1. naČrt elektriČnih inŠtalacij in elektriČne opreme … · instalacije, kot so proti vlomno...

4. NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

1/29

ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA:

1. NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME - MAPA ŠT.4

(načrt arhitekture; načrt krajinske arhitekture; načrt gradbenih konstrukcij; načrt električnih inštalacij in električne opreme; načrti strojnih inštalacij in strojne opreme; načrti telekomunikacij; tehnološki načrti; načrti izkopov in

osnovne podgradnje)

INVESTITOR:

OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Kolodvorska ul. 10, 2310 Slovenska Bistrica (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež)

OBJEKT:

UREDITEV 2. IGRALNIC ZA POTREBE VRTCA IN UREDITEV KNJIŽNICE IN ČITALNICE V OBSTOJEČI OŠ (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša)

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

PZI (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

projekt za izvedbo, projekt izvedenih del)

ZA GRADNJO:

ADAPTACIJA (nova gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti,)

PROJEKTANT:

TMD INVEST d.o.o., Prešernova 30, 2250 Ptuj

Direktorica: Polonca Drevenšek Ranfl univ.dipl.ing.gr. (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig)

ODGOVORNI PROJEKTANT:

BORIS LEBEN, dipl.ing.el. IZS E-1530 (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA:

18047-11-K/GK-4; Ptuj, julij 2011 (številka načrta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave načrta)

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:

GREGOR KRAŠEVAC, univ.dipl.ing.arh. ZAPS A-0761 (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)


2/29

2. KAZALO VSEBINE NAČRTA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME š t . 4

1.

Naslovna stran načrta

2.

Kazalo vsebine načrta

3.

Izjava odgovornega projektanta načrta

4.

Tehnično poročilo

5.

Projektantski popis

6.

Risbe: Sheme:

- shema izenačitve potenciala, 1,1-1,2 - shema energetskih razvodov, 2 - shema vezave tel., rač. in CATV priključkov, 3 - shema vezave varnostne razsvetljave, 4 - shema vezave video domofonske naprave, 5

Načrti:

- tloris pritličja-novo stanje / razsvetljava, moč in šibki tok, 6 - tloris nadstropja-novo stanje / moč in šibki tok, 7


3/29

3. IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAČRTA V PGD

Odgovorni projektant

BORIS LEBEN

(ime in priimek)

I Z J A V L J A M

1. da je načrt električnih instalacij in električne opreme skladen s prostorskim aktom,

2. da je načrt skladen z gradbenimi predpisi,

3. da je načrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za priključitev,

4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njimi, zanesljiva,

5. da so v načrtu upoštevane zahteve elaboratov.

18047-11-K/GK-4

(št. načrta)

Ptuj, JULIJ 2011 …………………………………………..…...

(kraj in datum izdelave)

BORIS LEBEN

(ime in priimek)

…………………………………………..…... (osebni žig, podpis)


4/29

4. TEHNIČNO POROČILO Splošno: Projekt mora obdelati naslednje sisteme.

- splošno razsvetljavo v delu arhitekturnih sprememb objekta - prestavitev obstoječe razsvetljave v delu objekta z prerazporeditvijo opreme - varnostno razsvetljavo - splošno moč - telefonsko instalacijo - računalniško instalacijo - CATV instalacijo - zaščitno ozemljitev v delu novih sanitarij - tehnološko moč za potrebe strojnih instalacij

Pri izdelavi projekta je glede na specifiko objekta bil uporabljen tudi pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Pri projektiranju so izpolnjene vse zahteve v smislu 54. člena. To je:

1) Montaža-prestavitev obstoječih stikala in tipk na višini 1.25 m od tal, tako da jih lahko dosežejo tudi otroci ter montaža vtičnice, na višini 1.8 m od tal z vstavljeno zaščito. (glej višine montažnih elementov).

2) V vsaki igralnici sta predvideni minimalno vsaj dve vtičnici, na nasprotnih straneh. 3) V sanitarijah so predvideni senzorji za prižiganje in ugašanje svetilk. 4) Stavba je opremljena z domofonom 5) Vrtec je povezan v obstoječe telefonsko omrežje obstoječe šole 7) Pisoarji so opremljeni z elektromagnetnimi ventili krmiljenimi s senzorji

Glede na dejstvo, da gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, kateri s prva ni bil grajen namensko za vrtec se dovoljujejo tudi določene posebnosti in sicer. To je:

1) Montaža varnostnih vtičnice, na višini manj od 1.5 m od tal z vstavljenimi ščitniki vsepovsod, kjer se ne zadržujejo otroci. V igralnicah se naj že izvedene vtičnice prestavijo na višino 1,8 m.

2) Zagotovljen je telefonski priključek 3) Glede na pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih spodnji rob višine

nad gradnih svetilk to je 2,5 m bo zagotovljen.


5/29

Glede na željo investitorja se glede na minimizacijo stroškov opustijo vse komfortne instalacije, kot so proti vlomno javljanje, instalacija ur, ozvočenja, itd… So pa zagotovljene minimalne zahteve iz zgoraj omenjenega pravilnika. Glede na zahteve iz požarne zasnove tudi ni predvideno avtomatsko javljanje požara. Se pa v smislu aktivne požarne zaščite predvidi varnostna razsvetljava. Močnostne instalacije: Energetski razvodi: Napajanje obstoječega objekta je izvedeno iz obstoječega NN omrežja. Ker gre v delu adaptacije le za posodobitve in prerazporeditve električnih instalacij glede na nove potrebe, se priključna moč ne povečuje. S tega razloga se ohrani tudi vrednost merilnih varovalk. Elektroenergetsko soglasje se ohrani. V delu adaptiranega objekta se nekaj energetskih razvodov ohrani. To so predvsem razvodi za potrebe razsvetljave v delu objekta, kjer ne gre za nobene arhitekturne spremembe. Razvodi za potrebe splošne moči se deloma ohranijo, deloma pa izvedejo na novo. Vse obstoječe vtičnice v prostorih namenjenim otrokom, bo potrebno prestaviti na predpisano višino 1,8 m, ter uskladiti z novo prerazporeditvijo nove opreme. Novi razvodi se predvidijo še za potrebe klimatizacije, prezračevanja, napajanja el. bojlerja in ostale strojne opreme. Za potrebe novih elektro-energetskih in telekomunikacijskih razvodov v adaptiranem delu objekta bo potrebno predvideti novo kombinirano elektroenergetsko-telekomunikacijsko omarico R1, kot na primer »Monel-Pro« Do omarice bo potrebno predvideti energetski, TK in CATV dovod. Energetski dovod se izvede iz obstoječega glavnega razdelilnika RG s kablom NYM-J 5x10 mm2 v dolžini cca. 50 m. Za potrebe telekomunikacij se izvede med obstoječo telekomunikacijsko omarico in novo kombinirano energetsko-telekomunikacijsko omarico še povezava s kablom 2x FTP cat.6 4x2x0,6 za potrebe telefonije in računalniške mreže in koaksialnim kablom 75 ohm za potrebe televizije, v dolžini prav tako cca. 50 m. Iz omarice R1 se po sistemu zvezdastega razvoda izvedejo še vsi potrebni razvodi za energetske in telekomunikacijska potrebe v območju adaptiranega dela objekta. Pred adaptacijo objekta, bo potrebna delna demontaža obstoječih električnih instalacij. Potrebno bo tudi prilagoditi razvode za splošno razsvetljavo, varnostno razsvetljavo in splošno moč glede na nove potrebe objekta. V skladu s pravilnikom o minimalnih normativih in tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca bo v območju igralnic ter prostorov, kjer se lahko zadržujejo otroci prestaviti vse vtičnice na višino 1,8m. V vseh ostalih prostorih lahko v skladu s 61. členom za ureditev prostorov v stavbah, ki niso grajene namensko za vrtec, le te ostanejo tudi na manjši višini od 1,5 m, ob pogoju, da se le te opremijo s ščitniki in so v varnostni izvedbi.


