2. stopnja enopredmetni

UNIVERZA V LJUBLJANI

PREDSTAVITVENI ZBORNIK

1. PODATKI O TUDIJSKEM PROGRAMU

1.1 Naslov tudijskega programa

Drugostopenjski magistrski tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija (enopredmetni)1.2 Trajanje tudijskega programa

tudijski program traja 2 leti.

1.3 tevilo ECTS

tudijski program je ovrednoten s 120 ECTS.

1.4 Navedba smeri

Gre za enopredmetni nepedagoki tudijski program.

1.5 Strokovni naslov diplomanta

magister primerjalne knjievnosti oz.magistrica primerjalne knjievnosti; (mag. prim. knji.).2. TEMELJNI CILJI PROGRAMA IN SPLONE KOMPETENCE, KI SE PRIDOBIJO S PROGRAMOM

Drugostopenjski tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija poglablja znanja s podroja literarne vede, ki si jih tudenti/tudentke pridobijo na prvi stopnji. Natanneje jih seznanja s problemi komparativistike, literarne zgodovine in literarne teorije ter razgrinja literarnovedne metode za reevanje teh problemov. Posebno pozornost namenja razmerju literature s filozofijo, religijo, drugimi umetnostmiin kulturo sploh terproblematiki slovenske literaturena ozadju evropske oziroma svetovne literature, saj je eno izmed osrednjih tei tudija prav preuevanje slovenske literature v mednarodnem kontekstu. Poleg tega tudente/tudentke vpeljuje v osnove literarnega prevajanja in tvorjenja literarnih besedil.S programom tudentke in tudenti pridobijo predmetnospecifine kompetence, ki zadevajo razumevanje literature, njene povezanosti z drugimi duhovnimi dejavnostmi in njene vloge v evropski oziroma svetovni kulturi na eni strani ter v slovenski kulturi na drugi. Izobrauje jih predvsem za delo z literarnimi besedili, za katero sta potrebni literarna razgledanost in iroko kulturno obzorje. Konkretno jih usposablja za zahtevneje oblike literarnega ali kulturnega novinarstva, za zahtevneje uredniko delo (zalobe, asopisi, radio, televizija), dramaturko delo (gledalie, radio), literarno kritiko in publicistiko ter za vodenje delavnic kreativnega pisanja. Poleg tega jih usposablja tudi za delo v literarni vedi sami oziroma za znanstvenoraziskovalno dejavnost.Diplomanta odlikujejo (splone kompetence):

poznavanje informacijske tehnologije

zbiranje in raba virov in informacij

povezovanje starega vdenja z novim

koherentno posredovanje pridobljenega vdenja v ustni ali pisni obliki

razumevanje in raba vsaj dveh tujih jezikov

pisanje v slovenini za strokovno in laiko javnost

zmonost za timsko delo in komunikacijo poznavanje nael historinega in teoretinega miljenja

postavitev predmeta obravnave v primerjalno razmerje z neim drugim kot zasnutek interdisciplinarne obravnave

opaanje problema, postavitev in argumentiranje teze v zvezi s problemom

analitina razlenitev in sintetino motrenje problema v irem kontekstu

dialoko pojasnjevanje predlagane reitve problema

raba znanstvenega aparata

etina samorefleksija in zavezanost profesionalni etiki3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

Pogoji za vpis na drugostopenjski tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija so v skladu s leni 38a, 38b, 41 in 49 Zakona o visokem olstvu ter s 117.119. lenom Statuta Univerze v Ljubljani. Oddelek razpie 20 vpisnih mest za redne tudente in 5 za izredne. V tudijski program se lahko vpie:

kdor je konal prvostopenjski tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija kdor je konal prvostopenjski tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija dvodisciplinarna

kdor je konal dodiplomski tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija enopredmetna (po starem tudijskem programu), s tem da se diplomantu prizna 60 KT

kdor je konal dodiplomski tudijski program Primerjalna knjievnost in literarna teorija dvopredmetna (po starem tudijskem programu), s tem da se diplomantu prizna 30 KT

kdor je konal kateri koli drugi prvostopenjski ali dodiplomski tudijski program pred bolonjsko reformo s sorodnega strokovnega podroja, pri emer mora glede na zakljueno smer tudija opraviti diferencialne izpite iz temeljnih predmetov primerjalne knjievnosti in literarne teorij v obsegu med 10 in 60 KT.

Diferencialni izpiti se doloijo individualno glede na prej pridobljeno kandidatovo izobrazbo iz nabora predmetov iz prvostopenjskega dvodisciplinarnega programa v obsegu najve 60 KT.

Nabor predmetov iz prvostopenjskega dvodisciplinarnega programa, ki se lahko doloijo kot dodatne tudijske obveznosti:

Predmettevilo KT

Uvod v primerjalno knijevnost7

Ep in tragedija4

Uvod v literarno teorijo4

Primerjalna verzologija4

Zgodovina kratke proze4

Razvoj moderne proze4

Estetika od antike do romantike8

Pesniki modernizem in postmodernizem8

Realizem in naturalizem3

Ustrezne obveznosti lahko kandidat izpolni med tudijem na prvi stopnji ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom na drugostopenjski tudijski program. e bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani po naslednjih merilih: povprena ocena na prvostopenjskem ali dodiplomskem tudiju (po starem tudijskem programu) (60%) ocena zakljune seminarske naloge na prvi stopnji ali diplomskega dela (30%)

bibliografija, priznanja, zunajtudijski doseki (10%).e prvostopenjski tudijski program ni predvideval zakljune seminarske naloge ali diplomskega dela, veljajo za izbor ta merila:

povprena ocena na prvostopenjskem ali dodiplomskem tudiju (po starem tudijskem programu) (75%) bibliografija, priznanja, zunajtudijski doseki (25%).Natanna doloila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga pripravi Ministrstvo za visoko olstvo, znanost in tehnologijo.

4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

Filozofska fakulteta kandidatom in kandidatkam lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmonosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splonim oziroma predmetnospecifinim kompetencam, doloenim s posameznim tudijskim programom. Priznava se znanje, usposobljenost ali zmonosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim uenjem.

Pri priznavanju se:

upotevajo sprievala in druge listine (priznavanje netipinih sprieval, portfolio, listine o konanih teajih in drugih oblikah izobraevanja)

ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela tudentov (monost opravljanja tudijskih obveznosti izpitov, seminarjev, kolokvijev z oceno izdelkov, ki jih je tudent naredil pred vpisom)

ocenjuje znanje, ki si ga je tudent pridobil s samoizobraevanjem ali izkustvenim uenjem (monost opravljanja tudijskih obveznosti izpitov, seminarjev, kolokvijev brez udelebe na predavanjih, vajah in seminarjih).

Priznano znanje, usposobljenost ali zmonosti se lahko upotevajo kot pogoj za vpis (e to dovoljuje tudijski program, v katerega se kandidat eli vpisati), kot merilo za izbiro ob omejitvi vpisa (e je to predvideno v tudijskem programu) ali kot opravljena tudijska obveznost. e se znanje, usposobljenost ali zmonost prizna kot opravljena tudijska obveznost, jo je treba ovrednotiti v skladu z merili za kreditno vrednotenje tudijskih programov po ECTS.

Na podlagi meril za priznavanje Filozofska fakulteta prek ustaljenega postopka obravnava individualne dokumentirane vloge tudentov v skladu z dolobami svojega Statuta in Pravil. Vloga, oddana v tudentski referat, se posreduje v mnenje ustreznemu oddelku oziroma koordinaciji interdisciplinarnega tudijskega programa. O ustreznosti listin oziroma o postopku formaliziranja neformalne izobrazbe in praktinih izkuenj po vsebinski plati odloa ustrezni strokovni organ. Odloitev na predlog oddelka poda Odbor za tudentska vpraanja.5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

5.1 Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik

Za napredovanje v 2. letnik tudijskega programa morajo tudentje opraviti tudijske obveznosti v toliknem obsegu, da doseejo 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

V primeru izjemnih okoliin (doloenih v Statutu UL, 153. len), pa se lahko na podlagi reene pronje vpiejo v viji letnik tudi tisti tudentje, ki so opravili 85 odstotkov obveznosti (torej dosegli 51 KT). O tem vpisu odloa Odbor za tudentska vpraanja in usmerjanje, pri emer lahko oddelek poda posvetovalno mnenje. Manjkajoe obveznosti morajo biti opravljene do vpisa v naslednji, viji letnik.5.2 Pogoji za ponavljanje letnika

tudent/ka lahko v asu tudija enkrat ponavlja letnik, vendar mora za ponavljanje opraviti tudijske obveznosti v skupnem obsegu 15 KT (25% skupnega tevila KT za posamezen letnik).

