18. NEDELJA MED LETOM 31. julij 2016 št. 36 / III

Božja beseda: 1. berilo: Prd 1,2; 2,21-23; 2. berilo: Kol 3,1-5.9-11; evangelij: Lk 12,13-21

POHLEP ZASLEPI OČI SRCA Mislil sem, da so razprtije ob dediščinah stvar kmečke preteklosti in da tega ni več.

Pa smo tudi danes priče podobnim razprtijam! Ljudje se radi skregajo že zaradi pokoj-nin. Včasih pride do prav mučnih položajev, ko starejši ljudje pravično razdelijo vse, kar imajo, pa jih potem boli, ker se otroci kregajo, češ da niso dovolj dali vsem. Zaradi de-diščine, materialnih dobrin so se ljudje pripravljeni skregati, netiti sovraštvo in prepire, prekiniti odnose ter gojiti zavist.

Nič novega! Že pred dva tisoč leti je »nekdo iz množice rekel Jezusu: ‘Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj’.« Vzrok prepira je pohlep po imetju. »Korenina vsega zla je pohlep«, ki lahko postane korenina številnih drugih grehov. Zato je Jezus človeku, ki je bil v sporu z bratom zaradi dediščine, rekel: »Varujte se pohlepnosti, kajti človekovo življenje ni v premoženju.« Pohlepnost človeku tako zasle-pi srce, da vidi samo bogastvo, samo materialne dobrine, pozabi pa na sočloveka in na duhovne vrednote, nazadnje pozabi celo nase in na svoje dostojanstvo.

Koliko sodobnih ljudi je zaradi pohlepa tako zaslepljenih, da jim ni nikoli dovolj bo-gastva, ampak stremijo za dobičkom in ne znajo več praznovati nedelje. Pohlep po dobičku jim je tako zameglil pogled, da ne vidijo, da s tem, ko so trgovine ob nedeljah odprte, kradejo matere otrokom, uničujejo družine in delavke spreminjajo v sužnje. Pohlepnost sodobnega človeka se kaže tudi v tem, da mora biti za vsako delo plačan. Ne zna več delati zastonj. Komaj boste našli ljudi, zlasti mlade, ki bi bili pripravljeni delati kot prostovoljci. Sodob-ni individualisti težko priskočijo na pomoč člove-ku v stiski. Končno, ljudje zaradi pohlepnosti ne vidijo več višjih, duhovnih dobrin. Taki miselnosti so zapadli tudi tisti, ki si v počitni-cah vzamejo čas za vse, samo za duhovnost ne.

Prosimo Gospoda, naj nikoli ne zamegli pogleda naše duše pohlep, ampak naj nam on nakloni čist po-gled in čisto srce. Božo Rustja

MAŠNI NAMENI

31. 7.

NEDELJA

18. MED LETOM

Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov

ob 7.30 za žive in rajne župljane

ob 9.00 v Škalah za + Marka Aristovnika, obl. in za + Marijo Zagoršek, obl.

ob 10.30 za + Alojza (obl.) in Anico Razboršek in za + Jožefa Hriberška (obl.) in rajne iz družine Skaza

ob 19.00 za + Marjana Beškovnika, obl.

1. 8.

PONEDELJEK Alfonz M. Ligvorij, cerkveni učitelj

ob 19.00 za + Viktorja Krajnca in za osvoboditev - tiha maša (brez petja)

2. 8.

TOREK Štefan I., papež, mučenec

ob 19.00 za + Marijo Jazbec in za + Ivana Gaveza

3. 8.

SREDA Lidija, svetopisemska žena

ob 7.00 v čast Svetemu Duhu in za + Franca Zajca

4. 8.

ČETRTEK Janez M. Vianney, arški župnik

ob 19.00 za + Jožeta Karničnika, za + Slavka Mesareka in za duhovne poklice ter svetost duhovnikov

5. 8.

PRVI PETEK Marija Snežna

ob 9.00 v Domu v dober namen

ob 19.00 za + Angelo (obl.) in Franca Kovača in za + Štefana Felicijana in za zdravje

6. 8.