6/29

Razdelilniki in določitev priključne moči: Za napajanje in zaščito tokokrogov je v objektu instaliran kombinirani energetsko-telekomunikacijski razdelilnik R1. Razdelilnik ima vgrajene tokovno zaščitna stikala 40/0,03A in avtomatske varovalke hitre izvedbe. Zaščita pred električnim udarom je izvedena v TN-C-S sistemu napajanja. Priključna moč se ne povečuje, saj gre le za adaptacijo že obstoječega objekta. Vodniki: Termična preobremenitev vodnikov je onemogočena z ustreznim dimenzioniranjem izklopilnih vrednosti varovalk. Tokokrogi so glede na presek vodnikov varovani z naslednjimi varovalkami:

• presek 1,5 mm2 - 10 A • presek 2,5 mm2 - 16 A • presek 4 mm2 - 20 A • presek 6 mm2 - 25 A • presek 10 mm2 - 35 A

Na dimenzioniranje vodnikov zraven tokovnih obremenitev vplivajo tudi termične in mehanske obremenitve ter dolžine razvodov v zvezi s padci napetosti. Padci napetosti: Padci napetosti so kontrolirani z izračunom in so na podlagi zadostno dimenzioniranih presekov znotraj objekta pod dopustno mejo 3%. Padec napetosti je kontroliran po naslednji enačbi:

2

100US

lPu∗∗∗∗

=∆λ

za trifazne tokokroge in

2

200US

lPu∗∗∗∗

=∆λ

za enofazne tokokroge

kjer so:

u∆ - padec napetosti (%) P - moč porabnika (W) λ - prevodnost vodnika (S/m) S - presek vodnika (mm″) U - priključna napetost (V) l -dolžina vodnika


7/29

Instalacije: Instalacije objekta se izvedejo s kabli tipa PP-y in PP00-y položenimi delno v podomet, delno v kabelskih policah, delno v negorljivih zaščitnih ceveh premera 23 mm. Šibkotočne instalacije za potrebe telefonije, računalniške mreže in digitalme IP-TV se izvedejo s kabli tipa FTP cat. 6., za potrebe analogne CATV pa s koaksialnim 75 ohmskim kablom. Vse šibko točne instalacije so izvedene v zaščitnih TBF ceveh premera 16 mm ločeno od energetske instalacije min 20 cm. Višine montažnih elementov:

- Stikala in tipke na višini 1.25 m od tal, tako da jih lahko dosežejo tudi otroci. - Vtičnice, na višini 1.8 m od tal z vstavljeno zaščito, razen v prostorih, kjer se ne

zadržujejo otroci lahko tudi pod 1,5 z vstavljenimi ščitniki in varnostni izvedbi. - Klet: temni prostori: stikala z lučko. - Parapetni kanal (4x1f vtičnica, 1x računalnik, 1x telefon, 1x IP-TV, 1xKTV) 1.05 m. - Kabelske police 0,5 pod strop. - Svetilke montirane pod strop. - Varnostne svetilke - nad vrati in pod strop, aku moduli avtonomije 1 ure. - Razdelilniki – vzidani, spodnji rob na višini 1,1 m oziroma 0 pri omarah višine >1,5m - dvostranske ure pod strop. - enostranske ure 0,5m pod stropom na zid. - senzorji gibanja 0,2m pod strop. - Doze za izenačitev – 0,5 m od tal - spodnji rob nadgradnih svetilk na višini 2,5 m, izjemoma tam, kjer je višina stropa 2,4

metra. Razsvetljava: Razsvetljava bo izvedena s fluorescenčnimi svetilkami in varčnimi svetilkami različnih moči. Način montaže svetilk nadgradne-vgradne se izvedejo glede na izvedbo stropa. Srednja osvetljenost v igralnicah, skupnih prostorih in pisarna je reda 400-500lx. V ostalih pomožnih prostorih, hodnikih in sanitarijah je osvetljenost reda 150-250 lx. Zunanja razsvetljava in razsvetljava v vlažnih prostorih (sanitarije, garderobe) je izvedena z vodo-tesnimi svetilkami. Osvetljenost zunanjih površin je izvedena v sklopu obstoječega objekta in ni predmet tega projekta. Z zunanjo razsvetljavo se dosega osvetljenost med 5 in 15 lx ter služi le orientacijski razsvetljavi.


8/29

Varnostna razsvetljava: Varnostna razsvetljava je izvedena izključno s klasičnimi varnostnimi svetilkami opremljenimi s piktogrami. Le te so montirane nad vsemi izhodi in v območju notranjih vrat vzdolž celotne evakuacijske poti. V primeru izpada električne energije mora varnostna razsvetljava omogočati osvetljenost evakuacijske poti na koti 0,85 m v vrednosti najmanj 1 lux-a. Avtonomija varnostne razsvetljave mora biti najmanj 1 uro, prižgati pa se mora v času manj od 3 s. Z varnostno razsvetljavo se osvetljuje tudi električni razdelilnik in gasilni aparati vzdolž evakuacijskih poti. Osvetljenost gasilnih aparatov mora biti reda > 5 lx. Varnostne svetilke so v pripravnem spoju. Vsaka svetilka ima nalepko z oznako razdelilnika, ki jo napaja, številko tokokroga in zaporedno številko v tem tokokrogu. Po končani montaži varnostnih svetilk je potrebno pridobiti poročilo o meritvah pooblaščene institucije in poročilo o funkcionalnem preizkusu. Varnostna razsvetljava mora biti izvedena v skladu s SIST EN 1838, SIST EN 50171 in SIST EN 60598-2-22. Ker imajo varnostne svetilke vgrajene akumulatorje izvedba ožičenja le teh ni potrebna v protipožarni izvedbi. Ta se zahteva le za varnostno razsvetljavo s centralnim napajalnim sistemom. Ozemljitev: Ob temeljih objekta je že izveden obstoječi ozemljitveni sistem izveden z valjancem Fe-Zn 25x4 v skupni dolžini cca. 75 m. Zato le ta ni predmet projekta. Je pa z meritvijo potrebno preveriti ustreznost obstoječega sistema in sanirati eventualne pomankljivosti. Izvodi do merilnih spojev so izvedeni povprečno na vsakih 12 metra. Zaščitni nivo glede na razmak med odvodi razbran iz tabele tipa LPS je razreda III. Glede na geogravsko lego, namen uporabe objekta in predviden še sprejemljiv skupni rizik, kateri naj bo manjši od tolerančnega rizika Rt, zaščitni nivo ustreza. Merilni spoji so na višini h = 1,5 m, izvodi do merilnih spojev pa so zaščiteni z zaščitno letvijo. Ponikalno upornost ozemljila izračunamo po enačbi:

