1

100 najpogostejših podjetniških vprašanj ob zagonu podjetja * *Podjetje VentureLab d.o.o. za morebitne napake in netočnosti zbranih odgovorov ne prevzema nobene odgovornosti.

Preverite odgovore na najpogostejša vprašanja bodočih podjetnikov pred in po registraciji podjetja!

Pred vami se nahajajo odgovori na najpogostejša podjetniška vprašanja, ki so bila zastavljena na spletu. Trudimo se, da so odgovori ažurni, vendar vas pozivamo, da točnost informacije preverite pri odgovornemu organu/inštituciji.

Seznam vprašanj:

1. Zakaj postati podjetnik? .................................................................................................................................................... 3 2. Kako vem ali je ideja dobra? ............................................................................................................................................. 3 3. Kdo so moji konkurenti? ................................................................................................................................................... 3 4. Kje pridobimo informacije pred vstopom v podjetniške vode? ........................................................................................ 3 5. Kako določimo ime podjetja?............................................................................................................................................ 4 6. Kaj je razlika med sedežem podjetja in poslovnim naslovom podjetja? ........................................................................... 4 7. Ali lahko opravljam dejavnost v lastnem oz. najetem stanovanju? .................................................................................. 4 8. Kako določim dejavnost svojega podjetja? ....................................................................................................................... 4 9. Ali je članstvo v Obrtno podjetniški zbornici Slovenije obvezno? ..................................................................................... 5 10. Ali potrebujem zastopnika? .............................................................................................................................................. 5 11. Ali je žig obvezen? ............................................................................................................................................................. 5 12. Kako dobim subvencijo za samozaposlitev? ..................................................................................................................... 5 13. Ali je subvencija za samozaposlitev s strani Zavoda za zaposlitev obdavčena? ................................................................ 6 14. Kdo je popoldanski podjetnik? .......................................................................................................................................... 6 15. Koliko znašajo prispevki za popoldanski s.p.? ................................................................................................................... 6 16. Katere davčne obveznosti ima samostojni podjetnik? ...................................................................................................... 6 17. Kako lahko študent odpre s.p.? ......................................................................................................................................... 7 18. Ali sem lahko vzdrževan član, če sem študent in odprem popoldanski s.p.? .................................................................... 7 19. Katere pravice izgubi študent, ki ustanovi podjetje? ........................................................................................................ 7 20. Ali je potrebno, da sem DDV zavezanec, če uvažam iz tujine (izven EU)? ......................................................................... 7 21. Ali lahko s.p. mednarodno posluje? .................................................................................................................................. 7 22. Odprem s.p. konec leta ali raje počakam na novo leto? ................................................................................................... 8 23. Kaj je Poslovni načrt? ........................................................................................................................................................ 8 24. Zakaj napisati poslovni načrt? ........................................................................................................................................... 8 25. Kako napisati PN? ............................................................................................................................................................. 9 26. Katerim stroškom se podjetnik ne more izogniti? ............................................................................................................ 9 27. Kako lahko podjetnik razpolaga z denarjem na TRR in gotovino?..................................................................................... 9 28. Kakšna je razlika med navadnim in popoldanskim s.p.? ................................................................................................... 9 29. Ali moram pred odprtjem podjetja narediti raziskavo trga? ........................................................................................... 10 30. Kako naredim analizo trga? ............................................................................................................................................. 10 31. Zakaj moram narediti terminski načrt? ........................................................................................................................... 10 32. Je potrebno narediti oceno tveganja pred odprtjem podjetja? ...................................................................................... 10 33. Kako pripravim finančni načrt? ....................................................................................................................................... 11 34. Naj odprem s.p. ali d.o.o.? .............................................................................................................................................. 11 35. Kakšne so bistvene razlike med s.p. in d.o.o.? ................................................................................................................ 12 36. Kakšno odgovornost imam kot podjetnik do drugih? ..................................................................................................... 12 37. Kolike me stane odprtje podjetja? .................................................................................................................................. 12 38. Kako bom kot podjetnik obdavčen?................................................................................................................................ 13 39. Kako bom moral voditi poslovne knjige? ........................................................................................................................ 13 40. Ali moram imeti poslovni račun? .................................................................................................................................... 13 41. Ali bo moja plača strošek podjetja? ................................................................................................................................ 13 42. Ali je lažje dobiti kredit pri banki, če imaš d.o.o.? ........................................................................................................... 14 43. Koliko osnovnega kapitala potrebujem za odprtje podjetja? ......................................................................................... 14 44. Ali lahko tekom poslovanja prenesem opredmetena osnovna sredstva iz gospodinjstva v d.o.o. oz. s.p.? ................... 14 45. Kako registriram podjetje? .............................................................................................................................................. 14

2

46. Katere storitve nudi VEM točka samostojnim podjetnikom? ......................................................................................... 15 47. Katere storitve nudi VEM točka podjetnikom, ki želijo ustanoviti d.o.o.? ...................................................................... 15 48. Kakšen je postopek za pridobitev poslovnega računa?................................................................................................... 16 49. Kako poiščem kvaliteten kader za moje podjetje? .......................................................................................................... 16 50. Kako zaščitim svojo idejo? .............................................................................................................................................. 17 51. Zaupni podatki in Sporazum o ne-razkrivanju poslovnih skrivnosti NDA ........................................................................ 17 52. Kako uveljavljam strošek kilometrine? ........................................................................................................................... 17 53. Kako obračunam dnevnico? ............................................................................................................................................ 17 54. Kako obračunam regres za prehrano med delom? ......................................................................................................... 18 55. Kako uveljavljam stroške prevoza na delo in z dela? ...................................................................................................... 18 56. Ali lahko zaposlimo koga za določen ali nedoločen čas, če imamo registriran s.p.? ....................................................... 18 57. Kako je v primeru bolniškega dopusta do 30 delovnih dni ali nad 30 delovnih dni pri samostojnem podjetniku posamezniku?........................................................................................................................................................................... 18 58. Koliko dni letnega dopusta in kakšna je višina regresa za letni dopust za samostojnega podjetnika? ........................... 18 59. Kako je s porodniškim dopustom in kakšna je njegova višina, če sem s.p.? ................................................................... 19 60. Katere stroške lahko uveljavlja d.o.o.? ........................................................................................................................... 19 61. Katere stroške lahko uveljavlja samostojni podjetnik posameznik? ............................................................................... 19 62. Kaj so stroški reklame? ................................................................................................................................................... 19 63. Ali lahko dajem darila poslovnim partnerjem? ............................................................................................................... 19 64. Ali so donacije priznan strošek? ...................................................................................................................................... 20 65. Kako s.p. in d.o.o. poslujeta z gotovino? ......................................................................................................................... 20 66. Kaj je blagajniški prejemek / izdatek? ............................................................................................................................. 20 67. Kdaj se moram registrirati za zavezanca za DDV? ........................................................................................................... 21 68. Od česa je odvisna višina mesečne akontacije dejavnosti oz. davka od dohodka pravnih oseb? ................................... 21 69. Kje lahko registriram dodatno dejavnost za d.o.o. in koliko stane? ................................................................................ 21 70. Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. .......................................................................................................................................... 21 71. Kje dobimo dodatni kapital za svoje podjetje? ............................................................................................................... 22 72. Kako deluje klub Poslovni angeli Slovenije? .................................................................................................................... 22 73. Imam idejo, nimam pa dovolj kapitala? .......................................................................................................................... 23 74. Kdo so Poslovni angeli? ................................................................................................................................................... 23 75. Kako bom prepričal investitorja, da ima moja ideja tržni potencial? .............................................................................. 23 76. Na koga naj se obrnem za uresničitev ideje o oblikovanju spletne strani? ..................................................................... 23 77. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ............................................................................. 23 78. Kako napisati profesionalni poslovni načrt? ................................................................................................................... 24 79. Sprememba popoldanskega v polni s.p. ......................................................................................................................... 24 80. Sprememba polnega v popoldanski s.p. ......................................................................................................................... 24 81. Ali obstajajo možnosti ugodnega financiranja za mala in srednje velika podjetja? ........................................................ 24 82. Kam se lahko podjetje obrne po pomoč oz. kje lahko najde nove priložnosti? .............................................................. 25 83. Zanima me širjenje na tuje trge. Kje dobim informacije? ............................................................................................... 25 84. Ali lahko vodim poslovanje svojega podjetja s svojim osebnim računalnikom? ............................................................. 26 85. Kaj je bilanca stanja? ....................................................................................................................................................... 26 86. Kaj je poslovni izid? ......................................................................................................................................................... 26 87. Kako registriram blagovno znamko? ............................................................................................................................... 27 88. Kako uporabim mreženje? .............................................................................................................................................. 27 89. Ali lahko zaradi težav pri poslovanju dam s.p. v mirovanje? ........................................................................................... 27 90. Ali imam možnost odlaganja plačil davčnih obveznosti (odlog plačila DDV)? ................................................................. 28 91. Kako je z delovno dobo, če sem s.p.? .............................................................................................................................. 28 92. Katere so obvezne sestavine računa? ............................................................................................................................. 28 93. Kateri so davčno priznani odhodki? ................................................................................................................................ 29 94. Kateri so davčno nepriznani odhodki? ............................................................................................................................ 29 95. Kako samostojni podjetnik preneha s poslovanjem in kakšne so njegove obveznosti?.................................................. 30 96. Se mi splača postati davčni zavezanec? .......................................................................................................................... 30 97. Kako napišem potni nalog? ............................................................................................................................................. 31 98. Zakaj potrebujem spletno stran za moje podjetje? ........................................................................................................ 31 99. Katere obveznosti imam do delavcev? ........................................................................................................................... 32 100. Kakšen je dober računovodski servis? ............................................................................................................................ 32

3

1. Zakaj postati podjetnik?

Podjetnik lahko postane vsak, ki ima dobro poslovno idejo. Poleg ideje pa bo podjetnik moral imeti še dovolj odločnosti, da svojo idejo uresniči ter znanje, da bo lahko sprejemal pametne odločitve. Podjetništvo zahteva celega človeka, to je predanost in trdno voljo. Vsak se mora iskreno vprašati, zakaj sploh želi postati podjetnik in kakšni so razlogi za to. Pozitivni razlogi so lahko: denar, neodvisnost, svoboda, strokovno znanje, mobilnost itd. Nekateri se za podjetništvo odločijo tudi, če ne morejo najti službe ali pa so nezadovoljni s trenutno zaposlitvijo, kar pa ni vedno pametna odločitev. Podjetništvo vam mora pomeniti več kot samo možno izbiro. Zlato pravilo podjetništva je, da morate trdno verjeti vase in v svojo idejo, ter se vsega lotevati stoodstotno.

2. Kako vem ali je ideja dobra?

Vsaka podjetniška ideja še ne pomeni poslovnega uspeha. Vprašati se moramo ali je naša ideja v skladu s strategijo podjetja, ali obstajajo kupci za tak izdelek, ali lahko mi te izdelke izdelamo, ali obstajajo tveganja, ali imamo dovolj sposoben kader, ali imamo dovolj finančnih sredstev za zagon, ali bomo znali izdelek tržiti itd.

Dobro moramo premisliti o vseh teh dejavnikih, saj se le redke ideje in zamisli uresničijo, ko ugotovimo, da jim ne bomo kos ali pa bi nam prinesle le neznatne dobičke, ne glede na vloženi trud in čas.

