1. pdf dokument(515 kb)

24 SODOBNAPEDAGOGIKA2/2014 IvankaBiderPetelin

Ivanka Bider Petelin

Ugotavljanjepredbralnihzmožnosti

Povzetek:Zaboljšespopadanjesspecifičnimiučnimitežavaminapodročjubranjajepomembnazgodnjaobravnavainposledičnozgodnjeodkrivanjeprimanjkljajev.Raziskavaobravnavapreizkušanjeinstrumenta,skaterimželimoodkritiotrokesslabšerazvitimipredbralnimizmožnostmi.Vteore-tičnemizhodiščusopredstavljenirazličnidejavniki,kivplivajonaučenjebranja–torejpredbralnezmožnosti–injihmorajootrociusvojiti,predensezačnejoučitibranja.Toso:vidnorazlikovanje,fono-loškozavedanje,hitroavtomatiziranopoimenovanje,kratkotrajnispomin,besediščeinrazumevanje.Vslovenskemprostorunimamostandardiziranegainstrumenta,kibiocenjevalizključnopredbralnezmožnostinaprejomenjenihpodročjih.Povzorutujihindomačihuveljavljenihinstrumentovoziromapreizkusovsmooblikovalienotennaborpreizkusovzaugotavljanjepredbralnihzmožnosti.Preizkusesmouporabilinavzorcu84otrokvstarostiodpetdosedemlet.Raziskavapotrjuje,daimajootrociprvegarazredavpovprečjuboljrazvitepredbralnezmožnostikotpredšolskiotroci.Potrjujetudi,danipomembnihrazlikmeddečkiindeklicami.Rezultatikažejo,daoblikovaninstrumentarijomogočaprepoznavanjeotrok,prikaterihsepojavljatveganjezanastanekučnihtežavnapodročjubranja.

Ključne besede:predbralnezmožnosti,motnjebranja,zgodnjeodkrivanje.

UDK:376

Znanstveniprispevek

Ivanka Bider Petelin, prof. spec. in reh. ped., Osnovna šola Venclja Perka, Ljubljanska 58 a, SI-1230 Domžale, Slovenija; e-naslov: [email protected]

SODOBNAPEDAGOGIKA2/2014,24–40

Ugotavljanjepredbralnihzmožnosti 25

Uvod

Branjesodimedtemeljnekomunikacijskespretnostivsakegačloveka.Odstopnjerazvitostitespretnostijeodvisnihmnogostvarivposameznikovemži-vljenju–zastrokovnjakevvzgojno-izobraževalnihustanovahjezanimivpredvsempomenbranjamedšolanjem,sajučenčevetežavenatempodročju,zlastivvišjihrazredihosnovnešole,otežujejonapredeknavsehpodročjih.Zaradiučnihtežavnapodročjubranjanamrečmladiinodraslinedosegajoravnipismenosti,kibijimomogočalaizobraževalnouspešnostinzaposlitvenemožnostivskladuznjihovimiintelektualnimiindrugimizmožnostmi(Lundahal2011).

Raziskavesopokazale,dasorazličnezmožnosti,pridobljenevpredšolskemobdobjuoziromamedpredbralnimobdobjem,vtesnipovezavispoznejšimbralnimuspehom.Težavesovzgodnjifazilažjeobvladljive,manjšegaobsega,strategijezapremagovanjeprimanjkljajevsoučinkovitejše,patudiotrokšenimasekundarnihtežav(upadmotivacijeininteresa,odpor,nerazumevanjedrugeučnesnovi,upadšolskegauspeha…),kiotežujejonapredovanjeinnapredeknasploh(Knalec2010).Šolskistrokovnjakisetrudimoodkrivatiučencezučnimitežavami,vendarpraksakaže,danammanjkajosistematičnostinstandardiziranidiagnostičnipripomočki.Vslovenskemprostorunimamoinstrumenta,kibibilnamenjenugotavljanjupred-bralnihzmožnosti.Mnogootrok,kiimajotežaveženazačetnihstopnjahučenjabranja,šepredenzačnejobrati,ostaneneodkritihinjimnačrtnapomoč,kibibilapotrebna,niponujena.Našaraziskavaposkušaprispevatikreševanjutetežave.

Stopnje v razvoju branja

Branjesevrazličnihoblikahrazvijavseživljenje.Usvajanjebranjajedol-gotrajenproces,kisezačnezrazvojempredbralnihzmožnostiinnatosčasomapripeljedoneodvisnegabranjazaučenje.Vliteraturinajdemorazličnepogledenarazvojinprocesbranja.PosebejizpostavljamorazvojnoteorijobranjaavtoriceJ.Chall,kinamjeblizupredvsemzato,kerjenaravnananaučenjeinpoučevanje


branja,sajrazvojbranjapojmujekotrazvijanjebralnihspretnostiinstrategijpodvplivomučinkovitegapoučevanjabranja.PrioblikovanjustopenjrazvojabralnihzmožnostijeJ.ChallizhajalaizPiagetoveteorijespoznavnegarazvoja.Bralnestopnjesisledijovlogičnemzaporedju.Nobeneizmednjihnimogočepreskočiti.Napredovanjejeodvisnoodkognitivnegarazvojainvplivaokolja.Modelvsebuješeststopenj(ChallvPečjakidr.1999):

– Stopnja0:predbralnoobdobjealiobdobjeporajajočesepismenosti(pripravanabranje),kitrajaodrojstvadošestegaletastarosti.Tastopnjatrajanajdlječasainječasnajvečjihsprememb.Vtemobdobjuotrocispoznavajorazličnevidikejezika–pomenskegainskladenjskega–terpridobivajoznanjeonaravibesed.Spoznajo,daselahkonekaterebesedezačnejooz.končajozistočrko,glasomalizlogom,dasebesedelahkorazdelijonavečdelovterdalahkodelebesedsestavijovnovobesedo.Večinaotrokvtemobdobjuusvojidoločenoznanjeotisku(naučijosepoimenovatiinnapisatiposamezneglasoveinčrke,naučijosetudipravilnodržatiknjigoinlistatiponjej)(Carnineidr.2007).Natejstopnjiotrocirazvijejovsezmožnosti,kijihpotrebujejo,daselahkopoznejenaučijobrati.Pomembnistazlastidve:vidnoinslušnozaznavanje(Zrimšek2003).

