2 na kaj smo pozorni na naŠi Šoli · web viewstroške nadzora in mentorstev bomo krili iz...
TRANSCRIPT
LESARSKA ŠOLA MARIBORLESARSKA ŠOLA MARIBORVIŠJA STROKOVNA ŠOLAVIŠJA STROKOVNA ŠOLA
DELOVNI NAČRTDELOVNI NAČRT2009/20102009/2010
Delovni načrt je bil obravnavan in potrjen na 2. seji strateškega sveta VSŠ dne ………. in sprejet na …… seji sveta zavoda LŠ Maribor dne …………………2009
Predsednica SS VSŠ:Metoda Vranjek, univ. dipl. inž. les.
Predsednik SZ LŠ Maribor:Franc Korpič, univ. dipl. inž. les.
10 LET
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
VSEBINA1 SPLOŠNI PODATKI 31.1 STROKOVNE SLUŽBE IN ADMINISTRACIJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE 42 POSLANSTVO IN VIZIJA 53 PRENOVLJENI VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM LESARSTVO 5
4 NOV VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV 6
5 IZVEDBENI KURIKULUM 2008/09 65.1 ŠTUDENTI V Š.L. 2008/09 75.2 REDNI ŠTUDIJ 75.2.1 Izvajanje praktičnega izobraževanja – 1. Letnik Les. in Obl. 105.2.2 Praktično izobraževanje v 2. letniku Les. in Obl. 115.2.3 Izvajanje modulov Umetniške obdelave lesa in restavriranja za zunanje udeležence 125.2.4 Uveljavljanje izbire v programu, proste izbire in priznavanja predhodne izobrazbe (RPL) 125.3 IZREDNI ŠTUDIJ 135.3.1 Prilagojena izvedba za izredni študij 135.4 ŠTUDIJSKI KOLEDAR IN URNIKI 145.5 IZPITNI ROKI 145.6 DIPLOMSKA DELA 155.6.1 Seznam diplomskih nalog 2008/2009 in potrjenih dispozicij (do okt. 2009) 165.7 IZVEDBENI KURIKULUMI PREDMETOV 205.8 URADNE URE STROKOVNIH DELAVCEV 205.9 SKUPNOST ŠTUDENTOV 215.9.1 Tutorstvo študentov 226 PREHODI IZ IZTEKAJOČEGA SE V NOV PROGRAM 227 STROKOVNI DELAVCI VIŠJE ŠOLE 237.1 PREGLED DELOVNIH MEST IN OBLIKE ZAPOSLITVE 277.3.1 Po letnikih in predmetih 297.3.2 Sistemizacija v štud. letu 2008/09 308 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI 359 ZASTOPANJE ŠOLE V SVETU ZAVODA 36
9.1 STRATEŠKI SVET VSŠ 3710 KOMISIJE 3710.1 ŠTUDIJSKA KOMISIJA 3710.2 KOMISIJA ZA ŠTUDIJSKA GRADIVA 3810.3 KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 3910.4 KOMISIJA ZA PREIZKUS NADARJENOSTI – OBL. 3911 PLAN DELA VODSTVA, PREDAVATELJSKEGA ZBORA IN STROKOVNIH AKTIVOV / SLUŽB 40
11.1 PLAN DELA RAVNATELJICE 4011.2 PREDAVATELJSKI ZBOR 4111.3 STROKOVNI AKTIVI – PROJEKTI – PROMOCIJA 42
11.3.1 Projekti 4211.3.2 Promocijske aktivnosti 4511.4 REFERAT ZA ŠTUDENTSKE IN ŠTUDIJSKE ZADEVE 45
2
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
11.5 ORGANIZATORJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA 4611.5.1 Sodelovanje s podjetji in mentorji 4711.6 INFORMATIK 4711.7 KOORDINATOR EU PROJEKTOV IN MOBILNOSTI 4811.8 ŠOLSKA KNJIŽNICA 4912 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE 4913 MATERIALNE POTREBE IN FINANČNI NAČRT 50
14 ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI, INTERNI SKLEPI IN CENIKI 5014.1 INTERNI PRAVILNIKI 5114.2 SKLEPI SVETA ZAVODA V ZVEZI S STROŠKI IZOBRAŽEVANJA NA VS 51PRILOGE 52
1 SPLOŠNI PODATKI
Naslov šole:Lesarska ul. 2, 2000 MARIBOR
Telefon: +386 2 421-66-50Fax: +386 2 421-66-75
elektronska pošta: [email protected]: www.visjales-mb.org
Vodstvo zavoda Lesarske šole Maribor:
direktor zavoda:Aleš Hus, univ. dipl. inž., spec.
+386 2 421-66-51 [email protected]
Vodstvo Višje strokovne šole:
ravnateljica višje strokovne šole:Zdenka Steblovnik Župan, univ. dipl. inž., spec.
+386 2 421-66-53 [email protected]
3
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
1.1 STROKOVNE SLUŽBE IN ADMINISTRACIJA VIŠJE STROKOVNE ŠOLE
Referat za študijske in študentske zadeve:Martina Prapertnik, uni.dipl.oec.
+386 2 421-66-58 [email protected]
Šolska knjižnica:Zdenka Berko, prof.
[email protected]+386 2 421-66-65
Tajništvo šole:Dragica Sirc
dragica.sirc@ guest.arnes.si +386 2 421-66-50
Računovodstvo:Viktorija Kidrič, oec.
[email protected]+386 2 421-66-74
Organizatorja praktičnega izobraževanja:
Franc Korpič, univ. dipl. inž.+386 2 421-66-62
Metoda Vranjek, univ. dipl. inž.+386 2 421-66-61
2 POSLANSTVO IN VIZIJA
4
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
SLIKA POVE VEČ KOT 1000 BESEDSestavine naše skupne vizije in poslanstva prikazujemo v grafični obliki grba1, ki simbolizira vse, k čemur stremimo tako delavci kot študenti naše višje šole in kar nas zaznamuje:
3 PRENOVLJENI VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM 3 PRENOVLJENI VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM LESARSTVOLESARSTVO
Prenovljeni program višjega strokovnega izobraževanja LESARSTVO je dveleten, modularno zasnovan in kreditno ovrednoten s 120 KT po sistemu ECTS. Omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe in strokovnega naziva inženir lesarstva ter doseganje poklicnega standarda tehnolog lesarstva. Vsebina programa in predmetnik sta javno objavljena na spletnih straneh Centra RS za poklicno izobraževanje. Program ter izvedbeni načrt sta vsakoletni del obveznega izvedbenega kurikuluma in kot takšna javno objavljena in dostopna tudi na spletni strani šole.
Shema programa v PRILOGI 1
4 NOV VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM OBLIKOVANJE4 NOV VIŠJEŠOLSKI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOVMATERIALOV
1 Karikatura je bila oblikovana za skupino naših odraslih študentov iz podjetja Alples v Železnikih in nam jo je prijazno odstopil avtor Martin Kociper iz Ljubljane
PRAKTIČNE SPRETNOSTI
TEORETIČNA ZNANJA
DELOVNE ROKE
PROAKTIVNOST
PRIJAZEN NASMEH IN POZITIVNA NARAVNANOST
OSTER POGLED V PRIHODNOST
ZRELOST
ODPRTA GLAVA
INTELIGENCA
MLADOSTNA NAVIHANOST
ŠPORTNI DUH
5
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Nov program višjega strokovnega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV je dveleten, modularno zasnovan in kreditno ovrednoten s 120 KT po sistemu ECTS. Omogoča pridobitev višje strokovne izobrazbe in strokovnega naziva inženir oblikovanja ter doseganje naslednjih poklicnih standardov: oblikovalec/ka izdelkov iz naravnega in umetnega kamna, oblikovalec/ka kovin in polimerov, oblikovalec/ka bivalnega in stavbnega pohištva, oblikovalec/ka umetniških izdelkov iz lesa in lesnih tvoriv, oblikovalec/ka specialnih izdelkov iz lesa. Vsebina programa, ki vsebuje tri skupine usmeritvenih modulov (oblikovanje kamna, kovin in lesa) in predmetnik sta javno objavljena na spletnih straneh Centra RS za poklicno izobraževanje. Program ter izvedbeni načrt sta vsakoletni del obveznega izvedbenega kurikuluma in kot takšna javno objavljena in dostopna tudi na spletni strani šole. V tem študijskem letu naša šola razpisuje 45 mest za redni študij v skupini modulov: oblikovanje lesa ter s tem doseganje treh poklicnih standardov (odebeljeni tisk zgoraj).V septembru so bile na SSRSPSI potrjene spremembe in dopolnitve programa Oblikovanje materialov (nastale na pobudo in ob sodelovanju vseh izvajalcev), ki bodo stopile v veljavo v študijskem letu 2010/11.
Shema programa v PRILOGI 2.
5 IZVEDBENI KURIKULUM 2009/105 IZVEDBENI KURIKULUM 2009/10
V tekočem študijskem letu 2009/10 se prvič izvaja redni študij 1. in 2. letnika po prenovljenem programu Lesarstvo in novem programu Oblikovanje materialov – moduli Les.
Izredni študij se izvaja le za program Lesarstvo, na lokacijah Maribor in Ljubljana, v posebej opredeljenih oblikah in prilagoditvah (v nadaljevanju).
Predavanja in nekatere SV za redni študij se bodo izvajala v amfiteatru. Pri izrednem študiju se predavanja lahko izvajajo tudi v drugi večji učilnici.Seminarske vaje se bodo izvajale v amfiteatru oz. v učilnicah po dogovoru in glede na razpoložljivost. Višja šola običajno zaseda učilnice: I/8, II/14, II/17, II/19, II/20, II/21.Laboratorijske vaje, ki zahtevajo specialne učilnice (RAČUNALNIŠTVO IN POSLOVNA INFORMATIKA, CNC TEHNOLOGIJA, PROIZVODNI MANAGEMENT, KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE ter TVORIVA in POVRŠINSKA OBDELAVA IN ZAŠČITA) se bodo izvajale v specializiranih učilnicah oziroma laboratorijih (računalniška učilnica 1, 2, 3 in I/6 (kemijski laboratorij)).se bodo izvajale v specializiranih učilnicah (TVO in POV v kemijskem laboratoriju (uč. 6); lab. vaje iz predmetov RAČUNALNIŠTVO IN POSLOVNA INFORMATIKA, CNC TEHNOLOGIJA, PROIZVODNI MANAGEMENT, KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE v računalniških učilnicah v pritličju.Posebnost: Na osnovi predhodnega dogovora bi se lahko vaje za predmet CNT izvajale na strojni in programski opremi partnerskih podjetij, saj šola nima ustrezne opreme.
Značaj vaj
V programih se izvajata dve vrsti vaj: seminarske in laboratorijske. Pri seminarskih vajah se predstavljajo in zagovarjajo individualne ali skupinske seminarske naloge oziroma projekti. Te morajo biti izdelane v tehnično ustrezni obliki in oddane v arhiv šole. Seminarske vaje vodijo predavatelji. Pri zagovoru in diskusiji ter evalvaciji naloge lahko sodelujejo z vprašanji tudi študentje v skupini. Predavatelj oceni tehnično obliko, vsebino in predstavitev z zagovorom po vnaprej znanih kriterijih.Laboratorijske vaje so namenjene praktični vadbi specifičnih laboratorijskih preizkusov, programiranja ali izračunov pri posameznih strokovnih predmetih. Presoja strokovnega aktiva in predavatelja je, ali se laboratorijske vaje ocenijo in kaj je potrebno oddati kot izdelek. Laboratorijske vaje vodijo predavatelji ali inštruktorji, ponekod sodelujejo tudi laboranti, ki pripravljajo material in zagotavljajo ustrezne pogoje za izvedbo vaj.Opravljene obveznosti v zvezi z vajami (seminarskimi in laboratorijskimi) ter predpisana udeležba sta pogoj za pristop k izpitu.Vsebina, izvedba vaj in način ocenjevanja so del izvedbenih kurikulumov za posamezni predmet / modul, ki jih izvajalci predmeta pripravijo in javno objavijo.
6
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
V programu Oblikovanje materialov se laboratorijske vaje pri predmetih modulov umetniške obdelave in restavriranja opravljajo v šolski delavnici. Pri tem mora biti zagotovljeno ustrezno hranjenje orodja in materiala (v eni izmed garderob).
5.1 ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKEM LETU 2009/10
Program (redni/izredni) 1. letnik 2. letnik SKUPAJLesarstvo - redni 76 66 142Lesarstvo - izredni 6 9 15Oblikovanje materialov-redni 52 16 68Oblikovanje materialov-izredni - 1 1
Velik problem vpisa v terciarnem izobraževanju predstavlja t.im. »fiktivni vpis«2. V spodnji razpredelnici so ocene fiktivnega vpisa na naši šoli, ki jih upoštevamo pri pripravi obsega pedagoškega dela za redni študij.
Študijsko leto 2009 / 2010 (vpisani v 1. letnik)Program (redni/izredni) Vpisani Fiktivni %
Lesarstvo - redni 76 31 40,79 %Lesarstvo - izredni 5 - -Oblikovanje materialov-redni
52 21 40,38 %
Oblikovanje materialov-izredni
- - -
5.2 REDNI ŠTUDIJ
Površina šole brez šolskih delavnic, ki si jo delimo skupaj s Srednjo poklicno in strokovno šolo znaša 1.700 m2.
upoštevana oba letnika po prenovljenem programu upoštevan fiktivni vpis v prvi letnik po dosedanjih izkušnjah (pri določanju števila skupin za
vaje je upoštevano dejansko število študentov, ki se vaj udeležujejo – LES1:2SV; 3-4 LV skupine; LES2:2 SV,3 LV; OBL1: 1SV,2 LV, OBL2: 1 SV,1-2 LV)
upoštevane so posebnosti predmetov za število skupin pri LV (drugačni kriteriji glede števila študentov v skupini z ozirom na vsebino vaj)
upoštevano je izkustveno razmerje med ANJ in NEJ (2/3 : 1/3) v drugem letniku so upoštevani predvideni dejanski ponavljalci, ki se udeležujejo vaj 2. letnik LES: izvaja se izbirni modul M6, posebej pa še kot prostoizbirni predmet CNT iz
modula M7 (glede na interes večine) za 2 LV skupini in eden izmed predmetov umetniške obdelave lesa za 1 LV (+druge oblike uveljavljanja proste izbire)
2. Letnik OBL: v skladu z interesi študentov se izvaja izbirni modul »Oblikovanje pohištva - les«, prosta izbira pa RIP in IIL.
LESARSTVO 1Ime modula/predmeta/druge sestavine
PR SV LV skupaj opombe
P1 Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) 48 12 24 48/24/72
PR skupaj z OBL.; SV 2 skupine; LV 3
Hribar, Čebulj
P2 Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-ANJ) 36 - 36 36/72
PR skupaj z OBL.; LV 2;
Podbrežnik
2 Študenti, ki se v izobraževanje vpišejo, pa iz različnih razlogov ne obiskujejo predavanj/vaj.
7
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-NEJ) 36 - 36 36/36
PR skupaj z OBL.; LV 1;
Dragulj
P3 Osnove računalništva in informatike (RAI) 24 - 48 24/192
PR skupaj z OBL.; LV 4;
Vlasak
P4 Študij dela v lesarstvu (ŠDL) 12 24 24 12/48/72 SV 2; LV 3; Črnčec
P5Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja (VPD)
24 24 - 24/48SV 2; Hren
P6 Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL) 24 - 48 24/192 LV 4; Hren
P7 Tvoriva v lesarstvu (TVL) 36 12 36 36/24/144 PR skupaj z OBL.; SV 2; LV 4; Peserl, Tonij
P8 Sušenje lesa (SUL) 24 - 36 24/108 LV 3 Novak, Košar
P9 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL) 36 12 24 36/24/72 SV 2; LV 3 Novak, Košar
P10 Površinska obdelava in zaščita lesa (POL) 36 18 18 36/36/72 SV 2; LV 4 Vranjek, Tonij
OBLIKOVANJE 1Ime modula/predmeta/druge sestavine PR SV LV skupaj opombe
P1 Strokovna terminologija v tujem jeziku (ANJ) 48 36 - 12/36 Dodatna PR; SV 1skup.;
PodbrežnikStrokovna terminologija v tujem jeziku (NEJ) 48 36 - 12/36 Dodatna PR; SV 1skup.;
Dragulj
P2 Poslovno sporazumevanje in vodenje 24 24 - 24 SV 1.;
HribarP3 Računalništvo in informatika 36 - 12 12/24 Dodatna PR; LV2; Vlasak
P4 Podjetništvo, ekonomika in trženje 24 24 - 48 SV 1; Boltavzer
P5 Prostoročno risanje 12 - 48 12/96 LV 2; HojnikP6 Osnove likovne teorije 24 - 12 24/24 LV 2; Amon (?)P7 Osnove estetike 48 12 - 24/12 SV 1; Amon (?)
P8 Tehnično risanje in opisna geometrija 36 - 36 36/72 LV 2; Hren
P9 Predstavitvene tehnike 36 - 12 36/24 LV 2; BožinP10 Dokumentiranje in arhiviranje 24 - - 24 Dr. Novak
P20 Tvoriva v lesarstvu 36 - 12 24PR pri LES./LV 2;
Peserl, Tonij
P21 Pomožni materiali v lesarstvu 24 - 12 24/24LV 2;
Peserl, Tonij
Dogovorjena sprememba, glede na lansko leto v predmetniku in strukturi modula Oblikovanje izdelkov (usklajeno med šolami, izvajalkami programa!)
Št. Ime modula/predmeta/druge sestavine Obvezno / izbirno Letnik
Št. kontaktnih ur Skupno število ur
študentovega dela
Kreditne točke
PR SV LV Skupaj
M2 Oblikovanje izdelkov Obvezno 1. 84 12 60 156 450 15 KT
8
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
P5 PRR Prostoročno risanje Obvezno 1. 12 - 48 60 120 4 KT
P6 OLT Osnove likovne teorije Obvezno 1. 24 - 12 36 90 3 KT
P7 OES Osnove estetike Obvezno 1. 48 12 - 60 150 5 KT
A2 A2 Praktično izobraževanje - Oblikovanje izdelkov Obvezno 1. - - - - 90 3 KT
LESARSTVO 2Ime modula/predmeta/druge sestavine
PR SV LV skupaj opombe
Ekonomika podjetja (EKP) 36 - 36 36/-/108 LV 3; Črnčec
Podjetništvo (POD) 24 36 - 24/72/- SV 2; Boltavzer
Proizvodni management (PRM) 24 12 48 24/24/144 SV 2; LV 3; Steblovnik
Župan, Črnčec, Stegne
Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP) 24 24 - 24/48/- SV 2; Šuntner
Energetika v lesarstvu (ENL) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Novak
Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Zamuda
Lesna gradnja (LEG) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Steblovnik S., Perič
CNC tehnologija v lesarstvu (CNT) 24 - 36 24/-/72 LV 2 Prelog, Žnidarič
OBLIKOVANJE 2Ime modula/predmeta/druge sestavine PR SV LV skupaj opombe
P22 Površinska obdelava lesa (POV) 36 - 12 -/-/12 LV 1 (PV z LES 1. let.)
Vranjek, Tonij
P23 Programska orodja in oprema – les (POO) 24 - 36 -/-/36 LV 1 (PV z LES 2. let.)
Prelog, Žnidarič
P24 Tehnologija ročne obdelave lesa (TRO) 36 - 12 36/-/12 LV 1 Stegne, Košar
P25 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSO) 36 12 24 -/12/24 SV1, LV 1 (PV z LES 1. let.)
Stegne, Košar
P26 Patologije in sanacije izdelkov – les (PSI) 36 12 24 36/12/24 LV 1 Peserl, Tonij
P27 Restavratorske tehnike – les (RTL) 24 - 36 24/-/36 LV 1 Vranjek, Tonij Lab?
P28 Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva (ZSB) 24 12 - 24/12/- SV 1 Golob
P29 Oblikovanje bivalnega pohištva (OBP) 36 - 36 36/-/36 LV 1; Topolovec
Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP) 36 - 24 36/-/24 LV1; Steblovnik, Perič
P30 Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP) 24 - 20 24/-/20 LV 1 Krecenbaher, Tonij
Lab?
P31 Intarzija in inkrustracija lesa (IIL) 24 - 20 24/-/20 LV 1 Krecenbaher, Tonij
Lab?
Športna vzgoja
9
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Po sklepu Sveta zavoda bomo našim rednim študentom še vedno omogočali3 športno vzgojo v šolski telovadnici, in sicer 1 polno uro tedensko za vsako izmed dveh skupin, v času predavanj, t.j. 24 tednov. Obisk športne vzgoje v obsegu najmanj 70% je obvezen in pogoj za vpis v višji letnik oz. zaključek študija.