3. Kdo so moji konkurenti?

Preden vstopimo na določen trg, se moramo prepričati kdo so naši konkurenti in kako močna je konkurenca na tem trgu. Možni načini za iskanje konkurentov so: brskanje po spletu z različnimi spletnimi iskalniki, obisk sejmov, obisk seminarjev in predavanj, pregled katalogov s podobnimi izdelki, obisk trgovin, obisk knjižnice, prebiranje časopisov in revij s podjetniško tematiko itd. Uporabite tehnike mreženja in vzpostavite stik z ljudmi iz iste stroke. Zavedajte se tudi, da predstavljajo vašo konkurenco tudi izdelki s poreklom iz drugih držav.

Skušajte ugotoviti, kateri izdelki so bolje prodajani in ugotovite tudi njihove morebitne slabosti in prednosti. Bolj boste spoznali vaše konkurente, bolje jim boste lahko konkurirali.

4. Kje pridobimo informacije pred vstopom v podjetniške vode?

Če se s podjetništvom srečujete prvič, vam svetujemo, da si pomagate z zakonodajo

(preberite Zakon o gospodarskih družbah in zakone, ki opredeljujejo vašo dejavnost),

internetom (razni podjetniški forumi), točkami VEM (npr. državni portal e-VEM), nasveti

strokovnjakov in strokovno literaturo o podjetništvu. Predvsem pa uporabite mreženje in

navežite kontakte z drugimi podjetniki, ki vam lahko svetujejo iz lastnih izkušenj.

4

5. Kako določimo ime podjetja?

Ime podjetja se mora jasno razlikovati od imen drugih podjetij. Naj vam navedemo kot primer ime našega podjetja: - dolgo ime: Venturelab, podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o. - kratko ime: Venturelab d.o.o. Primer imena podjetja za samostojnega podjetnika: - dolgo ime: Poslovno svetovanje, Janez Novak s.p. - kratko ime: Janez Novak s.p.

6. Kaj je razlika med sedežem podjetja in poslovnim naslovom podjetja?

Sedež podjetja je kraj, kjer podjetje vodi posle oz. se tam nahaja poslovodstvo podjetja. Primer: Podjetje VentureLab d.o.o. ima sedež v Ljubljani. Poslovni naslov podjetja je Železna cesta 18.

7. Ali lahko opravljam dejavnost v lastnem oz. najetem stanovanju?

Da. Če boste opravljali tiho dejavnost v lastnem ali najetem stanovanju, lahko podjetje registrirate na tem naslovu. Dovoljenja za opravljanje dejavnosti na domu s strani občine ne potrebujete, boste pa morali pridobiti soglasje morebitnih solastnikov oz. lastnika stanovanja in soglasje sosedov. Delo ne sme biti hrupno, prav tako visoka frekvenca vaših strank ne sme motiti sosedov. Več si preberite v Stanovanjskem zakonu.

8. Kako določim dejavnost svojega podjetja?

Ob odprtju podjetja morate registrirati vse tiste dejavnosti, s katerimi se boste v podjetju ukvarjali. Dejavnosti se registrirajo po 5-mestnih šifrah iz SKD.

Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov (registri, evidence, podatkovne baze ipd) ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni (vir: Ajpes).

Določene dejavnosti so pogojene s posebnimi pogoji (npr. bančne storitve, trgovina, gostinstvo, turistične agencije, geodetska dejavnost itd.), določene pa so proste – neregulirane (npr. računovodske storitve, neformalno izobraževanje, poslovno svetovanje, prevajanje itd.).

5

9. Ali je članstvo v Obrtno podjetniški zbornici Slovenije obvezno?

Če boste opravljali katero od obrtnih dejavnosti, je članstvo v Obrtno podjetniški zbornici Slovenije obvezno (20 EUR mesečno). Te dejavnosti so npr. frizerske storitve, masažni saloni, gradbeništvo, proizvodnja strojev, proizvodnja oblačil, proizvodnja kruha itd. Za nekatere obrtne dejavnosti je potrebno tudi izpolnjevati določene zakonske pogoje in predpise ali imeti primerno strokovno izobrazbo.

Sicer pa zbornica izvaja veliko število javnih pooblastil, ki jih je država prenesla nanjo z različnimi zakoni. To so npr. postopek izdaje, sprememb in prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja, izdaja sklepov o vpisu obrti podobnih dejavnosti v obrtni register, organizacija in izvajanje mojstrskih izpitov, vodenje raznih registrov itd.

10. Ali potrebujem zastopnika?

Ko ustanavljate d.o.o., morate določiti vsaj enega direktorja. To ste lahko vi osebno, ali pa nekdo tretji. Direktor v imenu in za račun družbe opravlja vsa pravna dejanja, ki jih lahko družba opravlja. Če direktor še ni nikjer zaposlen, se mora zaposliti v vašem podjetju. Ob ustanovitvi s.p.-ja zastopnika ne potrebujete. Poleg direktorja lahko določite tudi prokurista. Po navadi je prokurist tista oseba, ki sklepa pravne posle s tretjimi osebami, za odločanje znotraj družbe pa nima pooblastil.

11. Ali je žig obvezen?

Žig ni obvezen, je pa priporočljiv, da se izognemo morebitnim nesporazumom pri podpisovanju pogodb in računov, saj nekateri menijo, da je dokument pravilen in verodostojen le, če ima odtisnjen žig. Sicer pa žig ni obvezna sestavina pri izdajanju in potrjevanju knjigovodskih listin. Pomemben je lastnoročni podpis. Tam, kjer od nas zahtevajo žig, napišemo 'poslujemo brez žiga'.

12. Kako dobim subvencijo za samozaposlitev?

Predvidoma aprila 2010 bo Zavod RS za zaposlovanje začel izvajati nov program samozaposlovanja za leto 2010, ki brezposelnim osebam in osebam v postopku izgubljanja zaposlitve omogoča pridobitev subvencije za samozaposlitev. Prednost bodo imele osebe, ki so se v program zaposlovanja vključile že lansko leto. Zavod RS za zaposlovanje izvaja v okviru aktivnosti spodbujanja podjetništva dve aktivnosti: pomoč pri samozaposlitvi in subvencija za samozaposlitev. Da lahko brezposelna oseba, prejme sredstva subvencije za samozaposlitev, mora iti čez postopek vključitve ter zadostiti pogojem zavoda. Natančni postopek si preberite na spletni strani zavoda. V letu 2009 je veljalo, da če želite celotni znesek subvencije obdržati, mora vaša samozaposlitev trajati vsaj dve leti, v nasprotnem primeru boste dolžni vrniti sorazmerni preostali del subvencije. Po novem programu samozaposlovanja v letu 2010, pa boste izpolnili pogoje za subvencijo že po enem letu poslovanja. Vsekakor bo na končne določbe

6

potrebno počakati do aprila 2010, ko bo Zavod objavil nove pogoje za pridobitev subvencije za samozaposlitev. Za popoldanski s.p. subvencije ni mogoče pridobiti.

13. Ali je subvencija za samozaposlitev s strani Zavoda za zaposlitev obdavčena?

Ne, subvencija ni obdavčena. Zavezanci evidentirajo prejete subvencije s strani države kot dolgoročno časovno razmejitev, to je v skupino 96, prispevke pa je treba knjižiti med stroške. Subvencija je prvotno namenjena kritju stroškov prispevkov, zato se stroški pokrijejo s črpanjem prejete subvencije, ki jo imamo knjiženo med dolgoročnimi časovnimi razmejitvami, in se enkrat mesečno delno prenesejo med prihodke. Tako se stroški prispevkov in prenos med prihodke v 24 mesecih izenačijo in nimajo vpliva na poslovni izid.

14. Kdo je popoldanski podjetnik?

Podjetnik, ki se ukvarja s popoldansko obrtjo ni samozaposlen, pač pa je zaposlen nekje drugje in ima zato urejeno plačevanje prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje z nekega drugega naslova (redno delovno razmerje s polnim delovnim časom, upokojenec). Mora pa vseeno vsak mesec plačevati pavšalne prispevke, ki pa se mu ne vštevajo v pokojninsko osnovo.

Popoldanski podjetnik lahko opravlja vse dejavnosti, lahko zaposluje, lahko je DDV zavezanec, lahko izvaža, uvaža in se na sploh obnaša tržno. Popoldanski s.p. lahko ustanovi kdorkoli, ki je poslovno sposoben (18 let).

15. Koliko znašajo prispevki za popoldanski s.p.?

Za leto 2010 znaša prispevek popoldanskega s.p.-ja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 28,96 evra, prispevek za zdravstveno zavarovanje pa 4,34 evra (vir: Durs). Ti mesečni prispevki so pavšalni, kar pomeni, da takšen s.p. nima zavarovalne osnove, ki bi se mu vštevala v pokojninsko osnovo. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se spreminjajo glede na višino minimalne plače.

16. Katere davčne obveznosti ima samostojni podjetnik?

Samostojni podjetnik si plače na obračunava, zato je njegova plača v bistvu dobiček, ustvarjen v koledarskem letu. Dobiček je davčna osnova, ki jo podjetnik ugotovi tako, da od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odšteje odhodke. Od ugotovljene davčne osnove, tj. dobička, mora podjetnik plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 do 41 odstotkov), podjetnik pa lahko upošteva tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane.

7

17. Kako lahko študent odpre s.p.?

Študent, ki želi obdržati status študenta, lahko odpre le popoldanski s.p. kot dopolnilno oz. popoldansko dejavnost. Da lahko študent kot podjetnik nastopi na trgu, se mora vpisati v register. Postopek vpisa v Poslovni register Slovenije je podoben kot pri navadnem s.p. Na trgu nastopi kot enakovreden drugim podjetnikom.

18. Ali sem lahko vzdrževan član, če sem študent in odprem popoldanski s.p.?

Če ste študent in ustanovite popoldanski s.p., vas starši ne bodo mogli več uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana. V primeru, da vas uveljavljajo, potem sami izgubite splošno davčno olajšavo.

Splošno olajšavo iz 111. člena ZDoh-2 letno pripada vsakemu rezidentu, vendar pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Študentu rezidentu se za obdobje, ko ga drug rezident uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, torej splošna olajšava ne prizna.

19. Katere pravice izgubi študent, ki ustanovi podjetje?

Kot študent podjetnik izgubite pravico do nastanitve v študentskem domu, bone za prehrano in morebitne državne štipendije. Vaši starši ne bodo upravičeni do otroškega dodatka, poleg tega vas ne bodo mogli uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana.

20. Ali je potrebno, da sem DDV zavezanec, če uvažam iz tujine (izven EU)?

Podjetja iz tujine velikokrat zahtevajo ID številko za DDV (VAT), kar pomeni, da se jim je treba prilagajati. Sicer je pa vse odvisno od tega, koliko boste s tujino sploh poslovali.

V primeru, da niste zavezanec, vam bo dobavitelj iz tujine prodal blago z DDV-jem. Skupno bo to vaša nabavna cena, na katero boste pribili maržo in prodali naprej v Sloveniji, brez DDV-ja. Dobavitelj bo moral davek, ki ga je dobil od vas, obračunat v svoji državi.

V kolikor pa ste zavezanec za DDV, vam tuji dobavitelj proda blago brez davka, vi pa morate preko carine plačati DDV v Sloveniji. Nakupni ceni blaga dodate maržo in blago prodate kupcu v Sloveniji z DDV-jem. Naredite torej obračun vstopnega in izstopnega DDV-ja.