28,40125,0150*2ln

7514,322002ln

2=

⋅⋅=

⋅⋅=

dl

lR

πρ

Pri čemer so: R -ponikalna upornost ozemljila ρ -specifična upornost tal )( mΩ l -dolžina ozemljila d -premer ozemljila (za valjenec 20x43 mm je 0,00125)


9/29

Pri specifični upornosti 200 Ω /m znaša ponikovalna upornost 4,28 Ohm, kar zadostuje predpisom in je manj od dopustnih 10 Ohm. Glede izvedbe ozemljil in minimalnih presekov zaščitnih vodnikov se uporabljajo določila standarda SIST HD384.5.54. Izenačitev potenciala: Vse kovinske dele je potrebno povezati z ozemljitvenim sistemom. Posebno pozornost je potrebno posvetiti dodatnemu izenačevanju potencialov to je medsebojnemu povezovanju kovinskih mas, ki se jih lahko dotaknemo sočasno. V primeru dvoma učinkovitosti dodatnega izenačevanja je potrebno preveriti pogoj:

aIR 50≤

Izenačitev potenciala je potrebno izvesti po priloženi shemi, v vsem delu adaptiranega objekta. Ta se izvaja v posameznih dozah za izenačevanje potencialov, kateri se navežejo na obstoječo temeljno ozemljitev. Strelovodna instalacija: Strelovodni sistem je obstoječ. Ker se ne posega v obstoječo strešno konstrukcijo je z meritvami potrebno preveriti le ustreznost obstoječega strelovodnega sistema. V primeru pomankljivosti bo potrebno le te sanirati (izboljšava stikov, zamenjava spojk…). Odvodi so izvedeni na povprečni razdalji 12 m, kar v skladu s tehnično smernico TSG-N-003 zapade v razred zaščitnega nivoja III. in je v skladu za tovrstne objekte na tem področju ob upoštevanju skupnega rizika, kateri je manjši od tolerančnega rizika Rt. Za načrtovanje strelovodne instalacije je tako bil uporabljen pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele, kateri se skliculje na tehnično smernico TSG-N-003 in pripadajoči standardi SIST EN 62305-1, SIST EN 62305-2, SIST EN 62305-3 in SIST EN 62305-4. Splošno

Sistem zaščite pred delovanjem strele v nadaljevanju (LPS) je sestavni del objekta in mora biti združljiv ter smiselno povezan z vsemi drugimi napravami in napeljavami v objektu. Za vsak objekt je potrebno najprej izvesti vrednotenje rizika na osnovi katerega se za posamezni objekt določi zaščitni nivo zaščite pred delovanjem strele v nadaljevanju (LPL). LPS mora biti izveden tako, da lahko odvede razelektritev v zemljo brez škodljivih posledic in da pri tem ne pride do poškodb živih bitij, električnih preskokov in hkrati iskrenj. Vrsta in namestitev LPS morata biti ustrezno izbrana že med načrtovanjem novih objektov, da se čim bolj izkoristijo njihovi električni prevodni deli in da se z najmanjšimi stroški izdela učinkovit LPS, ki se tudi estetsko vključuje v objekt in okolico.


10/29

Tehnične lastnosti LPS morajo med uporabo objekta zagotavljati vse načrtovane zahteve, upoštevajoč primerno vzdrževanje, skladno s smernico TSG-N-003:2009. LPS mora po rekonstrukciji izpolnjevati vse tehnične lastnosti, ki jih je imel pred rekonstrukcijo. Glede na položaj v objektih je LPS sestavljen iz zunanjega in notranjega LPS. V posameznih primerih, kadar ni potreben zunanji LPS, je potrebno izdelati samo notranji LPS. Parametri toka strele

Parameter toka strele Zaščitni nivo (LPL) I II III in IV

Temenska vrednost toka I (kA) 200 150 100 Celotni naboj celotni Q (C) 300 225 150 Udarni naboj Qudar 100 (C) 75 50 Specifična energija W/R (MJ/W 10 5,6 2,5 Povprečna strmina di/dt30/90% 20 (kA/μs) 150 100 Poškodbe zaradi udarov strele

Vzroki škode:

• S1 razelektritve v objekt, • S2 razelektritve v bližini objekta, • S3 razelektritve v oskrbovalne vode, • S4 razelektritve v bližino oskrbovalnih vodov.

Vrsta škode:

• D1 poškodbe živih bitij, • D2 fizične škode, • D3 škoda na električnih in elektronskih sistemih.

Vrsta izgub:

• L1 izguba človeškega življenja, • L2 izguba javne oskrbe, • L3 izguba kulturne dediščine, • L4 izguba gospodarskih vrednosti (objekt in njegove vsebine, prenehanje oskrbe), • L’2 izguba javne oskrbe (voda, elektrika), • L’4 izguba gospodarskih vrednosti (prekinitev delovanja).


11/29

objekt Oskrbovalni vod Točka udara Vzrok

škode Vrsta škode

Vrsta izgube Vrsta škode

Vrsta izgube

Razelektritev v objekt S1 D1 D2 D3

L1, L4** L1,L2,L3,L4 L1*,L2,L3

D2 D3

L’2, L’4 L’2, L’4

Razelektritve v bližino objekta

S2 D3 L1*, L2 ,L4

Razelektritve v oskrbovalne vode

S3 D1 D2 D3

L1, L4** L1,L2,L3,L4 L1*,L2,L3

D2 D3

L’2, L’4 L’2, L’4

Razelektritve v bližino oskrbovalnih vodov

S4 D3 L1*, L2 ,L4 D3 L’2, L’4

*samo za objekte z rizikom eksplozije in bolnišnice ter druge objekte, kjer okvara notranjih sistemov lahko nenaddoma ogrozi čliveško življenje. ** samo za primere, kjer lahko poginejo živali. Riziko in njegove komponente

• R

Riziko Riziko je vrednost povprečnih in verjetnih letnih izgub. Za vsako vrste škode je za objekt in oskrbovalne vode značilna vrednost. Riziki, ki se ovrednotijo za objekt so:

1

• R riziko izgube človeškega življenja,

2

• R riziko izgube javne oskrbe,

3

• R riziko izgube kulturne dediščine,

4 Riziki, ki se ovrednotijo za oskrbovalne vode:

riziko gospodarskih vrednosti.

• R’2

• R’ riziko izgube javne oskrbe(voda,elektrika),

4

riziko izgube gospodarske vrednosti (prekinitev delovanja).

• upoštevajoč udare neposredno v objekt,

Rizične komponente Vsak riziko je vsota posameznih rizičnih komponent, Ob izračunu rizika se posamične komponente seštevajo glede na vzroke in vrste škod ter vrste izgub.

• upoštevajoč udare v bližini objekta, • upoštevajoč udar v oskrbovalne vode objekta, • upoštevajoč udar v bližino oskrbovalni vodov objekta, • upoštevajoč udar v oskrbovalne vode, • upoštevajoč udar v bližino oskrbovalni vodov, • upoštevajoč udar v objekte s katerimi so oskrbovalni vodi povezani.