5.2.1 Praktično izobraževanje v 1. letniku Les. in Obl.
Za praktično izobraževanje v 1. letniku je predvidenih 390 ur. Izvaja se v dveh delih. Prvi del se izvaja v skupnem trajanju 175 ur s pričetkom 11. januarja 2010. Drugi del traja tudi 215 ur, s pričetkom 31. maja 2010.
Praktično izobraževanje se lahko izvaja v podjetju ali delavnici, ki je verificirana pri OZS ali GZS. V podjetju mora študentovo delo spremljati mentor z najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe in ustreznim številom let delovnih izkušenj. (vir- materialni in kadrovski pogoji za PI študentov višješolskega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV oz.LESARSTVO – izdala GZS).Ker je v programu PRI sestavni del vseh modulov, morajo delodajalci študentom omogočiti izobraževanje po obstoječih katalogih znanja.
V katalogih znanja določenih predmetov je predvidena seminarska naloga, ki je v neposredni povezavi s PRI. To pomeni, da morajo študenti med PRI v podjetju ali delavnici pridobiti potrebna znanja in gradiva, ki jim omogočajo izdelavo seminarskih nalog. V primeru, da v specializiranih delavnicah to znanje ni mogoče pridobiti, se študent za opravljanje ur, ki so potrebne za pridobitev znanja za izdelavo seminarske naloge, dogovori v drugem podjetju ali delavnici. Seminarske naloge se izdelujejo izven delovnega časa, študenti pa jih pred zagovorom dajo na vpogled mentorju v podjetju, ki jih podpiše in doda žig podjetja.Naslov seminarske naloge dobijo pri predavatelju predmeta, pri katerem seminarsko nalogo tudi zagovarjajo v dogovorjenem roku.Študenti so dolžni med izvajanjem PRI pisati podrobna tedenska poročila o delu, ki jih, podpisana s strani mentorja in žigosana, po končanem praktičnem izobraževanju oddajo predavatelju - organizatorju PRI na višji šoli.
Mentor v podjetju ali delavnici vpiše opravljene ure v podpisano in žigosano poročilo o opravljenih urah in oceni študentovo delo na obrazec, ki ga najdete na spletni strani šole.
Končno oceno poda predavatelj - organizator PRI na osnovi ocen mentorja, opravljenih seminarskih nalog in študentovih poročil o delu.
Oblikovanje materialov 1. letnik
V prvem delu PRI mora biti študentom poleg ostalega omogočeno pridobivanje znanja s področij:- POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA IN VODENJA ter - OSNOV LIKOVNE TEORIJE,
v drugem delu pa s področja - MATERIALOV V LESARSTVU ter - PREDSTAVITVENE TEHNIKE.
Priporočilo: Študente, ki po srednješolski izobrazbi niso lesarji se usmeri k delnemu opravljanju prvega dela PRA v šolski delavnici. Vsaj eno polovico PRA bi naj študenti opravili v (serijski) proizvodnji pohištva.
Lesarstvo 1. letnik
V prvem delu PRI mora biti študentom poleg ostalega omogočeno pridobivanje znanja s področij:- POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA IN VODENJA ter - POVRŠINSKE OBDELAVE IN ZAŠČITE LESA,
v drugem delu pa s področij: - ŠTUDIJA DELA ter - TEHNOLOGIJE STROJNE OBDELAVE.
3 S to odločitvijo postajamo izjema med višjimi šolami, saj športna vzgoja ni del višješolskih programov in ni zajeta v oblikovanje glavarine za financiranje po MoFas sistemu.
10
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Oragnizatorja PRI:Metoda Vranjek, u.d.i.lFranc Korpič, u.d.i.l.
5.2.2 Praktično izobraževanje v 2. letniku Les. in Obl. Za praktično izobraževanje je predvidenih 450 ur (11 tednov)-Les. in 360 ur (9 tednov)-Obl., s pričetkom 3. 5. 2010.
Po programu in pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (13. člen), izdelajo študenti v času praktičnega izobraževanja praktični diplomski projekt, kar jim morajo delodajalci omogočiti. Priporočamo, da so diplomski projekti krajši. V primeru, da sta dva študenta v istem podjetju ali delavnici, je možna izdelava diplomskega projekta v tandemu.
Iz razloga, ker morajo v študijskem letu pripraviti ideje za diplomski projekt, pridobiti mentorja, v podjetju somentorja (mentor PRI), priporočamo da ostanejo v podjetju ali delavnici, kjer so opravljali praktično izobraževanje v 1. letniku ali izbrano podjetje med letom dobro spoznajo.
Mentor bo študentu tudi somentor pri diplomski nalogi.
Lesarstvo 2. letnik
Do 1. junija 2010 oddajo na ŠK z mentorjem in somentorjem usklajeno dispozicijo. Ostale tedne pripravljajo diplomski projekt. Zagovor PRI je zagovor diplomskega projekta. S tem opravijo obveznosti iz PRI. Na zagovor prinesejo študenti diplomski projekt v obliki seminarske naloge (nelektoriran in
spiralna vezava) ter predstavitev v Power Pointu. Oceni se vsebina projekta in zagovor. Za zagovore sta predvidena dva roka v sredini in konec septembra 2010 (točni datumi bodo
določeni glede na ostale obveznosti predavateljev).
Oblikovanje materialov 2. letnik
V študijskem letu pripravijo ideje za diplomski projekt in pridobijo mentorja, v podjetju somentorja (mentor PRI) – v primeru, da se odločijo za opravljanje diplomskega projekta v šolski delavnici, lahko imajo somentorja na našem zavodu.
Do 1. junija 2010 oddajo na ŠK z mentorjem in somentorjem usklajeno dispozicijo. Ostale tedne izdelujejo izdelek in pripravljajo diplomski projekt. Zagovor PRI je zagovor diplomskega projekta. S tem opravijo obveznosti iz PRI. Na zagovor prinesejo študenti izdelek ter predstavitev v Power Pointu ( natančna navodila
sledijo). Za zagovore sta predvidena dva roka v sredini in konec septembra 2010 (točni datumi bodo
določeni glede na ostale obveznosti predavateljev).Posebnosti pri izvajanju diplomskega projekta v programu Oblikovanje materialov:Ker gre za specifična oblikovalska znanja, bomo pri izvajanju PRA za študente tega programa posebej pozorni na ustrezne namestitve:
študenti lahko opravljajo prakso izven šole le v oblikovalskih ali arhitekturnih studijih, razvoju izdelkov v podjetjih, restavratorski delavnici.
Bolj nadarjene in boljše študente bomo spodbujali k diplomskim projektom in PRI v šolski delavnici, ki je verificirana za izvajanje PRI za študente - v smislu izdelave portfolija in oblikovalske predloge za pohištvene izdelke in druge lesne izdelke, izdelavo oblikovalsko zahtevnih in kakovostnih izdelkov, izdelavo umetniških izdelkov iz lesa; pri tem spodbujamo timsko delo: med študenti, v sodelovanju s posameznimi dijaki srednje šole, ki lahko njihove oblikovalske predloge izdelajo po njihovih navodilih in svoje delo uveljavijo kot zaključni izpit v programu mizar ali lesarski tehnik.
Mentorstvo študentom pri PRI v šolski delavnici bo opravljal predavatelj – mentor s pomočjo nadzora mentorja v šolski delavnci. Stroške nadzora in mentorstev bomo krili iz predvidenih financiranj mentorstev preko Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije in drugih virov.
11
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
POMEMBNO: Brez opravljenega PRI se ne študent more ponovno vpisati!
5.2.3 Izvajanje modulov Umetniške obdelave lesa in restavriranja za zunanje udeleženceV tem letu bomo ponudili tečaje restavriranja, rezbarjenja lesa in izdelave intarzij zunanjim udeležencem, in sicer v sklopu izvedbe študija v Ljubljani (zainteresirani so tudi študenti BTF v sklopu proste izbire – dogovor z Oddelkom za lesarstvo BTF).Izvedba bo v drugem semestru. Predavanja bodo izpeljana skupaj z rednimi študenti, inštruktorico in laboranta bomo krili iz plačil udeležencev tečajev (izdelana bo posebna kalkulacija). Primer vabila v PRILOGI 3 .
5.2.4 Uveljavljanje izbire v programu, proste izbire in priznavanja predhodne izobrazbe (RPL)
Sklepi ŠK v zvezi z izbiro izbirnih modulov v 2. Letniku Les. In Obl. ter uveljavljanjem proste izbire in:
Kot prosto-izbirni predmet študenti opravijo aktivnosti po lastni izbiri, ki so ovrednotene v vrednosti vsaj 5 kreditnih točk (KT) po ECTS oz. v obsegu števila kontaktnih ur, predvidenih s programom (lesarstvo 60, oblikovanje materialov 72) in sodijo na nivo terciarnega izobraževanja.
Možnosti za opravljanje/priznavanje proste izbire, dokazila in način evidentiranja ter primeri so naslednji:
možnost dokazilo obravnava / evidentiranje primer
Študent izbere katerikoli predmet v obsegu min. 5 KT, ki se izvaja na naši šoli in ne sodi v nabor njegovega obveznega dela programa.
Opravljen izpit in obveznosti iz predmeta
referat
Opravi predmet iz drugega modula (ki ga ni izbral); iz drugega programa, ki se izvaja na šoli (pod pogojem da v svojem programu tega predmeta ni imel). Pogoj je, da mu obisk teh vsebin omogoča lasten urnik.
Študent opravi ECTS ovrednoten predmet v obsegu min. 5 KT na katerikoli drugi višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi.
Potrdilo o opravljenem izpitu z ECTS ovrednotenjem – starost največ 5 let.
referat
Opravi (ali je opravil) predmet v drugem terciarnem programu, doma ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) - (pod pogojem, da na naši šoli v svojem programu tega predmeta ni imel oz. se mu ni upošteval za priznavanje obveznosti že prej).
Študent opravi predmet v terciarnem izobraževanju, ki ni kreditno ovrednoten, na katerikoli drugi višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi, doma in v tujini.
Potrdilo o opravljenem izpitu - starost največ 5 let in dokazila o vsebini predmeta in kontaktnih urah.
ŠK formalno ugotavlja ustreznost (obseg predmeta) – izda sklep – vpiše referat.
Opravi (ali je opravil) predmet v drugem terciarnem programu, doma ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) - (pod pogojem da na naši šoli v svojem programu tega predmeta ni imel oz. se mu ni upošteval za priznavanje obveznosti že prej).
Študent opravi drugo usposabljanje ali izobraževanje na terciarnem nivoju izven šole, za katerega meni, da se lahko prizna kot
Odda pisno vlogo in dokazila za priznavanje prosto-izbirnega predmeta.
Obravnava ŠK in sprejme sklep – vpiše referat.
Usposabljanja, za katera je pogoj najmanj srednješolska izobrazba kandidata, imajo obseg najmanj 60 kontaktnih ur in se zaključijo z izpitom oz. so pogoj za pridobitev potrdila,
12
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
prosta izbira. certifikata, licence.
Na osnovi analize izpolnjenih vprašalnikov (PRILOGA 4) in predhodnega sestanka / razgovora z vsemi študenti 1. letnika je sprejet sklep o modulih, ki jih letos izvajamo v 2. letniku.Uveljavljanje proste izbire je urejeno na naslednji način:
Priznavanje predhodne izobrazbe in praktičnega izobraževanja: * Kandidatom s tri- in večletnimi delovnimi izkušnjami lahko šola po pregledu dokumentacije o
dobi in vrstah delovnih izkušenj, predlaga priznavanje praktičnega izobraževanja (deloma ali v celoti). Delovne izkušnje se morajo ujemati z nalogami in temami, ki jih določa katalog znanj za praktično izobraževanje.
* Manjkajoče teme mora nadoknaditi v času študija.* Izrednim študentom, ki nimajo pogojev za priznavanje PRA se uredi izvedba prakse v podjetju
pri čemer se program, način izvedbe prilagodi posameznemu študentu. Vse posebnosti vodita in dokumentirata organizatorja PRA.
* Priznavanje predhodnega znanja (formalno ovrednotenega in tudi z delom pridobljenega znanja) za redne in izredne študente se izvaja na osnovi individualnih vlog in individualnih obravnav. Možno je tudi priznavanje delnih izpitov ali izpitov v celoti, če tako presodi ustrezna komisija.
5.3 IZREDNI ŠTUDIJ
5.3.1 Prilagojena izvedba za izredni študij
Glede na izkušnje in interno evalvacijo poteka študija po programu izobraževanja odraslih je program za izobraževanje odraslih prilagojen tako, da traja 3 leta. Program omogoča diplomantom doseganje istega obsega kreditov kot redni študij. Razlike se izravnavajo z uporabo postopkov RPL (priznavanje predhodnega znanja) in drugačnega razmerja med oblikami študentovega dela (manj kontaktnih ur – več samoizobraževanja in vodenega učenja s konzultacijami):
Organizirana oblika dela (če skupina šteje najmanj 15 kandidatov): 1. in 2. leto: predavanja in vaje ter konzultacije po predmetniku 1. in 2. letnika, izvedbeno organizirane glede na kombinacije starih in novih slušateljev in po urniku. 3. leto: priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki tega nimajo priznanega in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni. Vodeno samoizobraževanje (individualni program): 1., 2. in 3. leto: individualni program konzultacij, opravljanja vaj in drugih prilagoditev po predmetniku 1. in 2. letnika. Priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki tega nimajo priznanega in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni.
Udeleženci izobraževanja poravnajo šolnino za 1. in 2. leto (čas izvajanja predavanj in vaj), v 3. letu pa imajo status študenta 2. letnika.
* Potek predavanj in vaj ob petkih popoldne in ob sobotah čez dan. Izjemoma tudi kakšen drugi dan popoldne.
* Predmetnik in število ur ter razmerje med kontaktnimi urami in konzultacijami je prilagojeno potrebam udeležencem, njihovemu predznanju, vrsti vsebin. Fond ur praktičnega izobraževanja ostaja nespremenjen glede na program rednega študija.
* Pri nekaterih predmetih je število ur dodatno prilagojeno in dopolnjeno z vodenim samoizobraževanjem in konzultacijami študentov preko elektronske pošte oz. predavateljeve spletne strani (spletne učilnice). Vse prilagoditve so posebej opredeljene v izvedbenih kurikulih predavateljev oz. s sklepi študijske komisije
* Razliko do polnega fonda izobraževalnega dela študentje v dogovoru in po navodilih predavatelja opravijo s samoizobraževanjem.
* Za vsak predmet so omogočena posvetovanja s predavatelji. * Študentje imajo za vsak predmet na razpolago gradivo, ki ga pripravi predavatelj kot opomnik
svojih predavanj in pripomoček za pripravo na izpite.
V tem študijskem letu 2009/10 imamo velik padec števila izrednih študentov in se študij v organizirani obliki izvaja samo na lokaciji:
13
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
- Ljubljana (v prostorih Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo, s katerim smo sklenili dogovor o omogočanju uporabe prostorov in opreme po simbolični ceni. Urnik in podrobnosti izvedbe so v nadaljevanju.
Prilagojen predmetnik in program za študij odraslih – lokacija Ljubljana V tem študijskem letu imamo v Ljubljani skupino 13 študentov, od tega 4 novih in 9 že drugo leto.
predmeti v organizirani obliki študija
Obseg predvidenih ur in oblike4
Kontaktne ure (P/SV/LV)
Konzultacije/on-line kontakti (okvirni
obseg)
Samostojno delo študenta – okvirni
obseg (študij virov, izdelava
nalog)Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV)
22P/6SV 6LV 146
Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-anj.,naj.)5
22P 12LV 116
Osnove računalništva in informatike (RAI)
8P/12SV 12LV 118
Študij dela v lesarstvu (ŠDL) 6P/18SV,LV 6LV 60Varstvo pri delu, požarna varnost in varovanje okolja (VPD)
14P,SV 10SV 66
Tvoriva v lesarstvu (TVL) 20P/12LV 5SV 143Sušenje lesa (SUL) 22P, LV 8LV 115Energetika v lesarstvu (ENL) 18P,SV, 6LV 10SV,LV 113Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP)
18P,SV, 6LV 10SV,LV 113
Lesna gradnja (LEG) 18P,SV, 6LV 10SV,LV 113
Uvodni sestanek s kandidati za organizirano obliko izrednega študija bo 23.10.2009 ob 15.00 v P1 Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Organizirana oblika izrednega študija pričenja z urnikom 6.11.2009.V Mariboru imamo 1 kandidata, za katerega bomo na osnovi razgovora pripravili individualni program vodenega samoizobraževanja in pogodbo o poteku.
5.4 ŠTUDIJSKI KOLEDAR IN URNIKI Koledar in urniki se sproti prilagajajo, spremembe pa redno vnašajo v obvestila na spletni strani. Trenutni koledar in urniki za 1. semester ter za organizirano obliko izrednega študija so v PRILOGI 5.
5.5 IZPITNI ROKI
Predavatelji sami in v sodelovanju z aktivom ter referatom načrtujejo posamezne roke opravljanja kolokvijev (delnih izpitov) ter predmetnih izpitov v skladu s svojim izvedbenim kurikulom in v datumskih okvirih treh izpitnih obdobij. Študentje se k opravljanju vsakega izpita prijavljajo s prijavnico in odjavljajo z odjavnico (izključno elektronsko, preko šolske spletne strani). Seznam prijavljenih študentov za posamezni rok bo po poteku prijavnega in odjavnega roka (3 dni pred izpitom) objavljen na oglasni deski in na spletni strani šole. K izpitu smejo pristopiti le prijavljeni študentje.
1. IZPITNO OBDOBJE: 11. januarja – 26. februarja 2010 (izjema teden od 15. do 19. feb.) 2. IZPITNO OBDOBJE: 12. aprila – 2. julija 2008
4 Natančno izvedbo in oblike opredeljujejo podrobni izvedbeni kurikulumi izvajalcev5 Ker je predavatelj izvajalec imenovan za oba jezika, omogočamo študentom opravljanje izpita iz obeh jezikov.
14
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
3. IZPITNO OBDOBJE: 16. avgusta – 15. septembra 2010
Predavatelji bodo v dogovoru s študenti razpisali redne izpitne roke (6, v kolikor ni delnih izpitov in 5, v kolikor je študentom omogočeno opravljanje delnih izpitov). Objavljeni bodo vnaprej ali sproti na oglasni deski in spletnih straneh šole.
Opozorilo: Študent v enem štud. letu lahko pristopi k opravljanju izpita pri istem predmetu največ trikrat. Opravljanje delnih izpitov se šteje kot izraba prvega izpitnega roka za tiste študente, ki so pristopili k obema delnima izpitoma. Četrto in vsako nadaljnje opravljanje izpita se plača po veljavnem ceniku.
5.6 DIPLOMSKA DELA
V lanskem študijskem letu je na VSŠ LŠ Maribor diplomiralo 23 novih inženirjev lesarstva. S svojimi diplomskimi deli so tudi letošnji diplomanti prispevali konkretne izboljšave in inovacije na tehnološkem, organizacijskem, marketinškem in drugih poslovnih področjih za lesarska podjetja in druge organizacije v Sloveniji oziroma za lastno samozaposlitev. Šesta podelitev diplom »hrastovi generaciji« diplomantov je bila dne 30.06. ob 11.00 uri. Svečanosti so se poleg vodstva in predavateljev naše šole in zavoda udeležili tudi nekateri gosti Kot častni gost, ki je podelil diplome skupaj z ravnateljico, je prisostvoval prof. dr. Franc Pohleven z BTF Oddelka za lesarstvo, predsednik Sveta za les, vodja Gozdno – lesne tehnološke platforme in glavni in odgovorni urednik revije Les/Wood. Poleg tega pa so se prireditve udeležili kolegi iz Višje lesarske šole Volyne na Češkem – ravnatelj Jiri Homolka z dvema sodelavcema, kjer sta se ravnateljica in Erasmus koordinator, dr. Podbrežnik, aprila udeležila mednarodnega seminarja Gradnja z lesom. Diplomanti so tradicionalno prejeli članske izkaznice Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Maribor in diplomantski prstan – tokrat iz hrastovega lesa.Ravnateljica je ob tej priložnosti podelila priznanja najbolj dejavnim predavateljem in mentorjem diplomskih nalog, študentom in drugim sodelavcem:
Dušanu Hrenu – za uspešno in kakovostno vodenje študijske komisije, Andreji Peserl – za izjemen trud pri vodenju komisije za kakovost in pripravi sistema
kakovosti na VSŠ Zdenki Boltavzer – ki je na šolo prinesla duha aktivnih metod dela s študenti, za uspešno
izpeljana učno-promocijska projekta lesarjev »ko zaznajo mladi« in oblikovalcev »od lesa do srca«.
dr. Andreju Podbrežniku in mag. Branki Hribar, ki sta v evalvacijah od študentov prejela najvišjo oceno svojega predmeta in pedagoškega dela.