21. Ali lahko s.p. mednarodno posluje?

Da. Samostojni podjetnik enakovredno, prosto in samostojno nastopa na trgu, tako kot vse ostale oblike podjetij (d.o.o., d.d., itd.), katerim konkurira ali z njimi poslovno sodeluje. Za doseganje dobičkov se lahko usmeri tudi na tuje trge, skratka tja, kjer vidi podjetniško priložnost.

8

22. Odprem s.p. konec leta ali raje počakam na novo leto?

Če imate podjetniško priložnost, ki ne more v nedogled čakati, kdaj ji boste dali krila, vsekakor čim prej pričnite z dejavnostjo. Seveda pa vseeno dobro premislite, ali se vam morda le ne splača počakati do januarja naslednjega leta, saj si boste prihranili stroške za izdajanje bilance. Lahko se tudi zgodi, da padete v višjo davčno osnovo, kar pomeni, da boste morali v naslednjem letu plačevati višje prispevke, prav tako pa boste vsak mesec obvezani plačevati akontacijo dohodnine iz opravljanja dejavnosti, glede na lanski december (preračunano na celo leto).

23. Kaj je Poslovni načrt?

Poslovni načrt je dokument, ki vsebuje celovito in podrobno obrazložitev poslovanja podjetja, investiranja v posel z oceno pričakovanih učinkov in variantnih rešitev za potencialne rizične situacije, ki jih prinaša prihodnost. Vsebuje jasno opredeljene cilje in strategije s katerimi namerava te cilje doseči. Dobro pripravljen poslovni načrt zmanjšuje poslovna tveganja in povečuje izkoriščanje poslovnih priložnosti. Poslovni načrt mora vsebovati naslednja poglavja:

1. Povzetek poslovnega načrta 2. Predstavitev proizvoda oz. storitve, podjetja in panoge 3. Raziskavo trga in analizo trga 4. Ekonomika poslovanja podjetja 5. Načrt trženja oz. marketinški načrt 6. Načrti, oblikovanje in razvoj 7. Proizvodni in izdelavni načrt 8. Organizacijo podjetja in lastništvo 9. Terminski načrt 10. Ocena tveganj in problemov 11. Finančni načrt

24. Zakaj napisati poslovni načrt?

Glavni razlog za pisanje poslovnega načrta je navadno, ko želimo prepričati investitorje, da nas podprejo. Seveda pa je koristen dokument, saj z njim podjetnik lažje nadzoruje ali se poslovanje podjetja premika v začrtani smeri.

Osnovni namen poslovnega načrtovanja je zmanjšati tveganje za podjetnika, tim in potencialne investitorje. Vsako pomembno podrobnost v projektu je potrebno zabeležiti na tak način, da se lahko takoj razkrijejo morebitne slabosti in da se jih lahko takoj popravi.

Pomembno je, da podjetnik poslovni načrt nenehno dopolnjujete glede na spremembe, ki jih doživlja njegov izum, tim ali poslovno okolje, v katerem živi in dela.

9

25. Kako napisati PN?

Za pisanje poslovnega načrta obstaja veliko priročnikov in učbenikov, ki so dostopni v knjižnicah. Lahko pa si pomagate tudi s praktičnim orodjem Tovarne podjemov. To je program za pisanje poslovnega načrta, ki vam pomaga napisati celovit poslovni načrt z besedilom, tabelami za napovedi in finančnimi analizami ter z grafi in ilustracijam. Podjetje VentureLab d.o.o. za vas izdela profesionalen poslovni načrt, ne glede na panogo ali vrsto poslovnega načrta. V tesnem sodelovanju z vami pripravimo tako vsebinski kot tudi finančni del poslovnega načrta.

26. Katerim stroškom se podjetnik ne more izogniti?

Ustanovitev s.p. je brezplačna. Na začetku poslovanja imamo stroške opravljanja izpita iz varstva pri delu, stroške ocene tveganja in zdravniški pregled.

Nato se podjetnik srečuje z mesečnimi stroški: vodenje poslovnega računa na banki, računovodske storitve, prispevki za socialno varnost (odvisno od narave s.p.-ja).

Ob koncu leta mora podjetnik plačati: davek na dobiček in plačilo računovodstva za izdelavo letnega poročila in pripravo bilanc. Samostojni podjetnik je obdavčen po dohodninski lestvici, kjer se dobiček šteje v dohodninsko osnovo.

27. Kako lahko podjetnik razpolaga z denarjem na TRR in gotovino?

Podjetnik lahko z denarjem na poslovnem računu prosto razpolaga in ga lahko porablja tudi pa osebne namene. Vendar je priporočljivo imeti pregled nad celotnim prometom.

Pri poslovanju z gotovino pa je potrebno več pozornosti. Dobaviteljem namreč ne smemo v gotovini plačati izdelkov in storitev, dražjih od 420€. V nasprotnem primeru tega računa ne bomo mogli uveljavljati kot strošek podjetja.

28. Kakšna je razlika med navadnim in popoldanskim s.p.?

Odgovornost samostojnega podjetnika je ista, če opravlja svojo dejavnost kot edino zaposlitev, ali kot popoldansko delo. Tudi v samem poslovanju ni nobenih razlik, saj navadni s.p. in popoldanski s.p. enakovredno nastopata na trgu. Edina razlika med tema dvema subjektoma je glede plačevanja prispevkov za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj se ti popoldanskemu podjetniku plačujejo z drugega naslova (redno delovno razmerje s polnim delovnim časom, upokojenec), navadni s.p. pa si jih krije sam. Mora pa popoldanski s.p. vseeno vsak mesec plačevati pavšalne prispevke, ki pa se mu ne vštevajo v pokojninsko osnovo.

10

29. Ali moram pred odprtjem podjetja narediti raziskavo trga?

Analiza trga je obvezna sestavina poslovnega načrta. Ali bomo delali poslovni načrt in s tem raziskavo trga je naša osebna odločitev, je pa to vsekakor zelo priporočljivo, saj je za podjetnika prednost, da pozna potrebe na trgu še preden na tak trg vstopi. Tudi morebitni investitor, ki bo pripravljen vložiti svoj denar, bo pričakoval, da boste predenj postavili dejstva, ki nakazujejo, da bo vaš produkt na trgu dobro sprejet.

30. Kako naredim analizo trga?

Vsa dejavnost podjetja je podrejena trgu in potrebam kupca. Podjetnik mora ugotoviti kaj bo proizvajal, koliko in za koga. Ugotoviti mora tudi na kakšen način bo svoje izdelke oz. storitve prodajal. Torej se bo posvetil predvsem:

- kvaliteti izdelka, - ceni izdelka, - metodi prodaje, - tržnemu komuniciranju.

Podjetnik mora oceniti koliko proizvodov oz. storitev bo prodal, saj bo od tega odvisna ocena obsega proizvodnje, potrebnega kapitala in potrebne delovne sile. To naredi tako, da preuči delovanje konkurence in na podlagi ugotovitev določi ceno svojih izdelkov in načrtovano prodajo. Določiti mora prednosti svojega izdelka in navesti zakaj ima prednost pred konkurenčnimi izdelki.

Nadaljnje podjetnik ugotavlja kolikšne so možnosti njegovega posla v želeni industrijski panogi in ali lahko njegov proizvod doseže pomemben delež v primerjavi z že obstoječimi konkurenti.

31. Zakaj moram narediti terminski načrt?

Terminski načrt je nujen pripomoček za načrtovanje in opredeljevanje rokov za izvrševanje zadanih nalog. Znotraj njega moramo prikazati trajanje večjih in manjših aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo ciljev podjetja. Časovno določimo roke, do katerih je potrebno cilje doseči. V praksi to pomeni, da v terminskem načrtu navedemo kaj je potrebno narediti, kdo je zadolžen za te naloge in do kdaj bo to naredil. Terminski plan torej pokaže morebitnim investitorjem kako se managerski tim spoprijema z ovirami in stremi k uresničevanju zastavljenih ciljev.

32. Je potrebno narediti oceno tveganja pred odprtjem podjetja?

V tržnem gospodarstvu se vsa podjetja srečujejo s tveganji in izzivi in vaše podjetje tu ne bo nobena izjema. Obstaja več vrst tveganj, kot so npr.: vstop novih konkurentov, težave pri

11

zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev, težave pri razvoju izdelka, plačilna nedisciplina kupcev, odhod ključnih delavcev itd.

Poslovni načrt tako mora vsebovati oceno tveganja in opis teh tveganj, ter navedbo kako boste tem tveganjem kos. S tem bodo tveganja manj negotova in propad podjetja manj verjeten. Sebi in potencialnim investitorjem boste tako dokazali, da se tveganj zavedate, ter da se znate z njimi spoprijeti in jih z ustreznimi ukrepi odpraviti oz. se jim izogniti.

33. Kako pripravim finančni načrt?

Finančni načrt podjetniku ponuja popolno sliko o tem, koliko sredstev bo prišlo v organizacijo in kdaj, kam bodo ta sredstva šla, koliko denarja bo na voljo in kakšna bo predvidena ocena delovanja podjetja v prihodnosti.

Finančni načrt vsebuje: predračun bilanc uspeha, stanja in finančnih tokov za 5 let ter prikaz točke preloma, v kolikor ta ni bila opredeljena že v ekonomskem delu načrta. Cilj finančnega načrta je ugotoviti finančni potencial naložbe, za katero podjetnik verjame, da so rezultati stvarni in dosegljivi.

Orodje za izdelavo finančnih projekcij ter druge koristne predloge in dokumente dobite na tovarnapodjemov.org.

34. Naj odprem s.p. ali d.o.o.?

Ali ustanoviti s.p. ali d.o.o. je ključno vprašanje pred začetkom poslovanja. Odločitveni razlogi so lahko zelo različni in številčni, predvsem pa odvisni od vsakega posameznega primera. Podjetnik mora vedeti v kakšnem obsegu bo posloval in s kom bo posloval. Navadno je v začetku poslovanja bolj priporočljivo odpreti s.p., saj se izognemo ustanovnemu kapitalu. Je pa v tem primeru potrebno plačevati prispevke, podjetnik pa odgovarja pri poslovanju z vsem svojim premoženjem. D.o.o. je vsekakor smiselno ustanoviti v primeru, ko je ustanoviteljev podjetja več. Več informacij dobite v odgovorih na naslednja vprašanja.

12

35. Kakšne so bistvene razlike med s.p. in d.o.o.?

V tabeli vam predstavljamo bistvene razlike med s.p. in d.o.o.:

D.O.O. S.P.

Stroški pred ustanovitvijo Enostavni postopek: brezplačno Zahtevni postopek:pri notarju po notarski tarifi

Ni stroškov (opravite brezplačno na točkah VEM)

Osnovni kapital 7.500 EUR (v denarju, sredstvih ali poljubno kombinirano)

Ni potreben

Vodenje poslovnih knjig - obvezno je dvostavno knjigovodstvo

Več možnosti: - normirani odhodki (25 %) - enostavno knjigovodstvo - dvostavno knjigovodstvo

Osebna odgovornost NE (odgovarjate le z vloženim kapitalom oz. kapitalom podjetja)

DA (odgovarjate z vsem svojim premoženjem)

Obdavčitev dobička Davek od dohodkov pravnih oseb - v letu 2010 stopnja20%

Podjetnik je fizična oseba, obdavčen je po dohodninski lestvici: 16 %, 27 % ali 41 %

36. Kakšno odgovornost imam kot podjetnik do drugih?

Kot samostojni podjetnik odgovarjate za poslovanje z vsem svojim premoženjem, medtem ko lastnik d.o.o.-ja odgovarja le z vloženim kapitalom oz. z lastnino podjetja. Pred pričetkom poslovanja je torej potrebno premisliti koliko odgovornosti ste pripravljeni nositi.