12/29

• zbiranje podatkov o stavbi, ki jo je potrebno zaščititi,

Vrednotenje rizikov Odločitev o izbiri zaščitnega nivoja stavb za zaščito pred delovanjem strele se izvede skladno s standardom SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2. Postopek vrednotenja rizikov in ovrednotenja stroškov izvedbe zaščite poteka v naslednjem zaporedju:

• ugotovitev vseh vrst možne škode na objektu in oskrbovalnih povezavah, • ocenjevanje rizika za vse vrste škode, • ocenjevanje potrebe po zaščiti pred strelo s primerjavo posameznih rizikov s

tolerančnim rizikom RT

• ovrednotenje stroškov izvedbe zaščite pred strelo glede na stroške brez zaščitnih ukrepov.

,

• sam objekt,

Vrednotenje rizičnih component V obravnavo rizičnih komponent sodijo:

• napeljave v objektu, • vsebina v objektu, • osebe v objektu in tiste osebe, ki so oddaljene 3m od zunanjosti objekta,

• okolica objekta, ki je lahko ogrožena, • povezovalni telekominikacijski vodi s sosednjimi objekti, • visokonapetostne transformatorske postaje v objektih, • električni razdelilniki in energetske povezave, • električne in elektronske naprave (stikala, pretokovne zaščitne naprave, števci

električne, • energije, nadzorni sistemi, varnostni sistemi, itd.).

Vrsta izgube

Tolerančni riziko RT Tolerančni riziko določa največjo vrednost sprejemljivega rizika ščitenega objekta. Tolerančni riziko je za nekatere vrste izgub splošno ovrednoten in prikazan v tabeli.

RTIzguba človeškega življenja ali trajne poškodbe

/leto 10

Izguba oskrbovalnih sistemov namenjenih ljudem

-5

10Izguba kulturnih dobrin

-3

10

-3


13/29

Vrsta sistemov zaščite pred strelo (LPS)

Glede na izbrani zaščitni nivo so izbrane štiri kategorije (I-IV) izvedb LPS. Zaščitni nivo Vrsta PLS I I II II III III IV IV Kategorije se medsebojno razlikujejo po:

• parametrih toka strele, • polmeru končne prebojne razdalje, velikosti lovilne zanke in ščitenem kotu, • značilnih razdaljah med odvodi in krožnim ozemljilnim obroču, • ločilnih razdaljah med posameznimi deli, med katerimi lahko nastane preskok, • minimalnimi dolžinami ozemljilnih elektrod.

Kategorija LPS se izbira na temelju vrednotenja rizika po standardu SIST EN 62305-2.

Vrsta LPS Zaščitna metoda

Polmer kotaleče krogle r (m) Velikost mrežne zanke W (m) Zaščitni kot a

I 20 5*5

Glej diagram II 30 10*10 III 45 15*15 IV 60 20*20 Zaščitni kot lovilnikov z višino H glede na vrsto LPS


14/29

Za predmetni objekt je izbran zaščitni nivo III.

Vrednotenje rizikov za objekt : Specifični postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standardoma SIST EN 62305-1 in SIST EN 62305-2. V ta namen uporabljamo programsko opremo za vrednotenje rizikov, ki je izvedena v skladu z navedenima standardoma.

Zunanji sistem zaščite pred strelo (LPS)

Za zunanji sistem pred delovanjem strele je predviden sistem kletkaste zaščite po načelu Faradayeve kletke. Strelovodna naprava se sestoji iz lovilcev, odvodov, merilnih in drugih stikov, zemljevodov, ozemljila ter dodatnih priprav. Ves material mora biti izdelan v skladu z veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi. Lovilni vodi Lovilni vodi se smatrajo obrobe na strehi ter lovilni vodi iz Al žice Φ8 mm, ki so položeni na strehi objekta na strešnih nosilcih kot mreže. Velikost elementa mreže na sme presegati 20 m. Kovinska ohišja naprav na strehi in deli strehe pokriti s kovinskimi ploščami se lahko uporabijo kot lovilec le, če ima ustrezne A-teste proizvajalca ali, če ustreza standardom. Z lovilnimi vodi je potrebno povezati vse kovinske mase na strehi, kot so: obrobe dimnikov, kovinske okvirji oken, kovinske ventilacijske jaške,… itd. Odvodi Služijo za odvod udara v lovilce in za čim krajšo pot v zemljo. Odvodi povezujejo lovilce z merilnimi spoji. Odvodi so položeni na podpore v razmaku največ 2 m. Največja oddaljenost med dvema odvodoma sme znašati za razred III več kot 15 m – v našem primeru povprečno 12 m. Odvodi na fasadah se izvedejo nadometno z Al žico Φ8 mm. Kot pomožni odvodi služijo vse odtočne cevi, ki morajo biti povezane na strelovod. Na odvode se morajo povezati vsi kovinski okvirji oken in vrat ter vse kovinske mase večje od 2 m2 ali daljše od 2 m. Merilni in drugi stiki Merilni stiki služijo za kontrolo ozemljitve in povezavo med odvodom in zemljevodom. Merilni stik oziroma ločilno mesto nam omogoča ločitev ozemljilnih vodov od nadzemne napeljave in s tem periodične meritve upornosti. Merilni stik je nameščen na fasadi objekta na višini 2 m od tal na vsakem odvodu v podometni izvedbi. Vse kovinske mase na fasadi morajo biti povezane na strelovod pred (nad) merilnim stikom. Izdelan mora biti skladno z veljavnimi standardi. Merilni stiki morajo biti označeni. Drugi stiki predstavljajo stike med deli strelovodne napeljave in med strelovodno napeljavo in kovinskimi masami nad ali pod zemljo. Vsi stiki morajo biti protikorozijsko zaščiteni.

Zemljevodi so vodniki, ki vežejo odvode od merilnega stika do ozemljila. Zemljovodi se izvedejo Inox valjencem 20 x 3 mm. Pri vidnih zemljovodih mora biti trak zaščiten s

Zemljevodi


15/29

kovinsko letvijo. Pri prehodu v zemljo je potrebno trak 30 cm nad in pod koto tal protikorozijsko zaščititi s premazom. Ozemljilo Ozemljilo je izvedeno z Inox valjencem 20 x 3 mm tam kjer ni možno pa z INOX paličnimi ozemljili dolžine 3 m oz. 4,5 m. Valjanec je vkopan minimalno 0,6 m v zemljo ob temelje objekta. Na ozemljilo je potrebno vezati vsa obstoječa ozemljila in vse kovinske mase v oddaljenosti manjši od 3 m, če je možno pa tudi tiste v oddaljenosti do 20 m. Spoje med ozemljilom in odvodi je potrebno zaščititi in zaliti z bitumnom. Na ozemljilo se morajo vezati vsa kovinska ohišja stavbnega pohištva ter EB zbiralka glavne omarice za izenačitev potencialov GIP. Na mestih križanja z energetskim in telefonskim kablom se mora trak uvleči v juvidur cevi premera 50 mm, l = 6 m. Križanje je potrebno izvesti pod kotom 90 stopinj. Izračuni Ponikalna upornost ozemljila Rr (Ω) Pri izračunu ponikalne upornosti ozemljila upoštevamo celotno dolžino ozemljila (l) ρ L2 Rr = 0.366 x ------ x log -------- L H x d pri čem je: ρ specifična upornost tal (Ω/m) L celotna dolžina ozemljila H globina vkopa (m) d računski premer trakov-ozemljila Udarna ponikalna (delovna) upornost R (Ω) Pri tem upoštevamo le delovno dolžino ozemljila, ki znaša 40 m ob upoštevanju, da od posameznega odvoda poteka ozemljilo na dve strani. Upoštevan je tudi korekcijski faktor k, ki pa je odvisen od delovne dolžine ozemljila in specifične upornosti tal (ρ) k L2 Ru = 0,366 x ------- x log --------- Rr H x d Navedene vrednosti so manjše (ugodnejše) od zahtev navedenih v citiranem tehničnem predpisu (Rr =< 5 Ω). Preskočna razdalja D (m)