– Stopnja1:obdobjezačetnegabranjaindekodiranje,kitrajaodšestegadosedmegaleta.Vtemobdobjuseotrocinaučijovsehčrkinpripadajočihglasovterponotranjijokognitivnoznanjeojeziku.PomnenjuJ.Chall(vPečjakidr.1999)greotroknatejstopnjiskozitrifazerazvoja:najprejjeboljkotnaoblikobesedpozorennanjihovpomen.Pribranjusepojavljanenatančnost;otrokpreberedrugobesedo,kipapomenskoustrezabesedilu.Natojeotrokpozorenpredvsemnagrafičnopodobobesedinmanjnapomen.Vtretjifazipanajbiprišlodosintezeprveindrugefaze–otrokporazdelisvojopozornosttakonagrafičnopodobobesedkotnanjihovpomeninberegladkoternatančno.

– Stopnja2:utrjevanjespretnostibranja(tekočebranje–avtomatizacija),zajemastarostnoobdobjemedsedmiminosmimletom.Učenecnatejstopnjiutrjujehitroinnatančnobranje–bralnotehniko.Zutrjevanjempridobivahitrostbranjainponotranjispretnostdekodiranjaoz.avtomatizirabranje(LaBergeinSamuelsvpravtam).

– Stopnja3:branjezaučenje(odkrivanjepomena)potekameddevetimin14.letom.Zatostopnjojeznačilno,daučencizbranjempridobivajonovoznanje,informacijeinizkušnje.Branjepostanetemeljnosredstvozaučenje(pravtam).

– Stopnja4:večstranskipoglednaprebrano(ugotavljanjeodnosovinstališč)potekamed14.in18.letom.Bralecvtemobdobjuzaradiznanja,pridobljenegavčasušolanja,indoseženestopnjevspoznavnemrazvojusprejema,primerjainpresojaprebranonesamoizenega,temvečizvečzornihkotov(pravtam).

– Stopnja5:konstrukcijainrekonstrukcija(sintezaizrazličnihvirov),kitrajataod18.letadaljeinpredstavljatazreloobdobjepribranju.Glavnaznačilnoststopnjejekonstruktivnostznanja.Bralecsisamizgrajujelastnisistemznanjaspomočjovišjihmiselnihprocesov,kotsoanaliza,sintezainpresojanje/vre-dnotenje(pravtam).


Prvetristopnjesostopnjeučenjabranja,natopasleditasmiselnoinfleksi-bilnobranje.Kljubtemudasostopnjemedsebojvnadrejenipovezavi,jemednjimilevez.Modelbranjaprisamembranjuupoštevatakoperceptivnekotkognitivneprocese,sledirazličnimrazvojnimzakonitostimingledenatopojmujebranjekotrazvojniproces.Zapoučevanjejepomembnopredvsemto,dabranjerazumemokotprocesučenja,kilahkodosežerazličnestopnjekompleksnostitersezučenjemizpopolnjuje.Izpredstavljenegamodelalahkovidimo,daotroknemorepreitinanaslednjobralnostopnjobrezuspešnousvojenepredhodnestopnje.Stanovich(vGrosman2007)jeuvedelizrazMatejevučinek(MatthewEffect)zaopisizobra-ževalnedileme,skateroseučencisrečujejovprocesušolanja,kosoizpostavljenidoločenimzahtevam,čepravimajopremalopredznanjainsposobnosti.Matejevučinekpomeni,dadobriučencipostajajovednoboljšiinslabšiučencivednoslabši.Učenci,kizačnejošolanjesslaborazvitimipredbralnimizmožnostmi,sebodotežkonaučiličrkinglasovzanje,zaradičesarbodoimelitežavezbranjembesed.Čeučenecnimapotrebnihzmožnosti,nemoreusvojitibralnetehnikeoz.poznejepreitinabranjezrazumevanjem.Začetnineuspehpriučenjubranjaučencemvzamešetistomotivacijo,kisojoimeli,inzatovodivizogibanjedejavnostim,po-vezanimzbranjem.Takosoravnotistiučenci,kibipotrebovalinajvečvajebranja,deležnimalobralnihdejavnosti.Pomanjkanjevajepavodivševečjizaostanekpribranju.Učenci,kipažetakodobroberejo–torejhitroinpreprostodekodirajoinsotakolahkopozorninavsebinoprebranega–,pogostoposegajopoknjigahinurijobranjenanadaljnjihstopnjah.

Predbralne zmožnosti

Učencimorajoimetirazviterazličnezmožnostišepredučenjembranja–odpoznavanjačrk,zavedanja,dajegovorsestavljenizrazličnihglasov,dorazume-vanja,dačrkepredstavljajoglasove,delovnegaspominainfonemskegarazlikovanja(Goodwin2012).Batson-Magnuson(2010)trdi,daimafonološkispominmočnejšonapovednovrednostpoznejšihbralnihtežavkotpoznavanječrk.Obširnaanalizaliteraturejepravtakopokazala,dasorazvitezmožnostifonološkegazavedanjanajmočnejepovezanezzmožnostjobranja(Melby-Lervagidr.2012).Fonološkozavedanjesejeizkazalozapomembnovoblikiprepoznavanjainmanipuliranjaglasovinrim(Walcottidr.2010).Smithidr.(2008)sovlongitudinalništudijido-kazali–polegtehzmožnosti–šepovezanosthitregapoimenovanjaspoznejšimbralnimrazvojem.Hitroavtomatiziranopoimenovanjeinfonološkozavedanjevesčaskonstantnovplivatanabranje,medtemkoodstranitevdelabesedeboljenapovedujepojavučnihtežavpristarejšihučencih(PaninMcBride-Chang2011).

Walcottidr.(2010)soraziskalivplivpozornostivpredšolskemobdobjunastopnjorazvitostitrehpredbralnihzmožnosti(tosofonološkozavedanje,poznavanječrkinhitroavtomatiziranopoimenovanje)vprvemrazreduosnovnešole.Ugotoviliso,datežavespozornostjovpredšolskemobdobjunapovedujenižjostopnjofonemskegazavedanjainpoznavanjačrkenoletopozneje.Predšolsketežavespozornostjonisopomembnonapovedovalezmožnostihitregaavtomatiziranegapoimenovanja.


Predenzačnemootrokeučitibranja,morajoimetirazvitoslušnorazumevanje(AouadinSavage2009).Stemmislimozmožnostslušnegazaznavanjainrazloče-vanja(Žerdin2003).MarksinBurden(2005)trdita,dadodevetegaletapreizkusislušnediskriminacijenajboljenapovedujejobralnetežave.Pravtakojepomembno,dajerazvitslušnispomin.Slabarazvitostle-tegalahkopovzročaotrokutežaveprivzdrževanjuglasovvbesedi,kijodekodira,intakootrokporabivečsvojihkognitivnihizvorovzadekodiranjekotzaproceserazumevanja(Jurišić2001).Slušnizaporednispomininrimekonsistentnokažejonajboljšopovezavozbralnopismenostjopristarostišestletinšestmesecevterosemlet(MarksinBurden2005).Zanatančnopercepcijoinreprodukcijočrkalibesedjepomembnarazvitazmožnostvidnegarazlikovanja(Pečjak1996).Topomeni,dajeotroksposobenmedsebojnoločevatiposamezneznake,vzorcealisimbole(Magajnaidr.2008).