37. Kolike me stane odprtje podjetja?

Odprtje s.p.-ja je popolnoma brezplačno. Celoten postopek registracije lahko opravite na eni od točk VEM. Tudi ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo je lahko brezplačna, ko podjetnik predloži celotni ustanovitveni kapital (min. 7.500 EUR) v denarju. Če priskrbi začetni kapital tudi v sredstvih, mora pri notarju pridobiti ocenitev teh osnovnih sredstev in ima stroške notarske tarife.

13

38. Kako bom kot podjetnik obdavčen?

Eden od dejavnikov odločitve, ali odpreti s.p. ali d.o.o., je višina dobička, ki ga načrtujete. Samostojni podjetnik nima plače, zato mu pripada dobiček, ki je obdavčen po dohodninski lestvici (16%, 27% in 41%). D.o.o. plačuje davek od dohodkov pravnih oseb, po enotni davčni stopnji, ki znaša 20% za leto 2010 in nato še dodatnih 20%, ko si lastnik izplača dobiček v žep. Vsekakor je dobro, da preračunate koliko davka boste plačali, če ste s.p. in koliko če imate d.o.o., ter se na podlagi izračuna odločite kaj se vam bolj izplača.

39. Kako bom moral voditi poslovne knjige?

Družba z omejeno odgovornostjo mora knjige voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Samostojni podjetnik pa se lahko odloča med: - normirani dohodki (vodi evidenco izdanih računov in plača 25% davek) - enostavno knjigovodstvo (vodi knjigo prihodkov in odhodkov ter blagajniški dnevnik) - dvostavno knjigovodstvo

40. Ali moram imeti poslovni račun?

V d.o.o. veljajo stroga pravila glede ravnanja s poslovnim računom, saj z denarjem na računu ne morete prosto razpolagati in ga porabljati za neposlovne namene. Samostojni podjetnik lahko z denarjem na poslovnem računu prosto razpolaga in lahko denar nameni poslovni ali osebni porabi. Sicer uporaba poslovnega računa ni obvezna, je pa zelo priporočljiva, saj se tako lahko loči osebna privatna raba od poslovnih namenov.

41. Ali bo moja plača strošek podjetja?

V kolikor ste lastnik d.o.o. in ste v njem zaposleni, imate sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Tako prejemate plačo in si od nje plačujete prispevke iz bruto plače (22,1%), prispevke na bruto plačo (16,1%) in dohodnino. Plača je torej strošek podjetja. Samostojni podjetnik pa nima plače, saj nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato to tudi ne more biti njegov strošek. Je pa obvezno zavarovan, saj mora vsak mesec plačevati prispevke za socialno varnost. Zavarovalna osnova je določena v lestvici, ki je odvisna od višine poslovnega izida preteklega leta in plačanih prispevkov v preteklem letu. Višina prispevkov se spreminja glede na spremembo povprečne bruto plače v RS.

14

42. Ali je lažje dobiti kredit pri banki, če imaš d.o.o.?

Da. Samostojni podjetnik ima malo možnosti, da dobi pri banki kredit za svoje podjetje. Veliko lažje dobi kredit podjetnik, ki ima d.o.o., pa še ta mora nekaj let že uspešno delovati, da mu bo banka pripravljena dati kredit. Enako je pri prijavljanju na javne razpise. Tudi tu je oblika d.o.o. primernejša za prijavo na razpis, kot pa samostojni podjetnik.

43. Koliko osnovnega kapitala potrebujem za odprtje podjetja?

Za ustanovitev d.o.o. boste morali zagotoviti osnovni kapital v višini minimalno 7.500 EUR. Tega morate vplačati še pred registracijo podjetja in sicer na banki, kjer vplačate celotni znesek na poslovni račun. Lahko pa kapital zagotovite delno ali v celoti v sredstvih (stvarni vložki: računalniška oprema, stroj, pisarniška oprema itd.). V tem primeru boste morali do notarja, ki vam bo ta sredstva ocenil. Samostojni podjetnik osnovnega kapitala nima oz. ta ni potreben.

44. Ali lahko tekom poslovanja prenesem opredmetena osnovna sredstva iz gospodinjstva v

d.o.o. oz. s.p.?

Preveri – mnenje računovodje! 080 50 67 Da, osnovna sredstva lahko kadarkoli prenesete v svoje podjetje. Prenos je nevtralen in ni predmet obdavčitve, opredmetena osnovna sredstva pa zavedete v poslovne knjige in priložite račun od nabave ali opravljeno cenitev, ki jo opravi sodni cenilec. Ta osnovna sredstva so zavedena v registru osnovnih sredstev, zato lahko nastanejo opravičeni stroški, ki so povezani s temi sredstvi. Osnovnim sredstvom določimo dobo koristnosti in letno amortizacijo (poslovno priznan strošek). Vrednost osnovnega sredstva, prenesenega iz gospodinjstva, zabeležimo v bilanco stanja kot dolgoročno časovno razmejitev. Le-to vsako leto zmanjšamo in jo prenesemo med prihodke v istem znesku kot je znesek za letno obračunano amortizacijo tega sredstva. Tako nam ta strošek amortizacije ne bo zmanjševal davčne osnove za davek od dohodka pravnih oseb (d.o.o.) ali dohodek iz dejavnosti (s.p.). Isti postopek je tudi za društva, ki dobijo donacijo v obliki stvari (npr. računalnik).

Postopek registracije:

45. Kako registriram podjetje?

Ko se odločimo, da se bomo podali v podjetništvo, se najprej odločimo za obliko podjetja. Najpogosteje se odločamo za samostojnega podjetnika ali za družbo z omejeno odgovornostjo. Registracija s.p. ali enostavnega d.o.o. (vplačilo celotnega kapitala v denarju) je brezplačna, saj stroške krije država.

15

Najbolje in najlažje za vas bo, če stopite do najbližje VEM točke ali pa podjetje odprete kar preko spleta (e-VEM točka).

46. Katere storitve nudi VEM točka samostojnim podjetnikom?

Storitve za samostojne podjetnike, ki se lahko opravijo na točkah VEM in preko portala e-VEM:

• Registracija samostojnega podjetnika (vpis v poslovni register). • Prijava sprememb podjetnika v poslovni register. • Izbris podjetnika iz poslovnega registra. • Prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega

obdobja, davčni obračun). • Oddaja zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2). • Prijava podatkov podjetnika o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem

zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (Obrazec M-1).

• Prijava podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju otrok podjetnika do 18. leta starosti (Obrazec M-DČ).

• Prijava samostojnega podjetnika in delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1).

• Odjava samostojnega podjetnika in delavca iz obveznih socialnih zavarovanj (obrazec M-2).

• Prijava sprememb podatkov o obveznih socialnih zavarovanjih na odprtih zavarovanjih (obrazec M-3).

• Prijava družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-DČ). • Sprememba podatkov o družinskih članih v obveznem zdravstvenem zavarovanju

(obrazec M-DČ). • Odjava družinskih članov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (obrazec M-DČ).

Za opravljanje storitev prek portala e-VEM potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo. Na točkah VEM potrebujete osebni dokument in svojo davčno številko.

47. Katere storitve nudi VEM točka podjetnikom, ki želijo ustanoviti d.o.o.?

Storitve za gospodarske družbe, ki se lahko pravijo na točkah e-VEM: • Odprtje začasnega TRR za enostavno eno ali več-osebno družbo. • Registracija enostavne eno-osebne d.o.o. (vpis v sodni/poslovni register ter

samodejna dodelitev matične in davčne številke). • Odprtje elektronske knjige sklepov za novoustanovljene enostavne eno-osebne d.o.o.. • Pridobitev obrtnega dovoljenja za vse vrste družb. • Prijava davčnih podatkov (vpis v davčni register, obvestilo o spremembi davčnega

obdobja, izračun predvidene davčne osnove DDPO) za vse vrste družb. • Predložitev zahtevka za identifikacijo za namene DDV za vse vrste družb (obrazec

DDV-P2). • Prijava prostega delovnega mesta (obrazec PD-1).

16

• Prijava delavca v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1). • Prijava družbenika v obvezna socialna zavarovanja (obrazec M-1). • Sprememba podatkov o zavarovancih v obveznih socialnih zavarovanjih (obrazec M-

3). • Odjava zavarovane osebe iz obveznih socialnih zavarovanj (obrazec M-2). • Prijava otroka v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-DČ). • Prijava zakonca v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-DČ). • Prijava staršev v obvezno zdravstveno zavarovanje (obrazec M-DČ). • Sprememba podatkov o družinskih članih v obveznem zdravstvenem zavarovanju

(obrazec M-DČ). Za opravljanje storitev prek portala e-VEM potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo. Nekaterih storitev ob registraciji pravne osebe ni mogoče opraviti na e-VEM točkah, zato je potrebno obiskati fizične VEM točke. Npr: registracijo več-osebne d.o.o., pooblaščanje oseb za delo s sistemom e-VEM. Če bomo dali osnovno sredstvo kot del ustanovnega kapitala, moramo obiskati notarja.

48. Kakšen je postopek za pridobitev poslovnega računa?

Odprtje poslovnega računa opravimo na eni izmed poslovnih bank. Samostojni podjetnik mora na banki predložiti sklep Ajpesa o registraciji podjetja. Lastnik d.o.o. pa mora že pred ustanovitvijo odpreti začasni poslovni račun, na katerega naloži začetni osnovni kapital. Ko pridobi sklep o registraciji podjetja, gre ponovno na banko, kjer mu začasni račun spremenijo v poslovni račun.

Po registraciji podjetja:

49. Kako poiščem kvaliteten kader za moje podjetje?

Podjetnik začetnik pogosto opravlja vse možne funkcije v podjetju. Le to se zdi z vidika stroškov hitro

smiselno, vendar kaj kmalu lahko tudi zelo pogubno. Vaš čas, kot podjetnik, je zelo dragocen, zato vas

ura, ki jo namenite za ne-ključne vendar vseeno potrebne dejavnosti stane veliko več, kot pa, če bi jo

opravil nekdo drug. Prav tako velja več glav več ve, tako da je tim izredno pomemben. Tudi

investitorji vedno najprej pogledajo kakšen podjetniški tim, si je ustvaril podjetnik.

Kvaliteten kader je pogosto zelo težko najti. Za določena delovna mesta dobimo na objavljen razpis

kopico prijav, med tem ko za druga bolj specifična le nekaj. To nam pove, da se moramo pred objavo

o iskanju vprašati, kaj želimo z njo doseči, kakšen tip človeka in katere sposobnosti potrebujemo.

Nato naredimo strategijo, po kateri bomo iskali nove sodelavce. Običajna pot je preko objave na

enemu izmed portalov na internetu in priporočila znancev. Nato je seveda potrebno izbrati le nekaj

najbolj ustreznih in jih povabiti na razgovor.

17

50. Kako zaščitim svojo idejo?

Nevarno je razkriti neko idejo, če je nismo poprej ustrezno pravno zaščitili. Zaščitimo lahko:

• blagovno znamko;

• patent;

• model oz. vzorec;

• avtorsko pravico;

• poslovno skrivnost.

V nekem trenutku morate torej svojo intelektualno lastnino (IP) pravno zaščititi, sicer (je) pozneje ne boste mogli:

• varno razkriti; • biti pravno priznani kot njen lastnik; • imeti dobička od tržnega izkoriščanja; • preprečiti drugim ali jih odvrniti od tega, da bi jo nepooblaščeno uporabljali.