5.3 Podaljevanje statusa tudenta

V skladu z 238. lenom Statuta Univerze v Ljubljani se lahko status tudenta izjemoma podalja tudentom, ki imajo status tudenta-portnika, status tudenta-priznanega umetnika in status tudenta s posebnimi potrebami, oziroma tudentom, ki zaradi svojega izventudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati tudijskih obveznosti.

Postopek za priznanje podaljanja statusa tudenta je opredeljen v Merilih za reevanje tudentskih proenj FF, ki so dostopna na spletni strani Filozofske fakultete:

http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Glavna_stran.htm.

5.4 Svetovanje in usmerjanje med tudijem

Svetovanje in usmerjanje tudentov med tudijem opredeljujeta 234. in 235. len Statuta Univerze v Ljubljani.

V skladu s statutarnima lenoma je svetovanje in usmerjanje tudentov glede vseh vpraanj tudija omogoeno na ravni fakultete (referat za tudentske zadeve), na ravni oddelka (tajnitvo oddelka, predstojnik oddelka) ter na govorilnih urah uiteljev. Podatki o kontaktnih osebah, njihovih e-naslovih in tel. tevilkah so objavljeni na oglasnih deskah in spletnih straneh fakultete

http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Glavna_stran.htm.

Urniki govorilnih ur posameznih uiteljev so javno objavljeni na oglasni deski oddelka ter na spletni strani http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/primknjz/default.asp, uitelji pa so dostopni tudi preko e-pote. tudenti lahko vpraanja, vezana na tudij, posredujejo tudi preko spletnega foruma (http://www.primerjalna.si).6. POGOJI ZA DOKONANJE TUDIJA

Pogoji za dokonanje drugostopenjskega tudijskega programa Primerjalna knjievnost in literarna teorija so postavljeni v skladu s 163. in 164. lenom Statuta Univerze v Ljubljani in Diplomskim redom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za dokonanje tudijskega programa mora tudent v celoti opraviti tudijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi unimi narti, v skupnem obsegu 102 KT. V zadnjem letniku tudija mora pripraviti in uspeno zagovarjati magistrsko delo (18 KT).

7. PREHODI MED TUDIJSKIMI PROGRAMI

Prehodi so moni med tudijskimi programi iste stopnje, torej 2. stopnje.

Prehodi so moni med tudijskimi programi:

ki ob zakljuku tudija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc;

med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu iz prvega tudijskega programa, ki se nanaajo na obvezne predmete drugega tudijskega programa.

tudent oz. tudentka se lahko vkljui v viji letnik drugega tudijskega programa, e mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne toke, ki so pogoj za vpis v viji letnik javnoveljavnega tudijskega programa. Za prehod med programi se ne teje vpis v zaetni letnik tudijskega programa.

Pri prehodih se lahko priznavajo:

primerljive tudijske obveznosti, ki jih je tudent/-tka opravil/-a v prvem tudijskem programu;

neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja tudent/-tka izkazuje z ustreznimi dokumenti.

V skladu s 5. lenom Meril za prehode med tudijskimi programi lahko tudenti prehajajo tudi iz univerzitetnih (nebolonjskih) tudijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, na bolonjske tudijske programe, pri emer je prehod mogo:

- le med tudijskimi programi istih disciplin in

- e od kandidatovega zadnjega vpisa na univerzitetni tudijski program, s katerega prehaja, nista minili ve kot 2 leti, vendar pa najkasneje do konca tudijskega leta 2015/2016.

O izpolnjevanju pogojev za prehod in priznavanju obveznosti, na podlagi individualne pronje kandidata/-tke in dokazil o opravljenih obveznostih, odloa pristojni organ fakultete na predlog oddelka po postopku, ki je doloen v Statutu UL.

V primeru, da ima tudent/-tka opravljene obveznosti na tuji visokoolski instituciji, vloi vlogo za priznanje v tujini opravljenega izobraevanja na predpisanem obrazcu v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraevanja in veljavnim pravilnikom. Vlogi priloi predpisane dokumente.8. NAINI OCENJEVANJA

Ocenjujejo se proseminarske in seminarske naloge, kolokviji, ustni in pisni izpiti, ustni in pisni testi, prevod in literarno besedilo ter magistrsko delo z zagovorom.

.

Ocenjevalna lestvica je od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno), in sicer:

10-(odlino: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami),

9-(prav dobro: nadpovpreno znanje, vendar z nekaj napakami),

8-(prav dobro: solidni rezultati),

7-(dobro: dobro znanje, vendar z vejimi napakami),

6-(zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem);

5 - 1-(nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem).

9. PREDMETNIK TUDIJSKEGA PROGRAMA

Predmeti v tudijskem programu so razdeljeni glede na stebre, in sicer:

Obvezni predmeti (O): temeljni predmeti, ki tvorijo temelj tudijskega programa;Izbirni stroka (I): izbirni predmeti znotraj stroke;Izbirni ire (I): zunanji izbirni predmeti fakultet UL (ne glede na oddelek, fakulteto, univerzo).

Preglednica t. 1: Predmetnik tudijskega programa(P predavanja, S seminarji, V vaje in lektorske vaje, KT kreditne toke, KU kontaktne ure)

Une enotePSVKTKU

1. semester2406030300

Zgodovina svetovne knjievnosti 330330

Kreativno pisanje poezija30330

Literarno prevajanje3030660

Primerjalna knjievnost 360660

Francoski roman v 18. in 19. stoletju30330

Izbirni predmet iz klasine filologije*30*3*30*

Izbirni predmet iz filozofije kulture*30*3*30*

Zunanji izbirni predmet60660

2. semester1806012030360


Primerjalna knjievnost 360360

Literatura in kultura60660

Literarna teorija 230330

Francoski roman v 18. in 19. stoletju30330

Izbirni predmet iz filozofije kulture30330



3. semester1509012030360


Kreativno pisanje poezija30330

Metodologija60360




4. semester606030120

Magistrski seminar iz literarne kritike60560

Metodologija60560

Magistrsko delo20

Skupaj6302702401201140

* tudentke in tudenti izberejo enega od predmetov.

10. PODATKI O MONOSTIH IZBIRNIH PREDMETOV IN MOBILNOSTI

Une enoteSteberKTKU

1. letnik60660

Zgodovina svetovne knjievnosti 3O690

Kreativno pisanje poezijaO330

Literarno prevajanjeO660

Primerjalna knjievnost 3O9120

Literatura in kulturaO660

Francoski roman v 18. in 19. stoletjuO660

Literarna teorija 2O330

Izbirni predmet iz klasine filologije*I3*30*

Izbirni predmet iz filozofije kulture* (1)I3*30*

Izbirni predmet iz filozofije kulture (2)I330

Zunanji izbirni predmetI660


Zunanji izbirni predmet I330

2. letnik60480

Zgodovina svetovne knjievnosti 3O690

Kreativno pisanje poezijaO330

MetodologijaO8120

Magistrski seminar iz literarne kritikeO560




Magistrsko delo20

SKUPAJ1201140

* tudentke in tudenti izberejo enega od predmetov.

Steber O: 61 KT, 50,8 %

Steber I: 6 KT, 5 %

Steber I: 33 KT, 27.6 %

Magistrsko delo: 20 KT, 16,6 %

Skupni dele izbirnih KT: 32,6 %

Mobilnost tudentov je omogoena na ravni fakultete, univerze in na meduniverzitetnem nivoju, saj fakulteta v okviru svoje raziskovalne in pedagoke dejavnosti sodeluje z velikim tevilom tujih univerz in je aktivno vkljuena v programe Socrates-Erasmus, CEEPUS in Leonardo da Vinci.11. KRATKE PREDSTAVITVE POSAMEZNIH PREDMETOV

1. letnik

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Orient (6 ECTS)

Pregleden prikaz knjievnosti starega Orienta: egipanske, babilonsko-asirske, starojudovske, arabske, perzijske, indijske, kitajske, japonske.Podrobneja predstavitev osrednjih del: Knjige mrtvih, Sinuhejeve zgodbe, Epa o Gilgameu, Biblije, Korana, Tiso in ene noi, Aveste, ah-Nameja, poezije Omarja Hajama in Hafisa, Upaniad, Rigvede, Mahabharate, akuntale, Dao-de-dinga, i-dinga, poezije Li Taipoja, Lepih gospa z bogatega dvora, Zgodb princa Gendija itn. Predstavitev kulturnih razlik in problematizacija uvranja orientalskih knjievnosti v zahodni literarnoperiodizacijski model.