Miroslavu Novaku, mentorju z največjim številom diplomskih nalog letos, za njegovo prizadevno in kakovostno mentorsko delo.
za sodelovanje pri izvajanju študija odraslih na drugih lokacijah se zahvaljujem tudi zunanjim sodelavcem: Cvetki Kernel, ravnateljici SGLŠ Postojna - za tvorno sodelovanje in omogočanje izvajanja našega programa za odrasle slušatelje v prostorih njene šole ter Milki Smrdelj-Ttopić, izredni študentki iz Postojne in Stanislavu Lemutu, izrednemu študentu iz Ljubljane za njuno vestno koordinacijo skupin svojih kolegov na lokacijah Postojna in Ljubljana ter sodelovanje z referatom.
Andreju Tacerju – za izjemno prizadevno vodenje študentske skupnosti na šoli ter delo v ŠOS izven šole in komisiji za zunanje evalvacije v visokem šolstvu, kjer deluje kot usposobljeni študent evalvator.
Prejemnika priznanja za najvišji doseženi učni uspeh (povprečno oceno študija) izmed tokratnih diplomantov rednega ter izrednega študija sta bila:
diplomant rednega študija Denis Šumenjak ter diplomant izrednega študija Janez Šmelcer.
Prireditev je povezovala in vodila mag. Branka Hribar, predavateljica poslovnega komuniciranja, pri tem pa ji je pomagal Aleš Črnko, učitelj športne vzgoje na zavodu, ki je nastopil tudi kot kitarist in šansonjer. Za dizajn prostora sta poskrbeli sodelavki Alenka Tonij in Darja Krecenbaher. V knjižnici si je možno izposoditi DVD s posnetkom prireditve ali pa ga naročiti v referatu.
15
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Zaključna prireditev Podelitve diplom Višje strokovne šole v študijskem letu 2009/10, ki bo hkrati obeležena tudi kot Proslava 10-letnice šole, bo predvidoma v sredo, 30.06.2010 (z možnostjo prestavitve na petek).
V nadaljevanju sledi seznam diplomantov in diplomskih nalog v štud. letu 2008/09 ter seznam dispozicij (nalog v pripravi), ki je lahko v pomoč tako študentom pri izbiri teme naloge, mentorjem pri prevzemanju mentorstev kot tudi podjetjem pri iskanju možnosti za vključevanje diplomantov v reševanje njihove proizvodne problematike.
5.6.1 SEZNAM DIPLOMSKIH NALOG 2008/2009 IN POTRJENIH DISPOZICIJ (DO OKT. 2009)
Študent: Robert BAUMAN in Damjan KAUČIČ - redna študenta
Naslov naloge: UPLINJANJE LESA IN NJEGOVA UPORABA V MOTORJIH Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM
Mentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -
Podjetje:Datum zagovora:
Rezultat diplomske naloge je izdelek – motor na vplinjen les, delo študentov v domači delavnici, v sodeloavnju z g. Peklar Borutom.23.10.2008
Študent: Boris PUKŠIČ - redni študentNaslov naloge: UREDITEV MATERIALNEGA POSLOVANJA V PODJETJU EXPO LES D.O.O.Mentor predavatelj: Marjan ČRNČEC, u.d.org. dela Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana za podjetje EXPO LES d.o.o.23.10.2008
Študent: Peter ŠINKEC - redni študentNaslov naloge: IZDELAVA NOTRANJIH VRAT V DVOJNEM STILUMentor predavatelj: Franc KORPIČ univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v mizarski delavnici Mizarstvo Šinkec s.p.23.10.2008
Študent: Jernej GROS- redni študentNaslov naloge: NAMEN IN VLOGA EMBALAŽE PRI TRANSPORTUMentor predavatelj: Miroslav NOVAK univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: Gorazd VENEK Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana za podjetje Gorenje NO d.d., Velenje19.2.2009
Študent: Marko RAUH - redni študent
Naslov naloge: RACIONALIZACIJA IZDELOVANJA LEPLJENCEV V PODJETJU MARLES HIŠE D.O.O.-OE LOVRENC NA POHORJU
Mentor predavatelj: Marjan Črnčec, univ.dipl.org.dela..Somentor v podjetju: Igor MAVRIČ, inž.les.Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana za podjetje MARLES HIŠE d.o.o.-OE Lovrenc na Pohorju19.2.2009
Študent: Janez ŠMELCER - izredni študentNaslov naloge: SNOVANJE IN IZDELAVA LESENE NADGRADNJE ZA FORDOV AVTOMOBILMentor predavatelj: Dušan Boris Hren, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -
Podjetje:Datum zagovora:
Avtomobil je delo diplomanta v domači delavnici v sodelovanju z Oldtimer klubom Škofljica19.2.2009
16
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Študent: Branko LESAR - izredni študent
Naslov naloge: IZBOLJŠANJE NEKATERIH DEJAVNIKOV DELOVNEGA OKOLJA V DELAVNICI BRALES - BRANKO LESAR S.P.
Mentor predavatelj: Dušan Boris Hren, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Brales - Branko Lesar s.p.25.3.2009
Študent: Vinko LOŽAR- izredni študentNaslov naloge: RESTAVRIRANJE LESENE PLASTIKEMentor predavatelj: Metoda VRANJEK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v sodelovanju z domačo župnijsko cerkvijo25.3.2009
Študent: Tadej PAJER - izredni študentNaslov naloge: NAPAKE V FAZI SUŠENJA HRASTOVEGA LESAMentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v podjetju Lip Radomlje d.d.25.3.2009
Študent: Jernej BANFI - redni študentNaslov naloge: DOWNHILL BOARDSMentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -
Podjetje:Datum zagovora:
Naloga predstavlja nagrajen inovacijski projekt diplomanta – board je izdelan v sodelovanju z Mizarstvom Šavel d.o.o., Murska Sobota25.3.2009
Študent: Martin JELINIČ - redni študentNaslov naloge: OHRANITEV PROPADAJOČIH KOZOLCEVMentor predavatelj: Samo STEBLOVNIK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v sodelovanju s podjetjem Gradbeništvo Novak d.o.o. iz oOtočca21.4..2009
Študent: Peter ŠKODNIK - redni študentNaslov naloge: ZMANJŠANJE HRUPA V PODJETJU MIZARSTVO ŠAVELMentor predavatelj: Franc KORPIČ, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana za podjetje Mizarstvo Šavel d.o.o., Murska Sobota21.4..2009
Študent: Aleš ŠTUHEC - redni študent
Naslov naloge: TEHNOLOŠKI PROCES IZDELAVE DVEH ZVOČNIŠKIH OMARIC IZ RAZLIČNIH MATERIALOV TER PRIMERJAVA LE-TEH
Mentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v domači delavnici diplomanta v sodelovanju z LŠ Maribor21.4..2009
Študent: Martin BEDENIK - redni študentNaslov naloge: SNOVANJE IN IZDELAVA VEČFUNKCIONALNEGA BIVALNEGA POHIŠTVAMentor predavatelj: Dušan Boris Hren, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Pohištvo je idejni projekt diplomanta, izdelano v Mizarstvu Bedenik s.p., Fram21.4..2009
17
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Študent: Mihael OGRINC - redni študentNaslov naloge: VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA V PASIVNO HIŠOMentor predavatelj: Samo STEBLOVNIK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v sodelovanju s podjetjem Marles hiše d.o.o.27.5..2009
Študent: Klemen SLAPAR - redni študentNaslov naloge: KOZOLEC - KULTURNA DEDIŠČINA V KAMNIKUMentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -
Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v sodelovanju z g. Francem Pogačarjem ter dr. Vitom Hazlerjem iz Univerze Ljubljana, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo27.5..2009
Študent: Matej ZUPANC - redni študentNaslov naloge: OHRANJANJE KOZOLCEV V MISLINJSKI DOLINIMentor predavatelj: Metoda VRANJEK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:
Datum zagovora:
Naloga je izdelana v sodelovanju z Robertom Logarjem ter Zavodom za varstvo kulturne dediščine SLO27.5.2009
Študent: Jožef HOZJAN - izredni študentNaslov naloge: OD ZAMISLI DO IZDELKA S CAD-CAM PROGRAMOMMentor predavatelj: Marjan PRELOG, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana za podjetje Mizarstvo Lebar d.o.o., Turnišče18.6.2009
Študent: Andrej MERČNIK- redni študentNaslov naloge: IZDELAVA ELEKTRIČNE KITAREMentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.les.Somentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Kitara je izvirno delo diplomanta v domači delavnici18.6.2009
Študent: Denis ŠUMENJAK- redni študent
Naslov naloge: PRIPRAVA TAL IN POLAGANJE LESENIH TALNIH OBLOG PRI PARKETARSTVU PODEKS, S.P.
Mentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.lesSomentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana za Parketarstvo Podeks, s.p.18.6.2009
Študent: Marko ZUPANČIČ - izredni študentNaslov naloge: OPTIMIZACIJA DELOVNEGA MESTA Z UPORABO METODE "MTM"Mentor predavatelj: Marjan ČRNČEC, univ.dipl.org.delaSomentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana za podjetje Johnson Controls – NTU, d.o.o.,Slovenj Gradec18.6.2009
Študent: Rok URH - redni študentNaslov naloge: PRIMERJAVA MED LESENIMI, PVC IN LES-ALUMINIJ OKNIMentor predavatelj: Miroslav NOVAK, univ.dipl.inž.lesSomentor v podjetju: -Podjetje:Datum zagovora:
Naloga je izdelana v sodelovanju s podjetjem Gašper trženje d.o.o., Radlje ob Dravi18.6.2009
18
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Potrjene teme diplomskih del v š.l. 2008/09AVTOR NASLOV DIPLOMSKEGA DELA MENTOR SOMENTOR OPOMBE
JERNEJ BANFI DOWNHILL BOARDS MIROSLAV NOVAK
GREGOR VRBNJAK
IZDELAVA KOREKCIJSKIH IN SONČNIH OČAL IZ LESA
MIROSLAV NOVAK
DUŠAN GERŠAK
SKRAJŠEVANJE TEHNOLOŠKEGA ČASA S PRERAZPOREDITVIJO DELOVNIH MEST V PODJETJU ROGAŠKA LES D. O .O
ZDENKA STEBLOVNIK ŽUPAN
KLEMEN SLAPAR KOZOLEC KULTURNA DEDIŠČINA V KAMNIKU
MIROSLAV NOVAK
MILAN PLEMENIČ
PRILAGODITEV LAKIRNICE EVROPSKI DIREKTIVI LAKIRANJA V PODJETJU SLOG INTERIER D.O.O.
ANDREJA PESERL
MARKO ZUPANČIČ
OPTIMIZACIJA DELOVNEGA MESTA Z »MTM« METODO
MARJAN ČRNČEC
ZVONKO SMOLAR
IDEJNO SNOVANJE MONTAŽNE STANOVANJSKE HIŠE IN OPREME ZA INVALIDA - PARAPLEGIKA
SAMO STEBLOVNIK
IGOR MAVRIČ
MATIJA ČAKŠ
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB NA IZVEDBO STREŠNIH KONSTRUKCIJ
DUŠAN HREN
SAMO KLOBUČAR
ZUNANJE TALNE OBLOGE DUŠAN HREN
BOŠTJAN JELENC
ZMANJŠANJE STROŠKOV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE V ALPLES D.D.
MIROSLAV NOVAK
FRANCE TOLAR
STANISLAV LEMUT
LASERSKO REZANJE IN GRAVIRANJE MIROSLAV NOVAK
MATEJ ZUPANC
OHRANJANJE KOZOLCEV V MISLINJSKI DOLINI
METODA VRANJEK
VLADIMIR PRIMOŽIČ
PREDNOSTI TRANSPORTA LESA PO ŽELEZNICI
ZDENKA BOLTAVZER
MARKO LAZNIK
NAČINI, POGOJI IN TEŽAVE PRI VGRADNJI NOTRANJIH VRAT IN PODBOJEV
SAMO STEBLOVNIK
PRIMOŽ BRATUŠA
KOPALNICE V MANSARDAH, POUDAREK NA TESNJENJU SPOJEV TLA - STENA
SAMO STEBLOVNIK
ANDREJ HORVAT
SNOVANJE IN IZDELAVA LESENE DESKE ZA VODNO DESKANJE
DUŠAN HREN
IGOR KOROŠEC
SNOVANJE NOVE POSTELJE V PODJETJU LIP BLED D.O.O.
DUŠAN HREN
ANDREJ ZUPANC
ALEŠ MESARIČ
LESENE FASADE SAMO STEBLOVNIK
ANTONPODLESNIK
IZBOLJŠAVA ORGANIZACIJSKIH IN PROIZVODNIH PROCESOV V PODJETJU LES-KRO D.O.O.
FRANC KORPIČ
JOŽEOŠTIR
DEJAN VRTIČ
PREDELAVA AVTOMOBILSKEGA PRTLJAŽNEGA PROSTORA IN VGRADNJA AVDIO SISTEMA
MIROSLAV NOVAK
IVAN KOBLAR
S TEHTANJEM OKOVJA DO ODPRAVE MANJKOV IN REKLAMACIJ
ZDENKABOLTAVZER
FRANC TOLAR
ROBERTŽMAVC
UPORABA LESA V POLICIJI MIROSLAV NOVAK
MATEJ TOČAJ
POMEN IN OHRANITEV IDENTITETNEGA STAVBNEGA
METODA VRANJEK
19
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
POHIŠTVAMITJA RUDOLF
SNOVANJE IN IZDELAVA ODLAGALNO-POLNILNE ENOTE ZA MOBILNE TELEFONE
DUŠANHREN
ROK URH
PRIMERJAVA MED LES, PVC IN LES-ALU OKNI
MIROSLAV NOVAK
ANDREJKARNEŽA
POSODOBITEV LAKIRNICE V MIZARSTVU KARNEŽA ANDREJ S.P.
METODA VRANJEK
SLAVKOLESKOVAR
IZDELAVA REFERENČNEGA KOLESLJA
ANDREJAPESERL
SIMONVELDIN
NOTRANJA OPREMA NA JAHTI BLUE MOON
MIROSLAV NOVAK
MATJAŽ ČASAR
NABAVA, KONTROLA IN PREVZEM DECIMIRANIH ELEMENTOV
mag. LEONŠUNTNER
LUKATRUPI
DOLOČITEV PARAMETROV LAKIRANJA NA UV LINIJI V PODJETJU METALIKA D.O.O.
ANDREJAPESERL
IGORARH
ANDREJVUČKIČ
SNOVANJE IN IZDELAVA FINSKE SAVNE PO ERGONOMSKIH NAČELIH
DUŠAN HREN
BOŠTJAN KOS
RACIONALIZACIJA LEPILNICE DOLŽINSKEGA SPAJANJA LESA V PODJETJU MARLES HIŠE MARIBOR D.O.O.
DUŠAN HREN
IGORMAVRIČ
DEJANRUKAV
IZDELAVA ORIGINALNIH BLOŠKIH SMUČI TER NJIHOVA PRIMERJAVA S SMUČMI S KARVING LOKOM
DUŠANHREN
MILKASMRDEL TOPIĆ
PREDNOSTI RAČUNALNIŠKO VODENEGA REŽIMA PARJENJA HLODOVINE PRED ROČNIM
MIROSLAV NOVAK
MATEJPEČAR
NAČRTOVANJE IN IZDELAVA PROTOTIPA KLOPI ZA LESARSKO GOZDNO UČNO POT
ZDENKASTEBLOVNIK ŽUPAN
IVAN TIMOTIJEVIĆ
OBNOVA SEDEŽNEGA POHIŠTVA DUŠAN HREN
ALENKATONIJ
BOJANSKOK
OD ZAMISLI DO IZVEDBE LESENEGA POČIVALNIKA
DUŠAN HREN
5.7 IZVEDBENI KURIKULUMI – ŠOLE IN PREDMETOV
Izvedbeni kurikulum šole zajema večinsko vsebino tega delovnega načrta in je javno objavljen na spletni strani šole. Izvedbeni kurikulumi izvajalcev predmetov (predavateljev in inštruktorjev) morajo po sklepu ravnateljice biti oddani v referat do konca meseca oktobra oz. do konca meseca novembra 2009 (organizirana oblika izrednega študija).Izdelani so v obliki kot je bila usklajena v projektu Impletum in sprejeta na študijski komisiji naše šole v lanskem študijskem letu. Koordinacijo in konzultacije v zvezi s pripravo izvedbenih kurikulov opravlja ga. Metoda Vranjek, ki sodeluje tudi pri teh aktivnostih na nacionalnem nivoju v projektu »Impletum«. 5.8 URADNE URE STROKOVNIH DELAVCEV
Uradne ure strokovni delavci opredeljujejo v seznamu zaposlenih, v nadaljevanju. Generalno so predavatelji vedno dosegljivi po elektronski pošti in mobilnih ali šolskem telefonu, v kabinetu ali po dogovoru. Za osebne konzultacije v uradnih urah ali izven njih je priporočljiv predhodni dogovor oziroma najava. Zaradi občasne potrebe po prilagajanju uradnih ur spremembam v urniku predavatelja / inštruktorja čez leto, bodo te objavljene in sproti ažurirane na spletni strani šole ter na oglasni deski. Informacijo o dosegljivosti posameznega predavatelja in pomoč pri vzpostavljanju kontaktov je vedno mogoče dobiti tudi v referatu.
20
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Uradne ure organizatorjev praktičnega izobraževanja:
Franc Korpičtorek10.00-11.00
Metoda Vranjeksreda 11.10-11.40
5.9 SKUPNOST ŠTUDENTOV
Skupnost študentov se je s svojimi aktivnostmi v preteklih študijskih letih izjemno izkazala, predvsem s sodelovanjem in pobudami za učne projekte ter promocijo šole in stroke v javnosti.
Redni študenti 2. letnika Les in Obl bodo letos sodelovali v naslednjih učnih projektih in drugih aktivnostih:
Strokovni projekt »PROMOCIJA REVIJE LES IN 10-LETNICE ŠOLE« pri predmetu Podjetništvo, kjer bodo spoznavali vse elemente projektiranja posla ob organizaciji tržne komunikacije za podjetja.
Sodelovali bodo pri predstavitvah višje šole in programa na Ljubljanskem sejmu pohištva, sejmu Dom, sejmu Informativa 09, Gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, v publikaciji FAX Vpisnik in na drugih prezentacijah dela šole.
Aktivno sodelovali pri promociji šole in povezovanju šole z okoljem. Aktivno sodelovali v internih razpisih za oblikovalske dosežke (festival Lent, Maribor EPK) Izpeljali in se udeležili ene strokovne ekskurzije v tujino (obisk pohištvenega sejma po
dogovoru, predstavniki bodo skupaj s predavatelji obiskali višjo lesarsko šolo v Volynah na Češkem aprila 2010).
Redni študenti 1. Letnika Les in Obl bodo sodelovali pri: dendroloških (Tvoriva (spoznavanje drevesnih vrst in lesov)) in športno-rekreativnih terenskih
vajah na Pohorju (okt. 2009). Učnem projektu pri predmetu OKL. Pripravi razstave umetniških del in oblikovalskih predlogov študentov Oblikovanja oz.
tematskih razpisih.
Študentska skupnost bo sodelovala tudi pri: pripravi in izvedbi volitev treh predstavnikov v svet zavoda LŠ Maribor (nov. 2009) pripravi enega športnega tekmovanja na nivoju Zavoda z zunanjimi gosti – predvidoma
meseca aprila/maja.
Mentorica skupnosti študentov v tem letu je učiteljica športne vzgoje, ga. Bojana Pukl, pri urejanju študentskega dela spletnih strani in foruma pa bo pomagal predavatelj mag. Tjašo Vlasak, Obvestila o aktivnostih skupnosti študentov bodo objavljena na spletnih straneh ŠTULE in na oglasni deski skupnosti študentov na 2. nadstropju oziroma preko šolskega radia.
Člani študentskega odbora so:- Kot predstavnika 2. letnika – program Lesarstvo: Uroš Bukovec, Janez Jurše - Kot predstavnika 1. letnika – program Lesarstvo: (naknadno bo objavljeno na spletni strani).- Kot predstavnika 1. Letnika - program Oblikovanje materialov: (naknadno bo objavljeno na
spletni strani).- Kot predstavnici 2. letnika – program Oblikovanje materialov: Jasmina Boromisa in Maruša
Penič.Kot mentorja/svetovalca bosta sodelovala še aktualni predsednik Andrej Tacer in Borut Pučko,
študenta 2.letnika.
