1. nacionalni strokovni posvet namenjen teoriji in praksi muzejske...

1

Educa Izobraževanja 2017 v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije ter Zavodom Republike Slovenije za šolstvo organizirajo

Konferenčni center City hotel Maribor | 26. – 27. maj 2017

1 . n a c i o n a l n i s t r o k o v n i p o s v e t namenjen teoriji in praksi muzejske pedagogike

MUZEJIinŠOLA

2Kazalo e-zbornika

1. Povzetki vseh predavateljev in avtorjev delavnic ter plakatov

2. Plenarna predavanja• Izr.prof.dr.MetodaKemperl, PeF Univerze v Ljubljani: DRŽAVLJANJSKAVZGOJAVUMETNOSTNIHMUZEJIH .............................................................................................. XX

• Asist.dr.RajkaBračunSova, umetnostna zgodovinarka: ORAZMERJUMEDŠOLSKOINMUZEJSKOPEDAGOGIKO ............................................................................................ XX

• VidaKoporcSedej, Ministrstvo RS za kulturo: PEDAGOŠKIPROGRAMIVDRŽAVNIHMUZEJIH ..................................................................................................................................... XX

3.PredavanjapotematskihsklopihA. Tematski sklop SODOBNIMUZEJSKO-PEDAGOŠKIPRISTOPIINPOSEBNOSTI

MUZEJSKO-PEDAGOŠKEDIDAKTIKE•Mag.KristinaPreininger, Narodna galerija Ljubljana: GALOVASOBAVNARODNIGALERIJI ................................................................................................................................. XX

• MaticPraznik, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče:VPLIVVIRTUALNIHMUZEJEVNAKONČNIIZDELEK .................................................................................................... XX

• LucijaCvjetković,Moderna Galerija Ljubljana: MUZEJSKO-PEDAGOŠKIPRISTOPIPRIPOSREDOVANJUMODERNEINSODOBNEUMETNOSTIUČENCEMINDIJAKOMRAZLIČNIHSTAROSTIINKULTURNIHOZADIJVMODERNIGALERIJI,MUZEJUSODOBNEUMETNOSTIMETELKOVAINBOLNIŠNIČNIŠOLILEDINA ............................................................................................................... XX

• NikaDamjanovič, Muzej in galerije mesta Ljubljane: MUZEJVMALEM ........ XX• Dr.MajaKrajnc, Slovenska kinoteka: KINO-KATEDRAZAOŠ,SŠINPEDAGOGE .................................................................................................................................................... XX

• MarjetkaBalkovecDebevecinMatejaRibarič, Slovenski šolski muzej: SLOVENSKIŠOLSKIMUZEJPOVEZUJEŠOLEINMUZEJ ........................................... XX

• MojcaHorvat, Pokrajinski arhiv Maribor: KAJLAHKOŠOLSKESKUPINEVIDIJOVARHIVU? .................................................................................................................................... XX

• Mag.NatašaRobežnik,Muzej novejše zgodovine Slovenije:UPORABAZGODOVINSKIHVIROVPRIPOUČEVANJUSLOVENSKEZGODOVINE20.STOLETJA ......................................................................................................................................................... XX

• LoredanaSabaz,SelmaŠirca,Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper: ŠOLSKIMUZEJGIMNAZIJEGIANRINALDOCARLIKOPER ........................................................ XX

• JanjaŽeleznikar, Medobčinski muzej Kamnik: MAJHENMUZEJ-PESTRAPEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKAPONUDBAALIPRETEKLOSTSKOZIPRIZMOARHEOLOGA ................................................................................................................................................. XX

•JožicaTrateški, Muzej novejše zgodovine Celje: HERMANLISJAKVÓDIPOVÔDI...................................................................................................................................................................... XX

B. Tematski sklop MEDPREDMETNOPOVEZOVANJEVŠOLAHINMUZEJIH•Mag.NatalijaF.Kocjančič, Zavod RS za šolstvo: VLOGAINPOMENLIKOVNEGAIZRAŽANJATERSPODBUJANJAROČNIHSPRETNOSTIVCELOSTNEMRAZVOJUOTROKINMLADOSTNIKOV ................................................... XX

• Mag.KatjaKozjekVarl,OŠ Malečnik: SODOBNAUMETNOSTINMEDPREDMETNOPOVEZOVANJE .............................................................................................. XX

• BernardaPodlipnik,Zavod Sv. Stanislava Ljubljana/Škofijska klasična gimnazija: UMETNOSTNAZGODOVINA-STIČIŠČEPOTIZADIJAKOVOPOTSAMOSPOZNAVANJA ............................................................................................................................ XX

• TinaKočevar, OŠ Jurija Vege Moravče: SLIKEPRIPOVEDUJEJO-POGLOBITEVIZKUŠNJEIZGALERIJEVŠOLSKIUČILNICI .......................................................................... XX

• BojanaPustinekMiočič, CŠOD Ljubljana: DANDEJAVNOSTICŠODVMUZEJUPREMOGOVNIŠTVASLOVENIJEVVELENJU ............................................... XX

• DarinkaKolarOsvald, Ljubljana:SLOVENSKIPOLICIJSKIMUZEJINNJEGOVAVLOGAPRIVZGOJIINIZOBRAŽEVANJU ...................................................... XX

• MarjetaKlemenčič,Vrtec Idrija: PROJEKTKULTURNADEDIŠČINAVVRTCUIDRIJA ................................................................................................................................................................. XX

• MatejaHuber, Pomurski muzej Murska sobota: VELIKA SKRINJICA ZA MRTVE ČLOVEKE: VKLJUČEVANJEOTROKPRINASTAJANJURAZSTAVEOŠEGAHOBSMRTI ........................................................................................................................................................ XX

• LavraFabjan,Dolenjski muzej Novo mesto: SMNM+SKRIVNOSTI

Kazalo e-zbornika

3Kazalo e-zbornika

PORTRETAMLADEGADEKLETA:JETOPREŠERNOVAJULIJA? ........................... XX• Dr.MilenaMilevaBlažić, Pedagoška fakulteta Ljubljana: MEDPREDMETNOPOVEZOVANJEVOSNOVNIŠOLI–SLOVENSKASLIKANICA1917-2017 ... XX

• NatalijaLapajne, Muzej za arhitekturo in oblikovanje-MAO: HUMANAMESTA-IZZIVANJEMERILAMESTA .......................................................................................... XXMOJA SOSESKA-IZOBRAŽEVALNEDEJAVNOSTI:UČNEURESTEMATSKIMIDELAVNICAMIZADRUGOTRIADO ........................................................................................... XX

• KatarinaSučič,Ljubljana: UPORABAIKTVMUZEJSKIPEDAGOGIKI ............ XX

C. Tematski sklop UČNINAČRTIINMUZEJI• Dr.AndrejaBreznik,Narodni muzej Slovenije: KAJVPLIVANAOBISKŠOLSKIHSKUPIN ....................................................................................................................................... XX

• TinaPoljšak,Zavod Znanje Postojna/Notranjski muzej Postojna: RAZSTAVAMUZEJKRASASKOZIUČNINAČRT ............................................................................................ XX

• TanjaVerboten, Muzej Velenje: NE(LE)ŠOLAINNE(LE)MUZEJ–PEDAGOŠKIPROGRAMIMUZEJAVELENJE ..................................................................... XX

• AnaVrtovecBenoinPetraGorenc, Gorenjski muzej Kranj: „TUKAJJEŽIVEL…“MUZEJSKE HIŠE, KOT POMOČ PRI URESNIČEVANJU UČNEGA NAČRTA .............................................................................................................................................................. XX

• NinaCvirn,Festival Velenje-Galerija Velenje: INTERAKTIVNORAZISKOVANJEUČNIHNAČRTOVVGALERIJIVELENJE ........................................... XX

• MarjetkaPivec, Vrtec Medvode: GALERIJAINLIKOVNAUMETNOST/VZGOJAVVRTCU ...................................................................................................................................... XX

• TadejTrnovšek,Muzej krščanstva na Slovenskem Stična: STIŠKIROKOPISIVVSAKOUČILNICO!..................................................................................................................................... XX

• Mag.MarjanPrevodnik, Zavod RS za šolstvo:LIKOVNE,USTVARJALNOMISELNEAKTIVNOSTISMREKARJEVIHOTROKVGALERIJIZDSLU .............. XX

D. Tematski sklop MUZEJINIDENTITETA• UrošDokl,Muzej narodne osvoboditve Maribor: MUZEJZAMIR–MUZEJNAPOTIDOZBLIŽEVANJA,RAZUMEVANJAINSPOŠTOVANJA ....................... XX

• PetraŽupanič, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana: IDENTITETAKOTMOSTDOPOGLOBLJENEGASTIKANAJSTNIKAZAVANTGARDNOSOBOVLJUBLJANSKIMODERNIGALERIJI ......................................................................... XX

• MartinaMadon, Vrtec Nova Gorica: MUZEJKOTDEJAVNIKVPLIVANAOTROKOVOIDENTITETO .................................................................................................................... XX

• SonjaKogejRus,Slovenski etnografski muzej: JAZ,MIINDRUGIV

SLOVENSKEMETNOGRAFSKEMMUZEJU ............................................................................ XX

4. Muzejsko/pedagoškidelavnici• SandraJenkomag.; Slovenski gledališki inštitut: POSLEDEHGLEDALIŠKEZGODOVINE ........................................................................................................................................................ XX

• TajeJacquelineGubenšek:FENOMENUČNIHURVSLOVENSKEMŠOLSKEMMUZEJU-UČNAURABONTONALILEPOVEDENJE ............................................................. XX

5. Predstavitev plakatov• AjdaKozjek,Tehniški muzej Slovenije: ZGODBEIZPOŠTNETORBE ...................... XX• AnaKatarinaZiherl,Tehniški muzej Slovenije: DIZITDNEVIZNANOSTIINTEHNIKEterMUZEJNAOBISKUVŠOLI,ŠOLANAOBISKUVMUZEJU .............. XX

• MarijaMojcaAžman, CŠOD Ljubljana: RAZISKUJEMOEMONONADNEVUDEJAVNOSTICŠOD ........................................................................................................................................ XX

• MetkaStergar, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož: POSLUŠAM,OPAZUJEM,OBČUTIM,SODELUJEM;DELOSPREDŠOLSKIMIOTROKIVPOKRAJINSKEMMUZEJUPTUJ–ORMOŽ ............................................................................................................................ XX

• RenataČeh,Dornava: VLOGAUČITELJAINMUZEJSKEGAPEDAGOGAPRIVZPOSTAVLJANJUINOHRANJANJUDISCIPLINEVMUZEJU ..................................... XX

• SelmaŠirca,Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper: MUZEJVŠOLI ................................ XX• UršulaKavalarPobegajlo, CŠOD Ljubljana:PREŠERNIPOPREŠERNU-DANDEJAVNOSTICŠOD:OTROŠKAUSTVARJALNOSTVPREŠERNOVIROJSTNIHIŠI .............................................................................................................................................................................. XX

6.Študijprimera• BrigitaStrnad, Umetnostna galerija Maribor: AVTENTIČNOUČENJEVUMETNOSTNEMMUZEJU ......................................................................................................................... XX


1.Povzetki vseh predavateljev in avtorjev delavnic ter plakatov


Sodobna umetnost se od predhodne moderne umetnosti razlikuje po tem, da se spet vrača k družbi in vsakdanjemu življenju ter tematizira aktualne probleme, s katerimi se sooča človek tukaj in zdaj. Zelo pogosta tema je

trajnostni razvoj in s tem povezane vsebine, kot so okoljevarstvo, vrednote, odnos do drugega itd. To so hkrati teme, ki sodijo v koncept aktivnega drža-vljanstva, zato razumevanje sodobne umetnosti pravzaprav zahteva aktivno državljanstvo. Še posebej to velja za relacijsko umetnost, ki od gledalca zah-teva aktivno participacijo v umetnini. V prispevku se sprašujem, kako uresni-čevati povezanost sodobne umetnosti in državljanske vzgoje v osnovni šoli. Sodobna pedagoška doktrina zelo spodbuja medpredmetno povezovanje, zato analiziram učna načrta predmetov likovna vzgoja in državljanska in do-movinska vzgoja ter etika. Skupne cilje državljanske in likovne vzgoje je moč uresničevati z intenzivnejšim medinstitucionalnim povezovanjem šol z galeri-jami in muzeji, ki predstavljajo sodobno umetnost. Na treh primerih sodobnih umetnin, natančneje participatornih praks (Proletarier aller Länder, Žicar in EU/Others), pokažem na možno medpredmetno povezavo na vsebinski ravni in opozorim na s pedagoškega vidika pogosto spregledano dejstvo, da sodobno umetnost doživljamo tukaj in zdaj.

Izr.prof.Dr.MetodaKemperlPedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Državljanska vzgoja v umetnostnih muzejih


VidaKoporcSedej*Ministrstvo RS za kulturo

Pedagoški programi v državnih muzejihKulturna dediščina kot neizčrpna zakladnica preteklosti

Na področju muzejske dejavnosti se prioriteta kulturne politike nanaša tudi na izboljšanje dostopnosti do informacij o zbirkah premične kul-turne dediščine v muzejih, ciljnim skupinam obiskovalcev. Predstavlja-

nje muzejskih zbirk – postavitve razstav v muzejih in izdajanje publikacij, ki omogočajo posredovanje celovitih in kakovostnih informacij najširši javnosti, dopolnjujejo izobraževalni programi s področja varstva premične kulturne dediščine.

Za pripravo in izvajanje programov s tematikami, vezanimi na področje po-slanstva muzeja in muzejske zbirke skrbijo v muzejih kustosi pedagogi. Z željo, da bi zagotovili obiskovalcem pri spoznavanju kulturne dediščine čimbolj aktivno vlogo, kustosi pripravljajo in izvajajo programe, namenjene različnim ciljnim skupinam obiskovalcev: otrokom, mladini in odraslim.

Programi, ki jih pripravljajo v muzejih za mlajše obiskovalce, se izvajajo s ci-ljem dodatnega izobraževanja na področju spoznavanja in varstva premične kulturne dediščine ter dopolnjevanja obveznih predšolskih in šolskih vsebin. Pri predstavljanju in izvajanju tovrstnih izobraževalnih vsebin, je pomembna priprava in izvedba inovativnih in interaktivnih programov, ki se prilagajajo potrebam in željam mladih obiskovalcev. Iz poročil o delu muzejev se izkazuje trend, ki kaže na velik interes javnosti za obisk tovrstnih programov, saj se ve-čine pedagoških programov v muzejih org Zavedanje pomena izobraževanja in razumevanja izročila kulturne dediščine, kot življenjske vrednote, krepi in bogati kvaliteto življenja mladostnika. Izobraževalna vloga, ki jo muzeji nudijo obiskovalcem preko predmetov in vsebin, tako postaja vedno bolj pomembna prvina v kulturi.

Kulturna dediščina se tako otrokom in mladini predstavlja kot neizčrpna za-kladnica preteklosti, tako nacionalne kot lokalne, iz katere se obuja tradicija in predstavlja način življenja, razmišljanja in delovanja v izbranem zgodovinskem obdobju.