16/29

Preskočno razdaljo med strelovodno inštalacijo in kovinskimi masami izračunamo: D = 0,066 x Ru + 0,028 x L pri čem je: Ru - udarna ponikalna (delovna) upornost (Ω) L - razdalja med mestom na katerem se kovinska masa najbolj približuje strelovodni inštalaciji in vhodom odvoda v zemljo (m) Navedena preskočna razdalja velja za zrak. Preskočna razdalja za opečne stene se zmanjša na 1/3 izračunane za zrak. Vse kovinske mase, ki so oddaljene od strelovodne inštalacije za razdaljo D ali manj je potrebno priključiti na njo. Tveganju preskočne razdalje se izognemo, če vse kovinske mase priključimo na strelovodno inštalacijo. Po končani montaži strelovodna naprave je potrebno izvesti meritve. Če vgrajena ozemljitev ni zadovoljiva, je potrebno zakopati dodatno ozemljitev v obliki krakov na mestih, kjer so priključeni odvodi na ozemljilo. Pregled, preizkušanje in meritve strelovodne inštalacije je potrebno izvesti: - po zgraditvi, - po predelavi ali popravilu, - po vsakem udaru strele v napeljavo ali objekt, - v rednih periodičnih presledkih, v našem primeru vsaka tri leta. Preglede in meritve lahko opravi le ustrezno usposobljena oseba. O pregledih in meritvah je potrebno voditi pisne evidence in zapisnike, iz katerih so razvidni: rezultat meritev, stanje inštalacij in potrebna popravila z roki.


17/29

Zaščita pred posrednim in neposrednim dotikom: Pred neposrednim dotikom se zaščita izvede z izoliranjem, z ovirami, s pregradami in okovi ter postavitvijo izven dosega rok. Zaščita pred posrednim električnim udarom je izvedena, v kombinacija TN-S sistema napajanja (nadtokovne zaščite) v merilni omarici RM in glavnem razdelilniku RG ter TT in TN-C-S sistemu napajanja (zaščita z napravo na diferenčni tok) v ostalih pod-razdelilnikih. V TN sistemu napajanja mora biti izpolnjeni pogoj:

0UZI Sa ≤∗ kjer je:

−aI tok ki zagotavlja delovanje zaščitene naprave za avtomatični odklop napajanja. −sZ impedanca okvarne zanke −0U nazivna napetost proti zemlji

Odklopni časi v TN sistemu so: - 0,4 sekunde za napetosti do 240V - 0,2s za napetosti do 400V - 0,1 s za napetosti nad 400V - Dovoljeni čas izklopa za napajalne tokokroge je 5 s v TN-S sistemu napajanja, ki se obravnava isto kot TT sistem napajanja mora biti izpolnjen pogoj.

50≤∗ aa RI kjer je:

−aI tok potreben za delovanje naprave na diferenčni tok −aR vsota upornosti ozemljil in zaščitnega vodnika

Ogrevanje odtokov meteorne vode: Ogrevanje odtokov meteorne vode ni predvideno. Rezervno napajanje – UPS Rezervno UPS napajanje ni predvideno.


18/29

Kompenzacija: Glede na priključno moč in strukturo porabnikov je pričakovati, da ni potrebe po centralni kompenzaciji jalove energije. Ob upoštevanju, da se vsa jalova energija kompenzira lokalno v samih napravah z vgradnjo ustreznih kondenzatorjev, ki eventualno lahko povzročajo induktivno komponento jalove energije to je: ventilatorji, split klimatske enote, fluorescentne svetilke, črpalke v toplotni pod-postaji itd…, se le ta v tej fazi ne predvidi. Je pa potrebno z meritvami podati oceno v kolikor je le to potrebno naknadno dograditi.


19/29

Šibko točne instalacije: Strukturno ožičenje: Vse šibko točne instalacije kot so telekomunikacije, računalniška mreža in CATV razvodi se izvedejo po sistemu zvezdastega razvoda. Vse instalacije se združujejo v kombinirani elektro-telekomunikacijski omarici. Strukturno ožičenje za potrebe telefonskih in računalniških razvodov se izvedejo s FTP kablom kategorije 6. Vse šibkotočne instalacije se polagajo v zaščitnih negorljivih ceveh ustreznih presekov, ločeno od močnostnih instalacij minimalno 20 cm. Preseki in število paric je razvidno iz sheme razvodov. V komunikacijski omarici je potrebno zagotoviti še mrežno 220 V napajanje za potrebe napajanja aktivne šibko točne opreme, kot so modem, router, switch, CATV ojačevalnik, ki pa niso predmet popisov… Vso potrebno opremo nabavi investitor glede na svoje potrebe in zahteve TK ter CATV ponudnikov storitev. Telefonska instalacija: Telefonska instalacija je izvedena s kablom tipa FTP cat.6 / 4x2x0,6 mm. V objektu je že predvideno zadostno število linij in le tih ni potrebno povečevati. Potreba po eventualnih dodatnih komunikacijskih linijah v območju adaptiranega dela objekta se rešuje z vgradnjo razširitvene kartice v obstoječi telefonski centrali. Vsi kabli za potrebe telefonskih priključkov adaptiranega dela objekta se združujejo po sistemu zvezdastega razvoda v novi komunikacijski omarici, katero pa je potrebno povezati še na obstoječo glavno komunikacijsko omaro. TK dovod, do objekta je obstoječ. V primeru, da se investitor odloči za tako imenovano IP telefonijo je to mogoče izvesti tudi preko širokopasovnega dostopa do interneta preko KATV ponudnika. V tem primeru je mogoče zagotoviti tudi hkratni pogovor vseh uporabnikov ter komutirano zvezo preko infraneta za potrebe naknadne vgradnje proti-vlomne centrale in centrale požarnega javljanja. V tem primeru tudi ne bil potreben TK priključek. Računalniška instalacija: Računalniška instalacija je izvedena s kablom tipa 2x FTP cat.6 / 4x2x0,6 mm. V objektu se predvidi router za potrebe širokopasovne internetne povezave. Za ustrezno razmnoževanje priključkov se predvidi 16 portni switch. Za potrebe digitalne IP-TV televizije se lahko naknadno v parapetne kanale vgradijo dodatne računalniške vtičnice ob ustrezni razširitvi priključkov z dodatnim switchem. V ta namen se v tej fazi predvidi le ustrezno ožičenje, saj je iz enopolne sheme razvidno, da se do vsake računalniške vtičnice vodi dvojni UTP kabel. V primeru kabelskega dostopa do interneta je potrebna vgradnja ustreznega kabelskega modema. Vsi kabli za potrebe računalniških razvodov vrtca se zaključujejo v posameznih parapetnih kanalih in združujejo v komunikacijski omari locirani v delu adaptiranega dela objekta po sistemu zvezdastega razvoda. Vso aktivno opremo kot so router, switch itd… dobavi investitor v lastni režiji in le ti niso predmet popisov.