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Srednjeveka knjievnost (6 ECTS)

Predavanja predstavijo poglavitne slovstvene tokove ter najpomembneja literarna dela in avtorje v srednjem veku, v katerem je najprej prevladovala literarna produkcija v latinini (Carmina burana), potem pa se je prav s pomojo knjievnosti uveljavilo tudi pisanje v ljudskih (poznejih nacionalnih) jezikih. Obravnavajo tako tradicijo epskega pesnitva, ki najbolj izraa srednjeveki vrednostni sistem, kot liriko, ki z individualizacijo pesnikega glasu in kultom ljubezni od 12. stoletja naprej (provansalski trubadurji, francoski truverji, sicilska in toskanska ola, dolce stil nuovo, Minnesngerji itn.) pripravlja pot renesansi. Osrednja tema predavanj je ljubezenska lirika od trubadurjev do Danteja, ki je z Boansko komedijo ustvaril najviji literarni spomenik srednjeveke miselnosti. V predavanja so vkljuene tudi razlage srednjeveke filozofije, teologije in mistike, duhovnega gledalia, likovne umetnosti, glasbe ter drugih umetnikih in drubenih pojavov, ki so nujne za razumevanje dobe.

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Renesansa (6 ECTS)

Predavanja sledijo porajanju renesanse od Petrarce, prvega humanista in renesannega pesnika, prek Rabelaisovega modela visoke renesanse, ki temelji na veri v veliino loveka, do Shakespeara in Cervantesa, ki e nakazujeta zaton renesanne sinteze telesa in duha ter zaetek baroka. Obravnavajo tako epsko pesnitvo (Pulci, Boiardo, Ariosto, Camens) kot liriko (znotraj francoske renesanse npr. lyonski krog in Plejado na elu z Du Bellayjem in Ronsardom), tako prozo (Boccaccio, Margareta Navarska, Rabelais, Cervantes) kot dramo (elizabetinsko gledalie, Shakespeare). K boljem razumevanju ideala renesanne lepote pomagajo primerjave z likovno umetnostjo (slikarstvom, kiparstvom, arhitekturo) in glasbo. Predavanja sooajo sluatelje(ice) z odprtim vpraanjem: je renesansa zaetek novega veka, kakor smo vajeni misliti, ali veliastni zakljuek srednjega veka?

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Barok in klasicizem (6 ECTS)

Predavanja predstavijo kontroverzni pojem barok in kompleksno razmerje med renesanso in barokom. Zveine obravnavajo barone avtorje v razlinih nacionalnih knjievnostih: Tassa in Marina, Gngoro in Calderna de la Barca, de Viauja, Saint-Amanta in Malherba, Grimmelshausna in Opitza, Donna in Miltona, van den Vondla, Komenskega, Gundulia, Svetokrikega in Valvasorja. Potem predstaviio klasicizem (Madame de La Fayette, La Fontaine, Corneille, Racine, Molire, Boileau), ki je na estetski ravni z obutkom za mero vzpostavil kritien in polemien odnos do baroka, vendar ohranil duhovnozgodovinsko osnovo kartezijanske miselnosti. Sklenejo se s tezo, da izvor dananje nesrene zavesti zahodnega loveka ni renesansa, ki je temeljila na sreni sintezi telesa in duha, temve sta barok in klasicizem, v katerih sta se ti dve substanci tragino loili.

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Razsvetljenstvo (6 ECTS)

Predavanja razgrnejo vrednostni sistem razsvetljenstva, ki temelji na veri v lovekov razum ter stremljenju k zdruitvi razuma in utnosti kot predpogoju sree. Okrepi se zavest o naravi in naravnosti (Rousseau). Namen razuma je odkriti zakonitosti sveta: iz 17. stoletja podedovani racionalizem postane osnova empiristine filozofije in moderne znanosti (enciklopedisti, angleki empiristi). Razum kot najviji princip pride nujno v konflikt s tradicionalnimi avtoritetami cerkve in fevdalnega drubenega sistema: Leibnizova filozofija preetablirane harmonije s tezo, da je ta svet najbolji med vsemi monimi, po notranji logiki pripelje do Voltairove kritike v Kandidu. Razsvetljenstvo kot filozofija 18. stoletja artikulira politine aspiracije meanstva zoper anahronistino vladavino plemstva in bistveno prispeva k francoski revoluciji l. 1789. V kontekstu nujnosti spreminjanja in izboljevanja sveta pridobi knjievnost didaktini namen (Defoe, Richardson). V prozi se razvijejo satirini roman (Swift, Voltaire), meanski roman (Fielding, Sterne), v dramatiki vplivne dramaturke teorije (Lessing) ter drubenokritine tragedije (Lessing) in komedije (Diderot, Beaumarchais), v poeziji pa predvsem didaktina pesnitev (Pope, Haller), satira (Pope) in basen (Krilov), medtem ko lirika zaradi pretirano racionalistine naravnanosti ni mogla polno zaiveti. Razsvetljenstvo je pomembno tudi za zaetke slovenske umetnike ustvarjalnosti (Linhart, Dev, Vodnik).

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Simbolizem in moderna lirika (6 ECTS)

Predavanja predstavijo predhodnike simbolizma (Blake, Hlderlin, Novalis, Nerval, parnasovci) in potem vliko etverico Baudelaira, Verlaina, Rimbauda in Mallarmja. Obravnavajo kompleksno razmerje med simbolizmom in dekadenco, simbolistino olo v ojem pomenu besede in postsimbolistino dediino (Claudel, Valry). Seznanjajo z raziritvijo simbolistinega gibanja po vsem svetu (Maeterlinck in Verhaeren, George in Rilke, Ivanov, Brjusov, Beli in Blok, Yeats in Stevens, Rubn Daro, Jimnez, Garca Lorca, Guilln in Alberti, Pessoa, Ungaretti, Montale in Quasimodo, Seferis, Ady, Murn, upani, Anton Vodnik in mladi Kocbek), pri emer je pozornosti delena tudi simbolistina dramatika (Maeterlinck), in podajajo vzporednice z likovno umetnostjo in glasbo. Osredinjajo pa se na nastanek moderne lirike iz simbolizma in rojstvo prvih radikalnih raziskav pesnikega jezika (Rimbaud, Mallarm, Lautramont), ki v 20. stoletju obrodijo bogate sadove v obliki raznovrstnih avantgardistinih poetik (futurizem, dadaizem, nadrealizem, ekspresionizem itn.).

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Vrhunci svetovne knjievnosti (6 ECTS)

Predavanja celovito, problemsko in kritino v literarnozgodovinskem in drubenem kontekstu predstavijo izbrana vrhunska dela iz svetovne literarne zakladnice (Ep o Gilgameu, Mahabharato, i Ding, Homerjevo Iliado in Odisejo, Pindarjeve Ode, Sofoklesovo Antigono, Vergilijevo Eneido, Horacijeve pesmi in Ovidijeve Metamorfoze, Princa in dvorne gospe, Rubajate, Tiso in eno no, Petrarcove Razsute rime, Sv. Franika Asikega Hvalnico soncu, trubadursko liriko, Parsifala Chrtiena de Troyesa in Wolframa von Eschenbacha, Lazarka s Tormesa, Rabelaisovega Gargantuo in Pantagruela, Shakespearjeve tragedije in komedije, Cervantesovega Don Kihota, Miltonov Izgubljeni raj in Donnove pesmi, Gongorove pesmi, ivljenje je sen Calderna de la Barce, Corneillovega Cida, Racinovo Fedro, Molirovega Tartuffa, Diderotovega Rameaujevega neaka, Voltairovega Kandida, Prevzetnost in pristranost Jane Austen, Goethejevega Fausta, liriko Hlderlina, Novalisa, Lamartina, Vignyja, Musseta, Coleridgea, Wordswortha, Poeja, Pukina, Mickiewicza in Preerna, Balzacove Izgubljene iluzije, Stendhalov roman Rdee in rno, Flaubertovo Gospo Bovary, Tolstojev roman Vojna in mir, Gogoljeve Mrtve due, Brate Karamazove Dostojevskega, Tri sestre ehova, Baudelairove Roe zla, Mallarmjeve sonete, Verlainove Romance brez besed, Rimbaudove Iluminacije, Whitmanove Travne bilke, Rilkejeve Devinske elegije, Smrt v Benetkah Thomasa Manna, Kafkov Proces, Proustovo Iskanje izgubljenega asa, Joyceovega Uliksesa, Lorcov Ciganski romancero, Pusto deelo T. S. Eliota, liriko Paula Celana, akajo Godota Samuela Becketta, Marquesov roman Sto let samote, Borgesove Izmiljije itn.