* prof. geografije in umetnostne zgodovine, sekretarka na Direktoratu za kulturno dediščino Mini-strstva za kulturo, z nazivom kustos; [email protected]


Doc.dr.SimonaProsenPedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Razvojne značilnosti mladostništva Mladostništvo ali adolescenca je obdobje prehoda med otroštvom in

odraslostjo, čas, ki pred mladostnike in mladostnice postavlja števil-ne izzive. V obdobju mladostništva je v ospredju spraševanje o tem,

kdo pravzaprav smo in kaj so naša vodila – torej vprašanja lastne identitete in sistema vrednot. Pri iskanju odgovorov na omenjena vprašanja se mlado-stniki velikokrat opirajo na mnenja svojih vrstnikov, ki so v tem obdobju zanje zelo pomembni in s katerimi imajo več in bolj poglobljene odnose kot v času otroštva. Prav tako pa so za mladostnike še vedno pomembna tudi mnenja nji-hovih staršev. Odnos z njimi se sicer preoblikuje v smeri večje neodvisnosti, a – kljub pogostejšim nesoglasjem z njimi – ostajajo za mladostnika pomembne osebe. Pred mladostniki je tudi odločanje o prihodnji poklicni poti ter obliko-vanje odnosa do širšega družbenega okolja ter lastne vloge v njem.

Pri soočanju z zgoraj opisanimi izzivi v mladostništvu ima pomembno vlogo razvoj nekaterih možganskih struktur ter z njimi povezanih psiholoških značil-nosti. Med njimi velja omeniti razvoj socialne kognicije (ki vključuje zmožnost razmejevanja med lastno perspektivo in perspektivo drugih oseb) ter mlado-stniškega egocentrizma (mladostnikovih prepričanj o tem, da je nenehno v središču pozornosti drugih ter da je poseben in neranljiv). V predavanju bo tako v ospredju predstavitev novejših nevropsiholoških dognanj o razvoju možganov in z njimi povezanih zmožnosti v času mladostništva ter njihovih vplivov na delovanje mladostnika. Poznavanje predstavljenih vsebin je lahko koristno za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z mladostniki in mladostnicami, saj jih lahko usmeri pri oblikovanju njim namenjenih programov oz. aktivnosti.


Dr.StašaTomePrirodoslovni muzej Slovenije

Povezovanje muzejskih programov z učnimi načrti

zapisali v priročniku za kulturno – umetnostno vzgojo (Kulturno – umetnostna vzgoja. Priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol 1): „… kulturna dediščina zajema vsa področja človekovega delovanja, se prepleta praktično z vsemi različnimi segmenti kurikulumov v vzgoji in izobraževanju. Prisotna je v predmetih, kot so slovenščina, zgodovina, geografija, glasbena in likovna umetnost ter državljanska, domovinska vzgoja in etika ter drugih. Zato lahko postane vezni člen, stičišče kroskurikularnosti, na katerem se srečajo vsebine vseh šolskih predmetov in dejavnosti vrtcev in šol…“.

Praksa kaže, da se povezovanje šol z muzeji krepi. Slovenske muzejske pe-dagoge smo poprosili, da opišejo svoje pedagoške programe in navedejo, kako se povezujejo z učnimi načrti. Odziv je bil zelo dober in izkazalo se je, da mnogi muzeji in galerije pri pripravi pedagoških programov iščejo skupne točke med poslanstvom muzeja in učnimi načrti šol, ter svojim uporabnikom ponudijo programe, s katerimi lahko nadgradijo v šoli obravnavane vsebine. Razveseljivo je tudi, da se vse več muzejskih pedagogov povezuje z izobraže-valnimi ustanovami že v fazi snovanja programov, ter da je večina med njimi pripravljena prisluhniti željam in potrebam učiteljev/vzgojiteljev, ter na njiho-vo pobudo prilagoditi, ali celo na novo zasnovati muzejske pedagoške progra-me. Pomembno je tudi vrednotenje že pripravljenih programov v povezavi z uporabniki (vrtci, šolami), in posledično njihova nadgradnja in prilagajanje. Nekateri muzeji so s šolami in vrtci razvili prava partnerstva, drugi učiteljem in vzgojiteljem ponujajo strokovno podporo pri izvajanju nekaterih specifičnih vsebin učnih načrtov.

Za učence je stik z originalnimi primerki v muzejskem okolju nenadomestljiv, zato je nujen obisk kulturne ustanove. Še vedno pa muzeji niso v zadostni meri izkoristili sodobnih medijev za podporo izobraževalnemu sistemu. Večinoma na spletu objavljajo svoje pedagoške programe, le redko pa izobraževalnim ustanovam ponujajo vsebine za pripravo otrok pred obiskom muzeja in za nadgradnjo obravnavanih vsebin po vrnitvi v šolo.

1 http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf

Sodelovanje med muzeji in šolami je tradicionalno, saj bo Sekcija za izobra-ževanje in komuniciranje (prej Pedagoška sekcija) Skupnosti muzejev Slovenije letos praznovala že 45 let. Čeprav so nekdaj muzejski pedagogi

delovali le v nekaj večjih muzejih, danes skorajda vsi muzeji in galerije šolam in vrtcem ponujajo izobraževalne programe, čeravno nimajo prav vsi zaposlenega muzejskega pedagoga za poln delovni čas in pogosto pedagoško delo opravljajo kustosi. Tudi pri vsebini muzejskih pedagoških programov je opaziti velik napredek. Če so nekdaj muzeji pri tem izhajali skorajda izključno iz muzejskih predmetov, predvsem z namenom predstavljanja dediščine javnosti, danes vse bolj izhajajo iz potreb obiskovalcev (izobraževalnih ustanov) in skušajo muzealije in z njimi povezane vsebine predstaviti tako, da se povezujejo z učnimi načrti. Za to imajo odlične možnosti, saj kot smo


Asist.dr.RajkaBračunSovaPedagoginja v kulturi in kustosinja, zunanja sodelavka Pedagoške fakultete Univerza v Ljubljani

Muzej – pomemben partner v šolskem sistemu Povezava med muzeji in vzgojno-izobraževalnem sistemom se vzpostavi

v 19. stoletju, ko muzeje začnejo redno obiskovati šolske skupine, s čimer muzeji v odnosu do šol in univerz začnejo delovati kot komplementarne

izobraževalne ustanove. Velik pomen muzejev za izobraževanje so prvi pou-darjali pragmatisti; John Dewey (1859–1952), ki je bil tudi sam velik ljubitelj umetnosti in navdušen obiskovalec muzejev, je v svojo filozofijo edukacije vključil tudi muzej. Da je povezovanje muzejske in šolske pedagogike kom-pleksno, je pri nas na področju umetnostne vzgoje analitično pokazala Lidija Tavčar. Njen razmislek o dopolnjevanju izobraževalnega dela v obeh vrstah in-stitucij, muzeja in šole, se je izoblikoval v 90. letih prejšnjega stoletja, poudarjal pa je razlike med tema institucijama, saj šele te omogočajo dopolnjevanje. Pri tem se je naslonila med drugim na Pierra Bourdieuja (1930–2002), ki je naredil enega temeljnih razmislekov o razmerju med šolo in muzejem. Njegova teorija kulturnega kapitala nam pomaga razumeti vpliv šolanja, socializacijskih izku-šenj in interakcij v družini na človekovo obnašanje oziroma habitus v odrasli dobi. Spoznanje, da se muzejski obiskovalci različno zanimajo za muzeje in v njih različno dojemajo artefakte, saj so za razumevanje v muzejih hranjene dediščine različno kompetentni, na pedagoškem področju kritično uporablja-mo še danes. Pojem kompetenca, ki ga uvede znameniti francoski sociolog vzgoje in kulture, namreč opozarja na kompleksnost in uporabnost znanja, ki ni samoumevno in enostavno, temveč stvar šole in seveda družine.


Mag.MarijaMojcaAžmanCŠOD Ljubljana

Raziskujemo emono na dnevu dejavnosti CŠOD

V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti že dvajseto leto organiziramo in izvajamo kulturne dneve v slovenski prestolnici z različno vsebino. Leta 2014 smo praznovali 2000 let COLONIE IULIE EMONE, program spozna-

vanja antične prednice Ljubljane pa je še vedno aktualen predvsem za učence 5. razreda OŠ, saj se najbolj sklada z učnimi načrti različnih predmetov.

Na krožni poti raziskujemo ostanke Emone, spoznavamo življenje ter bivalno kulturo emonskih meščanov. Dejavnost lahko dopolnimo z ogledom razstave ‚Rimske zgodbe s stičišča svetov‘ v Narodnem muzeju Slovenije ali udeležbo na muzejski učni uri ‚AVETE DISCIPULI‘ v Slovenskem šolskem muzeju.

Medpredmetno povezovanje:

• DRUŽBA:ljudjevprostoru(sestavinezemljevida,orientacijavprostoruinnanačrtu, branje zemljevidov) in ljudje v času (orientacija v času, raziskovanje preteklosti s terenskim delom in spoznavanje načina življenja v preteklosti),

• MATEMATIKA:merskeenoteinnjihovopretvarjanje(masasarkofaga,dolžinain višina obzidja), liki in njihove lastnosti (tloris Emone, površina in obseg mesta), rimske številke,

• LIKOVNAVZGOJA:oblikovanjevtridimenzionalnemprostoru(kipEmonca,relief Emone, oblika oltarjev, sarkofagov, žar), slikarske tehnike (mozaik),

• TUJIJEZIK:naučimosenekajlatinskihbesedinizpeljank:murus–Mirje,lapis– lapidarij, imperator, nekropola, forum, sarkofag,…

Slike: M. M. Ažman


BojanaPustinekCŠOD Ljubljana

Dan dejavnosti CŠOD v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju

V podzemnem delu Muzeja učenci doživljajo izkušnjo rudarjev, ki so se dese-tletja tukaj spuščali 160 metrov globoko pod zemljo, da bi na površje spravili „črno zlato“, ki so ga kopali za energetske potrebe Slovenije. Eno in pol urno popotovanje po skrivnostnih rovih premogovnika, vstop v jamo enako kot so vanjo vstopali rudarji v prejšnjem stoletju. Učenci si nadenejo rudarska oblači-la, čelado, in se z rudarsko malice v žepu spustijo po Starem jašku iz leta 1888 (najstarejše delujoče dvigalo v Sloveniji) 160 m v globino. Predstavitev, kako je potekalo delo rudarjev nekoč in danes je zastavljena kot zgodba, ki jo oblikuje 18 scen in 15 lutk rudarjev, ki oživijo s sodobno avdiovizualno opremo. Učenci spoznajo mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja Premo-govnika Velenje in obisk v podzemlju sklenejo z vožnjo s podzemno železnico.

Ko pridejo učenci nazaj na površje, se kot pravi rudarji nekoč odpravijo v ru-darjev dom, kjer je v originalno postavljenem in opremljenem rudarskem sta-novanju prikazano življenje rudarjev v času med obema svetovnima vojnama (Bivanjska kultura slovenskih rudarjev). Težko življenje v rudarskih kolonijah je ponazorjeno tudi s kratkim filmom iz tega obdobja. Primerjava rudarske kolonije s sodobnim mestom Velenje, ki je zraslo na lignitu, je zaključek tega dela vsebin.

V Šaleški dolini, kjer se premog koplje že od druge polovice 19. stoletja, je še vedno zelo živa rudarska tradicija. Učenci doživijo t.i. „skok čez kožo“, ter s simbolnim skokom postanejo pravi „knapi“, hkrati pa se srečajo s stoletnim obredom sprejemanja novincev v rudarske vrste, ki je živ še danes. Zgodbo o Barbari, ki je postala zavetnica rudarjev, povežejo s svečano rudarsko unifor-mo, ki je obvezen del opreme ob svečanosti na dan Sv. Barbare 4. decembra in 3. julija, ko na velenjskem stadionu poteka tradicionalen rudarski krst.

Dan dejavnosti zaključimo s pradavnim rudarskim pozdravom SREČNO, ki z eno samo besedo povzame celotno doživetje in prelevitev učencev v rudarje za nekaj uric v Muzeju premogovništva v Velenju.

V okviru dneva dejavnosti, ki ga CŠOD Ljubljana izvaja na lokaciji Muzej premogovništva Velenje, poskušamo učencem približati življenje in delo rudarjev nekoč in danes. Premogovništvo je v Šaleški dolini zaznamo-

valo, vplivalo na številna področja. Učenci skozi dan dejavnosti v Velenju spo-znavajo vplive in posledice delovanja premogovnika Velenje na ljudi, ki tukaj živijo, na okolje in prostor, ter pomen in vlogo premogovnika nekoč in danes v ožjem in širšem prostoru.


Dr.AndrejaBreznikNarodni muzej Slovenije

Kaj vpliva na obisk šolskih skupin

V prispevku bomo predstavili delo Narodnega muzeja Slovenije na po-dročju oblikovanja programov za šolske skupine v zadnjih desetih letih. Osredotočili se bomo na osnovnošolce in vrtčevske skupine. Sistematič-

no spremljanje obiska z ozirom na različne dejavnike po našem mnenju ponuja koristne informacije o dometu muzejskih pedagoških programov, ki bi jih ve-ljajo v prihodnosti sistematično raziskati, saj omogočajo oblikovanje kazalcev uspešnosti in ciljev muzejske pedagoške dejavnosti. V tej fazi predstavljamo opažanja, ki temeljijo na analizi in primerjavi podatkov o obisku, uporabljena je kvantitativna metoda s tehnike analize in primerjave.

Cilj prispevka je predstavitev analize podatkov o obisku v odvisnosti od raz-ličnih dejavnikov, ki smo jih spremljali, z namenom ugotoviti uspešnost in učinkovitost pedagoške dejavnosti. Dejavniki, ki po našem mnenju vplivajo na obisk šolskih skupin, so naslednji: povezava tematike z učnim načrtom, tema razstave, naslov programa, metoda predstavitve, trajanje, organizacija skupin in možnost prilagoditve izvedbe glede na potrebe skupin, in cena. Našteti dejavniki so orodja trženjskega spleta, ki kažejo na uporabnost trženjskega modela pri oblikovanju vseh produktov, ne glede na okolje ali vrsto ponudbe. Mestoma bomo rezultate dopolnili z informacijami iz intervjujev z izbranimi učitelji, s katerimi smo preverjali opažanja iz analize numeričnega dela.

Poleg analize notranjega okolja bo predstavljena še primerjava z zunanjim okoljem (benchmarking). Pri tem se bomo oprli na nekatere podatke o obisku iz drugih muzejev (kolikor so javno dostopni, saj se kaže, da večina muzejev podatkov ne objavlja), na vsebino učnih načrtov in na konkurenčno ponudbo.

Podatki obenem spodbujajo k razmisleku o novih oblikah dostopnostih peda-goških programov. Ena od temeljnih značilnosti muzeja je tudi njegova fiksna fizična lokacija, ki od obiskovalca zahteva čas in sredstva za obisk, v primeru šolskih skupin iz oddaljenih krajev Slovenije pa zahtevno organizacijo.


JanjaŽeleznikar,univ.dipl.arheol.Medobčinski muzej Kamnik

Majhen muzej - pestra pedagoško-andragoška ponudba ali Preteklost skozi prizmo arheologa

izkušnje o dediščini, preteklosti, tudi zavedanju samega sebe na bodoče ro-dove. Poizkusi, vživi se, doživi, naredi, vonjaj, potipaj, pobožaj, poslušaj, … to so vodilni imperativi našega dela. Celoten koncept postavitve stalnih razstav vključuje pedagoške kotičke na katerih muzejska maskota „Kam‘nček“ navede obiskovalca na aktivno – interaktivno raziskovanje. S projektom „Muzej na obisku“ smo večkrat uspešno gostovali izven muzejskih zidov in organizirali tematske kulturne dneve na teme kot so: „Postani arheolog“, „Kako so živeli v prazgodovini“, „Življenje ob rimski cesti“.