20/29

CATV instalacija: CATV instalacija se izvede s 75 ohmskim koaksialnim kablom KOKA 712, namenjenemu nadometnemu in podometnemu polaganju v zaščitnih ceveh. Vsi kabli za potrebe CATV priključkov objekta se združujejo v novi komunikacijski omari adaptiranega objekta, po sistemu zvezdastega razvoda. V glavni komunikacijski omari se predvidi še aktivni ojačevalnik za ustrezno ojačitev CATV signala in ustrezen razcepnik za delitev signala glede na potrebno število posameznih odjemnih mest. Vso aktivno opremo kot so router, switch itd… dobavi investitor v lastni režiji in le ti niso predmet popisov. Javljanje vloma, centralno ozvočenje in ure: Omenjene instalacije v tej fazi niso predmet projekta. Le te na željo investitorja glede na finančno razpoložljivost niso bile predvidene. Omenjene instalacije z vidika komfortnih instalacij tudi niso obvezne. Smatra se da se za ozvočenje predvidijo lokalne ojačevalne naprave, in ure, katere lahko investitor nabavi naknadno v kolikor mu bodo sredstva to dopuščala. AJP – avtomatsko javljanje požara Avtomatsko javljanje požara glede na zahteve iz požarne zasnove ni predvideno. Glede na specifikacijo adaptiranega dela objekta ne gre za spremembo rabe, saj le ta ostaja še naprej vzgojno-izobraževalni objekt. Zaradi tega tudi ni bilo potrebno pridobiti novega gradbenega dovoljenja zaradi česar objekt ni podvržen novim zahtevam iz zakonodaje. Ker v obstoječem objektu požarno javljanje ni predvideno se iz tega razloga ne predvidi niti v adaptiranem delu objekta. Posebnosti V prezračevalnih kanalih sanitarij glede na količino menjave zraka požarne lopute niso predvidene. Ker večjih prezračevalnih sistemov v objektu ni tudi ni potrebno vgraditi požarnih loput. Domofon Na podlagi pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca je v objektu predvidena video domofonska naprava. Domofonska naprava omogoča govorno in video komunikacijo med vsako igralnico in zunanjo enoto locirano ob vhodu v objekt. Med enotami je potrebno položiti cevno instalacijo za izvedbo naknadnih povezav za potrebe domofonskih naprav. Predvidi se naj tudi izvod iz zunanje enote do eventualne elektronske ključavnice za odpiranje vhodnih vrat.


21/29

SPLOŠNA NAVODILA IN OBVEZNOSTI

- Vsa oprema in materiali navedeni v projektu električnih napeljav morajo imeti ateste in morajo ustrezati vsem veljavnim tehničnim predpisom in standardom.

- Pred pričetkom del je investitor dolžan zagotoviti strokovni nadzor nad izvajanjem

elektro instalacij.

- Med izvedbo električne instalacije je potrebno vse elemente instalacije sprotno preverjat glede na izbrano oz. dobavljeno opremo ( električne porabnike) njeno priključno moč in električne karakteristike.

- Izvajalec del mora upoštevati veljavne tehnične predpise in normative.

- Izvajalec je dolžan dela izvajati strokovno in kvalitetno.

- Vodnike je dovoljeno polagati samo vodoravno in vertikalno. Podaljševanje vodnikov

v ceveh ni dovoljeno.

- Na mestih, kjer so vodniki izpostavljeni mehanskim poškodbam, morajo biti vodniki mehansko zaščiteni.

- Razdelilce je potrebno opremiti z oznakami iz projekta. V razdelilce je potrebno

namestiti enopolne sheme, katera morajo ustrezati dejansko izvedenemu stanju na objektu.

- V primeru, da med gradnjo pride do sprememb v projektu, mora le te izvajalec del

sprotno vnašati v PZI načrt. Po končani gradnji je izvajalec dolžan projektantu predati PZI načrt z vnesenimi spremembami.

- Nevtralni in zaščitni vodnik sta vezana vsak na svojo zbiralko in sta glede na sistem

zaščite združena ali ločena šele v glavne razdelilAl in nikjer drugje v instalaciji.

- Na objektu se izvede izenačenje potencialov po standardu JUS N.B4. 754. Izenačenje potencialov povezuje glavni zaščitni vodnik, PEN vodnik v kolikor obstaja, temeljno ozemljilo, kovinske cevi instalacij in ostale izpostavljene prevodne dele ( kovinske ograje …. )

- Ob končanju del mora izvajalec elektro instalacij v skladu s pravilnikom o tehničnih

normativih za NN električne instalacije ( ur.list SFRJ 53/88) opraviti še pregled, meritve in preizkus izvedenih električnih instalacij in sicer


22/29

Preverjanje z pregledom:

- Ustreznost postavitve stikal in opreme - Ustreznost izbrane opreme glede na zunanje vplive

- Identifikacija nevtralnega in zaščitnega vodnika

- Ali so nameščene enopolne sheme in oznake naprav

- Dostopnost za potrebe obratovanja in vzdrževanja

Preverjanje z meritvami:

- neprekinjenost zaščitnega vodnika, glavnega vodnika in dodatnega vodnika za izenačevanje potencial

- upornost izolacije vodnikov

- upornost okvarne zanke

- Električne napeljave morajo biti predpisano vzdrževane, okvare je potrebno pravočasno

odstraniti. Če je napaka takega obsega, da lahko povzroči škodo ali je nevarna za okolico, je potrebno ta del napeljave ali celotni napeljavo odklopiti.

- Vsak, ki opazi kakršnokoli okvaro, pomanjkljivost na električnih napravah ali

napeljavah, je dolžna o tem obvestiti predpostavljeno osebo. - Vzdrževanje in posege lahko opravljajo samo strokovno usposobljene osebe. Vsa

napeljava in njeno vzdrževanje mora biti v skladu z obstoječim predpisi in standardi.


23/29

REDNI IN IZREDNI PREGLEDI Redni pregled električnih instalacij se v skladu s pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v vseh stavbah, ki obsega pregled, preizkuse in meritve električnih instalacij, izvede v roku, ki ni daljši od 8 let, razen v stavbah, ki imajo prostore s potencialno ekslozivno atmosfero v roku, ki ni daljši od 8 let in v stanovanjskih stavbah v roku, ki ni daljši od 16 let. Zaključek: V projektu so prikazani in obdelani vsi sistemi v smislu varnosti objekta kot celote. Tako je v tej fazi prikazan priklop na elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter izvedba splošne razsvetljave, moči, varnostne razsvetljave, strukturnega telekomunikacijskega ožičenja. Projekt PZI služi kot osnova za prikaz posameznih sistemov z vsemi detajlnimi shemami v smislu izvedbe vseh potrebnih del.. Izvajalec del je dolžan izvesti instalacijo skladno s trenutno veljavnimi pravilniki. Po končanih delih je potrebno izvesti vse potrebne preizkuse in meritve ter o rezultatih podati poročila. V primeru odstopanj od projekta je potrebno konzultirati nadzor in projektanta ter izdelati projekt izvedenih del.