Leiidr.(2012)soizvedlilongitudinalnoraziskavo,vkaterisopri261otrocihvstarostiodtridošestletpreverilizgodnjejezikovnezmožnosti.Uporabilisopre-izkusezaugotavljanjezavedanjasestaveinpomenabesed,zmožnostiodstranitvedelabesede,ponavljanjanesmiselnihzlogov,sestavljanjabesednihzvezinhitregaavtomatiziranegapoimenovanja.Polegtehzmožnostisopreverilišeneverbalniinteligenčnikoličnikinstopnjoizobrazbematere.Uspehnapreizkusihzgodnjihkognitivnihzmožnostisoprimerjalispoznavanjemčrkintekočnostjobranjapriosmihletih.Rezultatiraziskavesopokazali,dasozgodnjejezikovnezmožnostipomembnopovezaneznatančnostjointekočnostjobranja.Ugotoviliso,danever-balniinteligenčnikoličniknipomembnopovezanzbralnimizmožnostmi.Stopnjaizobrazbematerevplivanabralniuspeh,todale-tanimočannapovednikbralnihtežav,čeimaotrokustreznorazvitepredbralnezmožnosti.Rezultatiraziskavekažejo,daimajozmožnostodstranitvedelabesede,sestavljanjabesednihzvezinzmožnosthitregapoimenovanjavprimerjavispreostalimizmožnostminajvišjostopnjokorelacijezbralnimizmožnostmi.

AlOtaibainFuchs(2006)staopazila,daseotrocizmotnjobranjaodvrstnikovrazlikujejovverbalnemspominu,besedišču,sintaktičnemzavedanju,besednemsegmentiranju,hitrostibesednegaimenovanjainverbalni inteligentnosti.Napoznejšebralnedosežkevplivajošerazličnividikijezika,kotsobesedišče,po-znavanjebesed,sintaksičnoingramatičnozavedanje.Rezultatištevilnihštudijkažejo,dasootrokovoznanjeočrkah,zavedanjeotisku,fonološkozavedanjeinrazličnividikijezika(kotsobesedišče,poznavanjebesedinsintaktično/gramatičnozavedanje)zanesljiviinneodvisninapovednikipoznejšihbralnihtežav(Loninganidr.2011).Ziegleridr.(2010)trdijo,daimabesedišče,kijeredkoprepoznanokotunikatendejavnikbralneučinkovitosti,relativnopomembnoinedinstvenovlogoprinapovedipoznejšihučnihtežavnapodročjubranja.

Vlongitudinalništudijiovplivuzgodnjihzaznavnih,kognitivnihinmoto-ričnihspretnostinarazvojbranjasotestirali392angleškihotrok,starihštiriletainšestmesecev.Nazačetkušolanjasoizmerilinjihovefonemskespretnosti,spretnostirimanja,inteligenčnikoličnik,spomin,jezikovnesposobnosti,slušneinmotoričnesposobnosti.Natosopripetihletihindvehmesecihponovnotestirali348otrok,kisoostalivistihšolah,insicerspreizkusipoznavanjačrkterbranjabesedinnesmiselnihbesed.Ugotovilisopovezanostzačetnihjezikovnihzmožnosti,


fonemskihzmožnosti,zmožnostirimanjainslušnihzmožnostizbranjem.Spomin,inteligenčnikoličnik,motorika,hitrostinnatančnostpanisoimelineposrednegavplivanabranje(SolityinShapiro2008).

Jezikovnidejavnikibranjasošepomembnejšizaprocesebralnegarazumevanja(Verhoevenidr.2011).Medjezikovnimidejavnikibranjastapomembnisemantičnoinsintaktičnoznanje.Sintaktičnoznanjezajemaposameznikovorazumevanjepravilpovezovanjabesedvstavkuinkakole-teprispevajokpomenuprebranega.Sintaksadoločatudi,kakšnajegramatičnafunkcijaposameznebesedeterstemtudinjenoizgovarjavoinpomen(LeuinKinzervLipecStopar1999).Pribralcu,kiimadobrousvojenoveščinobranja,vsiprocesisemantičneinsintaktičneana-lizepotekajohitro,breznaporainbralnorazumevanjejevvelikimerirezultatsemantičneanalizevpovezavissintaktično.Semantičnaznanjapasodelujejovprocesih,kivodijobralcaodrazumevanjapovezavmedelementistavka–medposameznimipomenibesedvstavku–domentalnihpredstavotehpovezavah(JustinCarpentervpravtam).Številneraziskaveprikazujejotudipovezanostrazumevanjaustnegajezikaoz.slušnegarazumevanjazbralnim(Aaronvpravtam)terdokazujejo,dajeslušnorazumevanjemočannapovednikbralnegara-zumevanjaindosežkovnapoznejšihrazvojnihstopnjahterdazletišolanjašepridobivapomembnost.

Vliteraturinajdemoštevilnedejavniketveganjapojavapoznejšihtežavnapodročjubranja.Osredotočajosenarazličnekognitivnekarakteristike(vidnoinslušnozaznavanje,fonološkozavedanje,delovnispomin,hitrostprocesiranja,vizualno-prostorskesposobnosti)intudinarazličnevidikejezika(besedišče,sin-taksičnoingramatičnozavedanje).Raziskavesodokazale,dasoprviznakimotenjbranjapovezaniznezadostnorazvitostjotemeljnihpredfunkcijindasetaprvikazalniktveganjazaučnetežavepojavljainjeopazenževpredšolskemobdobjuvvrtcuoz.všolskemobdobjuvprvemrazreduosnovnešole(Fawcettidr.1998).

Opredelitev raziskovalnega problema in cilja

Ciljempiričneraziskavejeuporabitivslovenščinoprirejenetujeindomačepreizkuse,kivključujejospremenljivke,povezanezbranjem,jihrazširiti,skrajšatiinnadgradititertestiratinavzorcuotrokinugotoviti,vkolikšnimerisorazvitepredbralnezmožnostipriotrocih,starihodpetdosedemlet.Vinstrumentsmovključilisistemkognitivnegaprofiliranja(Cognitiveprofilingsystem–COPS)(Singeltonidr.1996),testkognitivnihsposobnostizapredšolskeotroke(Provediabilitàcognitiveperlascuoladell‘infanzia–PAC-SI)(Scalisiidr.2000),testgla-sovnegazavedanja(Magajna1995),profiloceneposebnihpotreb(Specialneedsassessmentprofile–SNAP)(WeedoninReid2010),testzaugotavljanjerazvojasposobnosti(Acadiatestofdevelopmentalabilities)(Atkinsonidr.1972)intestzaafazijopridvojezičniosebi(Bilingualaphasiatest–BAT)(Paradis1987).Zrazi-skavosmoželeliugotoviti,aliobstajajorazlikevrazvitostipredbralnihzmožnostimeddečkiindeklicamitermedmlajšoinstarejšoskupinootrok.Prioblikovaneminstrumentarijusmoželeliugotovitinjegovouporabnost,primernostinzanesljivost.