PRVA SOBOTA Jezusova spremenitev na gori

ob 19.00 nedeljska za zdravje in v dober namen in za + Ivana, Rozalijo in Rudolfa Lamota ter Frančiško in Cirila Jeseničnika

7. 8.

NEDELJA

19. MED LETOM

Sikst II., papež, mučenec

ob 7.30 za žive in rajne župljane

ob 9.00 v Škalah za + Francija Polaka (obl.) in starše ter Jeričeve

ob 10.30 za + Viktorja Skledarja

ob 10.30 v Cirkovcah za + Ludvika in Jožeta Krajnca - lepa nedelja - procesija z Najsvetejšim -

ob 19.00 za + dva Jožeta in dve Mariji Pirnat ter sestro Darinko

Zaradi večjega števila mašnih namenov je večkrat za isti termin naročenih in oznanjenih več mašnih namenov. Darovi za ostale namene so oddani duhovniku, ki nima svojih mašnih namenov in mašuje po teh namenih.

OBVESTILA

BESEDA ŽIVEGA BOGA Rekel pa mu je nekdo iz množice:

»Učenik, rêci mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj!«

On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil

za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je:

»Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče

iz obilice svojega premoženja.« Lk 12,13-15

RADIJSKA ODDAJA - V nedeljo, 7. 8., bo pri verski oddaji Duhovna iskanja na Ra-diu Velenje razmišljanje na temo Romanje velenjskih župnij k Sv. Martinu v Sombo-tel; pripravila ga bo Zvonka Špeh. Vabljeni k poslušanju (tudi v arhivu na

www.radiovelenje.com)!

Nič nam ne sme biti pretežko, kar nam prinaša dobiček. Poglejte trgovca, kako potuje po deželah, čez morje. Naj nas on zaradi naše mlačnost spravi v zadrego! Ladjar išče počitek v varnem pristanišču, da si nabere novih moči. Mi pa poiščimo mir v tišini. Oni popravljajo svoje ladje in jadra, mi pa se odpočijmo in popravimo svoje napake, da bi zopet varno jadrali čez ocean življenja, dokler srečno ne prispemo na sveto obalo več-ne domovine. Sv. Gregor Nacijanški nas uči: »Vsake toliko se je treba odtrgati od hru-pa časnih reči, potem toliko čisteje zaznavamo Boga, kolikor bolj smo sami z njim.« Vzemite si v teh dneh čas zase in Boga! bl. A. M. Slomšek

Gospod Jezus, vemo, da si postal ubog, ker si nas ljubil. Prosimo te, da tudi nas narediš uboge v duhu in bomo posne-mali tvoj zgled popolne predanosti tvojemu Očetu. Učil si nas, da ga kličemo: »Oče naš«. Prosimo te, da nas vodiš v skrbi za uboge, ki jih srečujemo v življenju. Vemo, da bo po našem delu izrečena sodba našega Očeta ob uri naše smrti. Mati Terezija

Moj ODMEV na Božjo besedo

Ob prebiranju prilike o nespametnem bogatašu sem se resnično zamislila in do-umela, da smo velikokrat podobni temu " NEUMNEŽU". Polni smo "zlata", pa se ne svetimo, polni smo veselja, pa smo žalostni, polni smo pravičnosti, pa obsojamo ...

Molim in prosim, da bomo BOGATI pred Bogom! Magda Hrastnik

Za interno uporabo izdala Župnija Velenje - sv. Martin, Šmarška cesta 2, Velenje. Tel.: 03/897-56-80, splet: svmartin.net; e-pošta: zupnija@svmartin.net. Odgovarja Janko Rezar, župnik.

AKTUALNO

SPODBUDE ZA DELA USMILJENJA V LETU USMILJENJA 2016

Pojdi na pokopališče in moli za rajne, ki so tam pokopani;

če je potrebno, uredi grob.

Janez Marija Vianej, arški župnik (4. avgust)

»Dragi moji župljani, potrudimo se, da pridemo v nebesa,« je vernikom v Arsu, zakotni hribovski vasici v Franciji, ponavljal njihov župnik Janez Marija Vianej. »Tam bomo gledali Boga. Kako bomo srečni! Vsi bomo šli v procesiji, če postane župnija dobra, in vaš župnik bo šel pred vami.« Tega izre-dnega duhovnika, o katerem je hudobni duh po ustih neke obsedenke izjavil: »Če bi bili na svetu sa-mo trije taki, kot si ti, bi bilo moje kraljestvo uničeno!«, je papež Pij X I. leta 1929 postavil za zavetnika vseh dušnih pastirjev.