Popularen je časovni stroj. Z njim se preselimo v prazgodovino, antiko, srednji in/ali novi vek, v barok na primer, ipd. Na velikih risarskih ilustracijah spoznamo kako so živeli, kako so se oblačili (to preizkušamo tudi sami), kaj so jedli, kako so živeli, s čim so se ukvarjali, kaj so izdelovali, kje so živeli …Igramo posa-mezne družbene vloge, smo učenci v rimski šoli, pišemo na voščene tablice, igramo igro „latrunculi“ in se naučimo vojaške taktike, raziskujemo v arheolo-škem peskovniku, tkemo na statve, meljemo žito na žrmlje, se naučimo, kaj počnejo muzejski kustosi: arheolog, zgodovinar, umetnostni zgodovinar ali restavrator-konservator? V“kovčkih učenosti“ skrivamo predmete kulturne dediščine. Naučiti se: koliko so stari, kako se z njimi ravna, jih dokumentira, je naša naslednja naloga.

Za bližnje šole smo na predlog učitelja „iznašli“ muzejski abonma, ki omogoča več krajših obiskov muzeja, ki so ciljni in usmerjeni v točno določeno temo oz. obdobje, dediščino, področje … Na gozdni učni poti na Ongru nad Trzinom v sodelovanju s strokovnjaki z Zavoda RS za varstvo narave smo napisali učni pripomoček za sprehod po „Učilnici v naravi“. Opozarjamo in kažemo na neo-mejene možnosti učenja in raziskovanja, ki so nam pred vrati, samo odpreti jih moramo, da vstopimo skoznje ….

Brezpredmetno je poudarjanje, da je življenje samo preplet dogodkov, aso-ciacij, znanj, védenj iz različnih „predmetov“, … zato cilje in module v učnih načrtih dosegamo z vsakim obiskom muzeja (vsaj kakšnega, če ne že vseh).

Muzeji niso več temne, zaprašene institucije z zdolgočasenimi kustosi … so vse boj ustanove, katerih vloga pri izobraževanju, dostopnosti, raziskovanju, in tudi prestavitvah na bolj zabaven in priljuden način

postaja vse bolj izrazita.

Medobčinski muzej Kamnik, s sedežem na gradu Zaprice v Kamniku je lan-skega decembra praznoval svoj 55. rojstni dan. Zadnje desetletje v muzeju intenzivno delamo na pedagoško-andragoški ponudbi. Skušamo biti aktualni, zanimivi, drugačni, … Z veseljem in velikim zanosom predajamo znanje in


Dr.MilenaMilevaBlažićPedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Medpredmetno povezovanje – Slovenska slikanica 1917-2017

Martin Krpan je prva slikanica „za otroke“ z ilustracijami Hinka Smrekarja 1917, ki je nekajkrat ilustrirana, npr. 1954 Tone Kralj, 1999 Suzi Bricelj idr. Pomembna prelomnica v slikaništvu sta predvsem dve zbirki, Zbirka Čebelica, 1953, Zbir-ka Velike slikanice, 1967 dalje. V slikaniških knjižnih izdajah od 1917-2017 je izhajala klasika (F. Levstik, T. Kralj: Martin Krpan, 1954; idr.), sodobna klasika (E. Peroci, A. G. Godec: Muca Copatarica, 1957; K. Kovič, J. Reichman: Maček Muri, 1975, N. Grafenauer, M. Manček: Pedenjped, 1976; S. Makarovič, M. L. Stupica: Sapramiška, 1978, F. Milčinski, M. Cerjak: Zvezdica Zaspanka, idr.) in sodobniki (A. Peklar: Fant z rdečo kapico, 2005; A. Štefan, J. Reichman: Lonček na pike, 2008, Maja Kastelic: Deček in hiša, 2015 idr. ). V mladinski literarni vedi, obsta-jajo različne teorije slikanice (M. Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, 1987; M. Nikolajeva: How Picturebook Works, 2001, D. Haramija, J. Batič: Poetika slika-nice, 2013, S. Beckett: Crossover Picturebook, 2013). Zaradi sodobnih trendov v slikaništvu, je za slovenski prostorv primerna teorija Sandre Beckett, ki definira slikanico kot večnaslovniško knjigo in jo deli na: slikanice brez besedila, slika-nice slavnih, umetniške (F. Prešern, M. L. Stupica: Lenora, 1991), umetnostne (S. Makarovič, K. Gatnik: Gal v Galeriji, 1981), večgeneracijske (S. Makarovič, K. Kosmač: Rdeče jabolko, 2008) in večžanrske slikanice (H. Wang: Hallerstein, 2014). Manj znano je dejstvo, da je F. Levstik napisal Martin Krpana 1855, 1. in 2. del, slednji je objavljen 1858. Manj znano je dejstvo, da se 2. del Martina Krpana intertekstualno navezuje na pravljico Vžigalnik, H. C. Andersena je tudi dvakrat bil v Ljubljani (1846, 1854).

V obdobju od 1917-2017 je slovenska slikanica v medvojnem začetnem ob-dobju (1918-1941), posebej po 1945 (revija Ciciban), in ustanovitvi zalobže Mladinska knjiga (1945), poganjala razvoj slovenske mladinske književnosti s slikanicami (Zbirka Čebelica, 1953; J. in W. Grimm, M. L. Stupica, Rdeča kapica, 1953), E. Peroci, A. G. Godec: Muca Copatarica, 1957 in mladinske literarne vede (M. Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, 1987) s konceptom izvirne slovenske slikanice, ki je na svetovni ravni, npr. B. Š. Žmavc z nagrajenimi ilu-stracijami Alenke Sottler: Pesem za liro, 2016. V stoletju so nekateri ltierarni liki v sikaniški knjižni obliki, postali mladinski literanri junaki, npr. Ciciban, Juri Muri, Kosovirja, Maček Muri, Martin Krpan, Muca Copatarica, Pedenjped, Piki Jakob, Sapramiška, Zverince iz Rezije, Zvezdica Zaspanka idr.

Prva slovenska slikanica je avtorska pripovedka Frana Levstika Martin Krpan z Vrha (1858), ki je v slikaniški knjižni obliki z ilustracijami Hinka Smrekarja („podobe naslikal“) izšla kot prvi zvezek Knjižnice za otroke leta

1917. Predslikaniško obdobje na Slovenskem lahko postavimo v 16. st., ker v protestanskih knjigah za otroke najdemo prvine slikaništva (besedilo, grafiko in risbo, npr. S. Krelj: Otročja biblija, 1566, A. Bohorič: Otročja tabla, 1580). Širše pojmovano so praslikanice tudi poslikane panjske končnice, nekatere s šestimi stripovskih sličicah (npr. L. Layer, Igra od zgubljenega sina, 1831 idr.). Prelomnica pri nastajanju slikaništva je tudi revija Vedež: revija za mladost sploh (1848-50), ki je vsebovala tudi likovne prvine. V drugi polovici 19. se je potekalo postopno oblikovanje slikanic, preko okraskov, risb, vinjet poučnih knjig F. Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 1868). Prelomnico predstavlja revija Zvonček: list s podobami za slovensko mladino (1900-1939).


MartinaMadonVrtec Nova Gorica

Muzej kot dejavnik vpliva na otrokovo identiteto

zgodovinskih sprememb; spoznavanje, da se ljudje in okolje, družba in kultura v času spreminjata, spoznati muzej kot izobraževalno ustanovo ter osrednje mesto, kjer se otrok kulturno bogati in razvija, otrokom ponuditi konkretne izkušnje estetskega doživljanja umetnij, razvijanje zanimanja za raziskovanje in odkrivanje stvari, naučiti jih oblik vedenja v muzeju, zbranega in mirnega opazovanja eksponatov, doživeti umetnino kot vrednoto in spoznati njene ustvarjalce, dojeti in oblikovati spoštovanje do kulturne dediščine ter ljubezen do domovine.

Metode dela, ki sem jih uporabila za doseganje ciljev so bile naslednje: zaveda-nje problema, postavljanje domnev, preverjanje pravilnosti domnev. Ko smo dobili informacije iz različnih virov, smo skupaj pogledali, kaj smo v začetku raziskovanja menili ter ugotavljali, če so bile naše domneve pravilne. Zadnja metoda, pa je bila uporaba pridobljenega znanja.

Primeri dejavnosti otrok: spoznali so domači kraj in se seznanili s tem, kako so ljudje tod živeli in delovali v preteklosti, seznanili so se z muzeji, arhivom, se seznanjali z različnimi zgodovinskimi obdobji, sodelovali so pri zbiranju infor-macij na terenu o življenju nekoč, imeli so možnost srečanj s starejšimi, razvijali so občutek pozitivne identitete ob vstopanju v različne interakcije v odnosu z drugimi, spoznali so umetniška dela v katerih se razkrivajo kulturne vrednote, ki nam pripovedujejo zgodbe naših krajev, spoznali so, da se znanje in kultura prenašata iz roda v rod in da moramo biti zelo spoštljivi do narodove identitete in lastnih korenin. Pridobljeno znanje so uporabili na srečanjih s starši pa tudi kot promocijo države Slovenije prijateljem iz vrtcev v tujini.

Rezultati raziskovanja: Otroci so spoznali kdo so, od kod prihajajo in kako oko-lje v katerem živijo oblikuje identiteto posameznika. V interakcijah z drugimi so dobili občutek individualnosti in pripadanja družbi. Zelo pomembno pa se mi zdi dejstvo, da so otroci s svojim navdušenjem ob raziskovanju preteklosti, vplivali na starše, da so se le ti začeli zanimati za družinske obiske muzejev, kar daje slutiti, da bodo morda tovrstne ustanove v prihodnje lepo obiskane in izvrstna priložnost za kakovostna druženja.

V referatu bom predstavila dejavnosti, ki so otroke postopno seznanile z bližnjim okoljem, ki zrcali našo identiteto. Skupina štiriindvajsetih pet do šest let starih otrok, je sledila naslednjim ciljem: spoznati življenje

in kulturo ljudi, ki so živeli v našem okolju, spoznavanje lokalnih obrtnikov in ogled izdelovanja starih uporabnih predmetov, obisk starejših ljudi z name-nom zbiranja informacij o življenju nekoč, oblikovanje osnove za dojemanje


NinaCvirnFestival Velenje – Galerija Velenje

Interaktivno raziskovanje učnih načrtov v Galeriji Velenje

Likovna vzgoja se v šolstvu nekoč in danes pojavlja kot pomemben del humanistične izobrazbe otrok.

Svet umetnosti raziskuje različne načine likovnega ustvarjanja in ostaja odprt do novosti, ki jih prinaša današnji čas. Obenem pa je eden od ključnih koncep-tov sodobnega likovnega izobraževanja medpredmetno povezovanje, saj se lahko povezuje z vsemi predmeti v osnovni šoli.

V želji po vključevanju novosti likovnega sveta, povezovanju z ostalimi stroka-mi in nadgradnji šolskega znanja sva s sodelavcem prišla na idejo kulturno-iz-obraževalnih postavitev v prostorih Galerije Velenje. Postavitve se navezujejo na aktivne teme učnih načrtov in so načrtovane na osnovi interaktivnega raz-iskovanja obiskovalcev. Ustvarila sva raziskovalno izobraževalno razstavo, kjer se lahko učenci aktivno seznanijo s terminologijo specifičnega področja. Svoje pridobljeno znanje nato lahko poglobijo s sklopom delavnic, ki se nanašajo na različne segmente razstave.

Za uspešno izvedbo projekta, je bilo bistveno sodelovanje s šolami, ki so v sklopu kulturnih in tehničnih dni aktivno pristopile in se udeležile razstav. Tako učenci, kot zunanji obiskovalci so skozi različne metode vzgojnega dela in in-dividualnega raziskovanja uspešno povezali teorijo in prakso izbranih tem in pridobili znanje skozi aktivno učenje. Vodeni ogledi postavitev, ki so bili prila-gojeni različnim starostnim stopnjam otrok so se izkazali kot odlično izhodišče nadaljnjega razvoja podobnih programov. Postavitev so si namreč ogledale vse okoliške šole in izrazile željo po nadaljnjem sodelovanju. Glavni cilj pri se-stavi programa je spodbujanje otrok pri umetniškem izražanju ter spodbijanje strahu pred terminologijo znanstvenih tem. Obenem pa v dolgoročnem smislu motivirati otroke k spoznavanju samega sebe in lastne teorije uma.

Zavedati se moramo, da ni mej, ki obdajajo umetnost. Povezovanje znanosti in umetnosti s kreativnimi industrijami današnjega časa je bistveno za kvali-tetno podajanje novega znanja in razvijanje kulturne vzgoje v izobraževalnih ustanovah.


MatejaHuberPomurski muzej Murska Sobota

Velika skrinjica za mrtve človeke: Vključevanje otrok pri nastajanju razstave o šegah ob smrti

Prispevek obravnava primer pedagoškega programa v Pomurskem muzeju Murska Sobota, izvedenega v fazi priprave razstave o šegah ob smrti, ki se bo odprla oktobra 2017. Gre za primer programa, pri katerem smo

s pedagoškimi aktivnostmi pričeli eno leto pred odprtjem razstave, saj smo želeli doseči aktivno vključevanje otrok v razstavne vsebine, in sicer pri avdio--vizualnem izdelku ter pri predmetih, ki bodo razstavljeni. Za predšolske in šolske otroke posebej smo oblikovali dva programska sklopa, oba pa sta imela skupen cilj: spodbuditi pogovore o smrti. Izhajali smo iz prepričanja, da je danes, vsaj kar se otrok tiče, smrt tabu tema, naš cilj pa je bil, da otrokom smrt predstavimo kot naravni in neločljivi del življenja. Takšen odnos do smrti nena-zadnje kažejo tudi do danes že opuščene šege ob smrti, kar bo tema razstave, ki se pripravlja. Avdio-vizualen izdelek bo prikazoval posameznike različnih generacij, kako razmišljajo o smrti. Pri tem snemalnem projektu so sodelovali tudi predšolski in šolski otroci ter dijaki. Obiskali smo jih v vrtcih in šolah ter z videokamero posneli njihove misli in predstave o smrti. Ker smo menili, da bo zaradi zahtevnosti teme največji izziv delo s predšolskimi otroki, smo za sodelovanje z njimi pripravili poseben program, oblikovan iz sedmih srečanj med vrtcem in muzejem: iz uvodnega srečanja v muzeju, predstavitve starih svetil v vrtcu, delavnice izdelovanja svečnika, pripovedovanja zgodbice, delav-nice senčnega gledališča, snemanja pogovora o smrti in zaključnega srečanja, na katerem so otroci na razstavi spoznavali načine pokopov umrlih iz davne preteklosti. Za učence osnovnih šol smo zasnovali učno uro, sestavljeno iz treh medsebojno povezanih aktivnosti: oblikovanja podnapisov k predmetom na razstavi, ustvarjanjem zgodbe o krsti in izdelavo oglasa za krsto. Osrednji rezul-tat obeh programskih sklopov prepoznavamo v vsebinski obogatitvi razstave, kjer je smrt predstavljena tudi skozi oči otrok in mladostnikov: v avdio-vizual-nem izdelku in pri opisih predmetov.