Kreativno pisanje poezija (3 ECTS)

tudentke in tudentje spoznavajo in izdelujejo poznane pesnike oblike. Predavanja in seminar se ne omejujejo le na klasino poezijo v vezani besedi, temve sluatelje/ice intenzivno seznanjajo tudi s prostim verzom in vsemi postopki, ki jih je vpeljala moderna lirika, vkljuno z eksperimentalnimi izkunjami razlinih avantgardistinih poetik 20. stoletja. Najviji korak v tem programu kreativnega pisanja ima dvojni namen, ki je odvisen od motivacije tudentov in njihovega tudijskega profila:

1) pri pedagokem profilu je namen osvojitev znanj in tehnik, ki bodo bodoim srednjeolskim profesorjem in profesoricam omogoale animacijo dijakov in dijakinj s pomojo poezije ter uvajanje kreativnega pisanja za zaetnike;

2) tisti sluatelji/ce, ki vpiejo kreativno pisanje zaradi svoje lastne umetnike motivacije, pa naj bi poskuali najti svoj osebni in posebni pesniki glas.

Predmet naui tehnike pisanja ter da vpogled v zgodovino pesnikih oblik in postopkov ter zmonost samorefleksije in kritinega ovrednotenja lastnega dela.

Literarno prevajanje (6 ECTS)Predmet je razdeljen na predavanja in seminar.

Predavanja sledijo bogati zgodovini prevodne dejavnosti s posebnim ozirom na spreminjanje razmerja med izvirnikom in prevodom skozi as. Razgrinjajo razline teorije, ki obravnavajo fenomen prevoda od lingvistinih do estetskih razsenosti. Poudarjajo razlike pri prevajanju razlinih literarnih vrst (lirike, epike, dramatike) in zvrsti (romana, pravljice, vezane besede, prostega verza, komedije itn.). Primerjajo tudi znaaje razlinih jezikov in jezikovnih slogov razlinih obdobij in literarnih usmeritev. Pridobljeno znanje tudentje in tudentke potem preizkusijo pri pisanju in predstavitvi seminarskih nalog, ki obravnavajo razline probleme konkretnih prevodov (iz drugih jezikov v slovenino in nasprotno).

Predmet po svoji naravi ni le teoretien, temve tudi praktien, pri tem pa omogoa vpogled v veplastno tkivo literarne umetnine in sooanje s konkretnimi jezikovnimi problemi.

Primerjalna knjievnost 3: Nietzsche in slovenska literatura (9 ECTS)

Predavanja uvodoma predstavijo problematiko Nietzschejeve filozofije, in sicer v kontekstu evropske novoveke filozofije. Sledi analiza Nietzschejeve filozofije in njenega pomena za formiranje razlinih filozofskih ol, gibanj in literarnih smeri na prelomu stoletij in pozneje. Obravnava Nietzscheja in slovenske literature je zastavljena zgodovinsko: sprva analizira prve odmeve nemkega filozofa na Slovenskem, nato pomen njegove filozofije znotraj slovenske moderne, zlasti pri Cankarju in upaniu. V obdobju med obema vojnama se predavanja izrpno posveajo zlasti Kosovelu, Podbevku, Vidmarju in Bartolu, in sicer tako, da obravnavane leposlovne in esejistine tekste, v katerih lahko opazimo Nietzschejev vpliv, neposredno primerjajo z Nietzschejevim lastnim miljenjem oz. s tistimi njegovimi formulacijami, ki tako ali drugae odmevajo pri slovenskih avtorjih. Posebna pozornost je posveena mestu Nietzscheja znotraj slovenske filozofije, pa tudi znotraj debat o postmoderni in postmodernizmu.

Primerjalna knjievnost 3: Slovenski in svetovni postmodernizem (9 ECTS)

Predstavitev in analiza svetovnega postmodernizma (amerika metafikcija, Eco, Calvino, Fowles, Barnes, Sskind, Robbe-Grillet, Cortazar itn.) v skladu z vodilnimi svetovnimi teorijami postmodernizma (McHale, Bertens, Fokkema, Hassan, Jameson, Calinescu itn.). Predstavitev in analiza slovenskega postmodernizma (Rupel, Gradinik, Blatnik, Brato, M. Novak, uuli itn.) v skladu s slovenskimi teorijami postmodernizma. Specifika slovanskega postmodernizma (Ki, Pavi, Kundera, Bitov, Pelevin itn.). Razlike med zahodnim in slovanskim postmodernizmom; postavitev slovenskega postmodernizma v iri kontekst in njegova specifika. Refleksija literarne periodizacije.

Primerjalna knjievnost 3: Postkolonialna knjievnost (9 ECTS)

Predstavitev zgodovinske, socioloke in kulturnopolitine problematike kolonializma. Prikaz osrednjih teorij postkolonializma (Fanon, Said, G. Spivak, Bhaba itn.) in njihovih filozofskih podlag (moderni marksizem, kritina teorija drube, Foucault, Derrida). Postkolonializem in feminizem konceptualne vzporednice. Predstavitev osrednjih postkolonialnih knjievnosti, avtorjev in literarnih del (latinskoamerikih, azijskih, afrikih).Tematizacija literarnega diskurza kot orodja medkulturnega razumevanja in sploh razumevanja vsake druganosti. Problematizacija konceptualnega modela zahodne literarne vede, zlasti pri aplikaciji na postkolonialno knjievnost.

Primerjalna knjievnost 3: Magini realizem (9 ECTS)

Seznanitev s pojmom magini realizem najprej v likovni umetnosti, potem v literaturi in filmu.

Predstavitev teoretinih pogledov na magini realizem v literaturi (Carpentier, Leal, Zamora, Chanady, D'Haen itn.) in njihova primerjava s teorijami filmskega in slikarskega maginega realizma. Kritini pretres teorij in poskus vzpostavitve didaktino najprimernejega pojmovanja maginega realizma; preverba tega pojmovanja z literarnozgodovinsko analizo evropskega nadrealizma kot predhodnika maginega realizma, Carpentierjevega literarnega opusa kot vmesnega lena in del osrednjih predstavnikov maginega realizma (Asturias, Mrquez, Cortazar, Fuentes, Allende, Llosa, Roa Bastos, Arguedas, T. Morrison, Rushdie, Okri itn.). Opredelitev do poskusov uveljavljanja oznake magini realizem tudi za dela evropske knjievnosti (Kafka, Grass, Calvino itn.). Obravnava t. i. slovenskega maginega realizma (Tomi, abot, Lainek).

Primerjalna knjievnost 3: Primerjalna zgodovina slovenske literature (9 ECTS)

Prikaz osrednjih obdobij slovenske literature od razsvetljenstva naprej (razsvetljenstvo, romantika, postromantika, med romantiko in realizmom, slovenska moderna, ekspresionizem, socialni realizem, socialistini realizem, medvojna knjievnost, eksistencializem, modernizem, novi roman, obdobje postmoderne). Sprotna primerjava z razvojem evropske in amerike literature. Podrobneja obravnava nekaterih zanimivejih tem slovenske literarne zgodovine (Preeren in evropska knjievnost, problematika vakega romana, vpraanje realizma, recepcija Zolaja, vpraanje slovenske moderne, slovenska recepcija novega romana, slovenska postmoderna). Refleksija slovenskega zamudnitva v primerjavi z evropskimi literarnimi tokovi in specifika slovenske recepcije tujih vplivov.

Primerjalna knjievnost 3: Teorije postkolonializma (9 ECTS)

Predmet najprej predstavi zgodovinsko problematiko kolonializma in postkolonializma, potem pa poda pregled vodilnih teorij postkolonializma in njihovih teoretskih osnov (predvsem neomarksizma, kulturnih tudij, Foucaulteve filozofije in Derridajeve dekonstrukcije). Prikae teorije nekaterih vodilnih teoretikov postkolonializma (od klasika Fanona do Saida, Spivakove, Bhabe itn.). Ob primerih demonstrira prepletenost med temi teorijami in literarno prakso, saj omenjene teorije v precejnji meri izhajajo iz branja literarnih besedil, obenem pa tudi same izdelujejo nove metode in strategije branja ter tako prispevajo k boljemu razumevanju predvsem sodobne in postkolonialne, pa tudi evroamerike in tradicionalne knjievnosti.