Raziskovalna vprašanja

– Prikolikootrocihvtestiraniskupinisepojavljatveganjezanastanekbralnihmotenj?

– Alisorazlikemeddeklicamiindečkigledeuspešnostinaposameznihpreiz-kusihstatističnopomembne?

– Aliotroci,starivečkotšestlet,vpovprečjudosegajovišjerezultatenaposa-meznihpreizkusihkototroci,starišestletalimanj?

– Alisopreizkusizanesljivi?

MetodeVzorec

Vzorecsestavlja84otrok,kiobiskujejozadnjioddelekvrtcainprvirazredosnovnešole,odtegaje42dečkovin42deklic.Starostotrokjeodpet letdosedemlet(42otrokjestarihšestletalimanjin42otrokjestarihvečkotšestlet).Vvzorecnismovključiliotrokzodločboousmerjanjuotroksposebnimipotrebami.

Spremenljivke in uporabljen merski instrumentarij

Neodvisne:– spol,– starost.

Odvisne:Preizkusipredbralnihzmožnostizajemajo16nalog,kipreverjajo16zmožnosti.

Vspodnjipreglednicijeseznamodvisnihspremenljivk,imenaloge,kipreverjaposameznozmožnost,teropismerjenja.

Odvisnespremenljivke

Oznakespremenljivk

Preizkusi Opismerjenja

Prepoznavanjerim

PRERIM RIME Otrokusopredstavljeneštiribesede,ponazorjenessličicami.Leenabesedasevrimiujemassredinsko.Otrokmoraugotoviti,katerabesedajeto.Preizkusvsebuje10primerov.

Sintezazlogov SINZLOG ZDRUŽEVANJEZLOGOV

Preizkusodotrokazahteva,dapozlogihizgovorjenebesedezdruživcelotoinpovenastalobesedo.Skupajje10primerov,odtegasotribesededvozložne,štiritrizložneintrištirizložne.

Analizazlogov ANALZLOG ZLOGOVANJE Danobesedootrokrazdelinazlogetako,dajoizgovoripozlogih.Preizkusvsebuje10primerovbesed,odtegajeenaenozložna,štirisodvozložne,trisotrizložneindvestaštirizložni.


Prepoznavanjeprvegaglasu

PREPGLAS PRVIGLAS Otrokmoramedštirimisličicamiizbratitisto,kisevprvemglasuujemazzgorajpredstavljenosličico.Preizkusvsebuje10primerov.

Fonemskadiskriminacija

FONDIS FONEMSKADISKRIMINACIJA

Predstavimo10besed,takodajihponazorimossličicami.Natosezaporedomapojavitalisicainmedved,kiposkušataponovitiposameznebesede.Otrokmorapovedati,kateraživaljeustreznoponovilapredstavljenobesedo.

Glasovnaanaliza

GLASANAL GLASKOVANJE Otrokmoradanebesederazdelitinaglasove.Preizkusvsebuje10besed,odtegapetenozložnihinpetdvozložnih.

Odstranitevglasualizloga

ODGLAZLO ODSTRANITEVDELANEBESEDE

Otrokupovemonebesedoinpodamonavodilo,kateriglasoz.zlogjimoraodstraniti.Otrokpovenovonastalonebesedo.Preizkusvsebuje10primerov.

Vidnorazlikovanje–hitrost–natančnost

VIDRAZHVIDRAZN

VIDNORAZLIKOVANJE

Izmed84simbolovmoraotrokpoiskativsetiste,kisoenakidanima.Prireševanjustapomembnihitrost(kolikosimbolovotrokpredelaveniminuti)innatančnost(številoustreznorešenihvrstic).

Kratkotrajnislušnispominobvidniopori

KSLSP VERBALNISPOMIN

Zavsakoskupinoživalipovemo,vkakšnemzaporedjusoprišlenacilj.Otrokizmedpetihživaliizbereustrezneslikeinjihpostavivustrezenvrstnirednastopničke.Preizkusvsebujepoenozaporedjedveh,trehinštirihživali.

Kratkotrajnislušnispomin–števke

KSLSPŠT SLUŠNISPOMINZAPOREDIJŠTEVK

Izgovorimozaporedjedoločenegaštevilaštevk,otrokpajihmoravenakemvrstnemreduponoviti.Preizkusvsebujetrizaporedjastremištevkami,dvesštirimiinenospetimi.Vsehprimerovjetorejšest.

Kratkotrajnislušnispomin–povedi

KSLSPPOV DELOVNISPOMIN

Otrokupovemopovedi.Zavsakosprotimorapovedati,alitrditevdržialine.Posklopupovedimoraponovitizadnjobesedovsakepovedivustreznemzaporedju.Preizkusvsebujedvasklopazdvemapovedmainenakoštevilosklopovstremipovedmi.

Kratkotrajnividnispomin

KVIDSP VIDNISPOMIN Pokažemodoločensimbol,otrokpamoravnizusimbolovobkrožititistega,kigajevidel.Težavnostsestopnjujesštevilomprikazanihsimbolov(odenegadotreh)inzdolžinonizasimbolov,medkaterimiizbira.Zavsakodolžinozaporedjastapodvaprimera.Vsehnalogješest.

Kratkotrajnividno-prostorskispomin

KVIDPRSP VIDNO-PROSTORSKISPOMIN

Spomočjoračunalniškepredstavitvepokažemo,kakopotujemiška.Otrokmoranatonalistuvustreznemzaporedjupovezatiluknje.Težavnostnalogsestopnjujezdolžinopoti,kijoprepotujemiška.Najprejnaredipotsamodoenetočke,vosmempreizkusupaprepotujedoštirihtočk.Zavsakostopnjotežavnostistanavoljodvenalogi.


Hitroavtomatiziranopoimenovanje

HAPOIM HITROPOIMENOVANJE

Otrokmoravmnožicipetihrazličnihpredmetov,kisovrazličnemzaporedjurazporejenivšestvrstic(vsehpredmetov,kisevečkratponovijo,jetorej30),čimhitrejeinčimnatančnejepoimenovativsepredmete.Medtemmerimočas(zapišemovsekundah).