P redsednik skupnosti študentov: Andrej Tacer, redni študent 2. Letnika, el. pošta: [email protected]
Pre dstavnik izrednih študentov skupine v Ljubljani: - naknadno javljeno
21
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Predstavnik rednih in izrednih študentov, Andrej Tacer je tudi član šolske Komisije za kakovost in zastopnik študentov v obstoječem Svetu zavoda LŠ Maribor (do konca tega mandata).
5.9.1 Tutorstvo študentom
Tutorstvo in konzultativno delo (svetovalno) s študenti postaja vedno bolj pomembno v smislu spodbujanja vseživljanjskega učenja.Mentorje ŠS, tutorici in organizatorje izobraževanja ter same študente bomo v tem študijskem letu seznanili z možnostjo uporabe metodologije DayAct in možnostjo usposabljanja za svetovalce po tej metodologiji!
Tutorici sta strokovni sodelavki, ki bosta na voljo rednim študentom 1. in 2. letnika za pomoč in nasvete v zvezi s študijskimi težavami in drugo problematiko v zvezi z življenjem in delom na šoli.
Tutorica 1. letnika:Zdenka Berko, prof. (knjižničarka višje strokovne šole)Tutorica 2. letnika:Maja Čebulj, prof. (predavateljica Poslovnega komuniciranja in vodenja)
6 PREHODI IZ STAREGA V NOVI PROGRAM6 PREHODI IZ STAREGA V NOVI PROGRAM
Študijska komisija je obravnavala problematiko prehajanja iz iztekajočega se v nov / prenovljen program in sprejela naslednje sklepe:
Študijsko leto 2009/10 zapada v prehodni rok, ko se bodo še opravljali izpiti tudi po starem programu študija lesarstva za oba letnika.
Izpit opravljen po starem Višješolskem strokovnem študijskem programu
LESARSTVO
Izpit in obseg priznavanja izpita v prenovljenem Višješolskem strokovnem študijskem programu
LESARSTVOStrokovna terminologija v tujem (NE/AN) jeziku Strokovna terminologija v tujem (NE/AN) jeziku –
se prizna v celoti (5 KT)Poslovno komuniciranje in vodenje podjetij Poslovno sporazumevanje in vodenje –
se prizna v celoti (6 KT)Ekonomika in management podjetja Ekonomika podjetja –
se prizna v celoti (5 KT)Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja
Varstvo pri delu, požarna varnostin varstvo okolja –se prizna v celoti (3 KT)
Računalništvo in poslovna informatika Osnove računalništva in informatike-se prizna v celoti (5 KT)
Tvoriva Tvoriva v lesarstvu -se prizna v celoti (6 KT)
Sušenje lesa Sušenje lesa -se prizna v celoti (5 KT)
Tehnologija strojne obdelave Tehnologija strojne obdelave lesa -se prizna v celoti (5 KT)
Površinska obdelava in zaščita lesa Površinska obdelava in zaščita lesa -se prizna v celoti (5 KT)
Podjetništvo Podjetništvo -se prizna v celoti (5 KT)
Računalništvo v stroki CNC tehnologija v lesarstvu -se prizna v celoti (5 KT)
Kakovost in zanesljivost proizvodnje Kakovost in zanesljivost proizvodnje -se prizna v celoti (4 KT)
Organizacija proizvodnje 1 Študij dela v lesarstvu -se prizna v celoti (3 KT)
Organizacija proizvodnje 2 Proizvodni management –
22
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
se prizna v celoti (6 KT)(rok zastaranja - 5 let)
Konstruiranje in oblikovanje 1 Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu–se prizna v celoti (6 KT)
Konstruiranje in oblikovanje 2 Lesna gradnja –se prizna v celoti (5 KT)
Konstruiranje in oblikovanje 1 inKonstruiranje in oblikovanje 2
Oblikovanje in konstruiranje pohištva –se delno prizna (3 KT od 5 KT);študent mora opraviti laboratorijske vaje
Po veljavnih predpisih je treba zaključiti (diplomirati) v iztekajočem se programu v roku treh let, zato bomo tudi v tem letu pospeševali aktivnosti za obveščanje in animiranje nekdanjih študentov, ki so bodisi opravili vse obveznosti po programu razen diplomskega dela ali pa jim še manjkajo opravljene obveznosti, da bi svoj študij v iztekajočem se programu zaključili čimprej.
7 STROKOVNI DELAVCI VIŠJE ŠOLE7 STROKOVNI DELAVCI VIŠJE ŠOLE
PREDAVATELJSKI ZBOR
BOLTAVZER, ZdenkaPredavateljica VŠ za: : Podjetništvo (POD)-Les., Podjetništvo ekonomika in trženje (PET)-Obl.Zaposlitev: IC Piramida Maribore. pošta: [email protected]
ČEBULJ, MajaPredavateljica VŠ za: Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) – Les. in Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
ČRNČEC, MarjanPredavatelj VŠ za: Ekonomika in menagement podjetij (EKP)-Les., Študij dela (ŠDL)-Les., Proizvodni management (PRM)-Les.Nosilec za: Ekonomika in menagement podjetij (EMP), Študij dela (ŠDL)Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
DRAGULJ, VahidaPredavateljica VŠ in nosilka za: Strokovna terminologija v nemškem jeziku (STJ) – Les. in Obl.Zaposlitev: IC Piramidae. pošta: [email protected]
HOJNIK, CvetkaPredavateljica VŠ in nosilka za: Prostoročno risanje (PRR), Osnove likovne teorije(OLT) – Obl.Zaposlitev: Srednja oblikovalska šola, LŠ Maribore. pošta: [email protected]
23
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
HREN, DušanPredavatelj VŠ in nosilec za: Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja (VPD), Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL), Tehnično risanje in opisna geometrija (TRO)Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
mag. HRIBAR, BrankaPredavateljica VŠ in nosilka za: Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV)Zaposlitev: SEŠ Maribor, LŠ Maribore. pošta: [email protected] ure: četrtek od 10:30 – 11:15
KORPIČ, FrancPredavatelj VŠ in nosilec za: Praktično izobraževanje (PRA)-Les.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
NOVAK, MiroslavPredavatelj VŠ in nosilec za: Sušenje lesa (SUL), Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL), Energetika v lesarstvu (ENL)-Les.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
dr. NOVAK, Miroslav, prof.Predavatelj VŠ in nosilec za: Dokumentiranje in arhiviranje (DAR)-Obl.Zaposlitev: Pokrajinski arhiv Maribore. pošta: [email protected]
PESERL, AndrejaPredavateljica VŠ in nosilka za: Tvoriva v lesarstvu (TVL. TVO)-Les., Obl., Pomožni materiali v lesarstvu (POM)-Obl., Patologija in sanacija izdelkov (PSI)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
dr. PODBREŽNIK Andrej, prof. Predavatelj VŠ za: Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-an in -ne)Nosilec za: Strokovna terminologija v angleškem jeziku (STJ-an)Zaposlitev: SPKŠ Maribore. pošta: [email protected]
24
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
PRELOG, Marjan, univ. dipl. inž. les.Predavatelj VŠ in nosilec za: CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)-Les., Programska orodja in oprema –les (POO)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
STEBLOVNIK, Samo, univ. dipl. inž. les.Predavatelj VŠ za: Lesne gradnje (LEG)-Les., Varstvo pri delu, pož. varnost in var. okolja (VPD), Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl.Nosilec za: Lesne gradnje (LEG)-Les., Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl.Zaposlitev: Marles hiše Podvelkae. pošta: [email protected]
STEBLOVNIK ŽUPAN, Zdenka, univ. dipl. inž. les., spec. manag.Predavateljica VŠ in nosilka za: Proizvodni management (PRM)Zaposlitev: LŠ Maribor, ravnateljica VSŠe. pošta:[email protected]
STEGNE ,Vladimir, univ. dipl. inž. les.Predavatelj VŠ za: Tehnologija strojne obdelave (TSO)-Obl., Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl., Proizvodni management (PRM)-Les.Nosilec za: Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
mag. ŠUNTNER, Leon, univ. dipl. inž. stroj.Predavatelj VŠ in nosilec za: Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP)Zaposlitev: direktor CIMOS Maribor, LŠ Maribore. pošta: [email protected]
TOPOLOVEC AMON, Bojana, univ. dipl. inž. arh.Predavateljica VŠ in nosilka za: Osnove estetike (OES), Oblikovanje bivalnega pohištva (OBP)Zaposlitev: Srednja šola za oblikovanje Maribor, LŠ Maribore. pošta: [email protected]
25
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
VRANJEK, Metoda, univ. dipl. inž. les.Predavateljica VŠ in nosilka za: Površinska obdelava in zaščita lesa(POZ)-Les., Površinska obdelava lesa(POL)-Obl., Restavratorske tehnike –les (RTL)-Obl., Praktično izobraževanje (PRA)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
mag. VLASAK, Tjašo, prof. mat. in rač.Predavatelj VŠ in nosilec za: Računalništvo in informatika (RAI)-Les., Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
GOLOB, JanezPredavatelj VŠ in nosilec za: Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva (ZSB)-Obl.Zaposlitev: upokojenece. pošta: [email protected]
mag. BOŽIN, Andrej, univ. dipl. arh.Predavatelj VŠ in nosilec za: Predstavitvene tehnike (PRT)-Obl.,
Zaposlitev: Arhitekturno projektiranje in inženiring Andrej Božin s.p.e. pošta: [email protected]
KRECENBAHER, DarjaPredavateljica VŠ za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN)-Obl., Intarzija in inkrustracije lesa (IIL)-Obl., Površinska obdelava in zaščita lesa (POZ)-Les.Nosilka za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN)-Obl., Intarzija in inkrustracije lesa (IIL)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
ZAMUDA, MilanPredavatelj VŠ za: Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL), Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP)Nosilec za: Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP)Zaposlitev: Mizarstvo Zamuda, s.p.e. pošta: [email protected]
INŠTRUKTORJI IN LABORANTI, UČITELJICA ŠVZ
PUKL, Bojana, prof.
26
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Učiteljica ŠVZZaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
PERIČ, Zlatko, dipl. inž. les.Inštruktor za: lesne gradnje (LEG)-Les., Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP)-Obl.Zaposlitev: Inštitut RS za rehabilitacijo, LŠ Maribore. pošta: [email protected]
TONIJ, Alenka, inž. les.Inštruktorica za: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN), Intarzija in inkrustracije lesa (IIL)Laborantka za: Površinska obdelava in zaščita lesa (POL), Tvoriva v lesarstvu (TVL, TVO), Pomožni materiali v lesarstvu (POM), Patologija in sanacija izdelkov (PSI)Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
ŽNIDARIČ, Karel, inž. les.Laborant za predmet: CNC tehnologija v lesarstvu (CNT)-Les., Programska orodja in oprema –les (POO)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
KOŠAR, Robert, inž. les.Laborant za predmet: Sušenje lesa (SUL), Tehnologija strojne obdelave (TSL)-Les., Tehnologija strojne obdelave (TSO)-Obl., Tehnologija ročne obdelave (TRO)-Obl.Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: robert.koš[email protected]
JESENIK, Zlatko, inž. les.Laborant za predmet: Rezbarjenje in plastika v lesu (RIN), Intarzija in inkrustracije lesa (IIL)Zaposlitev: LŠ Maribore. pošta: [email protected]
7.1 PREGLED DELOVNIH MEST IN OBLIKE ZAPOSLITVE
vodstveni, administrativni in drugi strokovni sodelavciime delo Delež /
osnovaOblika zaposlitve in vir financiranja
Vrsta pogodbe
Aleš Hus Direktor LŠ Mb PoIO Pogodbeno – odrasli ŠOL Podjemna PoIO
27
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Zdenka Steblovnik Župan
Ravnateljica VSŠ
1,00 Red/polni čas – MŠŠ Polna redna NDČPoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO
Prapertnik Martina
poslovna sekretarka/organiz. izobr.(0,3:0,7)
1,00 Red/polni čas – MŠŠ Polna redna NDČPoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO
Zdenka Berko knjižničarka 0,55 Na zavodu-NDČ Polna redna NDČPoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO
Dragica Sirc poslovna sekretarka(VI)
0,55 Na zavodu-NDČ Polna redna NDČ (skupaj s srednjo)
Viktorija Kidrič računovodstvo 0,55 Na zavodu-NDČ Dopolnilna DČPoIO Pogodbeno – izredni ŠOL Podjemna PoIO
Andrej Podbrežnik
Koordinator EU in Erasmus
PoIO Pogodbeno – ŠOL in drugi viri
Podjemna PoIO
Marjan Črnčec, Maja Čebulj, Miroslav Novak, Andreja Peserl
Član ŠK PoIO Pogodbeno – MŠŠ in ŠOL Podjemna PoIO
Dušan Hren Predsednik ŠK PoIO Pogodbeno - MŠŠ in ŠOL Podjemna PoIOMiroslav Novak Koordinator
oddelka v LjPoIO Pogodbeno - MŠŠ in ŠOL Podjemna PoIO
predavatelji
imeOblika zaposlitve in vir financiranja
Delež / osnova
Vrsta pogodbe Zaposlitev
Boltavzer Zdenka Red.dodatno – redni študij 0,375 Sporazum NDČ IC Piramida Mb
Dragulj Vahida Red.dodatno – redni študij 0,313 Sporazum NDČ IC Piramida Mb
Črnčec Marjan redno polno - redni študij 1,031 Na zavodu-NDČ LŠ Mariborpogodbeno – izredni ŠOL 0,078 Podj. + Avtor.
Hren Dušan redno polno - redni študij 1,030 Na zavodu-NDČ LŠ Mariborpogodbeno – izredni ŠOL 0,047 Podj. + Avtor.
Hribar Branka dopolnilno – redni študij 0,125 Dopolnilna DČ SEŠ MbLŠ Mariborpogodbeno – izredni ŠOL 0,063 Podj. + Avtor.
Korpič Franc redno polno - redni MŠŠ 0,433 Na zavodu-NDČ LŠ Mariborpogodbeno – izredni ŠOL Podjem. po PoIO
Novak Miroslav redno polno – redni študij 1,000 Na zavodu-NDČ LŠ Mariborpogodbeno – izredni ŠOL 0,151 Podj. + Avtor.
dr. Novak Miroslav pogodbeno – redni študij MŠŠ
Podj. + Avtor. Pokrajinski arhiv Maribor
Peserl Andreja redno polno – redni študij 1,000 Na zavodu-NDČ LŠ Mariborpogodbeno – izredni li ŠOL 0,096 Podj. + Avtor.
Podbrežnik Andrej redno dodatno – redni MŠŠ 0,406 Sporazum NDČ SSPŠ Mariborpogodbeno – izredni ŠOL 0,088 Podj. + Avtor.
Prelog Marjan redno dodatno – redni MŠŠ 0,344 Na zavodu-NDČ.
LŠ Maribor
Steblovnik Samo pogodbeno – redni MŠŠ 0,219 Podj. + Avtor. Marles hiše Podvelka d.o.o.pogodbeno – izredni ŠOL 0,057 Podj. + Avtor.
Steblovnik Župan Zdenka
redno polno razširjeno – redni MŠŠ
0,094 NDČ LŠ Maribor
Šuntner Leon Redno dopolnilno+ Pogodb. – redni MŠŠ
0,188 Dopolnilna DČPodj.+Avtor.
CIMOS MariborLŠ Maribor
Vlasak Tjašo redno dodatno – redni študij 0,656 Na zavodu-NDČ LŠ MariborPogodbeno – izredni ŠOL 0,083 Podj.+Avtor.
Vranjek Metoda redno polno – redni študij 1,002 NDČ LŠ Maribor
Zamuda Milan Pogodbeno – redni MŠŠ 0,313 Podj.+Avtor. Mizarstvo Zamuda s.p. Pogodbeno – izredni ŠOL 0,042 Podj.+Avtor.
Cvetka Hojnik 0,406 Na zavodu DČ
28
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Redno dopolnilno - redni MŠŠ
SŠO Mb, LŠ Maribor
Bojana Topolovec - Amon
Redno dopolnilno - redniMŠŠ
0,344 Dopolnilna DČ+Podj
SŠO Mb, LŠ Maribor
Golob Janez Pogodbeno – redni MŠŠ 0,094 Podj. + Avtor. upokojenecČebulj Maja Red.dodatno – redni MŠŠ 0,313 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor
Pogodbeno – izredni ŠOL 0,031 Podj. + Avtor.Vladimir Stegne Red.dodatno – redni MŠŠ 0,319 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor
Božin Andrej Pogodbeno – redni MŠŠ 0,156 Podj. + Avtor. Božin Andrej s.p.Krecenbaher Darja Redno dodatno – redni
MŠŠ0,125 Podj. + Avtor. LŠ Maribor
Pogodbeno – izredni ŠOL
inštruktorji in učitelj ŠVZime Oblika zaposlitve in vir
financiranjadelež Vrsta pogodbe Zaposlitev
Perič Zlatko Redno dopolnilno - redniMŠŠ
0,200 Dopolnilna DČ Inštitut RS za rehabilitacijo
Pogodbeno – izredni ŠOL 0,025 Podj. + Avtor.Pukl Bojana Red.dodatno – redni MŠŠ 0,242 Na zavodu-NDČ LŠ MariborTonij Alenka Red.dodatno – redni MŠŠ 0,200 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor
Laborantiime Oblika zaposlitve in vir
financiranjadelež Vrsta pogodbe Zaposlitev
Žnidarič Karel Red.dodatno – redni MŠŠ 0,171 Na zavodu-NDČ LŠ MariborKošar Robert Red.dodatno – redni MŠŠ 0,343 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor
Pogodbeno – izredni ŠOL 0,010 Podj. pog.Tonij Alenka Red. dodatno – redni MŠŠ 0,419 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor
Pogodbeno – izredni ŠOL 0,020 Podj. pog.Jesenik Zlatko Red. dodatno – redni MŠŠ 0,121 Na zavodu-NDČ LŠ Maribor
Vse pogodbe so obnovljene in sklenjene v skladu z določbami ZDR, sklepi sveta zavoda in internim pravilnikom o izobraževanju odraslih na višji strokovni šoli.
7.3.1 Po letnikih in predmetih
1-R les=1. letnik redni les; 1-R obl=1. letnik redni obl; 2-R.les=2. letnik redni les;2-R.oblik=2. letnik redni oblik. 1,2-I-LJ= 1.,2. letnik (prenov. program) - izredni Ljubljana
PRIIMEK Ime Pred-met
1-Rles
2-Rles
1-Robl
2-R-obl
Izred.LJ
ČEBULJ Maja PSV X X XBOLTAVZER Zdenka POD
PET XX
BOŽIN Andrej PRT XČRNČEC Marjan ŠDL
PRMEKP
XXX
X
DRAGULJ Vahida STJ X XGOLOB Janez ZSB XHOJNIK Cvetka PRR
OLTXX
HREN Dušan VPDOKLTRO
XX
X
X
29
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
HRIBAR Branka PSV X X XKORPIČ Franc PRA X X XKRECENBAHER Darja RIN
IILPOZ
XX
NOVAK Miroslav TSLSUŠTSOENL
XX
XX
X
Xdr. NOVAK Miroslav DAR XPESERL Andreja TVL
POMPSI
X XX
X
X
PRELOG Marjan CNT X XPODBREŽNIK Andrej STJ X X XSTEBLOVNIK Samo VPD
LEGOSP
XX
XX
STEBLOVNIK ŽUPAN Zdenka
PRM X
STEGNE Vladimir TSOTROPRM X
XX
ŠUNTNER Leon KZP XTOPOLOVEC-AMON Bojana
OESOBP
XX
VLASAK Tjašo RAI X X XVRANJEK Metoda POZ
POLRTLPRA
X
X
X
XX
ZAMUDA Milan TŽPTSL
X X
Inštruktorji:PRIIMEK Ime Pred
met (sv/lv)
1-Rles
2-Rles
1-Robl
2-R-obl
Izred.LJ
PUKL Bojana ŠVZ X X X XPERIČ Zlatko LEG
OSPX
XX
TONIJ Alenka RINIIL
XX
Laboranti:PRIIMEK Ime Pred
met (lv)
1-Rles
2-Rles
1-Robl
2-R-obl
Izred.LJ
KOŠAR Robert SUŠTSLTSOTRO
XX
X X
X
TONIJ Alenka TVLPOLPOMPSI
XX
X
XX
X
ŽNIDARIČ Karel CNT X XJESENIK Zlatko RIN
IILXX
30
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Predavateljem in sodelavcem, ki sodelujejo pri izvedbi izobraževanja odraslih v Ljubljani, se dodatni potni stroški krijejo na osnovi posebnih sporazumov.
- Za koordinacijo izvedbe programa v Ljubljani je imenovan predavatelj Miroslav Novak, ki ima stalno bivališče v okolici Ljubljane. Strošek koordinatorja se krije v obsegu 8 ur / mesec po pogodbi na osnovi Pravilnika o izobraževanju odraslih na LŠ Maribor – VSŠ.