Mag.KatjaKozjekVarlOŠ Malečnik

Sodobna umetnost in medpredmetno povezovanje

V raziskovalnem procesu so nas zanimali različni pristopi, ki bi učencem omo-gočali spoznavanje in razumevanje vsebin sodobne likovne umetnosti. V ak-cijski raziskavi smo najprej oblikovali likovne naloge, ob katerih so se učenci postopoma seznanjali z vsebinami in izraznimi načini nekaterih likovnih del sodobne likovne umetnosti. V likovnih nalogah smo uporabili dela nekaterih slovenskih likovnih umetnikov. Na ta način smo spodbujali razumevanje in izboljšali odnos učencev do sodobne likovne umetnosti, na osnovi tega pa so učenci ustvarjalno izrazili svoje ideje. Na podlagi ugotovitev smo z učenci obiskali avtentični prostor (umetnostno galerijo) in jih soočili z avtentično umetnino, ob kateri so imeli možnost pogovora s strokovnjakom. S tem smo spodbudili aktivno opazovanje umetniškega dela in razmišljanja o njem. Za-dnji korak je predstavljal možnost medpredmetnega povezovanje z name-nom realizirati učne cilje vseh vključenih predmetov, na osnovi povezovanja likovnoustvarjalnega dela z drugimi predmetnimi področji. Ob tem so učenci skozi likovnoustvarjalno delo izražali odnos do vsakodnevnih situacij. Različne pristope pri načrtovanju in realiziranju likovnih nalog so učencem predstavljali izziv za kreativno likovno izražanje in oblikovanje njihovega odnosa do dolo-čene problematike.

Rezultati raziskave so izboljšanje odnosa in zaznan napredek pri ustvarjalnosti učencev. Le-ta se je pokazal skozi izvirnost idej in kot želja po končni realiza-ciji nekaterih konceptualnih zasnov. Prav tako smo zaznali večjo senzibilnost učencev pri doživljanju in razumevanju nekaterih sodobnih likovnih del, hkrati pa se je oblikoval individualni odnos posameznika do sodobne likovne ume-tnosti. Izoblikovala so se stališča posameznikov o problematiki vsakdanjega življenja. Pomembna ugotovitev in potrditev je tudi, da učenci likovna dela po-vezujejo z vsakdanjim življenjem in jih interpretirajo glede na lastne izkušnje.

Vsebina referata izhaja iz ugotovitev nekaterih strokovnjakov o pozitivnih vplivih vpeljevanja vsebin sodobne umetnosti v pouk likovne umetno-sti. Ob reševanju likovnih nalog, ki izhajajo iz primerov sodobne ume-

tnosti, se učenci seznanjano s sodobnim likovnim prakticiranjem. Sodobna likovna umetnost učencem hkrati omogoča razumevanje okolja, časa in raz-mer, v katerih živimo. Ob tem pa lahko učenci ustvarjalno izražajo svoje ideje ter razvijajo zmožnost izražanja mnenj in stališč ter oblikujejo kritični odnos do družbe.


BernardaPodlipnikŠkofijska klasična gimnazija (Zavod sv. Stanislava) Ljubljana Šentvid

„Umetnostna zgodovina – stičišče raznolikih poti za dijakovo pot (samo)spoznavanja“

Kako lahko v sodobni informacijski in potrošniški družbi mlade nagovar-jamo preko umetnosti in jih vabimo k odkrivanju, doživljanju sveta in odstiranju njegovih mej, ki se kot utelešeni dotik prenaša v umetnostni

izraz, da se bodo v teh dotikih sveta lahko prepoznali tudi oni sami?

Umetnostna zgodovina izstopa kot interdisciplinarna veda; s povezovanjem umetnostne zgodovine z drugimi predmeti v šolskem urniku lahko poglobimo poznavanje pomembnih segmentov umetniškega dela, pri čemer z drugega zornega kota osvetlimo cilje ostalih predmetnih področij in tako dosežemo številne kurikularne povezave. Umetnostna zgodovina je kot obvezni predmet v gimnazijskem predmetniku sicer vezana samo na 1. letnik, a ponuja številne možnosti sodelovanja pri pouku drugih predmetov v višjih letnikih ali pri izpe-ljavi obveznih izbirnih vsebin (npr. antični dnevi v 1. letniku, kulturni dnevi …), pri projektnih nalogah, mednarodnih izmenjavah, raznolikih projektih dijaške skupnosti, natečajih, festivalih … Izredno pomembne in dragocene so ek-skurzije in ogledi galerijskih ter muzejskih zbirk, saj neposredno srečevanje z umetninami dijakom omogoča aktivno doživljanje umetniških del, likovno izraženih idej, občutij in spoznanj, kar pripomore ne le k njihovemu razume-vanju in interpretiranju umetniških del ter razvijanju estetske občutljivosti in vrednotenja umetnostne dediščine, temveč pomembno prispeva k osebnemu zorenju in celostni vzgoji dijakov. Tovrstne dejavnosti dijake navajajo na njiho-vo aktivno vlogo v učnem procesu in jih opozarjajo na povezovanje z znanjem, ki so ga usvojili pri pouku drugih šolskih predmetov ali pri drugih oblikah izo-braževanja (formalnega in neformalnega); poleg tega pa dijake spodbujajo k zavedanju o uporabnosti likovnega tako v osebnem kot družbenem življenju ter tudi k samostojnemu ustvarjanju, kreativnemu izražanju, da lahko različna osebna in družbena vprašanja opredmetijo v likovni govorici.

Prav v tem vidim pomen in nikoli dokončano nalogo umetnosti v šoli: da mla-de spodbujamo, da bi ob umetniških delih spoznavali in preko tega lažje ra-zumeli sebe, sočloveka in svet okoli sebe; da bi znali zaustaviti svoj pogled, se zazreti v umetnine in ob njih odpreti svojega duha, dopustiti, da jih podoba nagovori; da jih vabimo k razpiranju sveta, v katerem živijo, da se zavedo ali vsaj zaslutijo, kar je v verze ujel nekdanji zavodar, pesnik Jože Udovič: „Več kot slutiš, nosiš v sebi, v tvoji krvi je raztopljeno zrno neke čiste zvezde.“

„Kje je Življenje, zgubljeno med življenjem, kje je modrost, zgubljena spričo znanja, kje je znanje, izgubljeno ob podatkih?“

(T. S. Eliot, Skala)


MarjetaKlemenčičVrtec Idrija

Projekt kulturna dediščina v Vrtcu Idrija

zbirko Mestnega muzeja Idrija, se z mag. Mir-jam Gnezda Bogataj, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja sprehodili po mestu in si ogledali znamenite stavbe mesta, med dru-gimi Rudarsko hišo. Ogledali smo si Antonijev rov in spoznali pomen živega srebra za mesto Idrija nekoč in danes, se srečali z jamskim škra-tom Perkmandlcom in ga spoznali tudi preko slikanice Prigode jamskega škrata Perkmandl-ca. Prepevali smo pesem skladatelja Alda Ku-marja z naslovom Idrska. Na zaključni prireditvi smo zapeli ob spremljavi Godbenega društva rudarjev Idrija.

Določene dejavnosti so bile enotne za vseh pet enot, ki sestavljajo Vrtec Idrija, spet druge so si

izbrali glede na posebnosti kraja, kjer se enota nahaja. Povezovali smo se med-generacijsko in s pomočjo staršev in starih staršev spoznavali značilne idrijske jedi in jih tudi pripravili: žlikrofe, „smukavc“, „zelševko“, „habanco“. None so nam priskočile na pomoč tudi, ko smo spoznavali idrijsko čipko in se preskusili v kle-kljanju. Otroci so spoznali pribor, ki je potreben za klekljanje in ga poimenovali z narečnimi idrijskimi besedami. V eni od enot so si ogledali kmetijo, kjer se ukvarjajo z ovčerejo in pridobivajo volno na „star“ način.

Tekom projekta se je izkazala možnost sodelovanja z otroki Vrtca Tolmin, ki so preko projekta Alpsko mesto spoznavali mesto Idrija. Izkoristili smo priložnost in se preskusili kot gostitelji in „turistični“ vodiči po mestu.

Zaključek:Ob zaključku projekta smo pripravili razstavo v Mali galeriji na gradu Geweke-negg, kjer smo predstavili izdelke, plakate, fotografije…

Naj zaključim z mnenjem, da je za ozaveščanje ohranjanja in spoznavanja kulturne dediščine, pomembno sodelovanje zavodov in organizacij v lokalni skupnosti ter širše. Le tako se bo ohranila in prehajala iz roda v rod.

Slika 1: Plakat o mestu Idrija

Slika 2: Klekljarski kotiček

Ciljinsmoter:Spoznati, negovati in ohranjati snovno in nesnovno kulturno dediščino mesta Idrija. Otroke smo preko različnih dejavnosti ozaveščali na pomen kulturne dediščine, jim vzbujali radovednost in nudili možnost izkustvenega učenja.

Uporabljenametodologijainrezultati:Dejavnosti, ki smo jih v projektu Kulturna dediščina v šolskem letu 2015/16 pričeli z Dnevi evropske kulturne dediščine in Tednom kulturne dediščine, ki so potekali od 25. 9. – 3. 10. 2015, smo nadaljevali in nadgrajevali preko celega šolskega leta. V projektu smo sodelovali, kot sem omenila v začetku, z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, v nadaljevanju pa z Mestnim muzejem Idrija, s Centrom za opravljanje živega srebra Idrija, Čipkarsko šolo Idrija, Godbenim društvom rudarjev Idrija.

Z omenjenimi smo sodelovali v določenih dejavnostih in sicer: ogledali smo si


Dr.MajaKrajncSlovenska kinoteka ljubljana

Slovenska Kinoteka:

Kino-katedra za OŠ, SŠ in pedagoge

sodeluje v splošnih prizadevanjih za „vzgojo pogleda“ oziroma „filmsko opi-smenjevanje“ kot ključne dejavnikov vzpostavljanja izhodišč za prehajanje filma iz avdiovizualnega območja in sfere kulturnih ustanov v neposredno šolsko polje. Program delavnic poteka v Dvorani Silvana Furlana v Ljubljani enkrat mesečno v popoldanskem ali večernem času; sestavlja pa ga uvodno predavanje, filmska projekcija in razprave s primeri dobre prakse.

Vzgojni program Kino-katedrazaosnovnošolceinsrednješolce je projekt filmske vzgoje, utemeljen na viziji učinkovitega izkoristka propedevtičnih možnosti, ki jih Kinoteka premore kot osrednja institucija za ohranjanje in prikazovanje filmske dediščine ter razvoj filmske kulture. V osnovi program temelji na nizu filmskih projekcij, pospremljenih z dodatnimi kulturno-vzgoj-nimi aktivnostmi. Program v prosti ponudbi se odvija v dopoldanskem ali zgodnjepopoldanskem času (po dogovoru s šolami). Osnovnošolske skupine izbirajo med različnimi naslovi celovečernih filmskih klasik ali sklopov kratkih (tudi animiranih) filmov iz zakladnice arhiva Kinoteke. Uvodnemu predavanju, ki si s posameznimi poudarki prizadeva še dodatno spodbuditi zanimanje otrok za film in filmsko umetnost, sledita filmska projekcija izbranega filma oziroma študijskega primera ter pogovor o vnaprej pripravljenih tematskih sklopih, vezanih tudi na analizo osnovnih filmskih izraznih sredstev. Program za srednješolce pa se posveča vidikom osnov filmske ustvarjalnosti in omo-goča vpogled v nekatere izhodiščne koncepte, nujne za širše razumevanje filma kot umetnosti, kot množičnega medija in kot enega najpomembnejših dejavnikov avdiovizualne kulture.

Za vsako predavanje je na voljo tudi izobraževalno gradivo, prilagojeno raz-ličnim starostnim stopnjam; za SŠ tudi priročnik Osnove filmske ustvarjalno-sti. Filmska izkušnja skupaj s premislekom in pogovorom o videnem odigra pomembno vlogo pri razvoju otroka/mladostnika. Pripomore namreč k obli-kovanju estetske občutljivosti ter krepi otrokovo/mladostnikovo medijsko pi-smenost. Film mladim omogoča, da se poistovetijo z raznovrstnimi izkušnjami in srečajo z različnimi pogledi na svet. Predvsem pa film vzdrami domišljijo, čustva, motivira umetniško ustvarjalnost ter spodbudi kritično razmišljanje in vrednotenje.

Temeljni namen programa Kino-katedrazapedagoge je zapolniti pra-znino v ponudbi strokovnih vsebin za dodatno izobraževanje učiteljev kulturnih programov o možnostih in načinih preučevanja filmske ume-

tnosti, kar naj bi olajšalo odločitev za uporabo filmskega medija v kurikular-nem procesu. Program zajema obravnave različnih načinov preučevanja in poučevanja filma na osnovi klasičnih del filmske zgodovine, ki jih hrani filmski muzej Slovenska kinoteka. Posveča se vidikom metodologije filmske vzgoje, različnim oblikam filmske analize ter interpretacije, filmskim gibanjem, šolam in stilom ter razmerjem filma in drugih vrst umetnosti. Na ta način Kinoteka


LoredanaSabaz,SelmaŠirca,Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper

Šolski muzej Gimnazije Gian Rinaldo Carli Koper

Redke so ustanove, ki imajo tako dolgo, nepretrgano in bogato tradicijo kot Gimnazija Gian Rinaldo Carli. Ustanovljena na začetku 17. stoletja, je bila dolga leta vodilna posvetna ustanova na področju vzgoje in izo-

braževanja ne samo v Kopru in v širši okolici, temveč v celotni Istri. Za njenimi zidovi se je šolala vrsta mož, ki so veliko prispevali h kulturi in zgodovini naših krajev. Danes nosi gimnazija ime enega izmed največjih koprskih razsvetljen-cev in literatov, Giana Rinalda Carlija, v prostorih šolske knjižnice pa ljubo-sumno hrani dragoceno zbirko izjemno starih in redkih knjig, živ spomin na štiristoletno tradicijo ustanove, ki je navkljub zgodovinskim spremembam ohranila ime in ugled.

Pomemben del te tradicije predstavlja šolski muzej Gimnazije Gian Rinaldo Carli Koper, ki je nastal v devetdesetih letih na pobudo profesorice Loredane Sabaz, predavateljice matematike in fizike, kot dodatna naravoslovna dejav-nost za dijake. Sprva smo obnovili stare učne pripomočke iz kabineta za fiziko. Danes nadaljujemo z urejanjem naravoslovnega kabineta. V sklopu projekta smo izdali monografijo, na spletni strani predstavili virtualni muzej, organizirali kongres o vlogi šolskih muzejev v izobraževanju ter tri razstave najvidnejših primerkov in eksponatov. V šolskem muzeju se lahko organizirajo številne dejavnosti, med drugimi ohranjanje primerkov in eksponatov, ki jih lahko uporabljamo za predstavitve in poskuse. Mogoča je izdelava pripomočkov in sredstev za bolj učinkovito predstavitev razstavljenih eksponatov, priprava didaktičnih vodičev s katerimi lahko bolje spoznamo zgodovinsko in kulturno ozadje šole in načina poučevanja. Dijaki lahko raziskujejo zgodovino naravo-slovja, proučujejo fizikalne pojave s pomočjo gradiv in pridobivajo informacije o orodjih in ljudeh, ki so pripomočke uporabljali. Šolski muzej pripomore h kontinuiteti poučevanja, bogati izobraževalne vsebine, odpira vrata javno-sti in gosti obiskovalce, pripomore k prepoznavnosti šole in predstavlja del zgodovine in kulturnega življenja v Kopru. Zato v dejavnosti šolskega muzeja skušamo v čim večji meri vključiti dijake, saj si želimo, da bi jim poleg vsebin dali tudi širino znanja in jih opremili z ustreznimi kompetencami, da bi se za-vedali neprecenljive vrednosti naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, ki jo moramo ohranjati za prihajajoče rodove. . . .