Janez Marija Vianej se je rodil 8. maja 1786 v vasi Dardilly nedaleč od mesta Lyona. Globoko je spoštoval in iskreno ljubil svojo mater, o kateri je dejal: »Bila je tako modra – in krepost preide iz ma-terinega srca na otroka.« V šoli mu je šlo zelo trdo, ker je bil precej starejši od vseh sošolcev. Gene-ralni vikar lyonske škofije, ki ga je izpraševal pri izpitih, je dejal: »Cerkev ne potrebuje samo učenih duhovnikov, temveč tudi in še bolj pobožne in svete!« Po novi maši je bil najprej dve leti kaplan pri svojem vzgojitelju in dobrotniku župniku Balleyu, po njegovi smrti pa je bil prestavljen v Ars. To je bila vasica, ki je štela le 230 duš, svojega duhovnika pa je imela zaradi gradu, v katerem je živela neka pobožna družina. »V Arsu ni veliko Božje ljubezni,« mu je rekel generalni vikar, ko mu je izročil de-kret, »a vi jo boste tja prinesli.« Novi župnik se je odpravil v Ars 4. februarja 1818. Dan je bil oblačen in Janez Marija Vianej je moral za pot v Ars vprašati nekega dečka, ki je pasel živino. Ta mu je poka-zal pot, Vianej pa se mu je zahvalil z znamenitimi besedami: »Ti si mi pokazal pot v Ars, jaz pa ti bom pokazal pot v nebesa.« Ko je prišel v vas, je najprej šel v cerkev, ki je bila silno zanemarjena, in skle-nil, da jo bo napravil bolj privlačno. To je uresničil že prva leta svoje službe v Arsu.

Ljudje v Arsu so kmalu spoznali, da njihov novi župnik veliko časa premoli, malo spi in živi zelo spokorno. Sprva po dva ali tri dni ni nič jedel, potem si je za ves teden skuhal lonec krompirja. Molil in pokoril se je za spreobrnitev svoje župnije. Boril se je zoper štiri poglavitne razvade: nedeljsko delo, popivanje, preklinjanje in ples. In zmagal je! Zaradi tega je bil mnogim trn v peti. Njegovi uspehi so 'šli na živce' tudi hudobnemu duhu ki ga je zadnjih 35 let življenja na vse načine mučil.

Glas o njegovi svetosti se je širil in leta 1327 so se pričela množična romanja v Ars. Ljudje so prihajali od blizu in daleč predvsem zato, da bi pri svetem župniku opravili spoved. Vianej je prebil v spovednici vsak dan po dvanajst do šestnajst ur. Nekateri duhovniki so bili zaradi njegovih uspehov nevoščljivi in so ga škofu tožili, da je nor, škof pa jim je odgovoril: »Gospodje, vsem svojim duhovni-kom bi želel nekoliko te norosti!« Od vseh duhovniških opravil je najbolj cenil sveto mašo. »Nisem rad župnik, a zelo sem vesel, da sem duhovnik, da morem maševati,« je dejal. Ljudi je vzgajal pri krščan-skem nauku, pri katerem je najraje opeval lepoto in radost božje ljubezni.

Izredni napori, združeni s spokornostjo, so izčrpavali njegove moči. Potem ko je prejel zakramen-te za umirajoče, je Janez Marija Vianej 4. avgusta 1859 brez smrtnega boja izročil svojo dušo Bogu. Na njegovem pogrebu dva dni kasneje se je v Arsu zbralo nad tristo duhovnikov in več kot 6.000 ver-nikov. Papež Pij X . ga je leta 1905 razglasil za blaženega, papež Pij X I. ga je leta 1925 prištel med svetnike, štiri leta kasneje pa ga je postavil za vzornika in zavetnika dušnih pastirjev vsega katoliške-ga sveta. revija.ognjisce.si