7.3.2 Sistemizacija - podrobno
upoštevana oba letnika po prenovljenem programu upoštevan fiktivni vpis v prvi letnik po dosedanjih izkušnjah (pri določanju števila skupin za
vaje je upoštevano dejansko število študentov, ki se vaj udeležujejo – LES1:2SV; 3-4 LV skupine; LES2:2 SV,3 LV; OBL1: 1SV,2 LV, OBL2: 1 SV,1-2 LV)
upoštevane so posebnosti predmetov za število skupin pri LV (drugačni kriteriji glede števila študentov v skupini z ozirom na vsebino vaj)
upoštevano je izkustveno razmerje med ANJ in NEJ (2/3 : 1/3) v drugem letniku so upoštevani predvideni dejanski ponavljalci, ki se udeležujejo vaj 2. letnik LES: izvaja se izbirni modul M6, posebej pa še kot prostoizbirni predmet CNT iz
modula M7 (glede na interes večine) za 2 LV skupini in eden izmed predmetov umetniške obdelave lesa za 1 LV (+druge oblike uveljavljanja proste izbire)
2. Letnik OBL: v skladu z interesi študentov se izvaja izbirni modul »Oblikovanje pohištva - les«, prosta izbira pa RIP in IIL.
LESARSTVO 1Ime modula/predmeta/druge sestavine
PR SV LV skupaj opombe
P1 Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) 48 12 24 48/24/72
PR skupaj z OBL.; SV 2 skupine; LV 3
Hribar, Čebulj
P2 Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-ANJ) 36 - 36 36/72
PR skupaj z OBL.; LV 2;
Podbrežnik
Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ-NEJ) 36 - 36 36/36
PR skupaj z OBL.; LV 1;
Dragulj
P3 Osnove računalništva in informatike (RAI) 24 - 48 24/192
PR skupaj z OBL.; LV 4;
Vlasak
P4 Študij dela v lesarstvu (ŠDL) 12 24 24 12/48/72 SV 2; LV 3; Črnčec
P5Varstvo pri delu, požarna varnost in varstvo okolja (VPD)
24 24 - 24/48SV 2; Hren
P6 Oblikovanje in konstruiranje v lesarstvu (OKL) 24 - 48 24/192 LV 4; Hren
P7 Tvoriva v lesarstvu (TVL) 36 12 36 36/24/144 PR skupaj z OBL.; SV 2; LV 4; Peserl, Tonij
P8 Sušenje lesa (SUL) 24 - 36 24/108 LV 3 Novak, Košar
P9 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSL) 36 12 24 36/24/72 SV 2; LV 3 Novak, Košar
P10 Površinska obdelava in 36 18 18 36/36/72 SV 2; LV 4 Vranjek, Tonij
31
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
zaščita lesa (POL)
OBLIKOVANJE 1Ime modula/predmeta/druge sestavine PR SV LV skupaj opombe
P1 Strokovna terminologija v tujem jeziku (ANJ) 48 36 - 12/36 Dodatna PR; SV 1skup.;
PodbrežnikStrokovna terminologija v tujem jeziku (NEJ) 48 36 - 12/36 Dodatna PR; SV 1skup.;
Dragulj
P2 Poslovno sporazumevanje in vodenje 24 24 - 24 SV 1.;
HribarP3 Računalništvo in informatika 36 - 12 12/24 Dodatna PR; LV2; Vlasak
P4 Podjetništvo, ekonomika in trženje 24 24 - 48 SV 1; Boltavzer
P5 Prostoročno risanje 12 - 48 12/96 LV 2; HojnikP6 Osnove likovne teorije 24 - 12 24/24 LV 2; Amon (?)P7 Osnove estetike 48 12 - 24/12 SV 1; Amon (?)
P8 Tehnično risanje in opisna geometrija 36 - 36 36/72 LV 2; Hren
P9 Predstavitvene tehnike 36 - 12 36/24 LV 2; BožinP10 Dokumentiranje in arhiviranje 24 - - 24 Dr. Novak
P20 Tvoriva v lesarstvu 36 - 12 24PR pri LES./LV 2;
Peserl, Tonij
P21 Pomožni materiali v lesarstvu 24 - 12 24/24LV 2;
Peserl, Tonij
Dogovorjena sprememba, glede na lansko leto v predmetniku in strukturi modula Oblikovanje izdelkov (usklajeno med šolami!)
Št. Ime modula/predmeta/druge sestavine Obvezno / izbirno Letnik
Št. kontaktnih ur Skupno število ur
študentovega dela
Kreditne točke
PR SV LV Skupaj
M2 Oblikovanje izdelkov Obvezno 1. 84 12 60 156 450 15 KT
P5 PRR Prostoročno risanje Obvezno 1. 12 - 48 60 120 4 KT
P6 OLT Osnove likovne teorije Obvezno 1. 24 - 12 36 90 3 KT
P7 OES Osnove estetike Obvezno 1. 48 12 - 60 150 5 KT
A2 A2 Praktično izobraževanje - Oblikovanje izdelkov Obvezno 1. - - - - 90 3 KT
LESARSTVO 2Ime modula/predmeta/druge sestavine
PR SV LV skupaj opombe
Ekonomika podjetja (EKP) 36 - 36 36/-/108 LV 3; Črnčec
Podjetništvo (POD) 24 36 - 24/72/- SV 2; Boltavzer
Proizvodni management (PRM) 24 12 48 24/24/144 SV 2; LV 3; Steblovnik
Župan, Črnčec, Stegne
Kakovost in zanesljivost proizvodnje (KZP) 24 24 - 24/48/- SV 2; Šuntner
Energetika v lesarstvu (ENL) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Novak
32
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Tehnologija žagarstva, furnirja in plošč (TŽP) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Zamuda
Lesna gradnja (LEG) 24 12 24 24/24/72 SV 2; LV 3; Steblovnik S., Perič
CNC tehnologija v lesarstvu (CNT) 24 - 36 24/-/72 LV 2 Prelog, Žnidarič
OBLIKOVANJE 2Ime modula/predmeta/druge sestavine PR SV LV skupaj opombe
P22 Površinska obdelava lesa (POV) 36 - 12 -/-/12 LV 1 (PV z LES 1. let.)
Vranjek, Tonij
P23 Programska orodja in oprema – les (POO) 24 - 36 -/-/36 LV 1 (PV z LES 2. let.)
Prelog, Žnidarič
P24 Tehnologija ročne obdelave lesa (TRO) 36 - 12 36/-/12 LV 1 Stegne, Košar
P25 Tehnologija strojne obdelave lesa (TSO) 36 12 24 -/12/24 SV1, LV 1 (PV z LES 1. let.)
Stegne, Košar
P26 Patologije in sanacije izdelkov – les (PSI) 36 12 24 36/12/24 LV 1 Peserl, Tonij
P27 Restavratorske tehnike – les (RTL) 24 - 36 24/-/36 LV 1 Vranjek, Tonij Lab?
P28 Zgodovinski razvoj stavbnega in bivalnega pohištva (ZSB) 24 12 - 24/12/- SV 1 Golob
P29 Oblikovanje bivalnega pohištva (OBP) 36 - 36 36/-/36 LV 1; Topolovec (Šerer?)
Oblikovanje stavbnega pohištva (OSP) 36 - 24 36/-/24 LV1; Steblovnik, Perič
P30 Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP) 24 - 20 24/-/20 LV 1 Krecenbaher, Tonij
Lab?
P31 Intarzija in inkrustracija lesa (IIL) 24 - 20 24/-/20 LV 1 Krecenbaher, Tonij
Lab?IMEIME NA URE DELEŽ OPOMBA
NOVAK MIROSLAV PV 24 (1- SUL/P), 108 (1- SUL/LV) 132 : 384 = 0,344 1,000
36 (2-TSL/P) , 24 (2-TSL/SV), 72 (2-TSL/LV) 132 : 384 = 0,344ENL (24/24/72) 120 : 384 = 0,312
VRANJEK METODA OI, PV 36 (1- POL/P), 36 (POL/SV), 72 (POL/LV) 144:384=0,375 1,002
12 (POV/LV), 24(P/RTL) 36:384=0,09480 š (PRA1+2 – les+obl) 80 : 150 = 0,533
HREN DUŠAN BORIS PV 24 (1-VAR/P), 48(1-VAR/SV) 72:384=0,187 1,030
24 (1-OKL/P), 192 (1-OKL/LV) 216:384=0,56236/72 (TROG/P+LV) 108:384= 0,281
ČRNČEC MARJAN PV 12/48/72 (ŠDL/P, SV, LV) 132 :384=0,344 1,031
36/108 (EKP) 288 :384=0,37524/96 (PRM-SV+2 sk. LV) 120 :384=0,312
PESERL ANDREJA PV 36 (TVL/P), 24 (TVL/SV), 144 (TVL/LV) 204:384=0,532 0,9070,093 (vodja programa) =1,000
24 (TVL-obl/LV) 24:384=0,06248 (PML-obl/P, LV) 48:384 = 0,12572 (PSI) 72:384=0,188
ŽNIDARIČ KAREL LV 72(CNT/LV) 72:630=0,114 0,171
36 (POO/LV) 36:630=0,057VLASAK TJAŠO PV 24/192(les-RAI/P, LV) 12/24 (obl-RAI/P, LV) 252:384=0,656 0,656
TONIJ ALENKA IN 36/20/20/20 (Obl-RTL, RIN, IVŽ, AIT) 96:480=0,200 (++??) 0,676 ++(0,125)?
LV 144 (TVL/LV), 72 (POL/LV), 24(TVL-obl/LV), 24 (POM-obl/LV)
264:630=0,419
33
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
LV 12 (obl-POV/LV), 24(obl-PSI/LV) 36:630=0,057PRELOG MARJAN PV 96 (CNT), 36 (obl-POO) 132:384=0,344 0,344
ZAMUDA MILAN PV 120 (les-TŽP) 120 : 384=0,313 0,313
STEGNE VLADIMIR PV, IN 48 (les-PRM/LV) 48: 480 = 0,1000,319
12/24 (obl-TSO/SV, LV), 48 (obl-TRO) 84:384= 0,219BOLTAVZER ZDENKA PV 24/72 (POD) 24/24 (PET)
144 : 384 = 0,375 Dopolnjevanje ZIVILSKA – 0,375
KORPIČ FRANC OI 145 š (PRA1+2 – les+obl) 65:150=0,433 0,188
PODBREŽNIK ANDREJ PV 36/72 anj (les-1-STJ/P, LV), 12/36 (obl-1-STJ/P, SV)
156 : 384 = 0,406 Dopolnjevanje Srednja strojna in poslovna šola MB
DRAGULJ VAHIDA PV 36/36 nej (les-1-STJ/P, LV), 12/36 (obl-1-STJ/P, SV)120 : 384 = 0,313 0,313 -
dopolnjevanje ZIVILSKA
ČEBULJ MAJA PV 96(les-PKV/SV, LV), 24(obl-1PKV/SV) 120:384=0,313 0,313
HRIBAR BRANKA PV 48 (les-1-PKV/P, obl PKV/P samo 24)48 : 384 = 0,125 Dodatna
zaposlitev SEŠ
STEBLOVNIK SAMO PV 24/24 (les-LEG/P, SV), 36(obl-OSP/P) 84 : 384 = 0,219 podjem
PERIČ ZLATKO IN 72 (les-LEG/ LV), 24(obl-OSP/LV)96:480 = 0,200 0,200
Dodatna zaposlitev
KOŠAR ROBERT LV 108 (1- SUL/LV), 72 (1- TSL/LV), 12(obl-TRO), 24 (obl-TSO)
216:630=0,343 0,343
ŠUNTNER LEON PV 72 (les2-KZP) 72 : 384 = 0,188 0,188
BOŽIN ANDREJ PV 60 (PRT) 60 : 384 = 0,156 podjem
dr. NOVAK MIROSLAV PV 24 (DOK) 24 : 384 = 0,062 podjem
HOJNIK CVETKA PV 108 (PRR) 24/24, OLT 156:384 = 0,406 Dopolnjevanje SŠO
TOPOLOVEC AMON BOJANA PV 48/12 (OE), 72 (obl-OBP)
132 : 384 = 0,344 Dodatna zaposlitev + podjem
PUKL BOJANA US 145 š 145:600=0,242 0,242
GOLOB JANEZ PV 36 (obl-ZSB) 36:384=0,094 podjem
KRECENBAHER DARJA PV 24, 24 (obl-RIP, IIL)
48:384=0,125 Dopolnjevanje v okviru zavoda
STEBLOVNIK ŽUPAN ZDENKA PV 36 (les2-PRM/P) 36 : 384 = 0,094 Ravnateljica s
poučevanjem
ZUNANJIM INTERESENTOM BOMO PREKO OGLASOV PONUDILI PREDMETE: Restavratorske tehnike – les (RTL), Rezbarjenje in plastika v lesu (RIP), Intarzija in inkrustracija lesa (IIL)Manjka:
laborant za RTL, laborant za RIP, IIL morda bo več ur RTL, RIP, IIL
JESENIK ZLATKO LV 36 (obl- RTL/LV), 20/20 (obl- RIP, IIL/LV) ++? 76:630=0,121 0,121 ++?
Prisotnost na deluVsi izvajalci pedagoškega dela in sodelavci višje strokovne šole opravljajo svoje delo v skladu s pogodbami o zaposlitvi, podjemnimi pogodbami ali sporazumi med zavodi in so prisotni v času svojih pedagoških obveznosti in v času drugih dogovorjenih in s koledarjem oz. od vodstva šole določenih obveznosti na šoli. Vsi zaposleni na zavodu LŠ Maribor, ki so v kakršnemkoli deležu na enoti VSŠ, pripravijo kratka poročila o prisotnosti in vsebinah dela za vsak mesec na obrazcu (PRILOGA 6) in jih oddajo v referat
34
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
vsak mesec – do 7. v tekočem mesecu. Gre le za vodenje evidence (zaradi specifike poklica) o neenakomerni razporeditvi dela čez leto.
8 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI8 NA KAJ SMO POZORNI NA NAŠI ŠOLI
Ker je Višja strokovna šola organizacijska enota Lesarske šole Maribor, si tako študentje kot tudi delavci šole delimo prostore z dijaki in delavci Srednje poklicne in strokovne šole. Zato za vse veljajo skupna temeljna določila hišnega reda. Zaradi razlik v razporedu ur predavanj in vaj za študente v primerjavi z urnikom zvonjenja na srednji šoli in souporabe vseh skupnih prostorov (hodnikov, jedilnice, šolskega dvorišča in parkirišč) pa bo za uspešno sožitje poleg upoštevanja pravil šolskega reda potrebna še velika mera medsebojnega upoštevanja in strpnosti.
Splošna določila hišnega reda (drobni tisk):1. Predavanja in vaje se izvajajo po objavljenem urniku in razporedu ur in odmorov. Pred in po predavanjih ter med
odmori se študentje zadržujejo v avli šole, na hodnikih, v šolski jedilnici, knjižnici, garderobah ali pred šolo.2. Uporaba dvigala ni dovoljena, razen v izjemnih primerih.3. Predavalnica in učilnice so v času odmorov zaklenjene. Odklepajo in zaklepajo jih predavatelji oz. inštruktorji.4. V prostorih šole, ob suhem vremenu pa tudi na dvorišču pri šolski jedilnici, so redni študentje obuti v šolske copate.
Čevlje in druge osebne stvari hranijo v svojih osebnih garderobah pri vhodu v šolo. Vstop v šolsko telovadnico je dovoljen le v športnih copatih.
5. Pri čistilki si je možno šolske copate tudi izposoditi za dnevno odškodnino 300 SIT ali jih kupiti v šolski fotokopirnici.6. Študentje so s svojim ravnanjem dolžni prispevati k čistejšemu okolju šole tako, da skrbno ravnajo s šolskim
inventarjem, puščajo sanitarije po uporabi čiste in zapirajo vodovodne pipe, odpadke pa odlagajo v za to pripravljene koše in smetnjake ter po malici pospravijo za seboj in odložijo posodo na za to določene vozičke v šolski jedilnici.
7. Informiranje študentov bo potekalo preko oglasne deske na drugem nadstropju, šolskega radia, spletne strani šole, pisnih okrožnic ter osebno preko predavateljev in drugih strokovnih delavcev.
8. V šolskih prostorih in na šolskih površinah sta kajenje in uživanje in preprodaja drugih opojnih sredstev prepovedana.9. Študentje so dolžni poskrbeti za varovanje svoje osebne lastnine. V nujnih primerih lahko večje vsote denarja ali
vredne predmete po predhodnem dogovoru shranijo v tajništvu oz. referatu šole ali v šolski knjižnici. V nasprotnem primeru šola ob odtujitvi (kraji) ne prevzema odgovornosti.
10. Ob vstopu v predavalnico oz. učilnico morajo študentje obvezno izklopiti mobilne telefone.11. Brez vednosti in dovoljenja ravnateljice šole in direktorja zavoda ni možno izvajati nobene izvenšolske študentske
dejavnosti v prostorih šole. 12. Določila hišnega reda se smiselno uporabljajo tudi v času strokovnih ekskurzij in drugih oblikah izobraževalnega dela
izven objektov šole.
NA NAŠI ŠOLI SI PRIZADEVAMO ZA NASLEDNJE (VELIKI TISK):
VLJUDNOST, PRIJAZNOST – Na poznavanje in upoštevanje pravil lepega vedenja in prijaznost smo na naši šoli še posebej pozorni, saj je to pot do prijetnega vzdušja in razpoloženja v vsakem kolektivu. Zato tudi vi s svojim vedenjem do strokovnih sodelavcev, sošolcev in vseh ostalih, prispevajte k prijaznejšemu vzdušju in ne pozabite na misel, da je dan brez nasmeha izgubljen dan.
PREDSTAVLJANJE, ROKOVANJE – Ne samo v poslovnih, temveč tudi v zasebnih druženjih je predstavitev osebe in rokovanje del prvega stika pri spoznavanju in nadaljnjem medsebojnem komuniciranju. Z novim študijskim letom boste spoznali nove ljudi (v predavalnici, na
hodnikih, v podjetju na praksi). Ne pozabite, da nikoli več ne boste imeli druge priložnosti, da naredite prvi vtis.
POZDRAVLJANJE – Pozdravljeni! Dober dan! Lep dan želim! Nasvidenje! – To je le nekaj prijaznih besed, ki jih čim večkrat namenimo kolegom, predavateljem, sošolcem in ljudem, ki jih vsak dan srečujemo.. Pa ne pozabimo na pogled v oči !
TOČNOST – Na predavanja, vaje, sestanke, izpite prihajajmo vsaj 5 minut pred začetkom, saj na ta način olajšamo delo in pokažemo obzirnost tako do predavateljev, sodelavcev kot do kolegov oz. sošolcev. Neobzirno in moteče je lahko tudi zapuščanje prostora med predavanjem, izpitom, nastopom kolegov ipd..
35
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
NASLAVLJANJE – Prepričani smo, da boste študentje pri predavateljih ob imenih dodali še gospod/gospa, profesor in morda še druge nazive, kot so magister, doktor. Potrudili se pa bodo tudi predavatelji in drugi strokovni sodelavci ter k vašim imenom prijazno dodali besede gospa/gospodična, gospod.
NOŠENJE COPATOV - Ob vseh pridobitvah, ki jih nosi s seboj čas polnoletnosti, je tudi večja odgovornost in pričakovana zrelost. Ker višja šola nima ločenih prostorov v stavbi, hišni red vse redne študente obvezuje k nošenju šolskih copatov v času predavanj in vaj ter v času izpitov, če so ti v dopoldanskem času. Vsak redni študent v ta namen dobi svojo varovano garderobno omarico.
UPORABA MOBILNEGA TELEFONA – Da v času predavanj, vaj, izpitov, sestankov,… ne bi motili ostalih, svoje telefone izklopimo in jih uporabljajmo izven šolskih prostorov.
KAJENJE – Kajenje je v šolski stavbi in na območju šole (vključno šolska dvorišča, igrišče in parkirišča) v skladu z novim kadilskim zakonom prepovedano. Pa tudi sicer ga odsvetujemo.
9 ZASTOPANJE ŠOLE V SVETU ZAVODA9 ZASTOPANJE ŠOLE V SVETU ZAVODA
Zastopanje šole v svetu zavoda ter notranje organe šole (komisije in strateški svet šole) bo v tekočem študijskem letu potrebno oblikovati in uskladiti z Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (UL RS 58/2004), ki je stopil v veljavo avgusta 2004. Že nekaj let pričakujemo od MŠŠ novi ustanovitveni akt. Nato bo potrebno v skladu z novim aktom formirati nov Svet zavoda. Trenutno deluje Svet zavoda v stari sestavi, v skladu z dosedanjim ustanovitvenim aktom. Do konca leta 2009 poteče mandat trenutnemu Svetu zavoda, zato bodo izpeljane volitve v skladu z ZOVFI, ZVSI in trenutnim ustanovitvenim aktom (17-članski svet zavoda, v katerem ima OE višje šole skupaj 5 predstavnikov: 1-predstavnik delavcev VSŠ, 1-predsednik Strateškega sveta VSŠ (ga. Metoda Vranjek), 3-predstavniki študentov.