Plakat (Loredana Sabaz, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper)

Naslov: Muzej v šoli - Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper

Vsebina: Plakat ima v osrednjem delu fotografije šolskih hodnikov z razstav-nimi omarami: ena omara vsebuje eksponate pripomočkov iz kabineta za fiziko, draga omara pa primerke naravoslovnega kabineta. Iz osrednjega dela plakata se plakat naprej deli na 4 sklope:

1. Sklop vsebuje opis dejavnosti, ki jih opravljajo dijaki v muzeju in pripada-joče fotografije;

2. Sklop priča o zgodovini naravoslovja;

3. Sklop zajema ohranjanje starih didaktičnih pripomočkov,

4. Sklop obsega študij gradiv o primerkih in eksponatih in dejavnosti disemi-nacije.


Mag.KristinaPreiningerNarodna galerija ljubljana

Galova soba v Narodni galeriji

kot prostorska programska nadgradnja večdesetletnega izobraževalnega tru-da, ob tem pa pokazali, kako je majhen škrat Gal po 35-ih letih zrasel v velikega ambasadorja Narodne galerije in umetnosti.

Po vizionarski domislici dr. Anice Cevc, nekdanje ravnateljice Narodne galerije, sta pesnica Svetlana Makarovič in ilustrator Kostja Gatnik leta 1981 ustvarila škrata Gala in domišljijski Galov svet v knjižni obliki. Slikanici Gal v galeriji (leta 2006 je bila prevedena v angleščino) in Strahec v galeriji (iz leta 2003) sta v raz-stavne prostore pritegnili številne generacije otrok. Postopoma se je v galeriji oblikoval izobraževalni model z veččutnimi programi za najrazličnejše staro-stne skupine in potrebe mladih obiskovalcev. Zelena nit vseh aktivnosti, ki so bile namenjene otrokom, je bil škrat Gal, ki je tako postal prepoznavna ikona izobraževalne dejavnosti v Narodni galeriji. Prenova palače Narodnega doma je bila priložnost, da v galeriji poiščemo in uredimo stalni Galov prostor, ki naj otrokom otipljivo približa Galov svet in jih hkrati pouči in navduši za likovno umetnost.Galova soba je otrokom in družinam namenjena motivacijska galerijska raz-iskovalnica. Preden vstopijo otroci v razstavne prostore, jih povabimo v ka-mrico, polno zelenih nabritih idej. V njej se lahko čudijo, odkrivajo, ustvarjajo in iščejo Galove namige za spoznavanje galerijskih zakladov. Najmlajšim smo namenili kotiček, v katerem se počutijo zares škratovsko zeleno. V sobi lahko preizkusijo GALaprestol in se fotografirajo v škratovski opravi, prebirajo Galove slikanice in ob igrah spoznavajo umetnine. Otrokom od 7. leta starosti dalje ponujamo zelenost v Galovih knjigah. Zasnovali smo Galovo abecedo s petin-dvajsetimi umetnostnimi gesli, ki jih zabavno, interaktivno razložimo v petin-dvajsetih zelenih knjigah velikankah. V njih otroci spoznavajo najpogostejše likovne motive, tehnike, slogovna obdobja, ikonografske pojme, oblikovne prijeme in likovne pripomočke.

Skupaj s prostorom smo oblikovali tudi nove izobraževalne in animacijske pro-grame za vodene obiske predšolskih otrok in šolarjev. Najmlajši ogled galerije po novem začenjajo v Galovi sobi in se po koncu sprehoda po stalni zbirki tja tudi vračajo, saj jim Gal za uspešno rešene likovne in druge uganke vedno pripravi kako presenečenje.

Prispevek bo predstavil praktični primer rastočega izobraževalnega mode-la v Narodni galeriji. Galerijska didaktika se je skozi desetletja postopoma izgrajevala, dopolnjevala in sledila poslanstvu Narodne galerije, prostor-

skim in vsebinskim zasnovam stalnih zbirk ter potrebam mladih obiskovalcev. Osredotočili se bomo na novo pridobitev: Galovo sobo - ki je bila zasnovana


LavraFabjanKustodinja, muzejska pedagoginja in andragoginja, Dolenjski muzej Novo Mesto

SM NM + skrivnosti portreta mladega dekleta: Je to Prešernova Julija?

Pred desetletjem sem si zastavila cilj mladim na nazoren in zanimiv način predstaviti preteklost in tako sooblikovati identiteto posameznikov, ponosnih na okolje v katerem živijo. Nastal je projekt SM NM. Zanimale so me možno-sti integracije izjemno bogatih prazgodovinskih vsebin Novega mesta zno-traj osnovnošolskih učnih programov v vseh triletjih devetletke. S sodelavci smo dokazali, da se prazgodovinske vsebine lahko uspešno umestijo znotraj medpredmetnega povezovanja na vseh področij osnovnošolskega izobraže-valnega procesa. Izvrstni rezultati so bili plod mreženja celotnega tima zapo-slenih na šoli. Po dveh letih izvajanja projekta sem ugotovila, da mu manjka bistvo – fizična prisotnost arheoloških najdb. Kljub različnim učnim oblikam in metodam, slikovnemu gradivu ter mnogim didaktičnim pripomočkom, ki sem jih v ta namen pripravila, je manjkala čarobna energija, ki jo v muzejih doživimo, ko stojimo pred predmeti z večtisočletno preteklostjo, ki nas lovijo v zanko časovnega stroja.

Leta 2010 sem se zaposlila kot muzejska pedagoginja v Dolenjskem muzeju Novo mesto. Začeto delo sem skupaj z vodniško službo in kolegi kustosi na-daljevala in ustrezno nadgradila v obliki spremljevalnih programov ob muzej-skih razstavah. S sodobnimi pristopi in specifičnimi posebnostmi muzejsko pedagoške didaktike želimo navdušiti otroke in mlade za redno obiskovanje Dolenjskega muzeja Novo mesto in podobnih institucij. Obisk muzeja in gale-rije jim želimo predstaviti kot zanimiv in ustvarjalni dogodek, ki bi jih notranje oplemenitil. Želimo, da muzej zapustijo bogatejši za pomembno življenjsko izkušnjo, ki jim bo spremenila pogled na njihovo preteklost in prihodnost.

Vrsto let uspešno sodelujemo z vsemi novomeških vrtci in tudi nekaterimi vrtci iz drugih delov Dolenjske. Obiskujejo nas učenci vseh novomeških osnovnih šol. Nekatere med njimi se odločijo za Skupinski muzejski šolski abonma, ki zajema vsakoletno posebno skrbno načrtovano ponudbo obiska muzeja za vse učence šole. Poleg omenjenih so naši stalni obiskovalci učenci in dijaki številnih šol iz celotne Slovenije in zamejstva.

Izhodišče prispevka bo projekt SM NM – Staro mesto Novo mesto ali Sem Novo mesto, s katerim sem začela leta 2008 med poučevanjem na novomeški osnovni šoli. V Dolenjskem muzeju Novo mesto ga nadgrajujem še danes.

Zaključila bom z eno najnovejših pridobitev našega muzeja. Ob delu slikarja Matevža Langusa si v Jakčevem domu skupaj z mnogimi obiskovalci – od predšolskih otrok do umetnostnih zgodovinarjev – postavljamo vprašanje ob zanimivi zgodbi slike, ki se je javnosti razkrila lansko leto: JE TO PREŠERNOVA JULIJA?


MarjetkaBalkovecDebevec, MatejaRibaričSlovenski šolski muzej Ljubljana

Slovenski šolski muzej povezuje šole in muzej

sti še dodatno utrditi in razširiti. Slovenski šolski muzej sodi med najstarejše muzeje na Slovenskem (ustanovljen 1898) in je prvi specialni muzej pri nas. Njegova tesna povezava s šolstvom sega že v samo ustanovitev, saj so ga usta-novili učitelji oz. Zaveza slovenskih učiteljskih društev, ki je ustanovila takrat imenovan Šolski muzej slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva v Lju-bljani. Korenine nastanka muzeja so v prirejanju razstav šolskih učil, nadaljnja pomembna naloga je bila zbiranje dokumentov in prikaz stanja šolstva v dolo-čenih obdobjih. Tako imajo, poleg predmetov in različnih dokumentov iz zgo-dovine šolstva, razstavljenih na stalni in občasnih razstavah, posebno vrednost v muzeju t. i. mape šol, v katerih so za vsako šolo na Slovenskem zbrani osnovni podatki o nastanku in razvoju posamezne šole. Ti podatki so dragocena vez med muzejem in šolami v sodobnosti, saj muzej s tem gradivom pomaga pri pripravi jubilejev šol in pri drugih raziskavah zgodovine šolstva. Pomembna je tudi knjižnica muzeja z izjemno zbirko učbenikov in starega pedagoškega tiska. Med redno dejavnost muzeja sodi skrb za hranjenje sodobnih pričevanj šolstva za raziskave v prihodnjih obdobjih.

Pomembno poslanstvo našega muzeja je tudi to, da obiskovalcem nudimo živo izkušnjo pomembnega dela vsakdanjega življenja kot je šola v različnih zgodovinskih obdobjih. Velika večina obiskovalcev je osnovnošolcev. V nadaljevanju prispevka predstavljamo pedagoško dejavnost s poudarkom na najbolj prepoznavnem programu „Učnih ur naših babic in dedkov.» Gre za živo igro zgodovine, kjer se najbolj živahno prepletajo poslanstvo našega muzeja in poslanstvo šol. Začetek programa sega v leto 1999, ko smo imeli na programu prvo učno uro iz konca 19. stoletja z naslovom „Cesarska pesem. „ Program smo iz leta v leto dopolnjevali z novimi učnimi vsebinami iz različnih časovnih obdobij za različne starostne skupine. V letu 2016/17 lahko obisko-valci izbirajo med 10 različnimi vsebinami učnih ur. V 18 letih je ta program postal pravi fenomen, ki kar zasenči ostalo pedagoško ponudbo. Do zdaj so gospodične učiteljice in gospodi učeniki odigrali čez 6500 ponovitev različnih učnih ur. Prispevek sloni na kvantitativni in kvalitativni analizi programov.

Slovenski šolski muzej ima v korelaciji šola – muzej posebno mesto. Pred-stavitev te povezave je cilj pričujočega prispevka, hkrati je smoter pri-spevka analiza obstoječih programov v muzeju in načrtov, ki želijo vlogo

muzeja kot veznega člena med šolstvom preteklosti, sedanjosti in prihodno-


TinaPoljšakZavod Znanje Postojna OE Notranjski muzej Postojna

Razstava Muzej krasa skozi učni načrt

Cilj

Notranjski muzej Postojna obstaja že 70 let, s postavitvijo razstave Muzej krasa pa je po zgledu svetovnih in sodobnih slovenskih muzejev, ki se z novimi, ino-vativnimi pristopi prilagajajo zahtevnim ciljnim skupinam, pridobil referenčno razstavo predstavitve fenomena krasa.

Cilj je, da z obiskom razstave Muzej krasa najmlajši obiskovalci spoznajo po-men raztapljanja (reagiranja) apnenca, vse kraške pojave, biotsko raznolikost krasa in življenje človeka na krasu. S pomočjo igre se lahko preizkusijo v vlogi jamarjev, sestavijo okostje medveda in si ogledajo replike ledenodobnih oro-dij. Znanje pridobijo tudi z ogledom poenostavljenih grafik, v laboratoriju pa spoznajo prave jamske živali. Prav s to izkušnjo otrok pridobi znanje, ki je dol-gotrajno. Poleg interaktivnih vsebin muzej ponuja tudi program pedagoških delavnic, ki jih prvenstveno namenjamo osnovnim šolam in vrtcem.

Metodologija

Za izhodišče dela smo si izpostavili jasen cilj, ki je povezan z novo stalno posta-vitvijo Muzej krasa: sodobna muzeološka predstavitev in interpretacija krasa. Poleg interaktivnih vsebin vezanih na novo postavitev, muzej ponuja tudi program pedagoških delavnic za osnovne šole in vrtce. Obiskovalci lahko izbirajo med delavnicami z naslovi: Activity ali aktivno spoznavanje muzeja, Eksperimentalni laboratorij kraških pojavov, Ledena doba, Fosili – okamenele priče preteklosti, Ariadnina nit ali noč v muzeju, Kaj imata skupnega papir in slo-nji kakec?, Časovni stroj: Od prazgodovine do današnjih dni, Zakaj potrebujemo muzeje?, Brezplačna vodstva in delavnice za učitelje, Kamena doba v Betalovem spodmolu. Vsaka delavnica je prilagojena določeni starostni stopnji in speci-fičnem dojemanju vsebin.

Delavnice so sestavljene iz dveh delov: praktičnega in teoretičnega ter teme-ljijo na učnem načrtu osnovnih šol v Sloveniji. Za učitelje predstavljajo dopol-nitev in poglobitev učne snovi pri različnih predmetih: zgodovini, geografiji, biologiji, itd. Tako skupaj z učitelji razredne in predmetne stopnje snujemo programe „po meri“. Torej, se prilagodimo osvajanju znanja samih učencev.


Kako združiti zabavo in učenje v muzeju? Kako se učimo, ne da bi pomislili na šolo? Kulturno dediščino lahko muzejski pedagog oživi s svojo razlago, ki jo poda v obliki zgodbe, s pomočjo aktivne izkušnje (ogled replik, originalov, eks-perimetov, itd.) in povezovanjem snovi z že usvojenim znanjem iz življenja. Na takšen način, z igro, otroci in mladi spoznavajo za njih težje dojemljive pojme in sprejmejo muzej kot kraj za druženje.

Rezultatraziskave

Ciljno oblikovani pedagoški programi po principu „učenje je igra“, prinašajo sveže, interaktivne in metodično pestre spremembe v učni program učiteljic in učiteljev za lokalno ter širše okolje.

V prepričanju, da interaktivne delavnice pomagajo pri interpretaciji muzejske razstave v kontekstu učnega načrta, v referatu opišem svoje dosedanje delo na tem področju, evalvacijo dela in posodobitve, ki smo jih dosegli s pomočjo evalvacije.

S samo postavitvijo nove razstave se delo kustosov in sodelavcev ni ustavilo. Pričelo se je povezovanje med promocijo in pedagoškim delom, osnovna naloga v bodoče pa je seznaniti učiteljice in učitelje, da je naš program lahko dopolnitev in poglobitev njihovega dela. S stalnimi novostmi, izboljšavami in spremljevalnim programom bomo skušali navajati obiskovalca na ponoven obisk s pomočjo prijaznega in individualnega pristopa, ki posameznika obrav-nava kot pomemben del muzeja.


MarjanPrevodnik,Zavod RS za šolstvo

Likovne, ustvarjalno miselne aktivnosti smrekarjevih otrok v galeriji ZDSLU

saj so ga zanimali odzivi dijakov različnih programov, iz srednjega poklicnega izobraževanja, iz srednjega strokovnega izobraževanja in iz splošne gimnazije. Prispevek sporoča o aktivnostih učencev iz osnovne šole.

V ospredju avtorjevega zanimanja je bilo, kako bi pa lahko cilje likovno ume-tnostne vzgoje uresničevali in načrtneje preučevali v drugem, zunaj šolskem učno-prostorskem kontekstu, kar galerije in muzeji nedvomno so. Zanimali so ga tudi spontani IN SITU odzivi mladeži na neposredni stik z njim in z deli samimi, med drugim tudi, katera dela jih zaradi morda svoje skrivnostnosti pritegnejo.Omenimo nekaj teh ciljev: razvijanje smisla za aktivno sodelovanje v kultur-nem in umetniškem življenju v okolju, razvijanje čuta za likovno stvaritve dru-gih in za lastne, usposabljanje za doživljanje lepote v umetninah, za vrednote-nje likovnih del, razvijanje likovnih sposobnosti opazovanja, predstavljivosti, ustvarjalnosti, domišljije in likovnega mišljenja, navezovanje stikov z odraslimi ustvarjalci...