Obstaja več oblik zaščite, ki so znane kot pravice intelektualne lastnine. Običajno je neki izum med samim razvojem najlažje zaščitite s strateško kombinacijo pravic intelektualne lastnine. Več na UIL.

51. Zaupni podatki in Sporazum o ne-razkrivanju poslovnih skrivnosti NDA

Zaupni podatke pogosto štejemo za intelektualno lastnino, čeprav ne pokrivajo nobene zakonsko predpisane pravice intelektualne lastnine.

Zaupne podatke najpogosteje zaščitimo s Sporazumom o ne-razkrivanju poslovnih skrivnosti (Non-disclosure agreement NDA). NDA vas ščiti zato, ker je v njej dokumentirana obljuba nekoga, da informacij o vaši ideji ne bo uporabljal ali predajal naprej. V sporazumu so določene pravice in dolžnosti obeh strank.

Pravica, ki izhaja iz intelektualne lastnine vas lahko zaščiti v vseh fazah razvoja ideje – ne glede na to, katere druge oblike pravic intelektualne lastnine že imate in kako dolgo je že vaš izum na tržišču.

52. Kako uveljavljam strošek kilometrine?

Stroške kilometrine lahko uveljavljate na podlagi potnega naloga in če je avto v osebni lasti. Tako se lahko uveljavlja kilometrina po veljavni vrednosti 0,37 €/km. Vsekakor se mora voditi evidenca prevoženih kilometrov. V kilometrini so že vključeni vsi stroški, tako bencina kot amortizacije in stroški registracije avtomobila.

Če se je avtomobil kupil na naslov dejavnosti d.o.o. ali s.p.), do kilometrine nismo upravičeni, vendar lahko uveljavljamo vse stroške, ki so povezani z avtomobilom (servis, bencin, zavarovanje, potrošeni material ipd.).

53. Kako obračunam dnevnico?

Dnevnica se lahko obračuna in izplača, če ni povezana z opravljanjem vsako dnevne dejavnosti (gre za izrecne primere – sejem, seminar, obisk poslovnih partnerjev in sklepanje pogodb). Priporočeno je

18

imeti čim več dokazil, da se je službena pot dejansko tudi izvršila (vstopne karte, računi, letalske karte, prospekti, slike ipd.). V kolikor delamo tudi več kot 12 ur in je to naša dejavnost in se vračamo domov, smo upravičeni do regresa za prehrano in ne do dnevnice.

54. Kako obračunam regres za prehrano med delom?

Maksimalna vrednost regresa za prehrano med delom je 6,12 €/dan. Ob koncu meseca je potrebno narediti obračun delavnih dni in vrednost lahko uveljavimo v celoti med stroške. Pri d.o.o., lahko vrednost izplačamo, pri s.p. pa si samo povečamo stroške poslovanja iz tega naslova. Višina izplačila bi morala biti zapisana v internih aktih (pravilnik o računovodenju ali sklepih podjetnika). V primeru, da si obračunamo regres za prehrano nad maksimalno vrednostjo, je razlika za s.p. davčno nepriznan strošek in pri d.o.o. moramo obračunati boniteto (prispevke iz in na razliko ter akontacijo dohodnine). Več na eu-davki.

55. Kako uveljavljam stroške prevoza na delo in z dela?

Upravičeni smo tudi do povračila stroškov prevoza na in z dela, v minimalni višini 60 % javnega prevoznega sredstva. V primeru, da tega ne moremo koristiti, je obračun kilometrine 0,18 €/km. Če imamo sedež dejavnosti izven svojega prebivališča, potem smo do povračil stroškov prevoza na in z dela upravičeni. Ko prispemo na sedež dejavnosti (družbe) in imamo takšno delo, da moramo biti na terenu in se voziti od enega do drugega mesta, smo upravičeni, da si obračunamo stroške kilometrine (0,37 €/km) in vodimo evidenco potnih nalogov.

V kolikor je naš sedež dejavnosti naše stalno prebivališče, do povračil stroškov na in z dela nismo upravičeni. Smo pa upravičeni do stroškov kilometrine (0,37 €/km) in vodimo evidenco potnih nalogov, ko opravimo najrazličnejše obiske in opravke, ki so povezani z našo dejavnostjo.

56. Ali lahko zaposlimo koga za določen ali nedoločen čas, če imamo registriran s.p.?

Da, lahko zaposlimo nekoga in z njim sklenemo pogodbo za nedoločen in določen čas, v kateri opredelimo naše in njegove pravice, poleg tega pa še obveznosti ter dolžnosti. Določiti moramo bruto plačo, nadomestila, število dni letnega dopusta, regres za letni dopust in pravico do odpravnine, prevoz na in z dela ter regres za prehrano. Vse je za s. p. kot delodajalca davčno priznan strošek. Več na mladipodjetnik.si.

57. Kako je v primeru bolniškega dopusta do 30 delovnih dni ali nad 30 delovnih dni pri

samostojnem podjetniku posamezniku?

V primeru bolniškega dopusta je najbolj vzpostavljeno tveganje s.p.p. (kar pomeni, da s.p.p. ne sme zboleti ali imeti kakšne nesreče). Do 30 delovnih dni je celotno strošek s.p.p. (črpati mora svoje rezerve za plačilo prispevkov in preživetje), nad 30 delovnih dni je breme bolniškega dopusta v breme Zavoda (odvisno od komisije). Več na gzs.si.

58. Koliko dni letnega dopusta in kakšna je višina regresa za letni dopust za samostojnega

podjetnika?

Samostojni podjetnik nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da tudi nima določenega števila dni letnega dopusta, kar posledično pomeni, da nima pravice do obračuna in izplačila regresa

19

za letni dopust. Koliko dni dela in koliko ne v posameznem letu, je odvisno od njegove razporeditve delovnega časa, glede na potrebe dela.

59. Kako je s porodniškim dopustom in kakšna je njegova višina, če sem s.p.?

Porodniški dopust traja 105 dni in njegova višina je enaka 100% povprečni osnovi, od katere so bili plačani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do porodniškega dopusta. V primeru, da bi kot registrirani s.p. delali v času porodniškega dopusta in bi bili razvidni doseženi prihodki, se nam lahko ukine nadomestilo za čas porodniškega dopusta. Drugače je, če imamo zaposleno osebo (redno, določen čas, študentsko/malo delo). S.p. ni potrebno zapreti za čas bolniškega dopusta. V kolikor ne bo aktiven bo razvidno, da ni nobenih prihodkov in stroškov ter odhodkov. Po končanem porodniškem dopustu lahko začnemo normalno z opravljenem dejavnosti, kot smo jo izvajali pred porodniškim dopustom.

60. Katere stroške lahko uveljavlja d.o.o.?

Gospodarska družba (d.o.o.) lahko uveljavlja vse stroške (material, storitve, plače, finančni odhodki ipd.), ki so pogoj za opravljanje dejavnosti in prinašajo na drugi strani prihodke. Pogoj je, da jih dokazujemo z verodostojnimi knjigovodskimi listinami (računi).

61. Katere stroške lahko uveljavlja samostojni podjetnik posameznik?

Samostojni podjetnik posameznik lahko uveljavlja vse stroške, ki so povezani z opravljanjem njegove dejavnosti in so dokumentirani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami. Prejeti računi, ki so povezani z nabavljenim materialom, naročenimi storitvami (najemnine, reklama, reprezentanca, sejmi, darila ipd.), stroški službenih poti (dnevnica, kilometrina, nočitev …), prispevki za obvezno socialno zavarovanje. Več na mladipodjetnik.si.

62. Kaj so stroški reklame?

Stroški reklame (sponzorstva) so v celoti davčno priznan strošek, če je sklenjena pogodba, v kateri je razvidno, kaj bo proti-usluga sponzoriranca. Izdan mora biti račun in v primeru, da smo davčni zavezanci za DDV, si lahko vstopni DDV v celoti odbijemo.

Vzorci se lahko smatrajo kot reklama, če se dajo v razumnih količinah in ne prepogosto obstoječim poslovnim partnerjem (ali potencialnim poslovnim partnerjem) in da nam zagotovijo, da jih bodo uporabili za lastne namene in jih dalje ne bodo prodajali.

63. Ali lahko dajem darila poslovnim partnerjem?

Darila se lahko dajejo poslovnim partnerjem do višine 42 € oziroma istemu do 84 € in je neobdavčeno z dohodnino in ne rabimo zahtevati davčne številke od svojega poslovnega partnerja. Nad vrednostjo 42 € je potrebno vrednost darila množiti s faktorjem 1,33333 in od tega obračunati in plačati 25% dohodnino in od svojega poslovnega partnerja zahtevati davčno številko. Darila se smatrajo kot reprezentanca (z logotipom ali brez) in so samo 50% davčno priznan strošek.

20

64. Ali so donacije priznan strošek?

Donacije se dajo za vzgojno-izobraževalne, humanitarne, verske dejavnosti ter za naravne nesreče.

Donacije so davčno nepriznan strošek, vendar se smatrajo kot olajšave, maksimalno do 0,3 % obdavčenega prihodka, in so namenjene splošno koristnim nepridobitnim namenom.

Poznamo še dodatne donacije v vrednosti 0,2 % iz naslova donacije za kulturne namene in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – možen prenos neizkoriščenega dela v naslednja 3 davčna obdobja.

65. Kako s.p. in d.o.o. poslujeta z gotovino?

Samostojni podjetnik ima poslovni in osebni transakcijski račun in lahko prosto razpolaga z gotovino ter gotovino prenaša iz enega na drugega. Izdatki za obveznosti poslovanja in prejemki od terjatev iz poslovanja se morajo evidentirati preko poslovnega računa. Gotovine iz svoje dejavnosti ni potrebno obvezno polagati na poslovni račun. Izplačilo gotovine v d.o.o. je možno glede povračila materialnih stroškov, stroškov službenih poti. V d.o.o. ni prostega pretoka gotovine.

Posamezni materialni račun, ki bi ga plačali v gotovini (drugi pravni ali s.p.), ne sme presegati 417,29 €. Nad to vrednostjo je obvezno plačilo preko transakcijskega računa.

Od fizične osebe (občana) lahko sprejmemo gotovino do 15.000 €. Nad to vrednostjo je obvezno plačilo na transakcijski račun, ne glede ali smo d.o.o. ali s.p.

66. Kaj je blagajniški prejemek / izdatek?

Na podlagi vplačilnih ali izplačilnih naslovov se za vsako v blagajno prejeto gotovino sestavi potrdilo o prejeti gotovini (blagajniški prejemek), za vsako izplačilo pa potrdilo o izplačilu (blagajniški izdatek). Blagajniški prejemek vsebuje naslednje podatke: datum, šifro in naziv proračunskega uporabnika, številko vknjižbe in številko vpisa, naziv vplačnika, znesek v evrih oziroma tuji valuti, osnova (npr. obrazec TPNO 70 ) ter rubrike za podpis blagajnika in vplačnika prejemka. Blagajniški izdatek vsebuje naslednje podatke: datum, šifro in naziv proračunskega uporabnika, številko vknjižbe, osnovo (npr. številka potnega naloga), komu je bilo izplačano, znesek v evrih oziroma v tuji valuti ter rubrike za podpis blagajnika in prejemnika denarja. Blagajnik na podlagi pravilnih in verodostojnih listin (nalog za službena potovanja) izvede s pomočjo računalniške aplikacije predpisane postopke in pripravi temeljnico za zahtevek z vsemi predpisanimi oziroma zahtevanimi podatki. Računovodja podatke prevzame s postopkom integracije, jih prekontrolira in pripravi zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna. Po prejemu in izplačilih denarnih sredstev blagajnik izpiše blagajniške prejemke in izdatke ter temeljnico za knjiženje v glavno knjigo, ki jo računovodja prevzame iz integracij, jo prekontrolira in poknjiži v glavno knjigo. Vse listine blagajniškega poslovanja se izdelajo v več izvodih, od katerih izvirnike prejme računovodja, kopije pa ostanejo v blagajni. Več na Ministrstvo za finance.