Predstavnik delavcev višje strokovne šole v svetu zavoda LŠ Maribor je: Miroslav Novak, u.d.i.l.
Predstavnik skupnosti študentov (izvoljen na volitvah 10.12.2008) Andrej Tacer, redni študent 2.letnika
9.1 STRATEŠKI SVET VSŠ
ZVSI (UL RS 86/04) 10. člen(strateški svet)
(1) Strateški svet imenuje svet šole ali upravni odbor gospodarske družbe za dobo šest let. Sestavljajo ga: – trije predavatelji šole, – dva predstavnika pristojne zbornice ali ministrstev oziroma delodajalcev, – dva predstavnika študentov, – en predstavnik diplomantov ali diplomantk (v nadaljnjem besedilu: diplomanti). (2) Strateški svet vodi predsednik, ki ga člani sveta izvolijo izmed sebe. (3) Strateški svet: – sprejme dolgoročni razvojni program šole, – predlaga nadstandardne programe, – predlaga letni delovni načrt šole, – predlaga finančni načrt šole, – spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija, – obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih ali študenti ter – opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom. (4) Strateški svet sprejme dolgoročni razvojni program šole v soglasju s svetom zavoda oziroma upravnim odborom gospodarske družbe. Pri sprejemanju letnega delovnega načrta šole svet zavoda ne more uveljaviti odločitev, ki so v nasprotju s predlogom strateškega sveta. Ob neskladju ocen finančnih možnosti oziroma posledic predloga letnega delovnega načrta, je treba uskladiti stališča obeh organov. O letnem delovnem načrtu dokončno odloči svet zavoda oziroma upravni odbor gospodarske družbe. (5) Strateški svet sodeluje z vsemi organi šole.
36
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Strateški svet VSŠ LŠ Maribor, ki ga opredeljuje Zakon o višjem strokovnem izobraževanju, je v letu 2009 začel z rednim delovanjem. Imel je prvo ustanovitveno sejo dne 11.5.2009 na kateri je bila izvoljena predsednica Metoda Vranjek. Člani strateškega sveta so:
- Predstavniki predavateljev: Miroslav Novak, Marjan Črnčec, Metoda Vranjek- Predstavnika pristojnih zbornic (predlagana s strain GZS Združenje lesarstva in OZS OE Maribor):
Miroslav Škalič, Leonida Polajnar- Predstavnika študentov: Viktor Matijovc, Maruša Penič- Predstavnik diplomantov: Tomaž Hojnik Plan dela SS za to študijsko leto:- Priprava predloga o poslovniku dela Strateškega sveta- Potrditev delovnega načrta VSŠ za leto 2009/10 (za sprejem na SZ) (okt. 2009)- Potrditev Poslovnika o kakovosti VSŠ (za sprejem na SZ)- Priprava strateškega načrta VSŠ- Obravnava samoevalvacijskega poročila za tekoče študijsko leto (junij 2010)- Druge sprotne zadeve vezane na strategijo in delovanje VSŠ.Predsednik strateškega sveta je dodatni član sveta zavoda, v tej sestavi sveta zavoda brez pravice glasovanja, v novooblikovanem SZ pa s polnimi pravicami.
10 KOMISIJE10 KOMISIJE
10.1 ŠTUDIJSKA KOMISIJA
Sestava: Predsednik: Dušan Hren, univ. dipl. inž. les.
Člani: Maja Čebulj, prof., Marjan Črnčec, univ. dipl. org. dela, Miroslav Novak, univ. dipl. inž. les., Andreja Peserl, univ. dipl. inž. les.
Naloge in plan dela predsednika:- sklicevanje sej Študijske komisije (redne, izredne),- priprava potrebne dokumentacije za obravnavo na sejah Študijske komisije, - priprava vsega potrebnega za obravnavo vlog (prošenj) študentov, - skrb za obravnavo pravilnikov in drugih aktov, ki jih je potrebno sprejeti ali spremeniti
(kot izdelan predlog za potrditev na predavateljskem zboru oziromaSvetu zavoda),
- skrb za obravnavo prošenj oziroma pritožb študentov v skladu s pravilniki, - vodenje sej Študijske komisije,- pisanje zapisnikov sej Študijske komisije,- obveščanje študentov o sprejetih sklepih Študijske komisije, - poročanje na Predavateljskem zboru o sprejetih sklepih Študijske komisije in podajanje
predlogov sklepov, ki jih mora potrditi Predavateljski zbor, - skrb za sprotno realizacijo sprejetih sklepov,- sodelovanje z/s: ravnateljico višje šole, direktorjem zavoda, referatom, ostalim vodstvom šole,
predavatelji, asistenti, laboranti, študenti, komisijo za zagotavljanje kakovosti na višji šoli, strateškim svetom VSŠ in drugimi glede na potrebo in pristojnosti,
- opravljanje drugih nalog v skladu s pristojnostmi.
Redne seje Študijske komisije v študijskem letu 2009/2010: - 1. redna seja – torek 22.09.2009, - 2. redna seja – četrtek 12.11.2009, - 3. redna seja – četrtek 17.12.2009, - 4. redna seja – četrtek 28.01.2010, - 5. redna seja – četrtek 04.03.2010, - 6. redna seja – četrtek 15.04.2010, - 7. redna seja – četrtek 03.06.2010.
Študijska komisija obravnava vloge, ki so bile v referat za študijske zadeve oddane najkasneje sedem delovnih dni pred predvideno sejo Študijske komisije oziroma štirinajst delovnih dni, kadar je za vlogo potrebno pridobiti mnenje predavatelja.
37
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
10.2 KOMISIJA ZA ŠTUDIJSKA GRADIVA
Sestava: Predsednik: Metoda Vranjek Člana: Maja Čebulj, prof., Miroslav Novak, univ. dipl. inž. les.
Naloge in plan dela:- sklicevanje sej ob izdaji novih ali prenovljenih študijskih gradivih,- pregled ustreznosti gradiv in poročanje predavateljskemu zboru,- dajanje pobud in obravnava problematike internih študijskih gradiv
Študijska gradiva so interna avtorska dela oz. priredbe predavateljev in so last VšSŠ. Za zalaganje, fotokopiranje in vezavo skrbi Alemar – Aleksander Marksl s.p.. Študentje lahko gradiva kupijo v šolski papirnici po ceni, ki zajema stroške vezave in fotokopiranja, ali si jih naložijo v elektronski obliki v »pdf« formatu s spletne strani šole (to velja le za nekatera gradiva) z vnosom gesla, ki ga prejmejo ob vpisu skupaj z elektronskim naslovom.Poleg internih študijskih gradiv bodo predavatelji obvestili študente o seznamu druge potrebne literature in virov za študij oziroma
pripravljali dodatna sprotna gradiva za lažje delo. Prav tako predavatelji – avtorji gradiva sproti dopolnjujejo in prenavljajo.Pri iskanju dodatnih virov je študentom na voljo šolska knjižnica in pomoč knjižničarke.
Naša interna študijska gradiva so kot avtorska bibliografija vnesena v informacijsko – knjižnični sistem COBISS in jih hranijo tudi nekatere druge knjižnice. Ponujamo jih tudi zunanjim uporabnikom (posameznikom in podjetjem) po ceni, ki jo določa Svet zavoda LŠ Maribor. Cenik bo objavljen na spletni strani in oglasni deski šole.
V tem in preteklem študijskem letu so nekateri predavatelji prijavljali oz. pripravljajo gradiva za svoje predmete po avtorskih pogodbah v sklopu projekta za uvajanje prenovljenih višješolskih programov IMPLETUM, po izhodiščih in kriterijih, kot so opredeljeni za študijska gradiva v projektu. Ta gradiva bodo javno dostopna na spletni strani projekta, kjer lahko zainteresirani sodelavci najdejo več informacij:
http://www.zavod-irc.si/sl/aktualno_impletum/Komisija za študijska gradiva bo koordinirala aktivnosti predavateljev pri pripravi gradiv.
10.3 KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Sestava: Predsednica: Andreja Peserl Člani: mag. Leon Šuntner, Samo Steblovnik, Zdenka Boltavzer in Andrej Tacer
Naloge in plan dela:
V letošnjem študijskem letu se bo, tako kot v lanskem, delo Komisije za kakovost navzven povezovalo in vključevalo v delo Komisije za kakovost pri Skupnosti VSŠ, Komisije za evalvacijo višjih šol pri Svetu za evalvacijo visokega šolstva in komisije za aktivnost kakovosti pri projektu IMPLETUM. Navznoter pa bo komisija še bolj intenzivno, v tesnem sodelovanju z vodstvom šole in zavoda, delovala na uvajanju vseh elementov kakovosti v procese na šoli ter zavesti o pomenu evalviranja kakovosti.Posebej pomembno delo bo:
Dokončna obdelava rezultatov anketiranja za štud. leto 2008/9 Priprava samoevalvacijskega poročila za preteklo študijsko leto 2008/09 Priprava predvidenih ukrepov v zvezi s rezultati anketiranja(skupaj z ravnateljico) Priprava aktivnosti za izvedbo anketiranja študentov v štud. letu 2009/10 ( skupaj s referatom)
38
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Izvolitev novega člana komisije s strani izrednih študentov Priprava potrebnih aktivnosti za izvajanje notranje oz. zunanje evalvacijeV študijskem letu 2009/10 se bo Komisija za kakovost za spremljanja in zagotavljanje kakovosti predvidoma sestala dvakrat: v mesecu novembru in v mesecu marcu oz. aprilu.
Vsi instrumentariji evalvacij in informacije o vseh naštete aktivnostih bodo sproti objavljene na spletni strani šole.
Na spletni strani šole lahko preberete samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 07/08 z akcijskim načrtom, kjer lahko vidite, da je povprečna ocena, ki jo udeleženci izobraževanja namenjajo našim predavateljem na lestvici od 1 do 5, 4,29( pri rednih študentih) in 4,40 (pri izredni), medtem ko se ocena študijskega procesa pri rednih študentih se giblje okoli 3,9, pri izrednih pa presega 4,5, kar nas še posebej veseli, saj so izredni študenti praviloma zahtevnejši in bolj kritični udeleženci izobraževanja.Samoevalvacijsko poročilo za lansko študijsko leto je v pripravi.
10.4 KOMISIJA ZA PREIZKUS NADARJENOSTI – PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV
Komisija za preizkus nadarjenosti v postopku za vpis v VšSP Oblikovanje materialov je bila imenovana v skladu z Razpisom za vpis v višje strokovno izobraževanje 1009/10 in v skladu z vsebino programa Oblikovanje materialov (vpisni pogoji). Za to študijsko leto je komisija delovala v naslednji sestavi:
Predsednica: Cvetka Hojnik Članice: Bojana Topolovec Amon, Maja Čebulj
Naloge in plan dela:
- Priprava kriterijev preizkusa za aktualne razpis za vpis. - Izvedba preizkusov v več rokih (najmanj treh) in usklajevanje z referatom.- Izdelava poročila (zapisnika) in seznama sprejetih kandidatov. - Priprava predlogov in priporočil za preizkuse nadarjenosti in vpisni postopek v prihodnje.
Poročilo predsednice komisije, ge. Cvetke Hojnik:
Komisija se je sestala v naslednjih terminih: 22. 6. 2009, 16. 9. 2009, 30. 9. 2009 V prvem terminu je opravljalo preizkus nadarjenosti 12 kandidatk in kandidatov, v drugem 49, v tretjem 2. Seznam kandidatov po datumih posameznih preizkusov je priloga tega poročila.Vsi kandidati so pred preizkusom nadarjenosti v referat višje šole dostavili svoj portfolio kreativnih izdelkov, nekateri tudi originalne izdelke.Komisija je pregledala vse predstavitvene mape in izdelke in z vsakim kandidatom izvedla razgovor, ki je temeljil na predhodno postavljenih kriterijih preizkusa nadarjenosti.
Splošne ugotovitve komisije so:
1. Vsi kandidati so izkazali določeno nadarjenost na enem ali več umetniških področjih, najbolj so izstopala likovno, kiparsko, arhitekturno, lesarsko, fotografsko in nekatera druga področja.
2. Nekateri kandidati so s prinešenimi umetniškimi izdelki pokazali izredno nadarjenost na umetniškem področju in so na določenem področju bili že tekmovalno uspešni ali so se že predstavili širšemu občinstvu z lastnimi razstavami in aktivnostmi.
3. Večina kandidatov je samokritično ocenila, da jim manjka znanj na področju oblikovanja, ki jih želijo dopolniti in pridobiti s študijem v programu oblikovanje materialov in življenjske ambicije uresničiti kot oblikovalci notranje opreme, eksteriera, avtomobilov, uporabnih predmetov, nadaljevati že začeto umetniško oz. podjetniško pot ali ustanoviti lastno podjetje.
Predlog komisije:
39
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Naj se priredi skupna razstava umetniških izdelkov vseh kandidatov in da se posamezne študente med šolskim letom motivira in se jim omogoči predstaviti se v samostojnih razstavah.
11 PLAN DELA VODSTVA, PREDAVATELJSKEGA ZBORA IN STROKOVNIH 11 PLAN DELA VODSTVA, PREDAVATELJSKEGA ZBORA IN STROKOVNIH AKTIVOV / SLUŽBAKTIVOV / SLUŽB
11.1 PLAN DELA RAVNATELJICE- Soustvarjanje takega delovnega okolja, v katerem bodo delovni odnosi spodbujali ustvarjalnost
vseh v delovni proces vključenih delavcev in drugih sodelavcev na šoli oz. pri poslovnih partnerjih šole;
- skrb za pravilno vsebinsko in pedagoško izvedbo programa,- koordinacija priprave izvedbenega kurikuluma, - predlaganje urejanja kadrovskih vprašanj,- pedagoško vodenje dela strokovnih delavcev,- sklicevanje in vodenje sej predavateljskega zbora,- spremljanje izobraževalnega dela (svetovalne hospitacije in nastopna predavanja),- omogočanje in spodbujanje sodelovanja šole v različnih projektih, - spodbujanje vključevanja šole in študentov v programe in projekte EU (Erasmus, Leonardo da
Vinci, Socrates, strukturni skladi) – priprava in izvedba pripravljalnih obiskov.- Nadzor sestavljanja in prilagajanja urnika,- skrb za pretok informacij o že izvedenem in načrtovanem poteku izobraževanja med izvajalci
programa in organi šole ter drugimi organi izven šole (MŠŠ, Oddelek za višje strokovno šolstvo);- izdelava kalkulacij in predlogov cen storitev VSŠ za sprejem na SZ,- v sodelovanju z direktorjem – ustrezno kadrovsko načrtovanje in načrtovanje materialnih nabav in
investicij za potrebe VSŠ.- skrb za vodenje evidenc in pravilnost izdane dokumentacije,- sodelovanje z direktorjem in računovodstvom pri skrbi za redna plačila plač strokovnim in drugim
sodelavcem in izplačil po pogodbah,- spremljanje kakovosti strokovnega dela zaposlenih in razporejanje sredstev za stimulacijo- aktivno sodelovanje in spodbujanje uvajanja postopka notranje presoje in priprav na zunanjo
evalvacijo- priprava predloga razpisa za vpis za naslednje študijsko leto in nadziranje vpisnega postopka ter
sodelovanje z višješolsko vpisno službo,- aktivna skrb za kakovostno promocijo šole – v tem štud. letu predvsem za program Oblikovanje
materialov- skrb za pospeševanje opravljanja študijskih obveznosti in diplomiranja evidenčno vodenih
študentov zaradi iztekajočega se programa- sodelovanje s študenti pri reševanju tekoče problematike in omogočanje dela skupnosti študentov,- odločanje o napredovanju delavcev v plačilne razrede in nazive,- priprava razpisov in predlogov predavateljev za ponovno in nova imenovanja v tem štud. letu.- omogočanje in spodbujanje permanentnega izobraževanja zaposlenih ter njihovega
profesionalnega razvoja,- opravljanje obveznosti ki izvirajo iz funkcije predsednice Skupnosti višjih strokovnih šol, članice
Council EURASHE in regionalne koordinatorice projekta EU L5MISSING - aktivno sodelovanje v drugih združenjih in komisijah, sodelovanje na konferencah, seminarjih in v Council EURASHE; aktivno sodelovanje v nadzornem odboru projekta IMPLETUM,
- Aktivno sodelovanje v UO Zveze lesarjev Slovenije, z DIT lesarstva Maribor in DIT lesarstva Ljubljana.
- aktivna skrb za ustrezno promocijo šole navzven in partnersko povezovanje z lesno industrijskimi podjetji.
- Sodelovanje s panožnim združenjem pri GZS, OZS in BTF – oddelkom za lesarstvo ter drugimi sorodnimi šolami v Evropi, predvsem v smislu priznavanja diplom diplomantov naše šole.
11.2 PREDAVATELJSKI ZBOR
Predavateljski zbor je oz. bo v tem študijskem letu sklican predvidoma tri-štiri krat. Sodelovanje PZ je organizirano sproti preko okrožnic ravnateljice, sestankov strokovnih aktivov in kolegija (vodij strokovnih aktivov ter ravnateljice) :
40
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
predvideni termin seje/aktivnosti
Predvidene okvirne teme
Sept. 2009 Sestanek kolegija VSŠ: priprava predloga za priznavanje izobraževanja v našem programu v sklopu visokošolskega strokovnega programa lesarstva na BTF (po ECTS)
28.09.2009 Zaključno – pripravljalno srečanje; pregled uspeha v preteklem študijskem letu in priprava na novega; pregled in poročila o opravljanih učnih in drugih projektih; pregled poteka vpisa; priprava na izvajanje 2. letnika novih programov in izbirnih modulov ter PRA; priprava na uvodni dan za študente; predstavitev študijskega obiska na Škotskem;
Sept.- okt. 2009 –dopisno (okrožnica)
Seje strokovnih aktivov: Zbiranje prispevkov in potreb za delovni načrt (materialne potrebe, literatura, izobraževalni načrti posameznikov, plan dela organov, planirani projekti (učni, promocijski,…)), usklajevanje priprav na izvedbo predavanj in vaj, urnika, pogodbe o delu, priprava izvedbenih kurikulumov za predmete 1. Semestra in za organizirano obliko izobraževanja odraslih
Dec. 2009 Zagovori diplomskih nalog, potek izobraževalnega dela, pregled opravljenih nalog, priprava promocije šole in informativnih dnevov, poročila o aktivnostih na projektih, priprava delavnice za spletne učilnice, priprava publikacije oz. posebne št. Revije LES ob 10. obletnici višje šole
Marec 2010 Pregled nastajanja učnih gradiv, izvedbeni kurikulumi za 2. semester, poročilo o razpisu za vpis, poročila in napotki komisije za kakovost
Junij 2010 Poročilo o poteku in zaključevanju dela, izpiti, poročilo o praktičnem izobraževanju, poročilo o prijavah po razpisu, delo komisij, diplomske naloge, poročilo o projektih, zaključek študijskega leta, pregled uspeha, svečana podelitev diplom in 10. obletnica šole, načrt za prihodnje študijsko leto
Predavateljski zbor sklicuje in vodi ravnateljica šole. Na seje predavateljskega zbora so poleg imenovanih predavateljev višje šole vabljeni tudi inštruktorji in laboranti, tako prvega kot drugega letnika (redni in izredni študij). Na redne seje je vabljen je tudi predstavnik (predsednik) skupnosti študentov.Imenovanja in ponovna imenovanja predavateljev v.š.: V juniju(22.06) je PZ na osnovi Pravilnika o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja LESARSTVO (3.10.2008, UL RS 94/08) in Pravilnika o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV (30.06.2008, UL RS 65/08) imenoval oz. ponovno imenoval določene predavatelje za program Lesarstvo in program Oblikovanje materialov (ki so se odzvali na razpis). To so: mag. Tjašo Vlasak (RAI – Les., Obl.), mag. Andrej Božin (PRT, ODL-Obl.), Mojca Lampe-Kajtna (OLT, OES-Obl.) in Darja Krecenbaher (RIN, IIL-Obl. In POV-Les.)Vloge za soglasje so bile poslane na Strokovni svet konec avgusta. V kolikor soglasja do konca oktobra ne bo, smatramo, da je v skladu z ZUP soglasje k sklepom PZ veljavno.