Ključno za uspeh je načrtovanje aktivnega obiska v kulturno umetnostni usta-novi. Avtor je v zvezi s tem za vse učitelje pripravil gradivo (cilji obiska, namen, dejavnosti, vabilo na razstavo in katalog razstave za vse oddelke, potrebne likovno tehnične pripomočke za likovno izražanje, podpis v knjigo obiskov, kar se je ob zaključku izkazalo za temeljni dejavnik uspešne izvedbe. V prispevku bodo predstavljeni načini (z vprašanji za učence), kako je avtor predstavljal svoja dela, kako je za motiviranje učencev pripravil pet dejavnosti, katera dela so najbolj pritegnila učence. Vsi učenci so uporabljali povečevalna stekla… Predstavljene bodo fotografije iz obiska učencev, nekaj njihovih zapisanih vti-sov o obisku v galeriji ZDSLU ter zaključne evalvacijske misli avtorja projekta.

Avtor je zaposlen kot pedagoški svetovalec za likovno vzgojo in umetnost na Zavodu RS za šolstvo, obenem je tudi član ZDSLU. To mu omogoča več kot 15 – letno organiziranje didaktično zasnovanih otroških in mladinskih razstav v galeriji ZDSLU in drugih pomembnih likovno pedagoških dogodkov, kot so organizacija mednarodnega simpozija v letu 2009, študijske obiska CEDEFOP v letu2013 …

Osnovni namen in cilji prispevka so predstavitev likovno praktičnih, ustvarjalnih in miselnih aktivnosti otrok in mladih v galeriji ZDSLU (Zveza Društev Slovenskih Likovnih Umetnikov). Avtor je kot vsebino

za dosego zgoraj omenjenih ciljev izbral svojo samostojno razstavo likovnih del, ki je bila na ogled od 19. 11. 2015 do 11. 12. 2015 v že navedeni galeriji v Ljubljani. Naslov razstave: Marjan Prevodnik: Barva in oblika kot vezivo misli in občutij – slike in objekti. Na ogled so bila postavljena njegova slikarska, kipar-ska in grafična dela. Ciljna populacija (N – 280 otrok prvega in drugega triletja osnovne šole) niso bili kar katerikoli ‚‘Smrekarjevi otroci‘‘, temveč otroci/učenci od vseh prvih, drugih, tretjih in četrtih, pa tudi enega petega razreda Osnovne šole Hinka Smrekarja iz Ljubljane, šole, ki nosi ime po pomembnem sloven-skem likovnem umetniku. Vodstvo po razstavi, prav tako z likovno delavnico, je bilo izvedeno tudi za dijake treh različnih srednjih šol iz Ljubljane (N – 63),


PetraŽupaničSrednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

Identiteta kot most do poglobljenega stika najstnika z avantgardno sobo v ljubljanski Moderni galeriji

Namen raziskave je bil najti način, kako avantgardno sobo (zlasti repro-dukcijo Tržaškega konstruktivističnega ambienta) v stalni zbirki Mo-derne galerije Ljubljana približati najstnikom, ki bi jo obiskali v okviru

šolskega pouka, v prvi vrsti gimnazijskega predmeta „Umetnostna zgodovina“; njen cilj pa je bila priprava gradiva za učitelja, ki bi galerijo obiskal z njimi in nastopal v vlogi interpreta. Ta naloga se mi je zdela smiselna, ker Moderna ga-lerija eksponate v avantgardni sobi interpretira zelo skopo ali pa interpretacija, ki umetnine spremlja (v tem primeru bi lahko govorili kar o sobi kot celoti), tudi sama zahteva interpretacijo.

V svojem referatu bom predstavila izsledke raziskav, ki se ukvarjajo s približeva-njem muzeja najstnikom, in načine, kako galerije in muzeji razlagajo umetnine tej starostni skupini. Že starejše študije ugotavljajo, da je pomembna toč-ka zbliževanja med najstnikom in muzejem posameznikova (mnogoplastna) identiteta, in tudi v sodobnih študijah – ob vključevanju sodobne tehnologije – med načini, s katerimi se muzej lahko učinkovito približa najstniški publiki, izstopa nagovarjanje posameznikove identitete.

Na podlagi preučevanja dognanj sodobne muzejske pedagogike in deloma psihologije (ob preučevanju strokovnega gradiva o slovenski zgodovinski avantgardi) sem tako oblikovala gradivo za učitelja, ki temu omogoča vodenje muzejskega obiska avantgardne sobe ljubljanske Moderne galerije, pri čemer je upoštevanje najstniškega ukvarjanja z lastno identiteto povezovalna točka med najstnikom in umetnino. Gradivo obsega uvodno motivacijo, koncept vodenega pogovora ob umetnini in gradivo za naknadno preverjanje znanja.


NikaDamjanovičKustosinja pedagoginja, Muzej in galerije mesta Ljubljane

Muzej v malem

Tekom projekta muzejski sodelavci otrokom predstavijo poklic kustosa, arheo-loga, konservatorja, restavratorja, pedagoga, andragoga, sodelavca za odnose z javnostmi, dokumentalista, oblikovalca itd. Poklicev jim ne le razložijo, tem-več jim omogočijo, da se tudi sami preizkusijo v nekaterih opravilih in pridejo v stik z avtentičnimi muzejskimi predmeti. Vso pridobljeno znanje otrokom pomaga v zaključni fazi projekta, ko sami postavijo razstavo in pripravijo vod-stva po njej.

Da bi delo lažje steklo, se otroci razdelijo v tri skupine: oblikovalska skupina poskrbi za vizualno podobo razstave, plakatov, vabil, oblikuje logotip itd.; medijska ekipa pripravi novinarsko konferenco, poskrbi za otvoritev in pripravi promocijsko akcijo (intervjuji z novinarji, distribucija letakov in plakatov); inter-pretacijska ekipa pa zasnuje vsebino in potek navihanih otroških kostumiranih vodstev.

Že tako participativen projekt pa vsako leto še dodatno odpremo za javnost, saj z natečajem k sodelovanju povabimo tudi druge osnovne šole in družine. Iz prejetih izdelkov kot rezultat naših srečanj pripravimo razstavo. Slednjo učenci s pomočjo mentorjev sami zasnujejo, postavijo, predstavijo novinarjem in javnosti ter po njej in drugih razstavah tudi vodijo. Ker otroška vodstva nago-varjajo predvsem najmlajšo publiko, so kostumirana in naravnana gledališko. Ob zaključku projekta poteka tudi intenzivno evalviranje vseh sodelujočih sku-pin (mentorjev, udeležencev, staršev in obiskovalcev) z namenom izboljšanja projekta v prihodnjih letih.

V referatu bom podrobneje opisala dva izmed štirih projektov: lanskoletne-ga Mesto v malem, katerega iztočnica je bila prenovljena Plečnikova hiša, življenje in delo arhitekta Jožeta Plečnika pa osrednja tema raziskovanja in ustvarjanja otrok iz OŠ Valentina Vodnika, ter letošnjega – Otroci brez otroštva. To leto z učenci OŠ Trnovo ob razstavi Nova doba prihaja! Industrija – delo – ka-pital raziskujemo svet tovarn, z natečajem in razstavo Otroci brez otroštva pa skupaj z drugimi slovenskimi šolami opozarjamo na aktualno problematiko otroškega dela po svetu.

Muzej v malem je kulturno-vzgojni sodelovalni in soustvarjalni projekt Muzeja in galerij mesta Ljubljane, ki v muzej vsako leto povabi učence ene izmed ljubljanskih osnovnih šol. Cilj projekta je, da udeleženci

pridobijo nova znanja, prepoznajo vrednost naše kulturne dediščine ter stkejo dolgotrajne vezi z muzejem kot inštitucijo. Muzej nastopa kot aktivni posre-dnik med mladimi in kulturno dediščino, saj otrokom omogoča, da na poučen, dejaven in sproščen način aktivno spoznavajo kulturno dediščino, razvijajo svoje interese, pridobivajo nova znanja in krepijo samozavest.


JožicaTrateškiMuzej novejše zgodovine Celje

Herman Visjak vódi po vôdi

do sebe in družbe. Razstave so otrokom blizu tako po vsebinski, kot oblikovni plati, so interaktivne in privlačne. Povezane so z otrokovimi pravicami, ki so del poslanstva otroškega muzeja. Poleg dediščinskih tematik predstavljamo tudi teme, ki so družbeno aktualne in še kako pomembne za prav vsakega izmed nas.

V letu 2016 smo na Mednarodni dan voda odprli razstavo z igrivim naslovom: Herman Lisjak vódi po vôdi (Herman Lisjak je zaščitni znak otroškega muzej, ki smo ga oživili s prijazno maskoto). Razstava približa vodo skozi različne aspekte in se navezuje na razmerja vode s človekom, naravo in družbo. Her-man Lisjak je postal pravi vodni agent, ki ozavešča o varovanju okolja in vodnih virov ter pomenu varčevanja z vodo.

Na pragu med idejo in izvedbo projekta kustosi najprej pripravimo muzeološki koncept, ki ga sestavlja množica vprašanj. Komu bo razstava namenjena in kako prilagoditi vsebine ciljni populaciji? Kaj je sporočilo in kateri so cilji? Kdo bodo kreatorji, kdo partnerji v projektu? Katero muzeološko gradivo bomo uporabili? Kako pripraviti razstavo všečno, interaktivno in zanimivo obiskoval-cem? Spremljevalni programi? V prvi fazi priprave projekta je najpomembnejše in tudi najobsežnejše delo raziskovanje, priprava vsebinskih osnutkov, izbor muzealij, ideje za didaktične točke, dostopnost razstave, vključevanje javnosti v soustvarjanje razstave. Izbrane teme sva s soavtorico približali kurikulumu osnovnih šol z namenom, da lahko pedagoški delavci del pouka izvedejo na razstavi, otroci pa se v drugem okolju, v manj formalni obliki naučijo načrto-vano učno vsebino. V razstavne vsebine sva integrirali vsebine predmetnikov I. in delno II. triade (spoznavanje okolja, družba, slovenski jezik, matematika, likovna in glasbena umetnost...). Razstavna komunikacija teče tudi s podporo aktiviranja čutov: vida, sluha, tipa in voha. Celotna vsebina omogoča obisko-valcem dosego mnogih ciljev, razumevanja okolja in razvijanje spoznavnega področja. Otroci na razstavi opazujejo, poslušajo, prepoznavajo, tipajo, odkri-vajo, razvrščajo, sestavljajo, poimenujejo, eksperimentirajo, napovedujejo in sklepajo. Ravno zaradi močne motivacijske note celotne razstave, so otroci po ogledu in doživetju razstave bogatejši za nova znanja in izkušnje, kar vpliva tudi na razvoj kompleksnega mišljenja in osebnostno rast.

V Celju že dvaindvajset let deluje edini slovenski OtroškimuzejHerma-novbrlog. Ciljna populacija so otroci stari do dvanajst let, ki so tudi najštevilčnejši obiskovalci našega muzeja. Veseli smo priložnosti, morda

celo privilegija, da zlasti med najmlajšimi širimo in krepimo pozitiven odnos do dediščine, ozaveščamo in spodbujamo k odgovornemu in kritičnemu odnosu


UrošDoklkustos pedagog,Muzej Narodne osvoboditve Maribor

Muzej za MiR – Muzej na poti do zbliževanja, razumevanja in spoštovanja

okolja, nekateri na pragu našega vsakdana. Muzej lahko s svojimi zbirkami, ki utelešajo posamezna obdobja in zgodovinske dogodke, služi kot izhodišče za preučevanje slabih praks, ki so človeštvo pripeljale do skrajnih meja človeških etičnih norm.

Vendar je prav slednje lahko ključno pri transformaciji otopelih generacij, ki se s težavo zavedajo, kako hitro se lahko znajdemo na drugi strani ograje, kjer konvencija o temeljnih človekovih pravicah ne premore večje teže od papirja, na katerem je spisana. Muzej ima na tem mestu možnost vitalne vloge, ki delu kustosa dodaja vse bolj družbenokritično noto, ki deluje predvsem po princi-pu etične odgovornosti in vstopa v področje neznanega. V okviru programa Muzej za mir se srečujemo s pojavom kratenja človekovih pravic bodisi kot lokaliziran pojav ali kot člen v verigi svetovnih pojavov. Ob tem opozarjamo mlade na potrebo po kritično oblikovanih mnenjih in strpnih reakcijah na izzive iz okolja. V praktikumu se poslužujemo socialnih iger s katerimi doka-zujemo in premerjamo teoretične usmeritve za bolj kvalitetno sobivanje. Za muzej je sodelovanje pri sooblikovanju družbenih etičnih standardov mla-dih pomemben in aktiven del poslanstva, ki tako raste z družbo in dovoli, da družba raste z njim. Na ta način skušamo vplivati na področje osebnostnega razvoja učencev, dijakov in študentov ter jim pomagati pri umestitvi sebe v okvirje osebne, lokalne in nacionalne identitete. Ob tem se spogledujemo s težo preteklih dogodkov, aktualizacijo, ki v marsičem kaže zgolj ponavljajoče se vzorce nehumanega, ki reku „Zgodovina je učiteljica življenja“ jemljejo ro-manticiran blišč in v negotovost odriva idejo o boljšem jutri. Med aktualizacijo in razmislekom o prihodnosti skušamo vzpostaviti mehanizem, ki bi obujal in zagovarjal kritično presojo in odtujitev od floskularnih, stereotipnih in hitro sklepajočih zaključkov, ki ne bodo v bran posameznikom temveč družbi kot homogeni celoti.

Kot odgovor na opaženo pomanjkljivost smo v muzeju Narodne osvoboditve Maribor zasnovali omenjeni program v katerega vključujemo znanja, ki pre-govorno ne sodijo v ožje polje muzeologije. Vendar nas potrebe obiskovalcev, družbena odgovornost, ki jo čutimo ter izzivi iz okolja vzpodbujajo k razmišlja-nju zunaj ustaljenih okvirjev.

Muzej je prostor, kjer lahko iz varnega fotelja sedanjosti pogleduje-mo v preteklost in v podzavesti vzpostavljamo varno distanco do zgodovinskih dejstev. Kar se je zgodilo v preteklosti in generacijam

pred nami je zaradi svoje časovne odročnosti oddaljeno od zavedanja, da se podobni dogodki lahko ponovijo, če se že ne ponavljajo v nekoliko drugačni preobleki tudi danes. Morda v še večjem obsegu. Nekateri daleč od našega


MaticPraznikOŠ Primoža Trubarja Velike Lašče

Vpliv virtualnih muzejev na končni izdelek

Učitelj lahko v času podaljšanega bivanja učencem nudi veliko vsakda-njih vsebin, ki so za odrasle samoumevne, otrokom pa manj jasne. Ena takih tem je sigurno umetnost, ki je vpeta v naš vsakdan. Zavedanje,

prepoznavanje in odkrivanje umetnostnih zvrsti v zgodnjih letih izobraževa-nja vpliva na kvaliteto življenja. Umetnost je lepa, prijazna, osrečuje in odpira vprašanja.

Vsi, ki poučujejo, poznajo zgodbo o izkustvenem učenju. Torej, teorija brez prakse ne obrodi enakega znanja. Kaj pa vizualni dražljaj? Ali je dovolj samo teoretični del? Ali ima in kako zelo je močan vpliv vizualne percepcije na razu-mevanje celotne teme in kako vpliva na končni izdelek.