Priklicbesedna:–določenfonem–določenonad-

pomenko

PRIKBFPRIKBN

PRIKLICBESED Otrokimaenominutočasa,današteječimvečbesed,kisezačnejonaP.Vdrugemdelupamoraveniminutinaštetičimvečvrsthrane.Vsakoustreznobesedotočkujemozenotočko.

Obsegbesednegazakladainrazumevanjebesed

OBSEGBZR OSNOVNOBESEDIŠČEINRAZUMEVANJE

Otrokmoraizmedštirihslikizbratitisto,kiustrezaslišanipovedi.Preizkusvsebuje10povedi.

Preglednica 1: Opis odvisnih spremenljivk

Postopek zbiranja podatkov in metode obdelave podatkov

Podatkezaraziskavosmozbiraliodjanuarjadomarca2014vtrehoddelkihvrtcaintrehoddelkihosnovnešole.Vodstvo,vzgojitelje,učiteljeinstaršeotroksmoseznanilizraziskavoinpridobilisoglasja.Vsatestiranjaotroksopotekalaindividualnoinvdvehdelih(vrazličnihdneh),obakratpopribližno20minut,izvajalapajihjeusposobljenaoseba.

PodatkesmoobdelalispomočjoprogramaSPSS.Uporabilismonaslednjestatističnemetode:– deskriptivnastatistikazaopisvzorca,prikazpodatkov(aritmetičnasredina,

standardniodklon,minimalnavrednost,maksimalnavrednost,percentili),– t-testzaizračunstatističnopomembnihrazlikmedneodvisnimispremen-

ljivkami,– Cronbachovkoeficientalfazaizračunzanesljivostipreizkusa.

Rezultati testiranja in interpretacijaDeskriptivna opisna statistika celotnega vzorca

Spodnjapreglednicaprikazujenekatereparametredeskriptivnestatistikezaodvisnespremenljivke.Izračunanisoaritmetičnasredina(M),standardniodklon(SD),minimalna(MIN)inmaksimalnavrednost(MAKS).Izračunanesotudipercentilnevrednosti(5.,10.,25.,50.in95.percentil).


Spremenljivka N M SD MIN MAKS 5º 10º 25º 50º 95º

PRERIM 84 7,51 2,51 1 10 2,00 3,50 6,00 8,00 10,00

SINZLOG 84 9,48 1,24 4 10 6,25 8,00 10,00 10,00 10,00

ANALZLOG 84 7,70 2,84 0 10 1,00 3,00 6,00 9,00 10,00

PREPGLAS 84 7,13 2,96 0 10 1,00 2,50 5,00 8,00 10,00

FONDIS 84 8,82 1,39 4 10 6,00 7,00 8,00 9,00 10,00

GLASANAL 84 5,11 4,39 0 10 0 0 0 5,50 10,00

ODGLAZLO 84 2,07 2,83 0 10 0 0 0 0,50 8,00

VIDRAZH 84 59,74 24,22 21,08 154,60 29,41 33,58 44,77 55,59 107,00

VIDRAZN 84 3,71 2,43 0 7 0 0 1,00 4,00 7,00

KSLSP 84 3,90 2,06 1 6 1,00 1,00 3,00 3,00 6,00

KSLSPŠT 84 6,76 2,48 0 10 2,25 3,00 5,00 7,00 10,00

KSLSPPOV 84 1,44 2,05 0 7 0 0 0 0 7,00

KVIDSP 84 5,98 3,01 0 12 1,00 2,00 4,00 6,00 12,00

KVIDPRSP 84 9,01 5,11 0 20 2,00 2,00 6,00 9,00 20,00

HAPOIM 84 44,88 13,03 21,70 92,70 29,05 30,25 34,08 43,08 70,78

PRIKBF 84 2,85 2,94 0 10 0 0 0 2,00 9,00

PRIKBN 84 9,61 3,92 1 20 2,50 5,00 7,00 9,00 18,00

OBSEGBZR 84 7,74 1,35 3 10 6,00 6,00 7,00 8,00 10,00Preglednica 2: Nekateri parametri deskriptivne statistike za odvisne spremenljivke

Izpreglednice2jerazvidno,dasootrocinapreizkusupredbralnihzmožnostinajboljezdruževalizlogevbesede,najslabšepasoreševalipreizkusdelovnegaspomina,kijeodnjihzahtevalponovitevzadnjihbesedoddvehdotrehsklopovpovedi.Tegapreizkusanihčeizmednjihnirešilvceloti,povprečnirezultatpaje1,4točkeod10,karkaženaprezahtevnostpreizkusazatostarostnoskupinootrok.Podobnonizekpovprečnirezultat(2točkiod10)sootrocidoseglinapreizkusuodstranitveglasu/zlogaizizmišljenebesede,astorazliko,dajepetodstotkovotrokdoseglo8točkaliveč.Zmožnostodstranitveglasu/zlogaizbesederedkoza-sledimopriotrocih,kišeneznajobrati(Jurišić2001).Kotzahtevnazmožnostzaotrokestarostiodpetdosedemletsejeizkazalošenaštevanjebesednadoločenfonem.Karpolovicaotrokjenašteladvebesedialimanj.Lyintinen(2009)navaja,daosnovnofonološkozavedanjeotrokomnepovzročavečjihtežav,zapletepaseprinalogah,kizahtevajopriklicbesed,verbalnispominalipaodstranjevanjedelovbesed.Pripreizkusuglasovneanalizejebilapolovicaotroknadpovprečnoindrugapolovicapodpovprečnouspešna.Razvojglasovnegazavedanjasezačnevpredšolskemobdobju,vendarzaradiabstraktneoblikefonemovpoznejekotvidnesposobnosti.Otroksenajprejzavedadolžinebesed(dolga–kratka),natozlogov,izkaterihjebesedasestavljena,inšelenatoglasovvbesedi(Pečjak1999).Napreostalihpreizkusihpredbralnihzmožnostijebilavečinaotrokuspešnih.