Literatura in kultura: Biblija in evropska literatura (6 ECTS)

Opredelitev specifinega literarnega statusa Biblije kot svetega pisma v razmerju do literature kot fikcije. Pregled zgodovine nastanka oziroma kanonizacije, prevajanja (Septuaginta, Hieronim, Luther, Buber in Rosenzweig) in razlage Biblije (znotrajbiblina in zunajbiblina; apostol Pavel, Filon Aleksandrijski, Talmud, Avgutin, srednjeveka quadriga, Luther, Calvin, moderna historina kritika) od antike do zdaj.Literarna obravnava Biblije od dojemanja njene pesnikosti v antiki (talmudski rabini, cerkveni oetje) do odkritja paralelizma v 18. stoletju (Lowth) in razvitja novega literarnega biblinega krititva (Alter) v 20. stoletju.Vzorci literarnega branja Biblije, npr. zgodbe o stvarjenju sveta in zgodbe o Abrahamovem rtvovanju Izaka, pri kateri se literarno branje (Auerbach) sooa s filozofskim (Kierkegaard, Derrida). Branje del piscev, ki se navezujejo na Biblijo v evropski literaturi (Efrem Sirski, Ambrozij, Roman Melod, Dante, Milton, Byron, Dostojevski, Rilke, T. Mann, Bulgakov itn.).

Literatura in kultura: Biblija in slovenska literatura (6 ECTS)

Opredelitev specifinega literarnega statusa Biblije kot svetega pisma v razmerju do literature kot fikcije.

Pregled zgodovine nastanka oziroma kanonizacije, prevajanja (Septuaginta, Hieronim, Luther, Buber in Rosenzweig) in razlage Biblije (znotrajbiblina in zunajbiblina; apostol Pavel, Filon Aleksandrijski, Talmud, Avgutin, srednjeveka quadriga, Luther, Calvin, moderna historina kritika) od antike do zdaj.

Literarna obravnava Biblije od dojemanja njene pesnikosti v antiki (talmudski rabini, cerkveni oetje) do odkritja paralelizma v 18. stoletju (Lowth) in razvitja novega literarnega biblinega krititva (Alter) v 20. stoletju.Vzorci literarnega branja Biblije, npr. zgodbe o stvarjenju sveta in zgodbe o Abrahamovem rtvovanju Izaka, pri kateri se literarno branje (Auerbach) sooa s filozofskim (Kierkegaard, Derrida).Branje del piscev, ki se navezujejo na Biblijo v slovenski literaturi (Preeren, Gregori, Murn, Cankar itn.).

Literatura in kultura: Grko, judovsko in rimsko pesnitvo v antiki (6 ECTS)

Predmet Grko, judovsko in rimsko pesnitvo v antiki seznanja z zgodovino treh starih pesnitev in njihovimi vlikimi tmami, ki so postale del evropskega literarnega in kulturnega izroila.

Nastanek pojma lirika na podlagi kriterija subjektivnosti v romantiki.

Pregled grke arhaine lirike ob vodilnem vpraanju, kaj je lovek (od Arhiloha naprej, s posebnim ozirom na Pindarja).

Pregled biblinih knjig in blinjevzhodne modrostne literature ter obravnava Jobove knjige ob vodilnem vpraanju, od kod zlo.

Pregled rimske lirike in osredinjenje na Vergilija ob vodilnem vpraanju o svetovnem miru.

Literatura in kultura: Poezija in mistika (6 ECTS)

Predavanja obravnavajo mistino pesnitvo kot mejno, vendar vrhunsko podroje literature. Mistino pesnitvo opredeljujejo kot pesnitvo, namenjeno izrekanju vrhunske religiozne, tj. mistine izkunje, ki je po definiciji neizrekljiva in zato njeno izrekanje ne more biti pojmovno. To pesnitvo razloijo od sicernjega pesnitva, ki izhaja iz pesnike oz. estetske izkunje in je prav tako napoteno na neizrekljivo kot svoj metajezikovni izvor, vendar na drugaen nain, brez mistinega molka, ki je inkorporiran v mistini govor. Po drugi strani ga razloijo tudi od navadnega religioznega pesnitva, ki ne izreka izkunje skritega, ampak slavi v zemeljskem obmoju razodetega Boga. Pregledno predstavijo vzhodno (hindujsko, zoroastrsko, muslimansko itn.), nadrobneje pa zahodno, se pravi judovsko-kransko mistino pesnitvo.

Literatura in kultura: Literatura in ideologija (6 ECTS)

Predavanja uvodoma predstavijo problematiko literature in ideologije; posebna pozornost je namenjena vsebini pojma ideologija od francoskih racionalistinih filozofov poznega 18. stoletja naprej prek politine teorije, zlasti znotraj marksizma (natanno je razlenjena Nemka ideologija Marxa in Engelsa, kjer je razvita prva kritino-polemina definicija ideologije), pa do novejih analiz ideologije (problemski sklopi: postkolonializem, postkomunizem, liberalna demokracija, politina korektnost, globalizacija, multikulturalizem itn.). Splona problematika razmerja med literaturo in ideologijo je konkretizirana s pomojo analize nekaterih ideolokih posegov na podroje avtonomije umetnosti, zlasti znotraj totalitarnih drub, pa tudi s primeri iz stareje in noveje slovenske kulturne zgodovine.

Literatura in kultura: Literatura in filozofija (6 ECTS)

Po uvodnem zgoenem zgodovinskem pregledu razmerja med literaturo in filozofijo predavanja obravnavajo razline monosti odnosa med literaturo in filozofijo. V ta namen razvijejo tri modele: ali-ali oz. disjunktivnega (bodisi platonskega bodisi niejanskega), komplementarnega (Kant, Hegel; Schelling, Heidegger, Adorno), dekonstrukcijskega (Derrida). Predavanja obravnavajo tudi posebne vsebinske sklope, reprezentativne za obravnavano problematiko. To so mdr. vpraanja, kaken je denimo Platonov odnos do umetnosti, kako Aristotel razume tragedijo, kako Hegel razlaga romantino pesnitvo, Heidegger Hlderlina, T. Hribar sodobno slovensko poezijo ali S. iek Cankarja. Posebna pozornost je namenjena e sklopu t. i. filozofske literature, se pravi literarnim tekstom s poudarjeno filozofsko-refleksivno razsenostjo. Obravnavni so anri, kot so refleksivna lirika, miselna proza, idejni roman, aforistika, pa tudi filozofska dela z izrazito literarno-estetsko razsenostjo (Platon, Pascal, Nietzsche, Camus, Cioran idr.).

Literatura in kultura: Literatura in medkulturnost (6 ECTS)

Predavanja uvodoma zariejo problematiko kulture, medkulturnosti in vekulturnosti s teoretskega (sociolokega, filozofskega, kulturolokega, literarnovednega) gledia. Razmejujejo med kulturnimi tudijami, primerjalnimi kulturnimi tudijami in tudijami literarnih kultur. Predstavijo vlogo literature kot medkulturnega posrednika (vlogo literarnega prevoda, potopisne literature, literarne imagologije), pa tudi kot idealnega medija za predstavitev vsakrne drugosti in druganosti (kulturne, idejne, svetovnonazorske, spolne, nacionalne, rasne itn.). Ob konkretnih literarnih primerih prikaejo medkulturno posredniko vlogo literature.

Literatura in kultura: Literatura in popularna kultura (6 ECTS)

Predavanja uvodoma razlenijo vsebino pojma popularna kultura, nato pa obravnavajo posebnosti literature in razumevanja literature v kontekstu postmoderne medijske estetike. Posledica tega konteksta je tudi intermedialnost kot eden temeljnih postopkov novodobnih umetnikih praks. Predavanja predstavijo in analizirajo nekaj odmevnih literarnih tekstov, ki bodisi kritino prikazujejo svet popularne kulture bodisi svojo naracijo prilagajajo tehnikam in anrom popularne kulture (film, televizija, medmreje, strip, video idr.).