Cilj študije je pokazati, kako vpliva vizualni del na razumevanje snovi v celoti, kako podkrepi teoretični del oziroma, kako se razširi znanje v primeru, da je skupina učencev poleg teorije deležna še ogleda muzeja. Namen je tudi predstaviti možnosti podajanja vizualnega dela v primeru, ko skupine ni moč peljati v muzej ali galerijo. Tema študijskega predavanja so Koliščarji, njihovo življenje in prilagoditev okolju. Metode dela so frontalna oblika predavanja ter individualni izdelek učencev.

1. Del: Po teoretični razlagi življenja Koliščarjev sledi aktivnost učencev. Učenci narišejo hišo, orodje in pripomočke, ki so jih imeli koliščarji.

2. Del: Učencem s pomočjo projektorja pokažem makete in najdbe koliščarjev, ki so shranjene v Narodnem muzeju. Učenci narišejo novo risbo.

Končna primerjava obeh risb posameznega učenca pokaže močan vpliv vizu-alnega dela na izdelek. Učenci bolj in v celoti poznajo življenje Koliščarjev, če so si o njihovem življenju tudi pogledali, ne samo poslušali.

Enako raziskavo sem opravil tudi pri obravnavi figuralnega kiparstva. Iz od-padnih materialov smo delali figuro, medtem pa sem ženskemu delu skupine pokazal še fotografije modnega oblikovanja in slovenske narodne noše. Razli-ka med izdelki moške in ženske skupine je velika. Pri ženskih izdelkih je opaziti vpliv vizualnega dodatka.


PetraGorencinAnaVrtovecBenoGorenjski muzej Kranj

„Tukaj je živel…“

Muzejske hiše, kot pomoč pri uresničevanju učnega načrta

rojstno ali spominsko hišo pridobljeno znanje iz šolskih klopi osebno izkusijo, poglobijo ali dopolnijo na njim dojemljiv način.

Kot primere pomoči pri uresničevanju učnega načrta sva pod drobnogled vzeli Pot kulturne dediščine Žirovnica, katere velik del sestavljajo tri rojstne hiše Prešernova, Čopova in Finžgarjeva, ki so na eni strani prvi primeri prakse sodelovanja v izobraževalnem sistemu in hkrati modeli po katerih so kasneje začele nastajati še druge rojstne oziroma muzejske hiše po Sloveniji. Zanimivi pa so tudi sami začetki nastajanja omenjenih muzejskih hiš, saj sta močna po-buda in pomoč prišli ravno iz vrst nekdanjih predstavnikov šolskega sistema. Muzejske hiše sva zato najprej umestili v takratno časovno obdobje, lokalno okolje, potrebe družbe, šolskega sistema in ne nazadnje v muzealsko konser-vatorske pristope, ki so prevladovali v času nastanja prvih muzejskih hiš, saj so omenjene stavbe tudi ene od prvih primerov zavarovanih spomenikov, odprtih javnosti.

Poleg tega pa muzejske hiše vidiva kot pomemben del novodobnih pedago-ških pristopov, saj preko obiska muzejske hiše ne le utrdiš pridobljeno znanje, temveč dobiš vpogled tudi v (nekdanji) način življenja območja, kjer se posa-mezna muzejska hiša nahaja. Ohranjeni stavbni deli muzejskih hiš in njihova notranja oprema pa so tudi oprijemljiv dokaz zgodovine stavbarstva, kmeč-kega gospodarjenja, različnega življenjskega standarda in socialnih odnosov. Tako je pridobljeno zanje za učence predstavljeno celostno.

Avtorici sva v nadaljevanju prispevka želeli prikazati vzroke in načine sode-lovanja šol z različnimi institucijami, ki so pripomogli k vzpostavitvi tovrstne muzealizacije in pedagoške ponudbe ter v kolikšni meri obiski muzejskih hiš pomagajo pri uresničevanju doseganja znanja, ki ga zahtevajo nekdanji in zdajšnji učni načrti.

Z raziskavo sva analizirali trenutno pedagoško ponudbo in vzroke, zakaj se šole odločijo obiskati muzejske hiše in ali prepoznavajo vlogo v obisku tovr-stnih objektov pri uresničevanju njihovega učnega načrta. Na koncu trenutno situacijo kritično ovrednotiva in oceniva, ali pilotne muzejske hiše, še vedno ustrezajo merilom trenutnih pedagoških smernic in potreb.

V Sloveniji so začetki oblikovanja prvih muzejskih hiš nastali v sodelovanju s slovenskimi osnovnimi šolami, zato je namen prispevka na podlagi izbranih primerov predstaviti kakšen pomen igrajo muzejske institucije

v vzgojno izobraževalnem procesu, tako v preteklosti kot tudi danes. Pri tem vidiva še posebno pomembnost ravno v muzejskih hišah, ki lahko učencem z različnimi didaktičnimi pristopi pomagajo, da s tem, ko učenci vstopijo v


AnaKatarinaZiherlTehniški muzej ljubljana

DiZiT Dnevi znanosti in tehnike

Leta 2002 smo k predstavitvi delovanja fakultete in njenih laboratorijev povabili Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Želeli smo po-vezati naše stare eksponate s področja elektrotehnike z novimi. Sledilo

je Mednarodno leto fizike in tako so se že v letu 2006 predstavili študentje s Fakultete za matematiko in fiziko, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter Institutom Josef Stefan. 2010 se je v septembru priključila tudi Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani z Dnevi strojništva in Aktivni slovenski inovatorji z Dnevi inovator-jev. Od leta 2013, ko so začeli sodelovati tudi Fakulteta za lesarstvo UL, Urad RS za meroslovje, Fakulteta za računalništvo UL, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo z Naravoslovnotehniške fakultete, Tehniški šolski center Maribor smo tovrstno predstavljanje v Bistri in Polhovem Gradcu poimenovali Dnevi znanosti in tehnike.

Tako imamo v aprilu tradicionalno tri dneve poimenovane Dnevi meroslovja, v maju teden Dni elektrotehnike, v juniju teden dni Planetarij na obisku, v sep-tembru teden Dni strojništva, v oktobru pa teden Dni fizike. V dislocirani enoti v Muzeju pošte in telekomunikacij pa imamo v novembru dva Dneva grafike in tri dni Dneve računalništva.

Tekom let so se sodelujoči menjavali; od 2015 do 2016 smo imeli tudi Eko dneve E-transformerjem, od 2013 do 2014 Dneve lesarstva, v 2014 tudi Dneve elektrotehnike v Polhovem Gradcu.

S sodelovanjem z izobraževalnimi inštitucijami želimo približati znanost popu-laciji zadnjega triletja osnovne šole in srednješolcem, kakor tudi navdušenje za morebitno nadaljnjo študijsko pot na eni izmed sodelujočih fakultet. Seveda pa se trudimo predstavitve prikazov fakultet povezati tudi z muzejskimi zbir-kami in vzbuditi čut za tehniško dediščino.


AnaKatarinaZiherl,pedagoško-andragoška služba Tehniškega muzeja Ljubljana

Muzej na obisku v šoli, šola na obisku v muzeju Povzetek plakata:

TehniškimuzejSlovenijevBistri

Zbirke v Bistri so od 3.12. do 1.3. za posamezne obiskovalce zaradi neo-grevanih prostorov zaprte za javnost. Ogled je sicer možen za najavljene skupine, ker pa izkušnja za obiskovalce ni tako prijetna, v tem času po-

nujamo šolam, da jih z Delavnicami na šoli obiščemo pri njih.

Od leta 2009 smo obiskali že kar nekaj šol širom Slovenije in ugotovili, da se včasih šole odločajo za tovrstno aktivnost, ker je finančno bolj ugodna. Seveda se trudimo predstaviti muzej in naše delovanje skozi izbrano delavnico, ko gostujemo na šoli, vendar učinek ni isti. Vsaka delavnica se namreč navezuje na stalno zbirko ali občasno razstavo.

2013 smo se povezali z Vesno Geršak, ki se ukvarja z Ustvarjalnim gibom. Nje-na slušateljica je za diplomsko nalogo v letu 2014 (Les kot spodbuda za ples) povezala gibanje, les in našo gozdarsko zbirko. Z vrtčevskimi otroki je obdelala temo o lesu in jih potem pripeljala v muzej na brezplačen ogled.

S tem sodelovanjem so že najmlajši imeli možnost nadgraditi svoje usvojeno znanje o lesu v vrtcu z ogledom zbirke v muzeju ter hkrati že dobili prve vtise, kako je obiskati kulturno ustanovo.

Zelo si želimo podobnih sodelovanj, da se že v najzgodnejših letih oblikujejo zametki naravoslovnih kompetenc in vzbudi zanimanje za (tehniško) dedi-ščino, da tudi cenovno ni preobremenjujoče oz., da obstajajo načini, kako vzgojne ustanove pridejo na ogled, kljub morebitnim denarnim preprekam.


AjdaKozjekkustosinja,Tehniški muzej Ljubljana

Zgodbe iz poštne torbe

Povzetek plakata: Muzejpošteintelekomunikacij,PolhovGradecdislocirana enota Tehniškega Muzeja Slovenije(V sklopu Muzeji in oblikovanje identitete)

Na pobudo Muzeja pošte in telekomunikacij v šolskem letu 2016/17 raz-iskujemo poštno zgodovino na Polhograjskem skupaj z učenci Zgo-dovinskega krožka na osnovni šoli Polhov Gradec. Pod mentorstvom

kustosinje Muzeja pošte in telekomunikacij Ajde Kozjek in učitelja zgodovine in geografije Simona Purgerja so učenci pripravili vprašanja in posneli inter-vjuje z nekdanjimi poštnimi uslužbenci ter krajani o njihovih spominih na poštno dejavnost. Pri raziskovanju smo odkrili številne skrivnosti iz preteklosti. Še posebej dragoceno je bilo medgeneracijsko sodelovanje učencev 6., 7. in 8. razreda in starejših krajanov, ki so z njimi delili svoje spomine. Na podlagi pridobljenih podatkov so učenci pripravili referate in se aktivno vključili v pripravljanje razstave Zgodbe iz poštne torbe. Razstavo bomo odprli na Med-narodni muzejski dan, 18. maja, v Muzeju pošte in telekomunikacij. Da bi temo in pripravljanje razstave čim bolj približali mladim raziskovalcem, so učenci za razstavo pripravili posebno poštno igro, s katero skozi slike in hudomušne naloge spoznavajo svoje kraje in zgodovino poštne dejavnosti. Učenci so tako soustvarjali razstavo in se za nekaj časa spremenili v male kustose. Projekt je dober primer sodelovanja različnih institucij, ki skrbijo za krepitev zanimanja in ozaveščanje o pomenu dediščine ter krepitev lokalne identitete tega kraja.


KatarinaSučičLjubljana

Uporaba IKT v muzejski pedagogiki

Sodobna tehnologija se vse bolj vključuje v učne procese in pridobivanje formalnega ali neformalnega znanja. Muzej se je z uporabo tehnologije preoblikoval v izkušnjo, ki je praktično dostopna vsakomur, kadarkoli in

kjerkoli. Uporaba sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) se v muzejski edukaciji dotika mnogih vprašanj, kot na primer; načini uporabe tehnologije pri interpretaciji kulturne dediščine, komuniciranje z javnostjo, priprava izobraževalnih gradiv, izkušnje in znanja, ki jih spletni obiskovalec z uporabo IKT lahko pridobi, ipd. Problem raziskave je vezan na uporabo sple-tnega muzejskega IKT didaktičnega gradiva v muzejskem in šolskem okolju pri pouku zgodovine z uporabo računalnika. Vsebinski okvir raziskovanja je ugotoviti, na kakšen način načrtno pripravljene spletne muzejske vsebine (IKT učno gradivo) v povezavi s šolskimi učnimi vsebinami vplivajo na zanimanje učencev pri učenju in kako je implementacija te metode pridobivanja zna-nja pedagoško ustrezna (uspešna) pri doseganju muzejskih in šolskih ciljev. Gre za povezovaje muzejske in šolske pedagogike. Raziskava, ki bo preverila funkcionalnost nove IKT aplikacije, ima naslednje cilje: 1.) Ugotoviti, ali spletni muzejski edukacijski model (IKT izobraževalno gradivo) spodbuja pri učencih željo po učenju in poglabljanju znanja? Kaj je doseženo? 2.) Ugotoviti stališča in mnenja učiteljev glede uporabnosti IKT didaktičnega gradiva, ki je povezan z vsebinami muzejske zbirke, pri dopoljnjevanju učne vsebine in poglablja-nju znanja učencev. Raziskovalni pristop vključuje akcijsko raziskavo v dveh korakih, temelječo na majhnem vzorcu. Rezultat bo na konkretnem primeru prikazal, katero znanje je potrebno za snovanje spletne učne aplikacije (IKT izobraževalnega gradiva), ki bo prispevalo k izboljšanju učinkovitosti in kako-vosti učenja s pomočjo raziskovanja umetniških zbirk v slovenskih muzejih in galerijah. Ugotovljeni odgovori in rezultati bodo muzejskim snovalcem inte-raktivnih didaktičnih programov ponudili primer uvajanja novosti z uporabo IKT na področju muzejske pedagogike.

KLJUČNE BESEDE: muzejska pedagogika, virtualni muzej, e-učenje, spletna učna vsebina,

uporaba IKT v izobraževanju.


TinaKočevarOŠ Jurija Vege Moravče

Slike pripovedujejo – Poglobitev izkušnje iz galerije v šolski učilnici

dnje učence z njihovimi interesi. Pripravila sem dejavnosti, v katere so se lahko prosto vključevali, si jih sami izbirali. Med izvajanjem dejavnosti sem učence opazovala, spremljala njihove odzive ter jih beležila, se z njimi pogovarjala, jih spraševala za mnenje, ob koncu dejavnosti so učenci svoje mnenje tudi kratko zapisali.

Učenci so bili že zaradi same možnosti izbire visoko motivirani. Izkušnja iz gale-rije, ki je bila za skoraj vse nova, saj je večina učencev galerijo obiskala prvič, je na učence naredila velik vtis. V šoli so ob reprodukcijah pripovedovali zgodbe, ki so jih slišali v galeriji, izkazali so se za zelo dobre poslušalce in opazovalce.

Učenci so poskusili ustvariti svoje reprodukcije izbranih slik. Tako smo uresničili cilje pri likovni umetnosti, da učenci ob likovnih delih spoznavajo likovne poj-me ter razvijajo izrazne možnosti, pridobivajo izkušnje z načini mešanja barv, razbijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi.

Na vodstvu so jih zelo pritegnile zgodbe. To sem izkoristila in jih nagovorila, da bi tudi sami poskusili ob sliki nanizati svoje pripovedi, pesmi, kratka dramska besedila. S temi raznolikimi dejavnostmi, v katere so se poljubno vključevali, smo uresničevali naslednje cilje: učenci ustvarjajo zvočno učinkovite, zanimive kombinacije besed, ustvarjajo rime, rimane verze, pišejo zgodbe, pravljice, pišejo dramske prizore, dramatizirajo krajše dramsko besedilo, improvizirajo (igra vlog).

Povabila sem učence, da poskusijo vzdušje izbrane slike predstaviti tudi z zvo-ki. Pri tej dejavnosti so me še posebno presenetili. Spontano so se razdelili v skupine ter sestavili cele skladbe ali pa samostojno zaigrali izmišljeno melodijo na enega ali več glasbil.