24/29

4.7. Pri projektiranju so bili upoštevani naslednji pravilniki, standardi in tehnične smernice

4.7.1. Pravilniki

4.7.1.1 Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št.102/04 ZGO -1 – uradno prečiščeno besedilo in 14/05 popravek, 92/05 – ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - US, 120/06 -US),

4.7.1.2 Energetski zakon (Uradni list. RS, št. 27/07 EZ–UPB2– uradno prečiščeno besedilo), 4.7.1.3. Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00), 4.7.1.4 Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti, (Uradni list RS, št. 99/04) 4.7.1.5 Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega

pomena (Uradni list RS, št. 33/03), 4.7.1.6 Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni ist. RS, št. 117/02 in

21/2003), 4.7.1.7 Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne instalacije v stavbah. 4.7.1.8 Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele. 4.7.1.9 Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih

objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04),

4.7.1.10 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02 in 105/02), 4.7.1.11 Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 102/00 in 91/02) 4.7.1.12 Pravilnik o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni

list RS, št. 27/04) 4.7.1.13 Pravilnik o elektromagnetni združljivosti - EMC (Uradni list RS, št. 132/06) 4.7.1.14 Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). 4.7.1.15 Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04), 4.7.2. Standardi 4.7.2.1 SIST IEC 60364-1 Nizkonapetostne električne inštalacije – 1. del: Temeljna načela, ocenjevanje

splošnih značilnosti, definicije, 4.7.2.2 SIST EN 61140 Zaščita pred električnim udarom – Skupni vidiki za inštalacijo in opremo, 4.7.2.3 SIST IEC 60364-4-41 Nizkonapetostne električne inštalacije, 4-41. del: Zaščitni ukrepi, Zaščita pred

električnim udarom, 4.7.2.4 SIST HD 384-4-42 - Električne inštalacije zgradb, 4-42. del: Zaščitni ukrepi, Zaščita pred toplotnimi

učinki, 4.7.2.5 SIST IEC 60364-4-43 Električne inštalacije zgradb, 4-43. del: Zaščitni ukrepi, Zaščita pred nadtoki, 4.7.2.6 SIST IEC 60364-4-44 Električne inštalacije zgradb 4-44. del: Zaščitni ukrepi, Zaščita pred

prenapetostmi – Zaščita pred napetostnimi motnjami in pred elektromagnetnimi motnjami, 4.7.2.7 SIST HD 60364-4-443 Električne inštalacije zgradb 4-44. del: Zaščitni ukrepi, Zaščita pred

napetostnimi in elektromagnetnimi motnjami 443. točka: Zaščita pred atmosferskimi in stikalnimi prenapetostmi,

4.7.2.8 SIST IEC 60364-5-54 Električne inštalacije zgradb, 5-54. del: Izbira in namestitev električne opreme, Ozemljitve, zaščitni vodniki in izenačitev potencialov inštalacij,

4.7.2.9 SIST IEC 60364-5-51 Električne inštalacije zgradb, 5-51. del: Izbira in namestitev električne opreme, Splošna pravila,

4.7.2.10 SIST EN 60439-1 Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav, 1. del: Tipsko preskušeni in delno tipsko preskušeni sestavi,

4.7.2.11 SIST EN 60439-3 Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav, 3. del: Posebne zahteve za sestave nizkonapetostnih stikalnih naprav, predvidene za vgraditev na mestih, do katerih imajo dostop nestrokovne osebe, Razdelilniki,

4.7.2.12 SIST IEC 60364-5-52 Električne inštalacije zgradb, 5-52. del: Izbira in namestitev električne opreme, Inštalacijski sistemi,

4.7.2.13 SIST EN 62305-1 Zaščita pred delovanjem strele, 1. del: Splošna načela. 4.7.2.14 SIST EN 62305-2 Zaščita pred delovanjem strele, 2. del: Vodenje tveganja. 4.7.2.15 SIST EN 62305-3 Zaščita pred delovanjem strele, 3. del: Fizična škoda na objektih in nevarnost za

živa bitja. 4.7.2.16 SIST EN 62305-4 Zaščita pred delovanjem strele, 4. del: Električni in elektronski sistemi v objektih.


25/29

4.7.3 Smernice in drugi dokumenti

4.7.3.1 Tehnična smernica TSG-1-001:2007 - Požarna varnost v stavbah

4.7.3.2 Tehnična smernica TSG-1-002:2009 - Nizkonapetostne električne instalacije

4.7.3.3 Tehnična smernica TSG-1-003:2009 - Zaščita pred delovanjem strele


26/29

5. PROJEKTANTSKI POPIS

1. Stikalni bloki

1. Dobava in montaža kombinirane energetsko-telekomunikacijskega stikalnega bloka R1, kot naprimer Monel-Pro, dimenzij 450x750x120 mm

kom 1

2. Dobava in montaža opreme v kombinirani energetsko-telekomunikacijski etažni stikalni blok R1, kot naprimer Monel-Pro, dimenzij 450x750x120 mm

kom 1

Fid stikao 5P, 25A, 0.03A kom 1 Instalacijski odklopnik 1P, tip C, 6 - 25 A kom 8 Instalacijski odklopnik 3P, tip C, 6 - 25 A kom 3 Inštalacijski kontaktor 230V, 25 A, 4 polni kom 4 Zbiralka PE, N vodnikov kpl 1

Material za ožičenje, rebrasti kanal, montažna letev, kabelski čevlji, sponke kpl 1

Enopolna shema stikalnega bloka kpl 1 Označbe stikalnega bloka kpl 1 Drobni montažni material kpl 1 Skupaj kompl 1

Skupaj:

2. Razsvetljava

Dobava in montaža svetilk, vse EVG dušilke, komplet s sijalkami

1. tip F1 - vodotesna svetilka FSN, 2x58 W, nadgradna, IP 65, EVG predstikalna naprava, 2 x FC sijalka 58 W, Day light

kom 4

2. tip DL1 - Nadgradna downlight svetilka, moči 2x18 W, z vgrajeno

EVG predstikalno napravo, kot naprimer intra kom 8



4. Zasilna svetilka, nadgradna, 11W, avtonomije 1h, komplet s

piktogramomk kom 9

5. Prestavitev obstoječih svetilk kom 5

6. Demontaža obstoječih svetilk ter odvoz na deponijo ur 4

Skupaj:


27/29

3. Instalacije moči in razsvetljave

Kabli položeni delno po kabelskih policah, delno podometno v ceveh, delno nadometno v PN ceveh, delno na pajkih