Francoski roman v 18. in 19. stoletju (6 ECTS)

Ob konkretnih primerih velikih prozaistov francoskega razsvetljenstva (Voltaire, Diderot, Marivaux, Laclos), romanopiscev predromantike in romantike (Rousseau, Chateaubirand, Constant, Balzac, Hugo, Stendhal) ter nato realizma in naturalizma (Flaubert, Zola) je prikazan razvoj francoskega romana v navedenih obdobjih; pregled se sklene z obravnavo opusa Marcela Prousta. Pregled se vseskozi navezuje tako na soasno kritiko recepcijo in poskuse definiranja romana kot zvrsti (Sade, Diderot, Mme de Stael, Sainte-Beuve in drugi) kakor tudi na nekatere najpomembneje literarnozgodovinske in teoretine obravnave v 20. stoletju (Booth, Genette, Todorov).

Literarna teorija 2: Medbesedilnost (3 ECTS)

Uvod: v em je smisel medbesedilnosti? Medbesedilnost, hipertekst in postmoderna.

Medbesedilni pojavi, pojmovanja in izrazje.

Oblikovanje teorije medbesedilnosti in razmerja s predhodnikimi ali vzporednimi pojmi.

Razlika med obo medbesedilnostjo in citatnostjo.

Teorija in zgodovina citatnih zvrsti in figur (parodija, travestija, pasti, cento, topos, aluzija, citat itn.).

Medbesedilnost in struktura besedila.

Medbesedilnost, tradicija in kulturni spomin.

Medbesedilnost in drubeno-kulturni kontekst besedila.

Medbesedilnost in vpliv.

Medbesedilnost in tematologija.

Medbesedilnost in literarne zvrsti in anri.

Vloga medbesedilnosti v literarnih procesih (razvoju).

Literarna teorija 2: Teorija romana (3 ECTS)

Predavanja podajajo pregleden prikaz teorij romana in romanesknih poetii od zaetkov v antiki do 21. stoletja (antina retorika, Cervantes, Huet, Blankenburg, Hegel, Stendhal, Zola itn.). Podrobneje se posveajo predvsem vodilnim teorijam dvajsetega stoletja (Y Gasset, Forster, Lukcs, Bahtin, Robbe-Grillet, J. Kristeva, Pirjevec, J. Kos). Kritino predstavijo sodobno genoloko problematiko in skuajo opredeliti teorijo romana s sodobnih spoznavnih izhodi.

Literarna teorija 2: Teorija literarnega diskurza (3 ECTS)

metodologija: genealogija in dananje stanje literarne teorije; inter- in transdiciplinarnost; metodoloki pluralizem, relativizem in problem verifikabilnosti, relevantnosti znanstvenega spoznavanja; smeri sodobne literarne teorije (od ruskega formalizma do danes);

teorija literarnega teksta: literarnost, literarni sistem oziroma literarno polje, funkcije literature; struktura teksta (materialni nosilec problemi medija; konkretizacija/inferenca, pomen, besedilni svet; so- in protipostavljanje oziroma kompozicija); subjekt, tekst in diskurz (problem identitete); tekst in resninost (fikcija, mogoi svetovi, literarna pragmatika); tematika in tematologija;

genologija: logiki in epistemoloki problemi anrskega klasificiranja; nastanek, obstoj in razvoj literarnih vrst, zvrsti oziroma anrov; anri in literarni sistem;

pesniko besedilo: tropi, figure oziroma podobje; verz; temelji metrike;

pripovedno besedilo: temelji naratologije; stilistika pripovedne proze;

dramsko besedilo: temelji teorije drame; soodnos z gledaliem, spektakelsko funkcijo, performansom in elektronskimi mediji;

elektronski hipertekst; literatura in novi mediji;

jezik, stil in identiteta literarnega teksta: uvod v stilistiko diskurza;

medbesedilnost: literarni tekst v drubeno-zgodovinskem in literarno-umetnikem kontekstu; literatura kot kulturni spomin;

razvojni procesi, literarni kanon; naela sodobnega literarnega zgodovinopisja, problemi periodizacije; nacionalna, regionalna in druge knjievne enote.

Literarna teorija 2: Literarna ontologija in fenomenologija(3 ECTS)

Predavanja podajajo pregleden prikaz teorij naina obstoja in bistva literature od antike do enaindvajsetega stoletja. Natanneje predstavijo antina in romantina pojmovanja, posebej podrobno pa se ustavijo pri teorijah iz dvajsetega stoletja (ruski formalisti in koncept literarnosti, novo krititvo, Roman Ingarden, Wolfgang Iser, Jacques Derrida, J. Hillis-Miller, T. W. Adorno, S. Schmidt itn.). Skuajo opredeliti bistvo in specifiko literature oziroma literarnega diskurza in ga razmejiti od drugih tako imenovanih kulturnih diskurzov. Pri tem opozarjajo na kulturno in zgodovinsko pogojenost razumevanja bistva literarnosti in literature.

Izbirni predmet iz klasine filologije: Antina mitologija in religija (3 ECTS)

Predmet ima dva sklopa:

1) predstavitev grke in rimske mitologije in religije ob primerjavi z drugimi kulturami antinega Sredozemlja (Prednji Vzhod, Egipt):

miti o bogovih in herojih;

svetia, obredi, sveeniki, ustanove, ikonografija;

sreanje med poganstvom in kranstvom (versko-kulturni konflikt, kulturna sinteza);

2) uvod v antine in novoveke teorije in interpretacijske pristope (antina filozofija od predsokratikov do neoplatonizma; novi vek od razsvetljenstva do v 20. stoletja: Fontenelle, Vico, Hume, Heyne, Herder, Schelling, Frazer in ritualisti, W. Otto, Proppova naratologija, psihoanalitini pristopi, Lvi-Straussov strukturalizem, francoska historina antropologija).

Izbirni predmet iz klasine filologije: Literarno ivljenje in uprizoritvene umetnosti v antiki (3 ECTS)

Predmet ima dva vzporedna sklopa:

1) zgodovinski prikaz

ustne epske tradicije v predliterarnem obdobju grke zgodovine;

razvoja pismenosti, knjige in branja v antiki, tehnik zapisovanja in posredovanja besedil, javnega in zasebnega branja, knjinic in javnih recitacij;

razvoja uprizoritvenih umetnosti, zlasti v Atenah 5. stoletja pr. Kr., v obdobju helenizma (nova komedija), v republikanskem Rimu (komedija, mimos, fabula Atellana in sorodne zvrsti v pozneji Italiji commedia dell'arte) in v obdobju rimskega cesarstva (literarno-glasbene prireditve, gledalie, gladiatorske in cirkuke igre);

2) problemski sklop, ki z besedili kljunih antinih avtorjev (Platon, Aristotel, zgodnji kranski pisci, zlasti Tertulijan: O spektaklih) ilustrira socioloke, fenomenoloko-filozofske in psiholoke vidike branja ter recepcije gledalia in spektakla.

Izbirni predmet iz klasine filologije: Antina literarna kritika in sodobni interpretacijski pristopi (3 ECTS)

Predmet povezuje pregled antine literarne kritike s prikazom sodobnih smeri v literarni teoriji in interpretaciji antine knjievnosti ob konkretnih primerih kljunih antinih literarnih besedil in njihove novoveke recepcije (Homer, atika tragedija, avgustejska poezija, antini roman):

I. Gorgias, Platon, Aristotel, Horacij, ps.-Longin;

II. interpretacija Biblije in hermenevtika, strukturalizem, Bahtinova dialoka teorija, teorije intertekstualnosti, dekonstrukcija, feministina kritika, psihoanaliza.

Izbirni predmet iz klasine filologije: Antika v kulturi novega veka (3 ECTS)

Predmet je oblikovan kot ilustrativen pregled recepcije antike v knjievnosti in kulturi novega veka od renesanse do sodobnosti:

1) podoba Grije in Rima v novem veku

a) renesansa, razsvetljenstvo, Winckelmann, romantika, b) atenska demokracija kot model, c) olimpijske igre in ideologija porta, ) Rim in ideologija imperija,

2) knjievnost, gledalie, umetnost in film

humanistina latinska kultura,

odkritje antike v renesansi (teine teme: renesanne poetike, firenki neoplatonizem, arkadizem, podoba antike v renesanni umetnosti),

antika v francoskem klasicistinem gledaliu,

antika v razsvetljenstvu,

antika v nemki, francoski, italijanski in slovenski romantiki ter v francoskem simbolizmu,

antini mit v literaturi in filmu (ob primeru Medeje in/ali Ojdipa),

izbrani avtorji 20. stoletja (literatura in film),

podoba antike v hollywoodskih filmskih spektaklih in popularni kulturi.