11.3 STROKOVNI AKTIVI – PROJEKTI – PROMOCIJA
Strokovni aktivi so oblikovani po sorodnosti predmetov. V strokovnih aktivih sodelujejo in usklajujejo svoje pedagoško delo, načrtujejo materialne potrebe, učna gradiva idr. predavatelji, inštruktorji in laboranti posameznih skupin sorodnih predmetov. Vodja aktiva je eden izmed nosilcev predmetov. Vodja aktiva zastopa aktiv na predavateljskem zboru, pripravi predlog plana dela, sodeluje z ravnateljico v STROKOVNEM KOLEGIJU VSŠ pri pripravi sistemizacije in obremenitve predavateljev / inštruktorjev / laborantov in drugih projektih na pobudo ravnateljice ali drugih kolegov, sklicuje sestanke po potrebi ter konzultira in obvešča ostale člane.
41
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Vodje aktivov, predsednik ŠK in predsednik Komisije za kakovost sestavljajo strokovni kolegij ravnateljice šole, ki se v tekočem študijskem letu sestaja ob sredah ob 11.00 v pisarni ravnateljice.
Ravnateljica VSŠ sodeluje v kolegiju zavoda LŠ Maribor, ki ga ob ponedeljkih predvidoma ob 10.30 sklicuje direktor zavoda.
Naloge vodij strokovnih aktivov: Sklicevanje in vodenje sestankov aktiva in koordiniranje kakovostnega dela kolegov v aktivu, Spodbujanje inovativnosti in kakovostnega izvajanja pedagoškega dela v aktivu, Zbiranje pobud pedagoških delavcev in prenašanje problematike na kolegij Aktivna udeležba na kolegiju in poročanje o delu aktiva.
Strokovni aktivi in člani (vodja podčrtan): 1. Skupni poslov.-komunik. moduli: Čebulj, Dragulj, Podbrežnik, Hribar, Vlasak, dr. Novak; 2. KON-TEH strokovni moduli: Hren, Novak, Perič, Steblovnik, Zamuda, Stegne, Prelog,
Košar; 3. Moduli PRA- TVO-POV-UOL: Vranjek, Peserl, Krecenbaher, Tonij, Korpič, Jesenik;4. Podjetniško – organizacijski moduli: Črnčec, Steblovnik Župan, Boltavzer, Šuntner,
Žnidarič; 5. Oblikovalski moduli: Hojnik, Topolovec-Amon, Božin, Golob.
Podrobneje so potrebe posameznih aktivov oz. zapisniki plana dela za tekoče študijsko leto, opredeljene v PRILOGI 7
11.3.1 Projekti
V tekočem študijskem letu poleg rednega kakovostnega izvajanja pedagoških obveznosti načrtujemo predvsem aktivno delo na naslednjih projektih:
Aktivno sodelovanje in spremljanje poteka projekta IMPLETUM – vključevanje v izobraževanja in pripravo gradiv ter uvajanje elementov spremljanja kakovosti.
Aktivnem povezovanju z gospodarstvom in visokim šolstvom na področju lesarstva, tako v Sloveniji kot v EU.
Promociji lesarske stroke v Sloveniji v sodelovanju z GZS – Združenjem lesarstva ter promociji programa in šole navzven.
Vključitev pri izpolnjevanju vprašalnika v sklopu komparativne študije EU L5MISSING.Tudi v tem letu pa predvsem načrtujemo kakovostno pedagoško delo s študenti skozi nove in kontinuirane učne projekte:
AKTIVNOST / PROJEKT ZADOLŽENUčni projekti/strokovne ekskurzije
Učni projekt STJ: Prevajanje publikacij WOOD FOR GOOD v slovenščino
Predavatelji dr. andrej Podbrežnik, Vahida Dragulj, Zdenka Steblovnik Župan – v sodelovanju z ZLS (Zveza lesarjev Slovenije)
Učni projekt POD: »KO ZAZNAJO MLADI« Zdenka BoltavzerUčni projekt RAS: Vaje na CNC stroju v sodelovanju z Gorenje NO – Marles
Predavatelj g. Marjan Prelog, laborant g. Karel Žnidarič
Učni projekt TVO: Drevo in les – terenske vaje za boljše dendrološko, makroskopsko in mikroskopsko poznavanje drevesnih vrst
Andreja Peserl, Alenka Tonij
Učni projekt TVO: Gozdna učna pot LŠ Maribor (Damiševo naselje) - vodenje skupin učencev in vzdrževanje učne poti v sodelovanju s TD Studenci, in Srednjo šolo LŠ Maribor
Andreja Peserl, Alenka Tonij, Zdenka Steblovnik Župan, Metoda Vranjek, ga. Požarnik (TD Studenci)
Učni projekti PKV: Poslovno kosilo v šolski jedilnici, Načini iskanja literature in virov v knjižničnih bazah podatkov – Cobiss in iskanje člankov v tujem jeziku, posebej za lesarsko stroko.
Maja Čebulj, knjižničarka Zdenka Berko
PKV: ogled televizijskih in radijskih studijev v Mariboru
Maja Čebulj
OKL, TEH, POV, TVO: Strokovne ekskurzije (obiski Dušan Hren, Andreja Peserl, Metoda
42
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
sejmov) VranjekZRP, RIN: Strokovna ekskurzija (Plečnikove stavbe Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana)
Janez Golob, Darja Krecenbaher
Učni projekt PRM: Uvajanje in posodabljanje dela s programskim paketom za planiranje in spremljanje proizvodnje UPRO5 podjetja 3TAU iz Novega mesta za namene aplikativnih laboratorijskih vaj.
Predavatelja Marjan Črnčec in Vladimir Stegne, informatiki in g. Ilovar iz podjetja 3TAU
Učni projekti OKL, LEG: »Uporabi me še enkrat« (iskanje možnosti za oblikovanje rabljenih izdelkov in lesa)
Dušan Hren, Samo Steblovnik (Marles hiše), Zlatko Perič
Učni projekt PET, PRT) »Trženje v oblikovanju« (predstavitve, grafično oblikovanje)
Zdenka Boltavzer, mag. Andrej Božin
Učni projekt – razpis za oblikovanje mariborskega lesenega spominka za Festival Lent in spominka »Maribor EPK«
Zdenka Steblovnik Župan, Zlatko Jesenik (TD Mb), Narodni dom, Cvetka Hojnik, Bojana Topolovec-Amon
Oblikovalski projekti – diplomski projekti študentov Obl.
Sodelovanje s SPSŠ, šolsko delavnico, Cvetka Hojnik, Bojana Topolovec-Amon, Janez Golob, Andrej Božin
Aktivnosti izobraževanja PZ, promocije, športa, mednarodnega sodelovanjaDelavnica za PZ – spletna učilnica (dec. 2009) ravnateljica, g. Marjan Prelog, Tjašo VlasakUdeležba na konferenci / seminarju na temo Gradnje z lesom na Višji lesarski strokovni šoli v Volynah na Češkem –aprila 2010
Samo Steblovnik, Zlatko Perič
Srečanje na naši šoli (vračilo obiska) in dogovor o nadaljevanju sodelovanja in izmenjavah s Fach Hochschule Salzburg – oddelek za lesarstvo (Kuchl) – predvidoma pomlad 2010
Zdenka Steblovnik Župan, dr. Andrej Podbrežnik
Organizacija ERASMUS prakse za dva študenta iz Češke (okt.-dec.)
Erasmus koordinator dr. Andrej Podbrežnik, Martina Prapertnik
Sprejem obiska iz Glasgow MET (dec. 2009 ali april 2010)
Zdenka Steblovnik Župan, Zdenka Boltavzer
Priprava diplomske delavnice »Kako izbrati temo, načrtovati in izdelati dobro diplomsko nalogo«
ga. Steblovnik Z., ga. Berko, g. Hren, ga. Prapertnik
Izdaja publikacije – posebne številke revije LES ob 10-letnici naše višje šole – maj 20106
Maja Čebulj, Zdenka Steblovnik Župan, vsi sodelavci, študenti 2. Letnika Les.(učni projekt »Ko zaznajo mladi«)
Posodabljanje spletne strani v skladu s potrebami Marjan Prelog, ravnateljicaSoorganizacija nogometnega turnirja juniorskih ekip klubov mariborske regije (konec Nov. 2009)
Bojana Pukl, ŠS, Martina Prapertnik, Drago Žnidarič
Športno- rekreativno srečanje in druženje študentov in zaposlenih.Nogometna liga - turnir (živilska, prometna in lesarska višja šola).Smučarski dnevi in deskanje na snegu za začetnike in spopolnjevanje znanja.
Bojana Pukl in ŠS
Nekaj zanimivih idej, pobud in projektov, ki se nanašajo na predvidene bodoče dispozicije za diplomska dela študentov oz. so plod inovativnega sodelovanja strokovnjakov – predavateljev višje šole in drugih sodelavcev ter inovativnih in proaktivnih študentov:
Izdelava naprave za proizvajanje elektrike
6 V publikaciji bomo predstavili dosedanji razvoj višje šole in pomembne mejnike na desetletni poti, povzetke najboljših izbranih diplomskih nalog, intervjuje z diplomanti, sedanjimi študenti in osebami, ki so pomembno povezani z višjo šolo, predstavitev projektov in sodelovanje s tujino, medijsko odmevnost višje šole … Izdajo publikacije moramo finančno pokriti, zato bodo v publikaciji tudi članki predstavitve določenih podjetij v lesarski stroki. Vsi sodelavci so vabljeni k sodelovanju tako s strokovnimi članki, kot z zamislimi ali konkretnimi aktivnostmi, ki bodo pripomogle k čim kvalitetnejši publikaciji.Publikacijo nameravamo izdati v ustrezni nakladi (še v dogovoru), ker bo v prihodnje namenjena tako predstavitvi kot reklamiranju višje šole.
43
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Sobno kolo, stepper ali podobna naprava (kupljena ali narejena v delavnicah) se prilagodi za izdelavo električne energije (material v vrednosti cca. 450 €). Pri projektu sodelujeta: g. Kidrič in g. VlasakPotreben čas za izdelavo: 30 dniOmenjen prototip lahko nadgradimo v pravo vetrnico in pridobivamo energijo. Pri tem bi delno uporabili spoznanja enega izmed dosedanjih diplomantov, ki je v svoji nalogi opisal postopek izdelave elise.
Izdelava električnega dvokolesnika Segway Vozilo na električni pogon za eno osebo namenjeno vožnji tako v notranjih prostorih kot zunaj (material v vrednosti cca. 900 €).Pri projektu sodelujeta: g. Vlasak in g. Gomolj (zunanji sodelavec – pokriva področje elektronike) ter študent, ki bo izdelal "vozilo" iz lesa.Potreben čas za izdelavo: 90 dni
Izdelava dveh Jukebox-ov Glasbena naprava v obliki inštrumenta in kipa kot unikatno oblikovane glasbene skrinjice (programska in strojna oprema v vrednosti cca. 900 € za dva jukeboxa; +vrednost vgrajenega lesa in drugih materialov). Pri projektu sodelujejo: g. Vlasak, ga. Amon-Topolovec, ga. Krecenbaher ter študenti (dva gostujoča študenta iz Češke ter predvidoma dve študentki in en študent iz smeri oblikovanja).Potreben čas za izdelavo: do maja 2010
Izdelava Ice boat-a Jadrnica na drsalkah in/ali kolesih in/ali plovcih za eno osebo (dve osebi - opcija) za vožnjo po ledu, cesti ali vodi (material v vrednosti cca. 750 €).Pri projektu sodelujejo: g. Vlasak, g. Zamuda ter študent, ki bo plovilo tudi izdelalPotreben čas za izdelavo: do maja 2010 Pripravil: mag. Tjašo Vlasak
11.3.2 Promocijske (marketinške) aktivnosti
Vlaganje v promocijo postaja nuja tudi na področju izobraževanja, še posebej strokovnega. Maturanti srednjih šol in gimnazij lahko izbirajo med številnimi izvajalci terciarnega izobraževanja, kjer imajo višje strokovne šole svoje vidno mesto, še posebej po sprejetju Novele Zakona o visokem izobraževanju, ki uvršča višje strokovno izobraževanje v raven 6/I.. S promocijo našega višješolskega strokovnega programa poudarjamo posebnosti in prednosti izobraževanja za poklic praktično-aplikativno usposobljenega inženirja lesarstva in inženirja oblikovanja ter v strokovni in širši javnosti želimo ustvariti razpoznavnost naše višje šole in zavoda kot inštitucije ter promotorja strokovnega znanja in razvoja v regiji in državi. Predvsem je promocija usmerjena na pridobivanje interesentov za študij med odraslimi in zaposlenimi ter motivacijo vodstvenih kadrov v podjetjih za vlaganje v znanje in razvoj zaposlenih.V promocijske aktivnosti sodi:
Izdaja publikacij (zgibanke, plakati, zbornik, koledarček, CD-ji) Priprava posebne številke revije LES (v sodelovanju z ZLS in LZ) Sodelovanje na Ljubljanskem pohištvenem sejmu, sejmu DOM, Informativa, gradbenem
sejmu Gornja Radgona. Sodelovanje z revijo LES in Lesarsko založbo ter ZLS. Objave oglasov v FAX VPISNIKU, VEČERU, DELU, DOBRO JUTRO. Priprava informativnih dnevov. Manjših poslovnih daril. Obiski šol in podjetij s prezentacijo programa. Ustanovitev Alumni kluba diplomantov.
V letošnje promocijske aktivnosti bomo še bolj vključili Skupnost študentov, predvsem skozi njihove študijske – učne aktivnosti, ko se trudimo predstavljati učne projekte naših študentov tudi izven šole in jih že v osnovi načrtovati tako, da so povezani s podjetji in regijo.
44
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Okvirni program za pripravo jubilejne št. revije LES:
oktober - postavitev idejen zasnove publikacijenovember - pridobiti podjetja za sofinanciranje publikacije
- izbor zunanjih sogovornikov za intervjuje in predstavitve v publikaciji- povabilo sodelavcem k sodelovanju s strokovnimi članki in drugimi predstavitvami
december, januar - zbiranje člankov in oblikovna zasnova publikacijefebruar – april - oblikovanje in dokončanje publikacijemaj - izid publikacije kot priloga revije Les
Vsi sodelavci in študentje višje strokovne šole so vabljeni k sodelovanju!
Pripravila: Maja Čebulj
11.4 REFERAT ZA ŠTUDENTSKE IN ŠTUDIJSKE ZADEVEPisarna referata za študijske zadeve se nahaja v upravi šole. Referentka za študijske zadeve/organizatorica izobraževanja je:
Martina Prapertnik, univ. dipl. oec.
Naloge in plan dela referentke za študijske zadeve/organizatorice izobraževanja:- posredovanje informacij slušateljem v uradnih urah;- priprava, obdelava in arhiviranje dokumentacije za strokovne delavce (poročil o opravljenem delu,
list prisotnosti...)- vodenje korespondence s slušatelji;- vodenje evidence o izpitih in druge matične dokumentacije študentov in strokovnih delavcev ter
skrb za arhiviranje;- izdajanje potrdil o opravljenih izpitih in izdelava drugih poročil;- vodenje vpisa, urejanje vpisne dokumentacije in sodelovanje z VPS;- urejanje oglasnih desk;- priprava izpitnega materiala za predavatelje;- vnašanje podatkov o prijavah na izpite in opravljenih izpitih ter drugih podatkov v računalniški
sistem EVIDENCA,- urejanje elektronskega indeksa- priprava diplomskih izpitov in dodatkov k diplomi - sodelovanje s PZ, študijsko komisijo in drugimi komisijami in organi šole in zavoda,- sodelovanje z Višješolsko prijavno službo in MŠŠ,- usposabljanje na svojem področju dela - druga administrativna in organizacijska opravila po nalogu ravnateljice in direktorja zavoda,
Uradne ure referata:DAN URA
Ponedeljek 09.00 – 12.00Torek 09.00 – 12.00Sreda 09.00 – 12.00Četrtek 09.00 – 12.00Petek 10.00 – 12.00 in 15.00 – 17.00 Sobota Po potrebi in dogovoru z odraslimi udeleženci
izobraževanja
Indeks… ... V tem študijskem letu smo namesto klasičnega indeksa uvedli E-indeks, ki je študentu na voljo na spletni strani šoli. Vpogled v E-indeks je mogoč samo z vpisno številko študenta ter geslom, ki ga študentje prejmejo v referatu
Spremljanje strokovnega dela - dokumentacijaZa spremljanje pedagoškega dela predavateljev, inštruktorjev in laborantov so v rabi interni obrazci. Za ugotavljanje udeležbe študentov na obveznih vajah (80%) so v uporabi posebne interne liste prisotnosti.Obrazce strokovni delavci dvignejo in oddajo v referatu za študijske zadeve.
45
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
11.5 ORGANIZATORJA PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA
Predavatelja VŠ – organizatorja praktičnega izobraževanja sta: Franc Korpič, u.d.i.l. Metoda Vranjek, u.d.i.l.
Naloge organizatorjev praktičnega izobraževanja:- Sodelovanje s podjetji, izvajalci praktičnega izobraževanja in mentorji (obiski, dogovori,
usklajevanja, preverjanje).- Urejanje in arhiviranje pogodb o praktičnem izobraževanju.- Sodelovanje s študenti med opravljanjem praktičnega izobraževanja in reševanje sprotne
problematike.- Skrb za obveščanje študentov v zvezi s praktičnim izobraževanjem in navodila za pripravo poročil
ter zagovora.- Pregled in evidentiranje delovnih izkušenj udeležencev izobraževanja za priznavanje dela PRA (1.
letnik),- Zbiranje vlog za priznavanje praktičnega izobraževanja in priprava predlogov za priznavanje
(izredni 1. letnik),- Sodelovanje pri informativnem dnevu,- Sodelovanje pri pripravi in izvedbi srečanja z lesno industrijskimi podjetji, izvajalci in
zainteresiranimi izvajalci praktičnega izobraževanja,- Vodenje ustrezne predpisane dokumentacije,- Pridobivanje povratne informacije o poteku PRA od študentov in podjetij (izvedba anketiranja in
obdelava anket ter priprava poročila),- Priprava predlogov in koordinacija sodelovanja predavateljev strokovnih predmetov pri izvedbi
PRA,- Opravljanje zagovorov prakse in koordinacija ocenitve študenta.- Sodelovanje pri izvedbi diplomskih izpitov.
11.5.1 Sodelovanje s podjetji in mentorjiPraktično izobraževanje za naše redne študente izvajajo lesarska podjetja in obrtniki ter mentorji v PRILOGI 8 (stanje štud. leta 2008/09).
Tam, kjer v podjetju nimajo zaposlenega delavca z ustrezno izobrazbo, so angažirani zunanji mentorji.Z namenom usposabljanja mentorjev, izmenjave izkušenj in reševanja sprotne problematike mentorstva vsako leto, v prvih mesecih študijskega leta organiziramo posvet vodstva šole, predavateljev in študentov z mentorji v podjetjih na temo problematike mentorstva in ocenjevanja praktičnega izobraževanja, kjer se mentorjem tudi podelijo potrdila za izvajanje mentorstva. Strokovni posvet bomo v tem študijskem letu sklicali v sklopu posveta v sodelovanju z DIT lesarstva Maribor, ZLS in BTF, predvidoma v sklopu naše 10.-letnice v mesecu maju/juniju 2010 v amfiteatru šole, nanj pa bodo poleg mentorjev iz podjetij, vodstev podjetij in naše šole ter študentov povabljeni tudi predstavniki Gospodarske in Obrtne zbornice Slovenije. Ta posvet bomo združili še s povabilom vsem našim dosedanjim diplomantom in absolventom, ki bi jih na ta način radi seznanili z novostmi na naši šoli in jih motivirali za zaključevanje študija. Dosti naših diplomantov v svojih podjetjih prevzemajo tudi mentorstva našim študentom.Redna tematika tega posveta bo sicer predvsem izmenjavo izkušenj z industrijo in obravnava tekoče problematike vsebine praktičnega izobraževanja, odnosov med študenti in podjetji ter mentorji, ocenjevanje praktičnega izobraževanja in vključevanje mentorjev v podjetjih v mentorstvo diplomskim nalogam. Letošnja aktualna tema posveta bo predstavitev publikacij revije Les in Lesarske založbe ter predavanje na temi Les in podnebne spremembe (prof. dr. Franc Pohleven)
11.5 INFORMATIKInformatik je na šoli zadolžen za nemoteno in sodobno delovanje omrežja, informacijskega sistema za študente in strokovne delavce, posodabljanje in vzdrževanje ter skrb za razvoj interaktivne uporabe šolske spletne strani in virtualnega strežnika ter druga dela, povezana s to problematiko, po nalogu direktorja oz. ravnateljice.