Odgovori na raziskovalna vprašanja

– Prikolikootrocihvtestiraniskupinisepojavljatveganjezanastanekbralnihmotenj?Otroci,kisonaposameznempreizkusupadlipod5.percentil,bistvenood-

stopajoodpovprečnihrezultatov.Topomeni,daje95odstotkovotrokpreizkusizvedlouspešnejšekotoni.Prinekaterihspremenljivkahnibilomogočedoločiti5.percentila,insicerzaradinerazpršenostidobljenihpodatkov(tj.nenormalnedis-tribucije).Pripreizkusudelovnegaspomina,odstranitvedelanebesedeinpriklicubesednadoločenfonemjevečinaotrokdoseglaničtočkoz.izrednonizekrezultat.Napreizkusuglaskovanjapajepribližnopolovicaotrokdoseglaskorajvsetočkeindrugapolovicaskorajnobene.Pod5.percentilsopadlištirjeotroci(karobsegapribližnopetodstotkovvzorca),enotroknatrehpreizkusihintrijenadveh,odtegadvedekliciizmlajše,enadeklicaizstarejšeinendečekizmlajšestarostneskupine.Deklica,starašestlet,jepadlapod5.percentilpriprepoznavanjurim,zlogovanjuinprepoznavanjuprvegaglasu.Drugadeklica,starapetletinsedemmesecev,jepadlapod5.percentilpripreizkusufonemskediskriminacijeinkrat-kotrajnemslušnemspominuzaštevke.Tretjadeklica,starašestletinpol,jepadlapod5.percentilprikratkotrajnemslušnemspominuzaštevkeinpriklicubesednadoločenonadpomenko.Deček,starpetletinštirimesece,pajepadelpod5.percentilpriprepoznavanjuriminpriklicubesednadoločenonadpomenko.

– Alisorazlikemeddeklicamiindečkigledeuspešnostinaposameznihpreiz-kusihstatističnopomembne?

Spremenljivke SPOL N M SD Vrednostt-testa α

PRERIMdeček 42 7,14 2,52

–1,36 ,18deklica 42 7,88 2,46

SINZLOGdeček 42 9,43 1,40

–0,35 ,73deklica 42 9,52 1,07

ANALZLOGdeček 42 7,93 2,48

0,73 ,47deklica 42 7,48 3,17

PREPGLASdeček 42 6,50 3,15

–1,99 ,05deklica 42 7,76 2,65

FONDISdeček 42 8,76 1,32

–0,39 ,70deklica 42 8,88 1,47

GLASANALdeček 42 3,83 4,24

–2,77 ,01deklica 42 6,38 4,21

ODGLAZLOdeček 42 1,67 2,51

–0,32 ,19deklica 42 2,48 3,10

VIDRAZHdeček 42 62,85 23,75

1,18 ,24deklica 42 56,63 24,56


VIDRAZNdeček 42 3,71 2,40

0,00 1,00deklica 42 3,71 2,49

KSLSPdeček 42 3,74 2,01

–0,74 ,46deklica 42 4,07 2,11

KSLSPŠTdeček 42 6,83 2,46

0,26 ,79deklica 42 6,69 2,52

KSLSPPOVdeček 42 1,57 2,30

0,58 ,56deklica 42 1,31 1,79

KVIDSPdeček 42 5,69 2,75

–0,87 ,39deklica 42 6,26 3,25

KVIDPRSPdeček 42 10,14 5,91

2,07 0,04deklica 42 7,88 3,96

HAPOIMdeček 42 43,74 10,01

–0,80 ,43deklica 42 46,01 15,53

PRIKBFdeček 42 2,74 2,87

–0,33 ,74deklica 42 2,95 3,04

PRIKBNdeček 42 9,81 4,03

0,47 ,64deklica 42 9,40 3,85

OBSEGBZRdeček 42 7,74 1,29

0,00 1,00deklica 42 7,74 1,42

Preglednica 3: Primerjava povprečnih rezultatov glede na spol in t-test za primerjavo med dečki in deklicami za statistično pomembne razlike

Prisedmihspremenljivkahsodečkidoseglivišjopovprečnovrednost,pridevetihpadeklice.Pripreizkusu,kipreverjaobsegbesednegazakladainrazu-mevanjebesed,sodečkiindeklicedoseglienakpovprečenrezultat.Pravtakosovpovprečjudečkiindekliceenakonatančnorazlikovalividnesimbole,pritempasobilidečkinekolikohitrejši.Obenemsobilidečkivpovprečjuuspešnejšišenapreizkusih,kimerijo:analizozlogov,kratkotrajnislušnispominzaštevke,kratkotrajnislušnispominzapovedi,kratkotrajnividno-prostorskispomin,hitroavtomatiziranopoimenovanjeinpriklicbesednadoločenonadpomenko.Deklicesobileuspešnejšenapreizkusih,kimerijo:prepoznavanjerim,sintezozlogov,prepoznavanjeprvegaglasu,fonemskodiskriminacijo,glasovnoanalizo,odstra-njevanjeglasu/zloga,kratkotrajnislušnispominobvidniopori,kratkotrajnividnispomininpriklicbesednadoločenfonem.Razlikamedaritmetičnimasredinamaobehskupinjestatističnopomembnapripreizkusu,kipreverjazmožnostglasovneanalize.Natempreizkususodeklicevpovprečjudosegle2,5točkeveč.Statističnopomembnarazlikameddečkiindeklicamisejepokazalašenapreizkusuvidno--prostorskegaspomina,insicervpriddečkom.Primerjavarezultatovmeddečkiindeklicaminapreostalihpreizkusihpredbralnihzmožnostijepokazala,damednjiministatističnopomembnihrazlik.Dopodobnihugotovitevsoprišlivraziskavi(Božičidr.2007),kjersobilerazlikemedspolomanavsehpreizkusihfonološkegazavedanjastatističnonepomembne.


– Aliotroci,starivečkotšestlet,vpovprečjudosegajovišjerezultatenaposa-meznihpreizkusihkototroci,starišestletalimanj?

Spremenljivke STAROST N M SD Vrednostt-testa Tveganje

PRERIM5do6 42 7,07 2,67 –1,63 0,108

6,1do7 42 7,95 2,27

SINZLOG5do6 42 9,48 1,087 0,00 1,00

6,1do7 42 9,48 1,38

ANALZLOG5do6 42 8,38 2,35 2,24 0,03

6,1do7 42 7,02 3,14

PREPGLAS5do6 42 6,02 3,08 –3,68 0,00

6,1do7 42 8,24 2,40

FONDIS5do6 42 8,43 1,53 –2,69 0,01

6,1do7 42 9,21 1,12

GLASANAL5do6 42 3,05 4,17 –4,85 0,00

6,1do7 42 7,17 3,60

ODGLAZLO5do6 42 ,86 1,98 –4,33 0,00

6,1do7 42 3,29 3,05

VIDRAZH5do6 42 60,12 26,92 0,14 0,89

6,1do7 42 59,36 21,51

VIDRAZN5do6 42 3,43 2,401 –1,08 0,28

6,1do7 42 4,00 2,46

KSLSP5do6 42 3,10 2,06 –3,90 0,00

6,1do7 42 4,71 1,73

KSLSPŠT5do6 42 5,95 2,44 –3,15 0,00

6,1do7 42 7,57 2,27

KSLSPPOV5do6 42 ,86 1,82 –2,70 0,01

6,1do7 42 2,02 2,12

KVIDSP5do6 42 4,95 2,88 –3,30 0,00

6,1do7 42 7,00 2,80

KVIDPRSP5do6 42 6,83 4,47 –4,30 0,00

6,1do7 42 11,19 4,81

HAPOIM5do6 42 50,17 14,20 4,05 0,00

6,1do7 42 39,58 9,28

PRIKBF5do6 42 1,43 2,01 –5,01 0,00

6,1do7 42 4,26 3,06

PRIKBN5do6 42 9,07 4,31 –1,26 0,21

6,1do7 42 10,14 3,46

OBSEGBZR5do6 42 7,38 1,41

–2,51 0,016,1do7 42 8,10 2,88

Preglednica 4: Primerjava povprečnih rezultatov glede na starost in t-test za primerjavo statistično pomembnih razlik glede na starost