Vir: Ministrstvo za finance RS, Pravilnik o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C in 114/06-ZUE)

21

67. Kdaj se moram registrirati za zavezanca za DDV?

Registracija za zavezanca za DDV je obvezno, ko dosežemo v obdobju zadnjih 12 mesecev poslovanja 25.000 € obdavčljivega prometa.

Ostanemo lahko »mali davčni zavezanec« in se ne glede na višino opravljenega prometa oziroma katastrskega dohodka lahko prostovoljno vključimo v sistem DDV. Svojo izbiro moramo vnaprej priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV, niti ga ne sme izkazovati na izdanih računih.

Ali se takoj registrirani ali počakati na višino obdavčljivega prometa?

Mnogokrat je odvisno, s kom bomo opravljali glavnino svojega posla. Če bodo to pravne osebe (ki so zavezanke za DDV), jim bomo bolj zanimivi, če bomo tudi mi davčni zavezanci za DDV. Stranke morajo obračunati DDV svojim kupcem in ga nato plačati državi, zato so zainteresirane, da si ga lahko čim več tudi poračunajo (kot odbitno postavko). Ni malo primerov, ko pravne osebe zahtevajo, da se njihove stranke (dobavitelji) registrirajo za zavezanca za DDV, če želijo, da bodo z njimi poslovno sodelovale.

68. Od česa je odvisna višina mesečne akontacije dejavnosti oz. davka od dohodka pravnih

oseb?

Višina mesečne akontacije dejavnosti (s.p.) oz. davka od dohodka pravnih oseb (d.o.o.) je odvisna od poslovnega izida preteklega leta, ki ga delimo z 12. Nato se ob koncu tekočega leta naredi obračun poslovanja in plačamo ali dobimo vrnjeno preveč plačano akontacijo.

Obračun se naredi in odda do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto. V roku 30 dni je potrebno premalo plačan davek plačati oz. v roku 30 dni Davčna uprava RS vrne med letom preveč prejeto akontacijo.

69. Kje lahko registriram dodatno dejavnost za d.o.o. in koliko stane?

Registracijo dodatnih dejavnosti za d.o.o. in tudi s.p. se najbolj enostavno opravi na VEM točkah. Tam to opravijo brezplačno. Priporočamo vam, da si ogledate seznam vseh dejavnosti na mladipodjetnik.si, bodite pozorni na to, če je dejavnost slučajno obrtna, v tem primeru se boste morali za dovoljenje za opravljanje te dejavnosti obrniti na OZS in plačevati članarino.

70. Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o.

Postopek preoblikovanja iz s.p. v d.o.o. ni ravno enostaven, zato je pri preoblikovanju iz s.p. v d.o.o. priporočljiva pomoč svetovalca. Če se samostojni podjetnik odloči, da se bo statusno preoblikoval, lahko to stori na dva načina, in sicer: 1. podjetje prenese na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali 2. podjetje prenese na prevzemno kapitalsko družbo, ki je bila ustanovljena že prej.

22

S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter vse njegove pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale pri podjetniku v zvezi z njegovim podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, podjetnik zanje odgovarja z vsem svojim premoženjem. Več na mladipodjetnik.si.

71. Kje dobimo dodatni kapital za svoje podjetje?

Dodatni kapital lahko podjetje pridobi iz različnih virov. Poleg lastnih, družinskih in virov prijateljev, ima podjetnik na voljo še dolžniške vire in pa vire lastniškega kapitala. Med dolžniškimi viri so najpogostejše oblike financiranja podjetja krediti, lizingi in druge oblike posojil. Za dolžniške vire je značilno, da plačujemo določene obresti za izposojen denar in vračamo glavnico. Vendar pa je dolžniške vire relativno težko dobiti (oziroma skoraj nemogoče), če imamo novoustanovljeno podjetje. Poleg tega je skoraj vedno potrebno tudi garantirati s sredstvi podjetja ali z osebnimi sredstvi, lahko pa je zahtevan tudi porok. Inštitucije, ki ponujajo dolžniške vire financiranja, se torej dodobra zavarujejo, da prejmejo posojeni denar nazaj skupaj z želenimi obrestmi. Na drugi strani pa poznamo lastniške vire financiranja. Ti viri financiranja zapolnjujejo vrzel, ki se pojavlja zaradi velikega tveganja. Bistvo lastniških virov financiranja je, da denarja ne vračamo z obrestmi, ampak na neki točki v okviru dokapitalizacije sprejmemo novega lastnika v podjetje, denar pa vrnemo z donosom, ko se ponovno zamenjajo lastniki. S tem, ko dobimo novega solastnika v podjetje, pa poleg denarja dobimo še druge dodane vrednosti, kot so znanje, izkušnje in socialna mreža. Tovrstno financiranje je primerno predvsem za hitro rastoča podjetja v zgodnjih fazah rasti. Najpogostejši obliki tovrstnega financiranja sta poslovni angeli in skladi tveganega kapitala.

72. Kako deluje klub Poslovni angeli Slovenije?

Klub Poslovni angeli Slovenije ponuja možnost lastniškega vira financiranja. Z investicijo poslovni angel postane solastnik podjetja in predstavlja veliko dodano vrednost za podjetnika, saj poleg denarja investira tudi vse svoje znanje, izkušnje in socialni kapital. Tako so poslovni angeli običajno aktivno vpleteni v delovanje podjetja in podjetniku tudi neke vrste mentorji. Obenem pa za poslovnega angela investicija predstavlja sofisticirano plemenitenje denarja s potencialnimi visoki donosi in možnostjo vplivanja na investicijo. Izkušnje kažejo, da je povprečni čas investicije poslovnih angelov običajno od 3 do 7 let, investicije znašajo od 5.000 € do 500.000 €, zahtevan donos na investicijo pa je vsaj 30% na leti ravni. Poslovni angeli investirajo v podjetnike oziroma podjetja, ki imajo potencial hitre rasti, sposoben management in jasno strategijo izhoda. Torej gre za popolnoma »win – win« situacijo, saj poslovni angel investira v tvegano naložbo, s čimer ima tudi možnost potencialnih velikih donosov ter možnost aktivnega vplivanja na naložbo. Obenem pa preko podjetnika podoživlja svoje lastne uspehe na podjetniški poti. Na drugi strani podjetnik s strani poslovnega angela dobi izkušenega mentorja, ki poleg finančnega kapitala v podjetje vloži tudi vse svoje znanje, izkušnje ter svoje kontakte. Več na poslovniangeli.si.

23

73. Imam idejo, nimam pa dovolj kapitala?

Naložba tveganega kapitala je odlična priložnost za razvoj in hitro rast poslovnega modela. Poleg dobre ideje, je za uspešno pridobitev sredstev potrebno prepričati poslovnega angela. Poslovni angeli iščejo podjetja z visokim potencialom hitre rasti ter z ambicioznimi podjetniškimi timi. V podjetniku želijo predvsem videti nekoga, ki je sposoben peljati podjetje do ključnih ciljev.

Več na poslovniangeli.si.

74. Kdo so Poslovni angeli?

Poslovni angeli so uspešni poslovneži, ki so v preteklosti že zgradili eno ali več uspešnih podjetij. Kot omenjeno, jim finančno stanje omogoča, da investirajo tudi v zelo tvegane naložbe, kot so »startup« podjetja. So običajno prvi zunanji investitorji v podjetje, pred skladi tveganega kapitala ali drugimi viri financiranja. Pri sami investiciji v posamezno podjetje je pri poslovnih angelih vpletena tudi čustvena komponenta, saj poslovni angeli želijo pomagati mladim podjetnikom pri gradnji podjetja in obenem podoživljajo tudi svoje uspehe. Več na poslovniangeli.si.

75. Kako bom prepričal investitorja, da ima moja ideja tržni potencial?

Preprosto, s tem, da jo ima. Poleg tega pa je vse v vaši podjetniški ekipi. Poslovni angeli morajo predvsem verjeti v vas in vašo ekipo, kot pa v idejo samo.

Za nove izdelke je značilno, da so:

1. izjemni izdelki, ki prevladujejo na trgu in postavljajo na trg nove standarde, 2. dobri izdelki, ki pa niso zanimivi, vendar pa ponujajo dobre poslovne priložnosti, 3. ekskluzivni izdelki, ki ponujajo le eno ali več možnosti med alternativami

V kolikor vašega izdelka ne morete razporediti v eno od zgornjih rubrik, potem imate o svoji ideji premalo informacij in je njen tržni potencial slab, ali morate o idejni rešitvi še enkrat razmisliti in jo izboljšati.

76. Na koga naj se obrnem za uresničitev ideje o oblikovanju spletne strani?

Glede nasvetov v zvezi s spletno stranjo se pogovorite s ponudniki, ki izdelujejo spletne strani. Na internetu jih najdete veliko. Na podlagi raziskave ponudnikov si pripravite ožji izbor najprimernejših. Njihovo delo in rezultate preverite tako, da si ogledate njihove reference, ki jih imajo običajno objavljene na svoji spletni strani. Na podlagi ožjega izbora ponudnike pokličete in se dogovorite za sestanek. Ponudite jim v podpis sporazum o ne-razkritju poslovnih skrivnosti (NDA), ki vam jo lahko sestavi odvetnik, ali pa jim posredujete le okrnjene informacije.

77. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, pri čemer izhajamo iz dejanskih prihodkov, odhodki pa so določeni v pavšalu in znašajo 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov.

Zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju. Zavezanci vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. Vodenje

24

evidenc je preprosto, zato jih zavezanci lahko vodijo sami. Poenostavljeni način ugotavljanja davčne

osnove zavezancem pri vodenju poslovnih knjig omogoča prihranek denarja in časa. Več na DURS.

78. Kako napisati profesionalni poslovni načrt?

Za dober poslovni načrt je potrebno kar nekaj časa in dela. Vsekakor obstaja veliko priročnikov na temo pisanja poslovnega načrta. Na naši spletni strani boste našli podrobnejša navodila in predlogo za pisanje poslovnega načrta. Zelo priporočljivo pa je izobraževanje, ki ga organizira Klub Poslovni angeli Slovenije. Cilj izobraževanja je izdelan profesionalni poslovni načrt, primeren za investitorje. Več o samem izobraževanju si lahko preberete na http://www.venturelab.si/poslovno-nacrtovanje-in-analize/poslovni-nacrt/izdelava-profesionalnega-poslovnega-nacrta/.