Izbirni predmet iz filozofije kulture: Filozofska hermenevtika (3 ECTS)

Filozofsko razvitje situacije sodobnosti na zaetku tretjega tisoletja mora najprej upotevati nihilistino izhodie naega dojemanje humanosti, ki ene krizo identitete, t.j. biti.

Hermenevtina obravnava se sprauje o samih predpostavkah sooanja filozofije in sodobnosti, s tem da see k njegovim osnovnim vidikom, kot so: jezik, zgodovina, um znanost, tehnika mo, tradicija, narava umetnost, bit, resnica, boje, loveko, svet, duhovnost individualnost, evropskost.

Izbirni predmet iz filozofije kulture: Kulturna hermenevtika (3 ECTS)

Uvodoma je tematizirana izguba kulture kot centra in monosti njene smiselne transformacije.

Filozofsko pojmovanje kulture je obravnavano v razmerju do religije, umetnosti, znanosti in politike. Posebna pozornost je namenjena specifinosti humanistinih ved, koliko te najdejo svoj aplikativni smisel v kulturi.

V tem pogledu stopi v ospredje obravnava vpliva informacijskih tehnologij na kulturno samodojemanje dananje humanosti in drubenosti.

Razvoj sodobne drube, ki zajema iroko problematiko razumevanja in spotovanja identitet, sproa tudi vpraanje vloge kulture v izobraevanju, zlasti kar zadeva njen ustvarjalni in komunikacijski vidik.

Izbirni predmet iz filozofije kulture: Filozofija ustvarjalnosti (3 ECTS)

Ustvarjalnost jemljemo kot kljuno doloilo kulturne poloenosti humanosti. Pojem se je oblikoval na podlagi grkega dojemanja poieisis, in se kot tak vstopa v razmerje s proizvajanjem. Ta razlika je v mnogo em kljuna , ko razmiljamo o izzivu novodobne tehnike, ki se mu ni mogla izogniti tudi sodobna kultura v vseh vidikih svoje ustvarjalnosti. Na podlagi nekaterih osrednjih filozofskih opredelitev ustvarjalnosti, poskuamo v predavanjih zajeti fenomen ustvarjalnosti v vsem njegovem obsegu (tudi ob konkretnih aplikaciji ustvarjalnosti), predvsem pa v tistem razseju v katerem humanost dosega svojo humanost in ga obiajno oznaujemo s kulturo Koliko je kultura danes e ustvarjalna in koliko samo e manipulativna ter funkcionalna. To vpraanje v enaki meri velja tudi za znanost, vero in izobrazbo, kolikor ju obravnavamo kot elementa ustvarjalnosti, ki ji prav kot doloilo humanosti sicer karakterizira tudi svetovnost in kozminost.

Izbirni predmet iz filozofije kulture: lovek in kozmos v renesansi (3 ECTS)

Uvod: opredelitev renesanse, kaj obsega, glavni tokovi

Humanizem in florentinska renesansa v zgodnjem quattrocentu.

Renesanno odkritje antike: proporci, harmonija, perspektiva

Sovpadanje nasprotij pri Nikolaju Kuzanskem.

Pomen zbirke Corpus hermeticum za renesanno miljenje.

Platonska akademija v Firencah: Ficino, Pico, Lorenzo Medici

Mitologija, ikonografija in filozofija v Botticellijevem slikarstvu.

Leonardo da Vinci: znati videti (saper vedere).

Renesanne menipeje: Erazem, More, Bosch, Rabelais

Kopernikov obrat od geocentrizma k heliocentrizmu.

Brunov kozmoloki infinitizem in kranstvo. Brunov kozmoloki infinitizem in kranstvo.

Michel de Montaigne: Eseji filozofija loveke mere.

Opomba:

Iz predmetnega sklopa Zgodovina svetovne knjievnosti 3 tudentka oz. tudent v 1. letniku izbere najmanj en predmet, v 2. letniku pa iz istega predmetnega sklopa spet izbere najmanj en predmet, vendar ne istega kot v 1. letniku.

Pri izbirnem predmetu iz klasine filologije tudentka oz. tudent izbere eno izmed tirih monosti, pri izbirnem predmetu iz filozofije kulture pa dve izmed prav tako tirih monosti.

2. letnik

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Orient (6 ECTS)

Pregleden prikaz knjievnosti starega Orienta: egipanske, babilonsko-asirske, starojudovske, arabske, perzijske, indijske, kitajske, japonske.Podrobneja predstavitev osrednjih del: Knjige mrtvih, Sinuhejeve zgodbe, Epa o Gilgameu, Biblije, Korana, Tiso in ene noi, Aveste, ah-Nameja, poezije Omarja Hajama in Hafisa, Upaniad, Rigvede, Mahabharate, akuntale, Dao-de-dinga, i-dinga, poezije Li Taipoja, Lepih gospa z bogatega dvora, Zgodb princa Gendija itn. Predstavitev kulturnih razlik in problematizacija uvranja orientalskih knjievnosti v zahodni literarnoperiodizacijski model.

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Srednjeveka knjievnost (6 ECTS)

Predavanja predstavijo poglavitne slovstvene tokove ter najpomembneja literarna dela in avtorje v srednjem veku, v katerem je najprej prevladovala literarna produkcija v latinini (Carmina burana), potem pa se je prav s pomojo knjievnosti uveljavilo tudi pisanje v ljudskih (poznejih nacionalnih) jezikih. Obravnavajo tako tradicijo epskega pesnitva, ki najbolj izraa srednjeveki vrednostni sistem, kot liriko, ki z individualizacijo pesnikega glasu in kultom ljubezni od 12. stoletja naprej (provansalski trubadurji, francoski truverji, sicilska in toskanska ola, dolce stil nuovo, Minnesngerji itn.) pripravlja pot renesansi. Osrednja tema predavanj je ljubezenska lirika od trubadurjev do Danteja, ki je z Boansko komedijo ustvaril najviji literarni spomenik srednjeveke miselnosti. V predavanja so vkljuene tudi razlage srednjeveke filozofije, teologije in mistike, duhovnega gledalia, likovne umetnosti, glasbe ter drugih umetnikih in drubenih pojavov, ki so nujne za razumevanje dobe.

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Renesansa (6 ECTS)

Predavanja sledijo porajanju renesanse od Petrarce, prvega humanista in renesannega pesnika, prek Rabelaisovega modela visoke renesanse, ki temelji na veri v veliino loveka, do Shakespeara in Cervantesa, ki e nakazujeta zaton renesanne sinteze telesa in duha ter zaetek baroka. Obravnavajo tako epsko pesnitvo (Pulci, Boiardo, Ariosto, Camens) kot liriko (znotraj francoske renesanse npr. lyonski krog in Plejado na elu z Du Bellayjem in Ronsardom), tako prozo (Boccaccio, Margareta Navarska, Rabelais, Cervantes) kot dramo (elizabetinsko gledalie, Shakespeare). K boljem razumevanju ideala renesanne lepote pomagajo primerjave z likovno umetnostjo (slikarstvom, kiparstvom, arhitekturo) in glasbo. Predavanja sooajo sluatelje(ice) z odprtim vpraanjem: je renesansa zaetek novega veka, kakor smo vajeni misliti, ali veliastni zakljuek srednjega veka?

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Barok in klasicizem (6 ECTS)

Predavanja predstavijo kontroverzni pojem barok in kompleksno razmerje med renesanso in barokom. Zveine obravnavajo barone avtorje v razlinih nacionalnih knjievnostih: Tassa in Marina, Gngoro in Calderna de la Barca, de Viauja, Saint-Amanta in Malherba, Grimmelshausna in Opitza, Donna in Miltona, van den Vondla, Komenskega, Gundulia, Svetokrikega in Valvasorja. Potem predstaviio klasicizem (Madame de La Fayette, La Fontaine, Corneille, Racine, Molire, Boileau), ki je na estetski ravni z obutkom za mero vzpostavil kritien in polemien odnos do baroka, vendar ohranil duhovnozgodovinsko osnovo kartezijanske miselnosti. Sklenejo se s tezo, da izvor dananje nesrene zavesti zahodnega loveka ni renesansa, ki je temeljila na sreni sintezi telesa in duha, temve sta barok in klasicizem, v katerih sta se ti dve substanci tragino loili.