Privečinipreizkusovpredbralnihzmožnostisosepokazalestatističnopo-membnerazlikemedmlajšoinstarejšoskupinootrok,insicervpridslednjih.Primlajšiskupiniotrokjevečinopredbralnihzmožnostiševfazirazvoja,medtemkojepristarejšiskupiniotrokrazvojpredbralnihzmožnostipraktičnožezaključen.Izjemomasobilimlajšiotrociuspešnejšinapreizkusu,kimerizmožnostanalizezlogov.Razlogzatosezdipredvsemto,dajemlajšaskupinaotrokurilazmožnostzlogovanja,medtemkososeotrocivprvemrazreduučilisamoglasovneanalize.Jerman(2000)trdi,daotrocirazvijejozmožnostglasovneanalizepopetemališestemletustarosti,predtempasozmožnidelitvebesednazloge.Vendarotrocitesposobnostinerazvijejospontano,temvečsejemorajonaučitispomočjoodra-slih.Statističnopomembnihrazlikpamedobemastarostnimaskupinamanismougotovilinapreizkusihprepoznavanjarim,sintezezlogov,vidnegarazlikovanjasimbolovinpriklicabesednadoločenonadpomenko.

– Alisopreizkusizanesljivi?ZanesljivostpreizkusovpredbralnihzmožnostismopreverilisCronbachovim

koeficientomalfa.Zatestesposobnostivelja,dasodovoljzanesljivi,čejevrednostkoeficientavečjaod0,70(Sagadin2003).Spodnjapreglednicaprikazujevrednostkoeficientazavsakopodročjepreizkusovposebejinzacelotenpreizkus.Najvišjostopnjozanesljivostidosegajopreizkusi,kimerijofonološkesposobnosti.Preizkusividnegarazlikovanja,hitregapoimenovanjainbesednegazakladaimajozane-sljivostravnopodmejodobrezanesljivosti.Gledanocelotno,imapreizkusdobrozanesljivost,vrednostCronbachovegakoeficentaalfapaznaša0,80.

Preizkusi VrednostCronbachovegakoeficientaalfa

Preizkusi fonološkega zavedanja:– rime– združevanjezlogov– zlogovanje– prviglas– fonemskadiskriminacija– glaskovanje– odstranitevdelanebesede– priklicbesednadoločenfonem

0,83

Preizkus vidnega razlikovanja 0,69

Preizkusi kratkotrajnega spomina:– verbalnispomin– slušnispominzaporedijštevk– delovnispomin– vidnispomin– vidno-prostorskispomin

0,70

Preizkus hitrega poimenovanja 0,69Preizkusa besednega zaklada:– priklicbesednadoločenonadpomenko– osnovnobesediščeinrazumevanje

0,68

Celoten preizkus 0,80

Preglednica 5: Ocena zanesljivosti preizkusov


Sklep

Vteoretičnemuvodusmopredstavilipredbralnezmožnosti,kipomnenjurazličnihavtorjevvplivajonauspešnoučenjebranja.Čepovzamemo,sozaza-četekučenjabranjapomembnenaslednjezmožnosti:fonološkozavedanje,vidnezmožnosti,dolgoročnispomin(tj.besedišče,slovničnapravilaipd.),hiterpriklicinformacij izdolgoročnegaspominainkratkoročnispomin.Povzorutujih indomačihpreizkusovsmosestavilienotennaborpreizkusov,kimerijopredbralnezmožnostiotrok.Spomočjoraziskavesmougotavljalistopnjorazvitostipred-bralnihzmožnostipriotrocih,starihodpetdosedemlet,terprimerjaliuspešnostdeklicindečkovoziromastarejšeinmlajšeskupineotrok.Upoštevalismotudi5.percentilkotkriterijzadoločevanjeotrok,prikaterihsepojavljatveganjezanastanekučnihtežav.Napodlagitegalahkostrokovnjakivvzgojno-izobraževalnihustanovahprepoznajootroke,kikažejovečjetveganjezanastanekmotenjbranja.Spreventivnimiprogramiinprogramizgodnjepomočibomozmanjšališteviloučencev,kibodopotrebovalidodatneoblikepomoči,karješeposebejpomembnovčasuomejenihjavnofinančnihsredstev.Strokovnedelavcenaterenumoramopolegzbirkepreizkusov,kibodopreprostizauporabo,opremitišezznanjeminstrategijamizadelozotrokizrazličnimipredznanji.Obtembibilpotrebenrazmislekoreformah,kibodoposeglevvsebinoinstrukturoobveznegašolanja.Preventivniprogrambimoralbitidolgoročnonaravnanterzjasnoopredeljenimiaktivnostmiinnjihoviminosilci.Natempodročjusetakokažepotrebapostalnemrazvojno-raziskovalnemdelu.

Literatura in viri

AlOtaiba,S.inFuchs,D.(2006).Whoaretheyoungchildrenforwhombestpracticesinreadingareineffective?Journal of Learning Disabilities,št.39,str.414–431.

Aouad,J. inSavage,R. (2009).TheComponentStructureofPreliteracySkillsFurtherEvidencefortheSimpleViewofReading.Canadian Journal of School Psychology,24,št.2,str.183–200.

Atkinson,J.S.,Johnston,E.E.inLindsay,A.(1972).Acadiatestofdevelopmentalabilities.Canada:UniversityofAcadia.

Batson-Magnuson,L.(2010).Phonological and Non-Phonological Language Skills as Pre-dictors of Early Reading Performance.ProQuestLLCPh.D.Dissertation,UniversityofMedicineandDentistryofNewJersey.

Božič,A.,Habe,K.inJerman,J.(2007).Povezanostglasbenihsposobnostiinfonološkegazavedanjapripredšolskihotrocih.Psihološka obzorja,16,št.1,str.39–52.

Fawcett,A.J.,Singleton,C.H.inPeer,L.(1998).AdvancesinearlyyearsscreeningfordyslexiaintheUK.Annals of Dyslexia, 48,str.57–88.