79. Sprememba popoldanskega v polni s.p.

Pri spremembi popoldanskega s.p. v polni gre le za spremembo v zaposlitvi. Nosilec s.p. torej ne želi biti več zaposlen pri nekem drugem delodajalcu, ampak se želi zaposliti v svojem s.p.. Izvede se naslednje aktivnosti:

• delodajalec vas z obrazcem M2 odjavi iz zavarovanja z dnem prenehanja delovnega razmerja; • naslednji dan se z obrazcem M1/M2 prijavite v zavarovanje na Zavodu za zdravstveno

zavarovanje (lahko tudi pri na vstopni točki VEM); • vaš popoldanski s.p. se s prezaposlitvijo spremeni v polni s.p., kar pomeni, da ste po novem

zavarovani v svojem podjetju in sami plačujete polne prispevke; • spremembo zavarovanja sporočite DURS, saj se vam bo spremenila višina prispevka za

zavarovanje (iz pavšala 31,35 eur v polne prispevke - minimalni prispevek 225 EUR).

80. Sprememba polnega v popoldanski s.p.

Pri spremembi polnega s.p. v popoldanski gre za spremembo v zaposlitvi. Nosilec s.p. torej ne želi biti več zaposlen v svojem s.p., ampak se želi zaposliti pri nekem drugem delodajalcu. Izvede se naslednje aktivnosti:

- Z obrazcem M2 se odjavite iz zavarovanja. Vaš polni s.p. tako postane dopolnilna dejavnost oziroma popoldanski s.p.;

- Naslednji dan vas vaš novi delodajalec v postopku zaposlitve z obrazcem M1/M2 prijavi v zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje;

- spremembo zavarovanja sporočite DURS, saj se vam bo spremenila višina prispevka za zavarovanje (iz polnega prispevka v pavšal: 31,35 EUR).

81. Ali obstajajo možnosti ugodnega financiranja za mala in srednje velika podjetja?

Mala in srednje velika podjetja (MSP) se lahko za pomoč pri financiranju obrnejo na: SID banko, ki posebno pozornost posveča ravno financiranju MSP. Zavedajoč se izjemnega potenciala MSP za slovensko gospodarstvo in njihovih potreb SID banka v sodelovanju s poslovnimi bankami nudi slovenskim malim in srednjim podjetjem naslednje storitve: financiranje MSP iz vira EIB in financiranje MSP iz drugih virov.

25

Slovenski podjetniški sklad: Kot izvajalska institucija Vlade Republike Slovenije za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije za MSP. Objavlja tudi razpise, katerih namen je spodbujanje MSP za izvedbo potrebnih aktivnosti za konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja, širitev dejavnosti in izboljšanje financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah.

82. Kam se lahko podjetje obrne po pomoč oz. kje lahko najde nove priložnosti?

Pri iskanju možnosti za razvoj imajo podjetja odprtih več poti (vir: JAPTI):

Subvencionirano inovativno okolje: Tehnološki parki in podjetniški inkubatorji zagotavljajo vrhunsko podporno okolje za prenos raziskovalnih izsledkov in inovativnih poslovnih zamisli v uspešno in mednarodno konkurenčno tehnološko podjetništvo. Hkrati so vmesnik, v katerem raziskovalci neposredno čutijo utrip industrije in trga. Pri tem spodbujajo nastajanje, delovanje in rast tehnoloških družb. Zagotavljajo ustrezno infrastrukturo ter nudijo pomoč na tržnem, finančnem in tehnološkem področju.

Institucionalna podpora: V Sloveniji delujejo številne institucije, ki v okviru svojega delovanja nudijo razvojno naravnanim inovativnim podjetjem in njihovim projektom različne vrste pomoči:

• Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), • Tehnološka agencija (TIA), • Obrtno-podjetniška zbornica (OZS), • Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), • Skladi tveganega kapitala, • Urad RS za intelektualno lastnino (UIL), • Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), • Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani (RCEF).

Druge poslovne priložnosti:

• pridobivanje posla prek javnih naročil, • iskanje partnerjev po seznamu storitev, ki jih nudijo, • uporaba borze inovacij (če iščete inovacijo ali jo morda ponujate), • iskanje poslovnih priložnosti preko portala Izvozno okno, • iskanje po različnih borzah ponudb in povpraševanja, • uporaba pametnih uporabnin preko portala Informiran.si, ki vam olajšajo izdelavo

različnih pravnih dokumentov.

83. Zanima me širjenje na tuje trge. Kje dobim informacije?

Na tujih trgih lahko veljajo drugačni poslovni običaji, navade, zakonodaja, predpisi itd. Pri pridobivanju tovrstnih informacij so vam lahko v pomoč predstavništva slovenskega gospodarstva, poslovni klubi in ekonomski svetovalci na posameznih veleposlaništvih.

26

Predstavništva slovenskega gospodarstva nudijo pomoč slovenskim podjetjem pri:

• zmanjševanju poslovnih tveganj podjetij pri vstopu na tuje trge s celovitimi informacijami,

• odkrivanju novih tržnih potencialov s pripravo specifičnih poročil in analiz, • navezovanju stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji, dobavitelji in podizvajalci, • ustanavljanju podjetij, podružnic.

Ko iščete podatke o državah, gospodarstvu, izvozu, carinah, prodaji, standardih, sejmih, poslovnih priložnostih, razpisih in podjetjih, vam bo v pomoč spletni naslov izvozno okno, ki vam nudi brezplačne in ažurne informacije o izvoznih trgih.

84. Ali lahko vodim poslovanje svojega podjetja s svojim osebnim računalnikom?

Da. Samostojni podjetnik lahko vodi knjigovodstvo in izdaja račune s svojega osebnega računalnika, ki ni last podjetja. V tem primeru računalnik ni osnovno sredstvo podjetja in podjetnik ne more uveljavljati stroškov, povezanih z njim. Je pa nujno, da ima na njem naloženo licenčno programsko opremo. Lahko se odločite tudi za OpenOffice, ki je brezplačen in ga prenesete s spleta.

Sicer pa računalnik, ki ga kupi samostojni podjetnik, za podjetje predstavlja strošek in znižuje davčno osnovo, zato je smiselno, da je računalnik v lasti podjetja.

85. Kaj je bilanca stanja?

Bilanca stanja izkazuje finančno stanje podjetja na določen dan v letu. Prikazuje sredstva (kar ima

podjetje v lasti) in vire teh sredstev (s čim podjetje te vire financira oz. kar podjetje dolguje). Bilanca

stanja ima dve strani, aktivo in pasivo, ki morata biti izravnani. Vsota vseh sredstev na aktivi

(opredmetena osnovna sredstva, denar, terjatve, …) mora biti enaka vsoti virov sredstev na pasivi, ki

se deli na zunanje vire (npr. obveznosti do dobaviteljev) in na notranje obveznosti (obveznosti do

lastnikov, lastniški kapital). Bilanca stanja se pripravi na koncu računovodskega obdobja, bodisi

letnega ali četrtletnega. Bilanco stanja najdemo v letnem poročilu podjetja.

86. Kaj je poslovni izid?

Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki, ki jih ima podjetje v določenem obračunskem obdobju. Podjetje lahko na koncu leta ugotovi pozitivni poslovni izid (dobiček) ali negativni poslovni izid (izguba).

Dobiček je razlika med vsemi prihodki in vsemi odhodki, ki se pojavijo v določenem obdobju. Seštevek vseh prihodkov (prihodki od poslovanja, prihodki od financiranja in izredni prihodki) imenujemo celotni prihodek. Vsi odhodki, ki jih je treba pokriti s celotnim prihodkom, so: odhodki od poslovanja, odhodki od financiranja in izredni odhodki. Dobiček je pozitivni poslovni izid in predstavlja nasprotje izgubi, ki je negativni poslovni izid.

27

Dobiček kot poslovni izid se razlikuje od obdavčljivega dobička, to je dobička kot osnova za obračun davkov. Iz dobička je treba najprej obračunati davke. Kar ostane, je čisti dobiček, ki se lahko razporedi na rezerve ali na deleže lastnikov.

87. Kako registriram blagovno znamko?

Kot znamka se sme registrirati znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati.

Blagovno znamko registrirate na Uradu za intelektualno lastnino. Znamko lahko prijavite sami ali za to pooblastite zastopnika. Po prejemu vaše prijave Urad določi datum vložitve prijave in ji dodeli datum vložitve in številko, če je prijava popolna. Nato Urad v formalnem preizkusu ugotavlja, ali prijava izpolnjuje zahteve iz Zakona o industrijski lastnini in Pravilnika o vsebini prijave znamke. Če ugotovi pomanjkljivosti, pozove prijavitelja, da jih odpravi, in če ta to stori, nadaljuje s postopkom. Po opravljenem formalnem preizkusu prijave urad preveri, ali je ob upoštevanju absolutnih razlogov za zavrnitev znamke (42. in 43. člen Zakona o industrijski lastnini) prijavljeni znak mogoče registrirati kot znamko. Če ugovor zoper registracijo znamke ni bil vložen ali urad ugotovi, da je neutemeljen, pozove prijavitelja, naj plača pristojbino za registracijo znamke za prvih deset let. Po prejemu predpisane pristojbine izda odločbo o registraciji znamke, podatke o znamki pa objavi v Biltenu za industrijsko lastnino.

Znamka velja 10 let od dneva vložitve prijave, vendar se njena veljavnost lahko za enako obdobje neomejeno podaljšuje. Ne pozabite, da je treba za vzdrževanje znamke vsakih 10 let plačati pristojbine. V času trajanja znamke spremljajte morebitne kršitve! Več si preberite na spletni strani Urada za intelektualno lastnino.

88. Kako uporabim mreženje?

Mreženje je zavestno in organizirano pletenje mreže poznanstev, ki vam utegne zelo koristiti pri vašem poslu. Je učinkovit in lahkoten način za pospešitev kariere, pridobivanje poslov, pa tudi za osebnostni razvoj. Mreža je namreč skupina ljudi, ki jih povezujejo skupni interesi.

Večja in močnejša ko bo vaša mreža, boljše vam bo šlo v poslu. Mreženje poteka, ko na raznih podjetniških dogodkih srečujete različne ljudi in si z njimi izmenjujete mnenja. Lahko jim ponudite svoje usluge in jim pomagate, jih povežete z drugimi ljudmi oz. podjetji, oni pa vem bodo svoje usluge vrnili. Tako si zagotovite kontaktne osebe, ki vam utegnejo pomagati pri vaših projektih.

89. Ali lahko zaradi težav pri poslovanju dam s.p. v mirovanje?

Ne. Samostojni podjetnik ne more iti v ''mirovanje'', saj mu zakonodaja tega ne omogoča. Če nek mesec nima prihodkov, je vseeno obvezan plačevati prispevke. V praksi to pomeni, da mora tudi oddati prazne bilance, v kateri se pač prikazuje le prispevke, če v tistem obdobju

28

drugih dogodkov ni imel. Če menite, da v naslednjih mesecih ne boste imeli prihodkov, lahko s.p. zaprete in nato ponovno odprete podjetje.

90. Ali imam možnost odlaganja plačil davčnih obveznosti (odlog plačila DDV)?

V trenutni gospodarski situaciji se je pokazalo, da poslovni subjekti, pa tudi posamezniki,

čedalje težje izpolnjujejo tudi davčne obveznosti. Iz tega razloga Davčna uprava Republike

Slovenije opozarja davčne zavezance na njihove pravice v zvezi z možnostjo odloženega

plačevanja davčnih obveznosti.

Za poslovne subjekte velja, da se jim v skladu s 102. členom ZDavP-2 lahko dovoli odlog

plačila davka za dve leti oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju

24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti

pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala

hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka

omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

Fizične osebe lahko vložijo vlogo za odlog, obročno plačilo, odpis ali delni odpis davka, v skladu s 101. členom ZDavP-2, in sicer če bi se s plačilom ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. V postopku se ugotavljajo dohodki, prihranki in premoženje zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko pa se upoštevajo tudi socialne razmere in zdravstveno stanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Dovoli se lahko odpis, delni odpis, odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih.

