SlunostOsnovni principi:- slunost mora biti na tuji stvari (pravica na tuji nepreminini)- nastane na slueem zemljiu- bistvo je v tem, da lastnik slueega zemljia nekaj trpi lastnik ne dela niesaro dopustitev tisti, ki ima neprem, dovoli, da jo nekdo uporablja pozitivnaslunosto opustitevlastnikzemljiamoraopustiti nekaj, kar bi drugaestorilnegativnaslunost (sosedmupusti zidavodorobazemljia, vendarpanepusti okna)o nastanek na podlagi zakona, odlobe, pravnega posla!tvarna slunost pravica vsakokratnega lastnika, da uporablja zemljie ali da opusti nekaravnanja - gre za odnos dve" nepreminin (slunost v korist zemljia)- vzpostavitev mona samo med prostorsko povezanimi zemljii- sprememba lastnika slunost e vedno velja#zpostavitev stvarne slunosti- pravni posel $O%O&'( za nastanek slunosti #sebovati mora zelo natanen opis,)*dovolilo(oznaeniobe parceli z )* podatki), dogovoroceni +astane elezvpisom v )* - zakonla"kosejo priposestvuje ($ravicauporabe zdobronamernim,nemotenimuivanjem za doloeno dobo)o izveden je pravni posel, ni vpisana v )*, nastane ,- let po izvajanju slunostio lastnik nima pravnega naslova, .- let izvruje slunost- odloba o upravnega organakomasacija (zdruitev) / doloitev vse" potrebni"slunostio sodna odlobanujnapot, kodoloena nepreminina nima povezave zjavnim omrejem #sak lastnik mora imeti pot do javnega omreja #edno onujni poti odloa sodie na za"tevo gospodujoega zemljia, ki predlaga kjebo la pot (sodie) +a samem kraju se doloi, kje bo la pot, tako, da je naslunostnem zemljiu najbolj primerna *o sodnik ugotovi njeno pozicijo, jogeodet takoj vrie na nart (skico) vpliva na odlobo 0use odloi odenarnemnadomestilu lastniku slueega zemljia %re tudi za ostalekomunalne slunosti (elektrika, plin, 1) !lunost je treba izkoriati obzirno, ne smemo je razirjati (zadnja leta smiselno avto)$rene"anje slunosti- na podlagi pravnega posla- e je nekdo .- let ne izvruje- osvoboditev (lastnik slueega zemljia prepove izvrevati slunost gospodujoemuzemljiu) e lastnik gz to prepoved upoteva 2 leta, slunost ugasne, e ne, toba inne prene"a- e ni ve potrebna za gospodujoe zemljie0eave&elitev in zdruitev parcel- e se razdeli gz se stvarna slunost prenese na vse nove parcele- e se deli sz o slunost se prenese na del, kjer je slunosto slunost se prenese na vse parcele (primer zidu in okna)3avno dobro&elovanje slunosti na javnem dobro:- cev ne vpliva na namen ceste- , ne cesta je javno dobro in na njej ne more biti slunosti danes slunost na cesta"-polaganje kablov in cevi pod njo!lunost v javno korist (plailo odkodnine):- (4 razlastitev- zaradi potrebpoin5rastrukturi sela"kodoloi slunost vjavnokorist (vodovod,daljnovod, plinovod, 1)!lunost- vknjiba v 4 list slueega zemljia (nujno)- pooitev v (. list gospodujoega zemljia (ni nujno)Osebneslunostisoustanovljenevkorist tonodoloeneosebeslunosti nemoreprenesti, kar pomeni, da traja doloen as oz do njegove smrti, e pa je to pravna oseba patraja 2- let - uitek (oseba la"ko stvar uporablja in uiva njene plodove)- raba (oseba la"ko stvar uporablja zase)- "abitacija (oseba la"ko stvar uporablja zase in za druino) Hipoteka / Zastavna pravica oblika zavarovanja6 doloeno premoenje se vnaprej zagotovi upniku (prednostna pravica,poplaana pravica) !tvar, ki je zastavljena se proda 7pniku se plaa toliko, kolikor je potrebno, ostalo ostanezastavnemu dolniku %re za dva odnosa:- odnoszavarovaneterjatve6 zastavnapravica6najvejoteo imazastavna pravicananepreminino "ipoteka (zastavni 8 "ipotekarni upnikzastavitelj 8 zastavnidolnik) +astanevglavnemnapodlagipravnegaposla(redkonapodlagi zakona)med upnikom in lastnikom nepreminine - )astavna pravica nastane na podlagi zastavne pogodbe (ponavadi v obliki notarskegazapisa notarska "ipoteka "itreji postopek) 9astnik nepreminine dovoli nastanekzastavne pravice na svoji nepreminini v korist upnika za doloeno terjatev )astavnapogodba mora vsebovati )* dovolilo (lastnik dovoljuje vpis zastavne pravice svojilastnini) )astavna pravica nastane ele z vpisom v )* #piemo jo na list 42 (viinakredita, obresti, dan zapadlosti, komu v korist)$osledice: - zastavitelj ostanelastnikinenaprej posedujenepreminino, upniknimanobenepravice do nepreminine- zastavna pravica uinkuje proti vsakemu kasnejemu lastniku- point: razpolaganjeznepremininoostanetako, kotebremenani $roblemjeprizdruevanju parcel delitev breme se prenese na vse- na eni nepreminini je la"ko ve "ipotek- e lastnik ne odplaa "ipoteke prodaja nepreminine, sodni cenilec doloi vrednostdraba (v okviru sodia) :e ni kupca druga draba izklicna cena je polovicaprejnje !odie kupca vpie v ' list in izbrie vsa bremenaZemljiki dolg+amenjentistim, ki sestalno5inancirajo, predvsempodjetja, ki stalnopotrebujejokredit$odobno "ipoteki neke vrste abstraktna "ipoteka )emljiki dolg ustanovi lastnik sam, dapredlaga vpis zemljikega dolga (viina in dan zapadlosti) #pie se ga v list 4+pr: )& )apadlost takoj na vrednost .-------,-- !;0!odie po vpisu zemljikega dolga izroi lastniku pismo vrednostni papir 0a papir odneselastnik v banko, kjer dobi kredit (banka ve, da je e vpisano v )*) :e kredita ne odplaa vdoloenem roku, polje banka papir na sodie, kjer se zane postopek prodaje :e pa lastnikopravi vse tako kot je treba, pride na banko, odplaa dol, banka mu vrne vrednostni papir, skaterim la"ko gre spet v drugo banko in prosi za kredit na isti osnovi Pravica stvarnega bremena+ekaj vmes med slunostjo in "ipoteko,doloeno v korist lastnika,lastnik obremenjenegazemljia pa mora sodelovati aktivno #sebina stvarnega bremena je dajatev ali storitev vsakokratnega lastnika nepreminine !tvarno breme +epreminina je obremenjena z dajatvijo)* dovolilo 8 vpis v )*:e je nov lastnik nepreminine je dolan dajatelja oskrbovati polna miza Stavbna pravica&opusti se za doloen as imeti nad ali pod nepreminino v lasti stavbo (pod"odi, garae, 1)Omogoa, da je za as trajanja stavbne pravice stavba