Goodwin,B.(2012).Addressreadingproblemsearly.Educational leadership,7,št.2,str.80–81.Grosman,M.(2007).Zakajjenavsehravnehšolanjapotrebenrazvojnimstopnjamprilagojen

poukbralnepismenostiinstopenjskostpriusvajanjubralnepismenosti.V:J.Vintar(ur.).Stopenjskost pri usvajanju pismenosti. Postopen pouk bralne pismenosti na vseh


ravneh šolanja. Zbornik bralnega društva Slovenije ob 7. strokovnem posvetovanju.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,str.5–11.

Jerman,J.(2000).Ugotavljanje razvoja fonološkega zavedanja pri predšolskih otrocih.Doktorskadisertacija.UniverzavLjubljani:PedagoškaFakulteta.Jurišić,B.(2001).Ugotavljanje zgodnjih bralnih možnosti otrok pred vstopom v šolo.Doktorska

disertacija.UniverzavLjubljani:PedagoškaFakulteta.Knalec,T.(2010).Odkrivanjeučencevzbralno-napisovalnimitežavamiterpomočle-tems

sodobnimikonceptipomoči.Tretja mednarodna konferenca o specifičnih učnih težavah v Sloveniji – zbornik prispevkov. Ljubljana:DruštvoBravo–društvozapomočotrokomsspecifičnimiučnimitežavami,str.281–285.

Lei,L.,Pan,J.,Liu,H.,McBride-Chang,C.,Li,H.,Zhang,Y.,Chen,L.,Tardif,T.,Liang,W.,Zhang,Z.inShu,H.(2011).Developmentaltrajectoriesofreadingdevelopmentandimpairmentfromages3to8yearsinChinesechildren.Journal of Child Psychology and Psychiatry,52,št.2,str.212–220.

LipecStopar,M.(1999).Strukturna analiza branja z razumevanjem.Magistrskanaloga.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.

Lonigan,C.J.,Allan,N.P.inLerner,M.D.(2011).Assessmentofpreschoolearlyliteracyskills.Linkingchildreneducationalneedswithempiricallysupportedinstructionalactivities.Psychology in the school,48,št.5,str.488–501.

Lundahal,E.(2011).Pavingthewaytothefuture?Educationandyoungeuropeanspathstoworkandindependence.European educational research journal,10,št.2,str.168–179.

Lytinen,H.(2009).Earlyidentificationandpreventionofdyslexia.HightlightsfromJyväskylälongitudinalstudyofdyslexia(JLD).XIV European conference on developmental psycho-logy.MykolasRomerisUniversity:Vilnius,Lithuania,str.18–22.

Magajna,L.(1995).Razvoj bralnih strategij: vloga kognitivnega in fonološkega razvoja ter fonološke strukture jezika. Doktorskadisertacija.Ljubljana:Filozofskafakulteta.

Magajna,L.,Kavkler,M.,ČačinovičVogrinčič,G.,Pečjak,S.inBregarGolobič,K.(2008).Učne težave v osnovni šoli: koncept dela.Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.

Marks,A.inBurden,B.(2005).Howusefularecomputerisedscreeningsystemsforpredictingsubsequentlearningdifficultiesinyoungchildren?Anexplorationofthestrenghtsandweaknessesofthecognitiveprofilingsystem(COPS).Educational psychology in practice,21,št.4,str.327–342.

Melby-Lervag,M.,HalaasLyster,S.A.inHulme,C.(2012).Phonologicalskillsandtheirroleinlearningtoread:Ameta-analyticreview.Psychological Bulletin,138,št.2,str.322–352.

Pan,J.inMcBride-Chang,C.(2011).Whatisthenaming?A5yearlongitudinalstudyofearlyrapidnamingandphonologicalsensitivityinrelationtosubsequentreadingskillsinbothnativechineseandenglishasasecondlanguage.Journal of educational psychology,103,št.4,str.897–908.

Paradis,M.(1987).Bilingual aphasia test (BAT).Dostopnona:http://www.mcgill.ca/lingui-stics/research/bat(pridobljeno20.5.2012).

Pečjak,S.(1996).Kako do boljšega branja. Tehnike in metode za izboljšanje bralne učinko-vitosti.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvoinšport.

Pečjak,S.,Rožič,D.inZorman,L.(1999).Osnove psihologije branja: spiralni model kotoblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev.Ljubljana:ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete.


Sagadin,J.(2003).Statistične metode za pedagoge.Maribor:Obzorja.Scalisi,T.G.,Pelagaggi,D.,Fanini,S.,Desimoni,M.inRomano,L.(2000).PAC-SI (Provedi

Abilita Cognitive per la Scuola dell‘ Infanzia).Dostopnona:http://www.pacsi.org/default.asp(pridobljeno15.5.2012).

Singleton,C.H.,Thomas,K.V.inLeedale,R.C.(2003).Lucid COPS. Cognitive profiling system. Teachers manual. Third edition.Beverley:LucidResearchLtd.

Smith,L.S.,Scott,K.A.,Roberts,J.inLocke,J.L.(2008).DisabledReaders’PerformanceonTasksofPhonologicalProcessing,RapidNaming,andLetterKnowledgeBeforeandAfterKindergarten.Learning Disabilities Research & Practice,23,št.3,str.113–124.

Solity,J.inShapiro,L.R.(2008).Developingthepracticeofeducationalpsychologiststhroughtheoryandresearch.Educational and child psychology,25,št.3,str.119–145.

Sousa,D.A.(2007).How the special needs brain learns(2nded.).ThousandOaks,CA:CorwinPress.

Verhoeven,L.,Reitsma,P.inSiegel,S.L.(2011).Cognitiveandlinguisticfactorsinreadingacquisation.Reading and writing,24,št.4,str.387–394.

Walcott,C.M.,Scheemaker,A.inBielski,K.(2010).Alongitudinalinvestigationofinatten-tionandpreliteracydevelopment.Journal of attention disorders, 14,št.1,str.79–85.

Weedon,C.inReid,G.(2010).SNAP – Profil ocene posebnih potreb.Ljubljana:Centerzapsihodiagnostičnasredstva.

Ziegler,J.C.,Betrand,D.,Torth,D.,Csepe,V.,Reis,A.,Faisca,L.inBlomert,L.(2010).Ortographicdepthanditsimpactonuniversalpredictorsofreading:Across-languageinvestigation.Psychological Science,št.21,str.551–559.

Zrimšek,N.(2003).Začetno opismenjevanje; Pismenost v predšolski dobi in prvemrazredu devetletne osnovne šole. UniverzavLjubljani:Pedagoškafakulteta.Žerdin,T.(2003).Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja.Ljubljana:Svetovalnicenter

zaotroke,mladostnikeinstarše.

1. pdf dokument(515 kb)

Documents