To delo od letos na šoli opravljajo g. Marjan Prelog (skrbništvo spletne strani in virtualnega strežnika) ter mag. Tjašo Vlasak (koordinacija nemotenega delovanja omrežja in informacijskega sistema).
46
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Delo skrbnika virtualnega strežnika in spletne strani:- ustvarjanje in oskrba e-poštnih predalov,- izdelava (posodobitev) urejanje in ažuriranje šolskih spletnih strani,- nastavitev sistema uporabniških gesel za dostop do objav na spletnih straneh za študente in
strokovne delavce,- nudenje strokovne pomoči sodelavcem višje šole pri delu z različno programsko in računalniško
opremo na šoli,
Delo skrbnika omrežja in informacijskega sistema:- sodelovanje s predavateljem/inštruktorjem ORG2 in podjetjem TAU3 Novo mesto pri vzdrževanju
programskega paketa UPRO 5.- sodelovanje z vzdrževalci omrežja PRONID d.o.o., - skrb za posodabljanje informacijskega sistema VšSŠ in investicije.
Na osnovi pobud Skupnosti študentov bomo v tem letu na nivoju zavoda investirali v postavitev brezžičnega omrežja v šolskih prostorih.Nujne posodobitve na spletni strani:
Ureditev spletne strani v smislu, da so nastavljene učilnice za posamezne predmete in da se odstranijo vsebine, ki ne sodijo v njo.
Delavci višje šole morajo imeti svoje geslo za dostop do vseh vsebin, tovrstne okrožnice in obvestila pa jim morajo biti dostopna v zaprti obliki (naj ne bodo vidna študentom in drugim obiskovalcem strani).
Vsi predavatelji in izvajalci, ki imajo pripravljena gradiva za študente, morajo ta gradiva v elektronski obliki oddati predavatelju Marjanu Prelogu ali referentki za objavo na študentom dostopnih spletnih straneh (ki morajo biti dostopne le z geslom – za študente in predavatelje). - do 14. 10.
11.6 KOORDINATOR EU PROJEKTOV, MOBILNOSTI IN SVETOVALNO DELO
Delo koordinatorja EU projektov, Erasmus mobilnosti in mednarodnega sodelovanja opravlja:dr. Andrej Podbrežnik.
Naša VSŠ je nosilka razširjene Erasmus listine. Koordinator študijskih izmenjav in namestitev opravlja dela kot so:- Priprava prijavnice in vodenje postopka pridobivanja finančnih sredstev- Sodelovanje s CMEPIUS-om v izvajanju in izobraževanju za izvajanje mobilnosti- priprava in vodenje razpisa za študijske namestitve- organizacija motivacijskih posvetov in predstavitev poročil z izvedene mobilnosti - svetovanje študentom in zaposlenim- izdelava predloga institucionalnega načrta- udeležba in organizacija pripravljalnih obiskov- priprava bilateralnih pogodb in dogovorov o sodelovanju z inštitucijami,- pobuda in koordinacija drugih mednarodnih sodelovanj- sodelovanje pri prevajanju objav, publikacij in spletnih strani v tuje jezike (angl., nem.)
Projekti mobilnosti Erasmus
Socrates/Erasmus je akcijski program Evropske skupnosti za sodelovanje prek nacionalnih meja na področju izobraževanja, ki omogoča mobilnost študentov oz. opravljanje določenih študijskih obveznosti na eni od univerz članic EU.Na osnovi institucionalne pogodbe Univerze v Ljubljani, s katero pristopa k sodelovanju v programu Socrates in bilateralnih sporazumov med dvema partnerskima fakultetama, je mogoča izmenjava študentov za obdobje ne manj kot tri mesece in ne več kot eno leto. Trajanje posamezne izmenjave je določeno v vsakem od bilateralnih sporazumov.Študent lahko sodeluje v programu Erasmus in pridobi status »Erasmus študenta«, če: je državljan Republike Slovenije ali katerekoli države članice EU/EEA ali pridružene države članice, ali je tuj državljan, ki ima stalno bivališče ali status begunca v R Sloveniji, ali je oseba brez državljanstva v R Sloveniji;
47
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
je zaključil najmanj prvi letnik študija; je v tekočem študijskem letu vpisan na višjo ali visoko šolo in če matična institucija študenta izpolnjuje naslednje pogoje: ima s partnersko institucijo podpisan bilateralni sporazum o pošiljanju in sprejemanju določenega števila študentov v določenem študijskem letu; študij na partnerski instituciji traja ne manj kot tri mesece in ne več kot 12 mesecev; študij, opravljen v tujini, je priznan kot sestavni del študijskega programa, ki ga študent sicer opravlja na matični ustanovi (partnerski instituciji in posamezni študenti se dogovorijo za program študija pred študentovim odhodom v tujino s študijskim sporazumom, ki ga podpišeta obe instituciji in študent – glej pravila priznavanja v tujini opravljenih obveznosti); po zaključku študija v tujini mora institucija gostiteljica študentu in njegovi matični instituciji poslati potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih. V potrdilu so prikazani študentovi rezultati in obdobje študija, ki ga je študent opravil v tujini; matična institucija v celoti prizna obveznosti, opravljene na tuji instituciji, vključno z izpiti oz. drugimi obveznostmi, določenimi s študijskim programom. Obdobje študija v tujini nadomesti primerljivo obdobje študija z vsemi obveznostmi na matični ustanovi; na instituciji gostiteljici študent ne plačuje nobenih pristojbin (šolnina, vpisnina, izpiti,) – lahko pa institucija enako kot domačim študentom zaračunava manjši znesek za zavarovanje, študentsko organizacijo ali uporabo raznih materialov. Matična institucija lahko študentom, ki jih pošilja v tujino, še naprej zaračunava šolnino, če je tako določeno z nacionalnimi zakoni. Študent, ki odhaja v tujino, lahko še naprej prejema celoten znesek nacionalne štipendije ali posojila. Bilateralni sporazum ne vključuje povrnitve stroškov bivanja oz. kakršnihkoli stroškov v zvezi z bivanjem v tujini v času izmenjave, kot tudi ne potnih stroškov, je pa možno zaprositi za Erasmus štipendijo.Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola je nosilka Erasmus listine- razširjene za obdobje od 2007-2013 in lahko pošilja na izmenjavo tako študente kot predavatelje in zaposlene na višji šoli.ID koda naše višje šole v Erasmus programih je: SI MARIBOR 04.
Za študijsko leto 2009/10 imamo kratek izpad sredstev za mobilnost navzven, izjemoma v tem študijskem letu zato samo sprejemamo na mobilnost.
11.7 ŠOLSKA KNJIŽNICA
Šolska knjižnica je na voljo študentom za izposojo strokovne literature in publikacij, pa tudi za iskanje gradiv in svetovanje v zvezi z iskanjem v bazi podatkov COBBISS in drugih svetovnih bazah podatkov na internetu. V knjižnici je na voljo tudi čitalnica, kjer lahko študirate strokovno literaturo in si izposodite na ogled strokovne revije ter seminarska / diplomska dela študentov.Knjižnica je odprta vsak dan v dopoldanskem času (uradne ure so obešene na vratih knjižnice), ob petkih pa tudi v času prisotnosti izrednih študentov na šoli - od 15.00 do 17.00. Rok za vračilo izposojene literature je 3 tedna, zamudnina znaša na teden in izposojeno enoto 0,8 €. Arhivirane diplomske naloge so na voljo le v čitalnici in ne za izposojo. Diplomske naloge s »plombo« (na osnovi izjave podjetja, da gre za poslovno skrivnost) so na vpogled le, če študent osebno prinese dovoljenje zadevnega podjetja.Posebne naloge oz. sodelovanje šolske knjižničarke ge. Zdenke Berko v sklopu postopka diplomiranja:- Pregleda in potrdi tehnično pravilnost diplomske naloge ter usklajenost s Pravilnikom o
diplomiranju, izdanim na naši šoli l. 2005 (dostopen na www.visjales-mb.org)- Pripiše diplomski nalogi UDK vrstilec in ključno dokumentacijsko informacijo,- Sodeluje pri pripravi in izvedbi diplomske delavnice za študente.Sodelavci so bili povabljeni k predlogu nabav novih publikacij (knjig in gradiv) za knjižnico. Prispeli predlogi so v PRILOGI 9. Prevladujejo predlogi za strokovno literaturo s področja oblikovanja, restavriranja in komuniciranja.
12 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE12 STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE
Na šoli skrbimo za redno strokovno spopolnjevanje in izobraževanje strokovnih delavcev tako, da se sodelavci:- vključujejo v seminarje in izobraževanja, razpisana v Katalogu stalnega strokovnega
spopolnjevanja, po lastnih željah in v dogovoru z ravnateljico in direktorjem zavoda (kritje stroškov).
- Formalno izobražujejo na ustreznih fakultetah.
48
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
- Ker pa je v Katalogu zelo malo razpisanih tem, ki bi bile primerne in se posebej nanašale na ciljno skupino predavateljev in strokovnih delavcev višjih strokovnih šol, večji del takšnih izobraževanj organiziramo sami v obliki posvetov, srečanj, gostujočih predavateljev in udeležbe na specialnih seminarjih, namenjenih predavateljem visokih in višjih šol, ki pa so žal razpisani izven omenjenega Kataloga.
V tem študijskem letu organiziramo četrto delavnico PZ v obsegu 8-16 ur, ki bo pri MŠŠ
verificirana kot »izobraževanje za učiteljske zbore«. Program delavnice bo predvidoma priprava predavateljevega izvedbenega kurikuluma in izdelava lastne spletne učilnice, uporaba videokonferenc (lahko tudi v kombinaciji s seminarji »e-kompetentni učitelji«).
V letošnjem štud. letu načrtujemo še naslednje izobraževalne aktivnosti: Udeležba na seminarjih za predavatelje višjih šol v sklopu projekta IMPLETUM – na temo
projektnih metod dela, tutorskega dela s študenti in marketinga izobraževalnih organizacij. Udeležba ravnateljice, predsednice komisije za kakovost, organizatorice izobr. oz. članov
komisije za kakovost VSŠ na seminarjih v organizaciji skupnosti VSŠ in projekta IMPLETUM na temo poslovnikov kakovosti in razvoja kakovosti na VSŠ.
Zdenka Steblovnik Župan – udeležba na 5. mednarodnem LLL seminarju EURASHE »New learners new aproaches« (Bled, okt. 2009)
V sodelovanju z DIT Ljubljana in DIT Maribor – ogledi strokovnih sejmov Udeležba na konferenci o Gradnji z lesom »Wood structures« na Češkem (Higher
Professional School Volyně) – april 2010.
dodiplomski in podiplomski študiji: - Miroslav Novak – doktorski študij Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, smer Energetika in
procesno strojništvo- Zdenka Steblovnik Župan – doktorski študij University Christ Church Canterbury UK, Department
for Business & Economy.- Marjan Prelog – BTF odd. za lesarstvo- Viktorija Kidrič – Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, VIS študij smer Javne
finance- Dragica Sirc – DOBA d.o.o., Višja strokovna šola – program poslovni sekretar
Pedagoško - andragoško izobraževanje: mag. Andrej Božin
Kritje stroškov posameznih izobraževalnih dejavnosti in izobraževanj usklajuje direktor oz. svet zavoda, na pobudo ravnateljice oz. posameznikov, udeležencev izobraževanj.
13 MATERIALNE POTREBE IN FINANČNI NAČRT 13 MATERIALNE POTREBE IN FINANČNI NAČRT
Načrtovanje materialnih potreb in realizacija nabave poteka v skladu z razpoložljivimi sredstvi in v sodelovanju obeh šol v zavodu. Ravnateljica v.š. na osnovi delovnih načrtov šole, delovnih načrtov strokovnih aktivov in njihovih materialnih potreb, posameznih strokovnih služb, izobraževanja zaposlenih itd. predlaga porabo sredstev za nabavo opreme direktorju zavoda.
V sklopu nabave osnovnih sredstev že več let načrtujemo: nabavo trgalnega stroja za potrebe predmeta TEH, nato softwarske opreme za izvajanje programa pri predmetu CNC tehnologija in oblikovalskega snovanja, predvsem pa VSŠ nujno potrebuje ustrezen industrijski CNC stroj za izvajanje predmeta CNC tehnologija.
Kalkulacija izrednega študija v Ljubljani – PRILOGA 10Zaradi izjemnega padca izrednega študija bo ravnateljica v dogovoru z direktorjem kratkem pripravila predlog pokrivanja administrativnih stroškov izven Pravilnika o izobraževanju odraslih, oz. v skladu z izrednimi razmerami št. kandidatov.
Višja strokovna šola načrtuje porabo sredstev na nivoju zavoda Lesarske šole Maribor v povezavi s Srednjo poklicno in strokovno šolo. V finančnem načrtu za leto 2009 je opredeljena s svojimi prilivi (ne pa tudi z odlivi) kot ločena postavka. Glede na to, da se tekoče študijsko leto v celoti financira po sistemu MOFAS, je obseg dodeljenih prilivov več ali manj znan, saj je že določen v skladu z novim Pravilnikom o normativih za financiranje višjih strokovnih šol (95/2008) in pogodbo z MŠŠ. Druge materialne potrebe posameznih aktivov za redno izvajanje pedagoških procesov in načrtovane
49
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
projekte so razvidne iz prilog. Zajete so v ustreznih postavkah prikaza predvidenih finančnih potreb, ki sledi.PRILOGA 11V PRILOGI 12 so izračuni upravičenih dotacij za VSŠ po sistemu MoFas v skladu s »Pravilnikom o normativih za financiranje višjih strokovnih šol«(UL 95/08).VSŠ bo v skladu z 8. členom tega pravilnika (glej prilogo 12) poslala zahtevek MŠŠ za leto 2009 in 2010 za dodatno financiranje v višini 5% za mednarodno sodelovanje, aktivno sodelovanje v SVSŠ in drugih organih, izvajanje številnih projektov ter omogočanje športne vzgoje po sklepu SZ. Zahtevek in obrazložitev pripravita ravnateljica in računovodkinja.
14 ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI, INTERNI SKLEPI IN CENIKI14 ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI, INTERNI SKLEPI IN CENIKI
Višješolsko strokovno izobraževanje in izvajanje programa izobraževanja odraslih poleg ZOFI (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja) in ZZ (Zakon o zavodih) urejajo naslednji zakonski in podzakonski akti:
ZAKON O VIŠJEM STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU (UL RS 86/04) ZAKON O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (UL RS 12/96,69/06, 110/06) ZAKON O VISOKEM ŠOLSTVU (UL RS 67/93, Spremembe: 39/95, 18/98, 35/98, 99/99, 64/01,
100/03, 134/03, 63/04, 100/04, 94/06, 119/06, 59/07, 63/07, 15/08, 64/08) Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih
strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja LESARSTVO (3.10.2008, UL RS 94/08)
Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe predavateljev višje strokovne šole in drugih strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu višjega strokovnega izobraževanja OBLIKOVANJE MATERIALOV (30.06.2008, UL RS 65/08)
PRAVILNIK O OCENJEVANJU ZNANJA, JAVNIH LISTINAH IN VODENJU EVIDENC V VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH (UL RS 54/96, 36/99, 97/05, 109/06,71/09)
Pravilnik o javnih listinah, ki jih višje strokovne šole izdajajo študentom (UL RS 97/05,83/08)
PRAVILNIK O RAZPISU ZA VPIS IN IZVEDBI VPISA V VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE (UL RS 4/02, 1/04, 6/05)
PRAVILNIK O ŠTUDIJSKEM KOLEDARJU V VIŠJIH STROKOVNIH ŠOLAH (UL RS 54/96) ODREDBA O STANDARDIH IN NORMATIVIH V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH (UL RS 43-
1991/2000) Pravilnik o normativih za financiranje višjih strokovnih šol (95/2008) MERILA ZA DOLOČITEV VIDNIH DOSEŽKOV NA STROKOVNEM PODROČJU ZA PRIDOBITEV
NAZIVA PREDAVATELJ VIŠJE ŠOLE (UL RS 20/2006)
14.1 INTERNI PRAVILNIKI
V pomanjkanju ustrezne krovne zakonodaje, ki ureja višje strokovno šolstvo smo na naši višji strokovni šoli pripravili interne pravilnike.
PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI (sprejel Svet zavoda LŠ Maribor 07.02.2002, dopolnitve maj 2005)
Na osnovi Ustanovitvenega akta ter normativov in standardov za financiranje višjih strokovnih šol ta pravilnik natančneje opredeljuje normative del pri izobraževanju odraslih kot osnovo za določitev šolnine in plačilo strokovnih delavcev.
PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA NA VIŠJI STROKOVNI ŠOLI (sprejel Svet zavoda LŠ Maribor 07.02.2002)
Na osnovi krovnega pravilnika o ocenjevanju znanja, vodenju evidenc in javnih listinah ter izobraževalnega programa lesarstvo-višja ta pravilnik podrobneje in natančneje obravnava preverjanje in ocenjevanje znanja na naši višji strokovni šoli, izpitni red, priznavanje drugje pridobljene izobrazbe, vpisovanje ocen v indeks, prijavljanje in odjavljanje izpitov, izpitne roke, priznavanje praktičnega izobraževanja
PRAVILNIK O DIPLOMIRANJU (sprejel Svet zavoda LŠ Maribor 13.04.2003, dopolnitve okt. 2005)
Oba zadnja pravilnika bo v tem študijskem letu študijska komisija preverila v smislu usklajenosti z novimi Pravilniki, ki so v skladu z ZVSI izšli in objavljeni v UL RS v tem študijskem letu ter z novimi oz. prenovljenimi kreditno ovrednotenimi programi.
14.2 SKLEPI SVETA ZAVODA V ZVEZI S STROŠKI IZOBRAŽEVANJA NA VSŠ
Vpisnina in šolninaVpisnina in šolninaVpisnina redni študij 100 €. Vpisnina izredni študij 450 €.
50
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
Šolnina izredni študij 1250 € (pogoji plačila kot do sedaj – možnost obročnega plačila)Cene izpitovCene izpitov
Cena izpita za študente BREZ statusa (občane ) 42,00 € Komisijski izpit 50,08 €3. pristop k izpitu za REDNE ŠTUDENTE S STATUSOM 21,00 €.4. pristop k izpitu za IZREDNE ŠTUD. S STATUSOM 21,00 €.Cena DIPLOMSKEGA IZPITA za diplomante izrednega študija za študijsko leto 2009/2010 188,00 €.Stroški izdaje diplome za diplomante rednega študija za študijsko leto 2009/2010 26,00 €.EVIDENČNI VPIS 26,00 € na leto (poravna se ob prvem opravljanju izpita v letu)
Vrednosti pedagoških ur (avtorski honorar – podjemno delo)Vrednosti pedagoških ur (avtorski honorar – podjemno delo)
Predavatelj; 41,80 € bruto-brutoInštruktor; 28,60 € bruto-brutoLaborant; 24,20 € bruto-bruto
Diplomske naloge (izredni študij):
Mentorstvo eni diplomski nalog; 73 € (bruto bruto vrednost)Somentorstvo; 24 € (bruto bruto vrednost)Predsednik komisije; 24 € (bruto bruto vrednost)Član komisije; 17 € (bruto bruto vrednost)
Dogovor o kritju prevoznih stroškov na dislocirani študij:
Ljubljana; 48,60 € neto /vožnjo + pol domače dnevnice (morebitne posebnosti v kritju stroškov urejajo delavci z referentko, ravnateljico in direktorjem)
PRILOGE
PRILOGA 1: Shema programa Lesarstvo
PRILOGA 2: Shema programa Oblikovanje materialov (les)
PRILOGA 3: Vabilo na tečaje - primer
PRILOGA 4: Vprašalniki za izbiro in prosto izbiro (Obl., Les.).
PRILOGA 5: Študijski koledar in urniki
PRILOGA 6: Obrazec za prisotnost na delu
PRILOGA 7: Potrebe strokovnih aktivov(plan dela)
PRILOGA 8: Sodelovanje s podjetji in mentorji (seznam)
PRILOGA 9: Potrebe po publikacijah in literaturi (knjižnica)
PRILOGA 10: Finančni načrt 2009/10
PRILOGA 11: Kalkulacija izrednega študija 2009/10
51
Višja strokovna šola – Delovni načrt 2009/10
PRILOGA 12: Izračuni dotacij MoFas za VSŠ za 2009/10 po Pravilniku o normativih…(UL95/08)
Delovni načrt uredili in pripravili:Zdenka Steblovnik Župan,Martina Prapertnik
Pri pripravi pomembneje prispevali:Metoda Vranjek, Franc Korpič, Maja Čebulj, Dušan Hren, Andreja Peserl,Viktorija Kidričin vodje strokovnih aktivov
52