0. NYM-J 5 x 10 mm2 m 50 1. NYM-J 3 x 1,5 mm2 m 270 2. NYM-J 3 x 2,5 mm2 m 240

3. Zaščitna cev RFS in RBC Ø 13,5 do 23 mm m 330

4. Nik kanal 15*15 mm m 80

5. Stikala podometna razna kom 4

6. Vtičnica šuko 1f, podometna IP 55, 230V kom 4

7. Vtičnica šuko 1f, podometna 230V kom 19

8. Fiksna priključnica, podometne izvedbe IP 55 kom 6

9. Razvodna doza, OG, 100x100 mm, nadometna, IP 44 kom 4

10. Detektorja gibanja, 360°, kvalitetmni, kot npr. tip CDM 360 Schneider kom 6


12. Izvedba priklopov opreme 230 V priključek kompl 4

13. Izvedba zapore prehoda požara skozi zidove pri prehodih kablov in instalacij skozi različne požarne sektorje s protipožarnimi materiali E60

kg 4

14. Odklop obstoječe opreme, demontaža opreme in odvoz na deponijo ur 8

15. Dolblenje utorov v stene in izvedba prebojev, tudi za prestavitev obstoječih vtičnic na višino 150 cm od tal ur 16

16. Izvedba preveze in priklop kabla med obstoječim in novem razdelilnem stikalnem bloku, s kablom PP00-y 5x16 mm2, v skupni dolžini cca. 50 m

kmpl 1

Skupaj:


28/29

4. Šibki tok

1. dvoprekatni parapetni kanal dolžine 1 m, vključno zaključki, pregrade, kot naprimer ELBA kom 4

2. Vtičnica RJ-45, FTP cat.6, za parapetni kanal kom 8

3. CATV vričnica, za parapetni kanal kom 4

4. Kabel FTP cat. 6 m 160

5. Zaščitna cev RFS in RBC Ø 13,5 - 16 - 23 mm m 140

6. Izvedba prevezave in priklopov med obstoječo in novo komunikacijsko omaro, s kablom 2x Iy(St)-y 4x2x0,6 mm2 v skupni dolžini 50 m

kmpl 1

7. Izvedba prevezave in priklopov med obstoječo in novo TK omaro, s kablom ICATV 75 ohm v skupni dolžini 50 m kmpl 1

8. Dolblenje utorov v stene in izvedba prebojev ur 10

Skupaj:

5. Sistem videofona

1

Dobava in montaža videofonskega sistema z eno zunanjimi klicnimi enotami in štirimi notranjima enotama, z možnostjo medsebojnega komuniciranja in z možnostjo odklepanja električnih ključavnice vhodnih vratih, komplet s ključavnico

kompl 1

2 Izvedba priklopa na električno ključavnico kom 1

3 Kabel NYM-J 3 x 1,5 mm2 m 90

4 Kabel FTP cat. 6 4x2x0,6 mm2 m 90

5 Zaščitna cev RFS in RBC Ø 13,5 do 23 mm m 80

Skupaj:

6. Ozemljitve

1 Doza izenačitve potenciala, komplet z zbiralko za 15 priključkov 6mm2 kom 4

2 Vodnik P/F 6 mm2, rumeno-zeleni m 120

3 Izdelava galvanskih spojev z uporabo inox materiala ( inox objemke, vijaki, podložke ) kom 6

Skupaj:


29/29

7. Meritve

1 Meritve instalacij jakega in šibkega toka toka kompl 1

2 Meritve povezav za izenačitev potencialov kompl 1

3 Pregled zasilne razsvetljave s strani pooblaščene institucije kompl 1

Skupaj:

Projektantski popis - elektro instalacije Rekapitulacija:

1. Stikalni bloki

2. Razsvetljava


4. Šibki tok

5. Sistem videofona

6. Ozemljitve

7. Meritve

8. Nepredvidena dela ( adaptacija ) 5 % poz. 1 - 7 SKUPAJ 7.668,99 DDV 20 % 1.533,80 SKUPAJ Z DDV 9.202,79

SHEMA IZENAČITVE POTENCIALA 1.2

Projektant:

MT GREGOR KRAŠEVAC, u.d.i.a.Vrsta projekta:

Vrsta načrta:

Vsebina risbe:

NAČRT ELEKTRIČNIH INSTALACIJIN ELEKTRIČNE OPREME

Naziv objekta:

Datum:

JULIJ 2011

Ime oziroma naziv investitorja:

Kolodvorska ul. 10, 2310 Slo. BistricaD INVEST d.o.o.Presernova 30, 2251 PTUJ

PZIOdgovorni vodja projekta:

Sodelavec:BORIS LEBEN, d.i.e.Odgovorni projektant:

Merilo:

ZAPS A-0761 18047-11-K/GKŠtevilka projekta:

%

18047-11-K/GK-4Številka risbe:

Številka načrta:

IZS E-1530OBČINA SLOVENSKA BISTRICA

POTREBE VRTCA IN OŠUREDITEV PROSTOROV ZA

10 32 54 76 98

10

S0

obstoječi NN dovod iz TP PP00-A 4x150 mm2

SHEMA ENERGETSKIH RAZVODOV 2

Projektant:


Vrsta načrta:

Vsebina risbe:


Naziv objekta:

Datum:

JULIJ 2011





Merilo:


%


Številka načrta:



TP

na obstoječo TK omaro

KOKA 712-75 OHMSKI KABEL

CATV ojačevalnik

R1

TV1

2x FTP cat.6 / 2x4x0.6 mm2

FTP cat.6 / 2x4x0.6 mm2

na obstoječo TK omaro

T1

telefonska centrala

učilnica 1

R2

TV2

T2 R3

T3

pritličje - vrtec

Router + Switch

KOMUNIKACIJSKA OMARA

Modem

TV3

R4

T4 TV4

čitalnica

IN CATV PRIKLJUČKOV 3

Projektant:


Vrsta načrta:

Vsebina risbe:


Naziv objekta:

Datum:

JULIJ 2011





Merilo:


%


Številka načrta:



SHEMA TELEFONSKIH RAČUNALNIŠKIH

učilnica 2 knjižnica

mansarda - šola

KOMBINIRANA ENERGETSKO

"MonelPro"

obstoječa TK omara v šoli


1/29

ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA:

1. NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME - MAPA ŠT.4

(načrt arhitekture; načrt krajinske arhitekture; načrt gradbenih konstrukcij; načrt električnih inštalacij in električne opreme; načrti strojnih inštalacij in strojne opreme; načrti telekomunikacij; tehnološki načrti; načrti izkopov in

osnovne podgradnje)

INVESTITOR:

OBČINA SLOVENSKA BISTRICA Kolodvorska ul. 10, 2310 Slovenska Bistrica (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež)

OBJEKT:

UREDITEV 2. IGRALNIC ZA POTREBE VRTCA IN UREDITEV KNJIŽNICE IN ČITALNICE V OBSTOJEČI OŠ (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša)

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

PZI (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,

projekt za izvedbo, projekt izvedenih del)

ZA GRADNJO:

ADAPTACIJA (nova gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti,)

PROJEKTANT:

TMD INVEST d.o.o., Prešernova 30, 2250 Ptuj

Direktorica: Polonca Drevenšek Ranfl univ.dipl.ing.gr. (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig)

ODGOVORNI PROJEKTANT:

BORIS LEBEN, dipl.ing.el. IZS E-1530 (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

ŠTEVILKA NAČRTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA:

18047-11-K/GK-4; Ptuj, julij 2011 (številka načrta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave načrta)

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:

GREGOR KRAŠEVAC, univ.dipl.ing.arh. ZAPS A-0761 (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)