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Razsvetljenstvo (6 ECTS)

Predavanja razgrnejo vrednostni sistem razsvetljenstva, ki temelji na veri v lovekov razum ter stremljenju k zdruitvi razuma in utnosti kot predpogoju sree. Okrepi se zavest o naravi in naravnosti (Rousseau). Namen razuma je odkriti zakonitosti sveta: iz 17. stoletja podedovani racionalizem postane osnova empiristine filozofije in moderne znanosti (enciklopedisti, angleki empiristi). Razum kot najviji princip pride nujno v konflikt s tradicionalnimi avtoritetami cerkve in fevdalnega drubenega sistema: Leibnizova filozofija preetablirane harmonije s tezo, da je ta svet najbolji med vsemi monimi, po notranji logiki pripelje do Voltairove kritike v Kandidu. Razsvetljenstvo kot filozofija 18. stoletja artikulira politine aspiracije meanstva zoper anahronistino vladavino plemstva in bistveno prispeva k francoski revoluciji l. 1789. V kontekstu nujnosti spreminjanja in izboljevanja sveta pridobi knjievnost didaktini namen (Defoe, Richardson). V prozi se razvijejo satirini roman (Swift, Voltaire), meanski roman (Fielding, Sterne), v dramatiki vplivne dramaturke teorije (Lessing) ter drubenokritine tragedije (Lessing) in komedije (Diderot, Beaumarchais), v poeziji pa predvsem didaktina pesnitev (Pope, Haller), satira (Pope) in basen (Krilov), medtem ko lirika zaradi pretirano racionalistine naravnanosti ni mogla polno zaiveti. Razsvetljenstvo je pomembno tudi za zaetke slovenske umetnike ustvarjalnosti (Linhart, Dev, Vodnik).

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Simbolizem in moderna lirika (6 ECTS)

Predavanja predstavijo predhodnike simbolizma (Blake, Hlderlin, Novalis, Nerval, parnasovci) in potem vliko etverico Baudelaira, Verlaina, Rimbauda in Mallarmja. Obravnavajo kompleksno razmerje med simbolizmom in dekadenco, simbolistino olo v ojem pomenu besede in postsimbolistino dediino (Claudel, Valry). Seznanjajo z raziritvijo simbolistinega gibanja po vsem svetu (Maeterlinck in Verhaeren, George in Rilke, Ivanov, Brjusov, Beli in Blok, Yeats in Stevens, Rubn Daro, Jimnez, Garca Lorca, Guilln in Alberti, Pessoa, Ungaretti, Montale in Quasimodo, Seferis, Ady, Murn, upani, Anton Vodnik in mladi Kocbek), pri emer je pozornosti delena tudi simbolistina dramatika (Maeterlinck), in podajajo vzporednice z likovno umetnostjo in glasbo. Osredinjajo pa se na nastanek moderne lirike iz simbolizma in rojstvo prvih radikalnih raziskav pesnikega jezika (Rimbaud, Mallarm, Lautramont), ki v 20. stoletju obrodijo bogate sadove v obliki raznovrstnih avantgardistinih poetik (futurizem, dadaizem, nadrealizem, ekspresionizem itn.).

Zgodovina svetovne knjievnosti 3: Vrhunci svetovne knjievnosti (6 ECTS)

Predavanja celovito, problemsko in kritino v literarnozgodovinskem in drubenem kontekstu predstavijo izbrana vrhunska dela iz svetovne literarne zakladnice (Ep o Gilgameu, Mahabharato, i Ding, Homerjevo Iliado in Odisejo, Pindarjeve Ode, Sofoklesovo Antigono, Vergilijevo Eneido, Horacijeve pesmi in Ovidijeve Metamorfoze, Princa in dvorne gospe, Rubajate, Tiso in eno no, Petrarcove Razsute rime, Sv. Franika Asikega Hvalnico soncu, trubadursko liriko, Parsifala Chrtiena de Troyesa in Wolframa von Eschenbacha, Lazarka s Tormesa, Rabelaisovega Gargantuo in Pantagruela, Shakespearjeve tragedije in komedije, Cervantesovega Don Kihota, Miltonov Izgubljeni raj in Donnove pesmi, Gongorove pesmi, ivljenje je sen Calderna de la Barce, Corneillovega Cida, Racinovo Fedro, Molirovega Tartuffa, Diderotovega Rameaujevega neaka, Voltairovega Kandida, Prevzetnost in pristranost Jane Austen, Goethejevega Fausta, liriko Hlderlina, Novalisa, Lamartina, Vignyja, Musseta, Coleridgea, Wordswortha, Poeja, Pukina, Mickiewicza in Preerna, Balzacove Izgubljene iluzije, Stendhalov roman Rdee in rno, Flaubertovo Gospo Bovary, Tolstojev roman Vojna in mir, Gogoljeve Mrtve due, Brate Karamazove Dostojevskega, Tri sestre ehova, Baudelairove Roe zla, Mallarmjeve sonete, Verlainove Romance brez besed, Rimbaudove Iluminacije, Whitmanove Travne bilke, Rilkejeve Devinske elegije, Smrt v Benetkah Thomasa Manna, Kafkov Proces, Proustovo Iskanje izgubljenega asa, Joyceovega Uliksesa, Lorcov Ciganski romancero, Pusto deelo T. S. Eliota, liriko Paula Celana, akajo Godota Samuela Becketta, Marquesov roman Sto let samote, Borgesove Izmiljije itn.

Kreativno pisanje poezija (3 ECTS)

tudentke in tudentje spoznavajo in izdelujejo poznane pesnike oblike. Predavanja in seminar se ne omejujejo le na klasino poezijo v vezani besedi, temve sluatelje/ice intenzivno seznanjajo tudi s prostim verzom in vsemi postopki, ki jih je vpeljala moderna lirika, vkljuno z eksperimentalnimi izkunjami razlinih avantgardistinih poetik 20. stoletja. Najviji korak v tem programu kreativnega pisanja ima dvojni namen, ki je odvisen od motivacije tudentov in njihovega tudijskega profila:

1) pri pedagokem profilu je namen osvojitev znanj in tehnik, ki bodo bodoim srednjeolskim profesorjem in profesoricam omogoale animacijo dijakov in dijakinj s pomojo poezije ter uvajanje kreativnega pisanja za zaetnike;

2) tisti sluatelji/ce, ki vpiejo kreativno pisanje zaradi svoje lastne umetnike motivacije, pa naj bi poskuali najti svoj osebni in posebni pesniki glas.

Predmet naui tehnike pisanja ter da vpogled v zgodovino pesnikih oblik in postopkov ter zmonost samorefleksije in kritinega ovrednotenja lastnega dela.

Metodologija (8 ECTS)

Predmet podaja zgodovinski pregled metod literarne vede, njihovo sistematiko in posamine predstavitve. Pregledno oznai rabo spoznavno-loginih metod, filoloke metode in tekstne kritike, lingvistinih metod, biografske, duhovnozgodovinske, pozitivistine, eksistencialistine in marksistine metode, potem pa podrobneje predstavi fenomenoloko, formalistino in strukturalistino metodo, imanentno interpretacijo, New Criticism, poststrukturalistino, semiotino, dekonstrukcijsko, psihoanalitino, neomarksistino, feministino in novohistoristino metodo, empirino literarno znanost ter recepcijsko estetiko, pa tudi vsaki najnoveje metodoloke pristope. V ospredje postavlja naelo metodolokega pluralizma.

Magistrski seminar iz literarne kritike (5 ECTS)

V seminarju sodelujejo tudenti vijih letnikov, ki svoje pridobljeno literarnozgodovinsko in literarnoteoretsko znanje (predvsem s podroja literarne aksiologije) preizkuajo na praktinem podroju literarne kritike. Predavatelj uvodoma predstavi splono problematiko literarne kritike znotraj literarne vede, nato pa konkretne tako naelne kot praktine dileme aktualnega literarnokritikega pisanja. Vsak izmed seminaristov si mora izbrati najmanj eno slovensko/prevodno knjievno noviteto, o kateri nato napie literarno kritiko in jo predstavi na seminarju. Dolnost vsakega udeleenca seminarja ni samo predstavitev lastne kritike, temve tudi poznavanje vseh del, obravnavanih na seminarju, in sodelovanje v diskusijah o teh delih. Udeleenci seminarja morajo svoja stalia predstaviti argumentirano in v dialogu z drugimi sodelujoimi.

PAGE 1

2. stopnja enopredmetni

Documents