Več si preberite v članku na spletni strani od Dursa.

91. Kako je z delovno dobo, če sem s.p.?

Delovna doba teče vsem, ki so zaposleni in jim podjetje plačuje socialne prispevke. Torej tudi podjetniku, ki si te prispevke plačuje sam. Evidenco o plačanih prispevkih vodita ZPIZ in DURS in sicer ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, DURS pa evidenco o plačanih prispevkih. Za informacije, koliko prispevkov ste že plačali, se obrnite na navedena naslova, sicer je pa priporočljivo, da o tem tudi sami vodite evidenco.

92. Katere so obvezne sestavine računa?

Račun mora vsebovati podatke v skladu z 82. členom ZDDV-1. Le-ta določa obvezne podatke za račun, izdan osebi, ki je identificirana za namene DDV:

- izdajatelj računa z navedbo sedeža in ID številko za DDV - prejemnik z navedbo sedeža in ID številko - datum opravljene storitve - zaporedna številka računa

29

- podatki o prodaji: vrsta prodanega blaga, količina, cena, celotna vrednost - stopnje DDV - klavzule pri oprostitvah za DDV - podpis pooblaščene osebe

Račun, ki zadošča pogojem za verodostojno knjigovodsko listino, je tako podlaga za priznavanje odbitka DDV pri davčnih zavezancih.

93. Kateri so davčno priznani odhodki?

Obdavčitev samostojnih podjetnikov določa Zakon o dohodnini (ZDoh-2) v poglavju o dohodku iz

dejavnosti. V d.o.o.-ju pa se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev

prihodkov, ki so obdavčeni po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).

Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti.

Odhodki so lahko priznani, nepriznani ali delno priznani. Priznani odhodki so odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov. To pomeni, da morajo biti neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in so posledica opravljanja dejavnosti, ne smejo imeti značaja privatnosti in morajo biti skladni z običajno poslovno prakso, to je običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti. Delno priznani odhodki so kot odhodki priznani le delno, in sicer so to stroški reprezentance (pogostitve, zabava, darila ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji), stroški nadzornega sveta oz. drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, rezervacije, pod določenimi pogoji odhodki zaradi oslabitev terjatev, odhodki od prevrednotenja dobrega imena, stroški amortizacije.

94. Kateri so davčno nepriznani odhodki?

Davčno nepriznani odhodki so odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, in za njih velja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti in niso skladni z običajno poslovno prakso.

To so vsi odhodki, ki se ne odražajo v prihodkih (kazni, takse, davki, donacije, podkupnine, če obresti presegajo davčno priznano obrestno mero) ter tisti, ki se nanašajo na zasebno življenje. Ne priznajo se obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev in od posojil, prejetih od oseb v državah z ugodnejšim davčnim položajem. Enako velja za stroške obresti od posojilodajalca, ki ima v lasti več kot 25% deleža v kapitalu. Iz povedanega izhaja, da tudi bančne provizije za plačilo računov, ki se ne nanašajo na opravljanje dejavnosti, niso davčno priznani odhodki.

30

95. Kako samostojni podjetnik preneha s poslovanjem in kakšne so njegove obveznosti?

Zaprtje s.p. je potrebno načrtovati vsaj tri mesece prej in v skladu z Zakonom o gospodarskih

družbah objaviti prenehanje poslovanja na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih

javnega obveščanja, poslovnih prostorih) ter navesti dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

V vmesnem času zapiranja podjetja mora podjetnik izvesti naslednje naloge:

• ugotovi kakšne so njegove obveznosti do poslovnih partnerjev, upnikov in države

in jih poravna,

• iztirja odprte terjatve,

• pisno obvesti vse poslovne partnerje,

• izvede izbris iz Poslovnega registra Slovenije na vstopnih točkah VEM (najmanj 15

dni pred želenim datumom izbrisa iz registra).

Po prenehanju poslovanja mora podjetnik:

• v roku 30 dni od dneva prenehanja na DURS vloži davčni obračun akontacije

dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja dejavnosti

• v roku 8 dni od dneva izbrisa iz Poslovnega registra se mora podjetnik odjaviti iz

sistema zavarovanja z obrazcem M2 (na sedežu območne enote ali preko portala

e-VEM).

Zakon o gospodarskih družbah določa, da se z globo od 600 do 1.600 EUR kaznuje podjetnika, če ta

ne prijavi prenehanja poslovanja tako, kot je to določeno v zakonu o gospodarskih družbah.

96. Se mi splača postati davčni zavezanec?

Če je podjetnik zavezanec za DDV, to v praksi pomeni, da je dolžan na ceno svojih izdelkov zaračunati

DDV (8,5% ali 20%). Po preteku vsakega obračunskega obdobja mora podjetnik DDV poračunati in

državi DDV doplačati ali pa od nje zahtevati vračilo preplačila. Ločimo obvezno in prostovoljno

vključitev v sistem DDV. Obvezna je vključitev, ko znesek podjetnikovega prometa preseže 25.000€.

Lahko pa se podjetnik odloči za prostovoljni vstop v DDV.

Na splošno velja, da če podjetje posluje v večini s fizičnimi osebami, je bolje, da ni vključeno v sistem DDV, saj davek podraži ceno njegovih izdelkov. Tipični samostojni podjetniki, ki imajo majhne stroške nabave in prodajajo večinoma fizičnim osebam, so frizerji, šivilje, mizarji in drugi obrtniki.

Podjetjem, ki večinoma poslujejo s pravnimi osebami oziroma zavezanci za DDV in imajo pri svojem delovanju veliko stroškov, pa se splača biti v sistemu DDV-ja, saj input za vstopni davek pogosto presega output. Tudi podjetja, s katerimi podjetnik posluje, bodo želela, da je podjetnik vključen v sistem DDV, saj bodo lahko plačani davek uveljavljali kot vstopni v svojih obračunih za DDV.

31

97. Kako napišem potni nalog?

Obrazec za potni nalog ni predpisan, lahko ga kupimo ali pa sestavimo sami. Nalog za službeno potovanje odobri odredbodajalec (lastnik, direktor, odgovorna oseba), ki odredi tudi vrsto uporabe vozila, čas potovanja (trajanje), namen potovanja (npr. nabava opreme, nakup materiala, sklepanje posla ipd.). Nalog mora podpisati odredbodajalec. Oseba, ki je opravila službeno potovanje, obračuna potne stroške, dnevnice, kilometrino (če je bila s strani odredbodajalca odobrena) ali prevozne stroške z javnimi prevoznimi sredstvi, cestnine, parkirnine, nočnine in druge stroške potovanja. Dokazila o plačilu navedenih izdatkov so priloga k potnemu nalogu. Obračun potnih stroškov podpišeta oseba, ki obračun predlaga, in odredbodajalec, ki na ta način odobri izplačilo potnih stroškov.

V primeru, ko je oseba večkrat v mesecu napotena na službeno pot, je po našem mnenju dovoljeno, da odredbodajalec izda en potni nalog s priloženim obrazcem, na katerega oseba, ki je napotena na službeno potovanje, vpisuje opravljene posamezne službene poti z vsemi podatki, ki so potrebni za pravilni obračun stroškov potovanja. Obračun se izpolni na enak način, sešteje se posamezne vrste stroškov, izplačilo odobri odredbodajalec. Le pravilno obračunani potni nalogi so lahko osnova za knjiženje v poslovne knjige. Potni nalogi se praviloma izdajajo pred pričetkom potovanja in obračunajo najkasneje v osmih dneh po zaključenem potovanju (potni nalogi za potovanja v tujino pa najkasneje sedmi dan po vrnitvi iz potovanja).

Potne naloge lahko izda odredbodajalec za zaposlene delavce ali zasebnika. Če je na službeno potovanje napotena oseba, ki ni v rednem delovnem razmerju, je izplačilo stroškov potovanja možno le na podlagi sklenjene druge oblike dela (pogodba o delu, avtorska pogodba). V takem primeru pa je potrebno neto nadomestila potnih stroškov spremeniti z ustreznim faktorjem v bruto znesek in obračunati vse dajatve, ki so predpisane od posamezne vrste izplačila. Vir: OZS.

98. Zakaj potrebujem spletno stran za moje podjetje?

Več razlogov govori v prid postavitvi spletne strani vašega podjetja:

- Spletna stran je najbolj ugodna oblika oglaševanja in predstavitve vašega podjetja. V kolikor se stranka zanima za vaše storitve, vas poiskala sama, z dobro in kvalitetno spletno stranjo pa boste naredili nanjo vtis enega izmed najboljših ponudnikov.

- Na spletni strani je vase podjetje predstavljeno 24 ur na dan. - Večina gospodinjstev in podjetij uporablja internet, in če svoje podjetje ne

predstavljate z svojo internetno stranjo, za potencialne stranke ne obstajate. - Spletna stran vam ponuja poslovno priložnost, saj vas tako lahko najdejo podjetja iz

tujine, v kolikor imate tekst preveden v katerega od svetovnih jezikov. - Z dobro spletno stranjo lahko konkurirate podjetjem, ki imajo svoje središče na

najbolj pomembnih lokacijah. - Spletna stran omogoča povezovanje, kontaktiranje in rezervacije.

32

99. Katere obveznosti imam do delavcev?

Do svojih zaposlenih ima podjetnik naslednje obveznosti:

Prijave v socialno zavarovanje Storitve:

Prijava delavca v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava otroka kot družinskega člana v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava staršev kot družinskih članov v obvezno zdravstveno zavarovanje Prijava zakonca kot družinskega člana v obvezno zdravstveno zavarovanje Sprememba podatkov o zavarovancih v obveznem zdravstvenem zavarovanju Sprememba podatkov o družinskih članih v obveznem zdravstvenem zavarovanju Odjava iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Prijava potrebe po delavcu

Storitve: Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela za tuje državljane Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela Prijava dela tujca

Varnost pri delu

Storitve: Prijava nezgode pri delu Usposabljanje delavcev za varno delo

Več informacij najdete na spletni strani e-uprave.

100. Kakšen je dober računovodski servis?

Izbira pravega računovodje je zelo pomembna. Podjetnik lahko sicer vodi računovodstvo tudi sam, a s tem lahko tvega napake, ki nastanejo zaradi raznih zakonskih sprememb in nepoznavanja področja. Poleg tega izgublja tudi dragoceni čas in energijo za vodenje svojega posla.

Kakovostno izvajana računovodska funkcija skrbi za pravočasno in pravilno evidentiranje poslovnih dogodkov ter za vrednostno pravilno prikazovanje posameznih računovodskih kategorij. Oblikuje davčno politiko in skrbi za davčno optimizacijo poslovanja. Vključuje se v proces planiranja in izvaja računovodsko predračunavanje. Pripravlja podatke ter oblikuje različna poročila za notranje (uprava, kontroling, finance) in zunanje uporabnike (lastniki, inštitucije).

33

Pri poročanju ali pregledih sodeluje z zunanjimi inštitucijami (DURS, AJPES, BS, sodišča, revizija). Spremlja zakonodajo s področja in skrbi za obveščanje notranjih uporabnikov o relevantnih spremembah. Ureja zakonsko določene in druge arhive. Naročnika po potrebi izobražuje in aktivno sodeluje pri svetovanju na področju računovodstva.

Vse te storitve za vas kakovostno opravimo v podjetju Venturelab d.o.o.