ko je bil na devetem

mestu, pa je imel 677 milijonov evrov

prihodkov in 40 milijonov evrov

dobička. Na 12. mestu je prvi trgovec zavtomobili, Porsche Slovenija z dobre

pol milijarde evrov prihodkov in 11,7

milijona evrov dobička. Leta 2016 je

bila uvrstitev enaka, imel pa je 454milijonov evrov prihodkov in 11 mili-jonov evrov dobička.

Uporabna Energetika

Na trinajstem mestu je podjetje

Uporabna Energetika s pol milijardecelotnih prihodkov, 1700 evri dobičkain brez zaposlenih. Podjetje UporabnaEnergetika je bilo ustanovljeno leta2011, njegovo glavno poslanstvo pa

je, da podjetjem in posameznikom,s storitvami in rešitvami, omogoča

spremljanje porabe energije v realnemčasu. Lastnik družbe Peter Faleskiniz ekipo je leta 2011 dobil nagrado za

najinovativnejše zagonsko podjetje; do

leta 2013 so se dogovarjali s Petrolom omonitelu, napravi, ki spremlja poraboenergije. Dogovori so se spremenili vsodni spor, v katerem terja nasprotnastran od Petrola visoke mesečne zneskeza uporabo naprave. Te nikoli plačanevsote so očitno temelj skupnih prihod-kov Uporabne energetike v letu 2017.

V dvajseterici slovenske tristotericesta na 15. mestu še Renault NissanSlovenija s 479 milijoni evrov letnega

prometa in 4,8 milijoni evrov dobička.Na 17. mestu je Hella Saturnus Slo-venija, kije za Lekom drugo največjeljubljansko proizvodno podjetje.

Hella Saturnus Slovenija je imel lani396 milijonov celotnih prihodkov, leta2016 pa 374 milijonov evrov, dobičekpa je s predlanskih 3,2 milijonov evrov

lani zrastel na 13,2 milijona evrov.

Hella Saturnus Slovenija

Predhodnica sedanje družbe HellaSaturnus je leta 1921 ustanovljena To-

varna izdelkov in pločevine in kovin.Prvi žaromet je Saturnus izdelal leta

1948, že v šestdeseta leta prejšnjegastoletja pa sega sodelovanje z nekate-rimi najpomembnejšimi svetovnimiproizvajalci avtomobilske industrije.

Pred slovensko osamosvojitvijo je pod-jetje slovelo tudi po reliju Saturnus.

Nemška Hella je Saturnus prevzela leta

2004.Dejavnosti podjetja sta razvoj in

proizvodnja svetlobne opreme za

avtomobile. V poslovnem poročilu2016/2017 v družbi Hella Saturnus

Slovenija navajajo, da so vrednostno

največ žarometov prodali Volkswagnu

(38 odstotkov). Na drugem mestu jepo vrednosti prodaje skupina Renault--Nissan (30 odstotkov), na tretjem sku-

pina General Motors (22 odstotkov).

Sledijo skupina BMW (5 odstotkov),Daimler (3 odstotki), Peugeot Citroen

(2 odstotka) in Jaguar Land Rover zenim odstotkom. Večino prodaje jeHella Saturnus realizirala z evropskimikupci, med katerimi je na domačemtrgu še vedno prisotna tudi novomeškatovarna Revoz. Izdelke pa prodajajotudi na severno- in južnoameriške trge,v Južno Afriko in Azijo.

V zadnjih letih so nadgrajevali ob-stoječe programe in področje razvojarazširili z oddelki za elektroniko, za

raziskave in razvoj novih izdelkovin tehnologij, za razvoj standardnihkomponent in za razvoj avtomobilskihnotranjih svetil, tako imenovane ambi-

entalne razsvetljave.Med ljubljanskimi podjetji bi se za

Hello Saturnusom med proizvodni-mi podjetji uvrstil nekdanji Julon,

sedanja družba AquafilSLO, ki pa je na

lestvici ni, saj podatkov ne sporoča.V šestnajsti številki Lublanskih novic

smo 7. februarja letos pisali, da je imelAquafilSLO leta 2016 malo manj kot210 milijonov evrov skupnih prihod-kov, dobička pa je bilo za 7,9 milijonov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 12



Doseg: Kazalo

Stran: 12


32

evrov.

Za Hello Saturnusom so od ljubljan-skih podjetij na lestvici 21. Geoplin,22. Belektron, 23 Kemofarmacija,

28. DUTB (slaba banka), 29. Tobačna

Grosist, 30. Sandoz, 31. Salus Veletrgo-vina, 34. At Slovenija, 39. Telemach,

40. Shell Adria, 41. Avto Triglav, 42. SŽ

Tovorni promet, 44. ELES, 45. Philip

Morris Ljubljana, 46. Droga Kolinska inna 50. mestu Ljubljanske mlekarne.

[ Managerjevi lestvici

Po svoji metodologiji (in z različnimi omejitvami) so lestvici največjih in najbolj-ših podjetij pripravili tudi v reviji Manager. Tako so v prvi deseterici največjih

Dars, Krka, Petrol, Lek, Mercator, Revoz, Telekom Slovenije, HSE, Gorenje in Pošta

Slovenije. Na lestvici najboljših pa vodilni Fotoni, kije na lestvici največjega sto

in enega podjetja ni, sledijo v prvi deseterici Adria Mobil, Interblock, Rast oder,Adient, Cinkarna Celje, Akrapovič, LTH Castings in TAB, medtem ko je Manager-

jev največji Dars uvrščen na 31. mesto, Krka na 17. in Petrol na 49. mesto.

121podjetij z lestvice

trjsto največjih pocelotnih prihodkih ima

sedež v Ljubljani.

Hella Saturnus Slovenija izdela največ žarometov za skupino Volkswagen

Med proizvodnimi podjetji sta na vrhu oba farmacevta: novomeška Krka in ljubljanski Lek

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 12



Doseg: Kazalo

Stran: 12


33

f "'Sr ir■

* mB�sŠS�t�KBfi3SL4�. k yL: J|j V�w�|ESo||hIJ*;

Hnlf HH|�B||Hr�'■■IV /FJw/flBB��II��H��H�HBIBlSlfBBIBBKiF ■KHSHBre ,:.�BKPAquafiih.LO izdeluje nitke (tilamentna vlakna) za tekstilne talne obloge in nitke za oblačila - predvsem za kopalke, športna in funkcijska oblačila

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 12



Doseg: Kazalo

Stran: 12


34

21._06._2018).pdf · 2 tisk naslov kinodvorišče: zaprto? zaporedna št. 1 medij; doseg zvezde;...

Documents