Svoje pesmi, melodije, prizore so tudi predstavili sošolcem, likovna dela pa smo razstavili.

Z dejavnostmi smo postavili most med šolo in galerijo ter uresničili še več ciljev iz učnega načrta, kot sem jih sprva načrtovala, na sproščen način, brez stroge ločnice med predmeti. Učenci so sproščeno komunicirali s sošolci in z umetniškimi deli. S tem bil tudi glavni cilj dosežen.

V 4. razredu v sklopu pouka likovne umetnosti obiščemo Narodno gale-rijo. Letos sem po obisku oblikovala dejavnosti pri pouku slovenščine, glasbene in likovne umetnosti s ciljem poglobiti muzejsko izkušnjo in jo

nadgraditi, učence navdušiti za stik z umetniškim delom, jim omogočiti, da se ob umetniških delih sprostijo, pustijo, da jih le-ta nagovorijo ter v njih vzbuditi željo, da si bodo kasneje še želeli obiskati galerijo.

Pred izvedbo dejavnosti sem načrtovala delo tako, da sem imela pred seboj izkušnjo iz galerije, reprodukcije iz galerije, cilje iz učnega načrta in ne naza-


MarjetkaPivecVrtec Medvode

Galerija in likovna umetnost v vrtcu

Vzgojiteljica ima zelo pomembno vlogo pri odkrivanju in srečavanju otrok z umetnostjo. Le ta se navadno kaže preko lastnega navdušenja, intere-sa, ljubezni in znanja do določene vsebine.

V referatu bi rada predstavila razvoj likovne umetnosti, kot jo vidim in doži-vljam s svojimi otroki v vrtcu že vrsto let, še posebej pa bi se osredotočila na zadnjo generacijo otrok, ki jo spremljam zadnjih pet let.

Predstavila bi rada, kako navdušiti otroke pri likovnem ustvarjanju, kako do-segati cilje likovne vzgoje tudi v I. starostnem obdobju. V nadaljevanju bi spregovorila o ustvarjalnosti otrok, raziskovanju in reševanju likovnih nalog, doživljanju in spoznavanju likovne umetnosti in pričakovanjih odraslih do likovnih del otrok.

Del referata pa bi posvetila tudi spoznavanju sveta umetnosti in umetniških del, ki jih otroci srečujejo v vsakdanjem življenju v vrtcu preko reprodukcij v knjigah, na stenah igralnice in umetniških delih v muzejih.


MetkaStergarPokrajinski muzej Ptuj - Ormož

Poslušam, opazujem, občutim, sodelujemDelo s predšolskimi otroki v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož

Osnova muzeja so muzejski predmeti. A ti za otroka molčijo. Sprego-vorijo šele s pripovedjo, pa tudi z razgovorom, prikazom delovanja, z otrokovo lastno aktivnostjo. Pri tem otrok želi uporabiti vse čute: vid,

sluh, tip, vonj. A muzej niso zgolj muzealije, je tudi prostor, ki predstavlja av-tentično učno okolje, še posebej, če je v stavbi, ki ima pričevalno vrednost (npr. grad). Skupaj z vzdušjem in signali, ki jih otrok prejme od odraslih (muzejskega pedagoga, vzgojiteljev/spremljevalcev, staršev), obisk muzeja vzbuja v njem občutke in ustvarja vtise, ki naj bodo pozitivni.

Avtorica bo na plakatu prikazala šest pedagoških programov za stalne muzej-ske zbirke, ki jih za skupine otrok iz vrtcev ponuja Pokrajinski muzej Ptuj - Or-mož in pri katerih uporablja pripoved: Na gradu je bilo življenje, Mini muzikan-ti, Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah, Zlati orehi grajske miške Flormaj, Mavrica grajske miške Flormaj in Zgodba o Mitri. Gre za pedagoške programe na področjih zgodovina, umetnostna zgodovina, arheologija in etnologija.

Pri tem se bo osredotočila na načine, kako uporabi pripoved: kot uvodno mo-tivacijo, kot način spoznavanja muzealij, kot rdečo nit obiska v zbirki, za se-znanjanje z novo snovjo, za ponovitev že znanih pojmov… Predstavila bo tudi avtorske slikanice in avtorske pripovedi, ki so ji pri tem v pomoč, didaktične pripomočke (replike, kopije in pripomočke, ki jih izdela sama) in oblike otroko-ve aktivnosti, ki zaokrožijo doživetje v muzeju (poustvarjalne delavnice, ples, petje, opazovanje, iskanje, reševanje, sodelovanje v pripovedi…).


MojcaHorvatPokrajinski arhiv Maribor

Kaj lahko šolske skupine vidijo v arhivu?

V Pokrajinskem arhivu Maribor so najpogostejše učne ure, v katerih se pred-stavi arhiv, poseben poudarek pa je na zgodovini kraja, iz katerega prihajajo vsakokratni obiskovalci. Učencem pokažemo pergamentne listine, ki se nanaša na njihov kraj, kakšen gradbeni načrt, šolske dokumente in še kaj, najbolj pa se učenci po navadi razveselijo starih fotografij domačega kraja. Uspešno se je izkazala kombinacija med reprodukcijami na Power Point prezentaciji, ki je smiselna predvsem za manjše dokumente, kot so razglednice, ki jih večje skupine učencev sicer ne bi mogle dobro videti, ter prikaz nekaterih original-nih arhivskih dokumentov, kot so npr. urbarji ali zemljiške knjige, ki naredijo največji vtis, če jih učenci vidijo „v živo“. Predstavitvena ura zajema tudi ogled arhivskega skladišča, čitalnice in restavratorske delavnice.

Tematske učne ure so namenjene večinoma študentom ali dijakom in se na-vezujejo na njihovo smer šolanja. Tukaj naj omenim učne ure o gradbenih načrtih, mizarjih, mariborskih šolah, urbarjih ipd. Pogosti so tudi vodeni ogledi razstav, saj arhiv redno pripravlja razstave na različne teme.

Poleg tega ponuja Pokrajinski arhiv Maribor tudi arhivske delavnice. Te so zanimive za skupine, ki želijo v arhivu prebiti nekaj več časa. Ko gre za učence, ki so prvič v arhivu, jim za začetek na že opisani način predstavimo arhiv, nato se učenci razdelijo na štiri manjše skupine. Vsako skupino prevzame po en strokovni delavec arhiva. V prvi delavnici, ki jo vodi restavrator, si učenci v re-stavratorski delavnici izdelajo pečate, z zlatotiskom naredijo napis in spoznajo še nekatere stroje in postopke v restavratorski delavnici. Druga skupina spozna osnove kaligrafske pisave. S posebnimi pisali na delovne liste izpišejo nekaj besed. Tretja skupina v arhivski čitalnici raziskuje s pomočjo mikrofilmskega čitalca. Najprimernejša se je izkazala domovinska kartoteka na mikrofilmih, po kateri brskajo učenci in ob tem odgovarjajo na zastavljena vprašanja na uč-nem listu. Četrta skupina dobi v roke originalno arhivsko gradivo. Po parih ali sami iz izbranih šolskih dokumentov (tedniki šolskega dela, vpisnice, imeniki, kronike …) izpišejo podatke, pri delu pa jih usmerjajo delovni lističi. Na koncu se vse skupine spet zberejo in vsak učenec na kratko poroča o svojem delu.

Osnovno- in srednješolske kakor tudi študentske in vrtčevske skupine že vrsto let obiskujejo tudi slovenske arhive, vendar nekateri učitelji še vedno ne vedo, kaj lahko pričakujejo od obiska v arhivu. Prispevek želi

na kratko predstaviti program mariborskega arhiva, podobne vsebine pa so na voljo tudi v ostalih slovenskih arhivih.


Natalija LapajneMuzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana

Humana mesta - Izzivanje merila mestaMoja soseska - Izobraževalne dejavnosti: učne ure s temat-skimi delavnicami za drugo triado Oktober, november, december 2016

Opis:

Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Muzej za arhitekturo in obli-kovanje nadgrajujeta prizadevanja za boljši mestni javni prostor s so-delovanjem v projektu Humana mesta - Izzivanje merila mesta (Human

Cities - Challanging the city scale). Večletni projekt poteka v okviru programa Ustvarjalna Evropa in spodbuja ustvarjalne pristope k izboljšavam javnega prostora v evropskih mestih, ne le središčnim, temveč predmestnim javnim prostorom, ki jih sodobne urbanistične politike pogosto prezrejo. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kako k izboljševanju kvalitete lokalnega bivalnega okolja pritegniti najmlajše in jih vključiti v procese soodločanja in soustvarjanja novega javnega prostora.

S skupino učencev druge triade na OŠ Danile Kumar smo v obšolski dejavnosti, skozi tematske delavnice raziskovali Bežigrajsko sosesko (BS 7) oz. Sosesko Ruski car. Z učenci smo razpravljali o tem, čemu služi njihov javni prostor in kako javni prostor prispeva h kakovosti bivanja v soseski. Kaj pomeni narava znotraj soseske in kako se prepletata arhitektura in krajinska arhitektura. Spo-znali so obstoječo iniciativo Skupaj na ploščad, ki oživlja Bratovševo ploščad in tudi (arhitekturno) fotografijo na terenu. Z arhitekturo velikega merila so se seznanili preko originalnega gradiva, arhitekturnih načrtov in risb, na razstavi Soseske in ulice v MAO, ter pomenom varovanja nepremične kulturne dedišči-ne. Arhitektura ne zgolj kot arhitekturni plašč in fasadni ovoj od zunaj, temveč, kaj pomeni arhitektura izza zidov in kako vpliva na naše življenje, kaj je javno in kaj zasebno. Skozi različna čutila in igro so se naučili brati arhitekturne tlorise. Izobraževalna dejavnost, ki je preko izbranih tem spodbudila spoznavanje in raziskovanje zakonitosti urbanizma, arhitekture in oblikovanja z lastnim likov-nim delovanjem otrok.

Izvajalci:OŠ Danile KumarUrbanistični inštitut RS - UIRS Iniciativa Skupaj na ploščadMuzej za arhitekturo in oblikovanje - MAO


RenataČehDornava

Vloga učitelja* in muzejskega pedagoga* pri vzpostavljanju in ohranjanju discipline v muzeju

Ravno to me je nagovorilo k premisleku o pripravi otrok in mladostnikov na ogled muzeja ter o vlogi učitelja in muzejskega pedagoga pri šolskem obi-sku muzeja. Pojavili sta se vprašanji: Kdo skrbi za red in disciplino učencev v muzeju? in Zakaj je disciplina nujno potrebna za ustvarjalno delo v muzeju? S temi „težavami“ se srečujem pri vsakdanjem delu v muzeju in želela sem podrobneje razjasniti, kdo ima kakšno vlogo pri obisku muzeja. Odgovor je, prav vsi udeleženci, tako muzejski pedagog, učitelj in nenazadnje učenci in mladostniki. Gre za temo, ki bi naj bila povsem jasna, vendar po lastnih izku-šnjah sodeč, še ni popolnoma tako.

Kadar se učitelj odloči peljati otroke in mladostnike na ogled muzeja, je prav, da jih vnaprej seznani z namenom, vsebino in potekom ogleda, pa tudi z osno-vami vedenja v muzeju. Če mladim predhodno opiše dogodek v pozitivni luči, če jih opozori na zanimivosti in posebnosti, če jim obisk osmisli in jih zanj navduši, pridejo v novo okolje s pričakovanji in željo po novih doživetjih in spoznanjih, lažje razumejo dogajanje, se ne dolgočasijo, zato je tudi manj težav z neprimernim vedenjem.

V muzeju je seveda dopustno sproščeno vedenje, vendar je potrebno paziti, da se ne poškoduje predmetov in ne moti drugih obiskovalcev. Zato je treba otroke in mladostnike pred obiskom opozoriti, naj se ne prerivajo in naj ne divjajo, ne tekajo, ne kričijo, ne razgrajajo, naj zbrano poslušajo razlago in dosledno upoštevajo navodila. Spodbuditi jih je treba, naj vprašajo, če jih kaj zanima, in naj sodelujejo v pogovoru, ko so povabljeni. Učitelj je tisti, ki pri-pravi učence na obisk muzeja, pred ogledom pa muzejski pedagog še enkrat strnjeno ponovi navodila.

Tudi če je učitelj že večkrat obiskal muzej in prisluhnil vodstvu muzejskega pe-dagoga, naj bo ves čas v bližini in dejaven. Skrb za disciplino je njegova naloga, predstavitev izbrane teme pa je naloga muzejskega pedagoga. Z vzajemnim sodelovanjem in podporo je obisk v korist in veselje prav vsem.

* Uporabljene izraze, zapisane v slovnični obliki moškega spola (učitelj, muzejski pedagog), uporabljam kot nevtralne in veljajo enakovredno za oba spola.

Povzetek plakata

V namenu posveta je opredeljeno, da „skrbna pedagoška priprava otrok v vrtcu oziroma v šoli na obisk muzeja na eni ter prilagojeni pedagoško/didaktični pristopi s strani muzejskih kustosov/pedagogov na drugi stra-

ni postajajo v sodobni muzejski pedagogiki ključ do uspešnega sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in muzeji.“


mag.SandraJenko,teatrologinja in kustosinja pedagoginja,Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) Ljubljana

Po sledeh gledališke zgodovine

Povzetek predstavitve delavnice

„Vsaka druga umetnost lahko čaka, da jo pretehta in oceni čas; samo gledališka je navezana na trenutke.“ (Oton Župančič) Vendar tudi ti trenutki puščajo sledi, ki jih lahko skrbno zberemo, podrobno preu-

čimo in kritično presodimo, da pridobimo dragocene in uporabne podatke, na primer za pripravo zgodovinske razstave ali izvedbo med predmetne de-lavnice. Spoznali bomo različne nosilce sporočil o minljivi scenski umetnosti, kot na primer gledališke liste in letake, kostumske in scenske skice, gledališke kritike, pisma, fotografije in druge vire, ki niso le zrcalo zgodovine, temveč tudi literature, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.


TanjaVerboten,Muzej Velenje

Ne (le) šola in ne (le) muzej – pedagoški programi muzeja velenje

V šestdesetih letih svojega delovanja je Muzej Velenje pod svoje okrilje prido-bil še šest dislociranih enot. Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju v pri-jetnem ambientu pripoveduje zgodbo o usnjarjih, industrialcih in nekdanjem življenju v Šaleški dolini, biser slovenske kmečke arhitekture je zagotovo 400 let stara Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem, viničarska Grilova domačija z zelenjavnim in zeliščnim vrtom, s čebelnjakom, sadovnjakom in z vinogradom stoji v Lipju pri Velenju, Hiša mineralov v Starem Velenju, hrani več kot pet tisoč mineralov z vsega sveta, del muzeja pa sta tudi spominski sobi v Topolšici in na Graški gori. Spominska soba v Topolšici je posvečena podpisu delne nemške kapitulacije 9. maja 1945, spominska soba na Graški gori pa legendarni partizanski 14. diviziji.

Raznovrstne muzejske zbirke in zelo dobro ohranjene različne muzejske stav-be so odlična osnova za pripravo in izvedbo vrste pedagoških programov, ki se navezujejo na šolsko učno snov in učne načrte. Programi, ki so zasnovani tako, da so aktualni in atraktivni, so dobro sprejeti s strani učencev in učitel-jev. V lanskem šolskem letu so bili izvedeni več kot stokrat. Strokovni delavci muzeja poskrbijo, da otroci, učenci in dijaki s pomočjo muzejskih učnih ur na zanimiv in tudi zabaven način čim več izvedo, programe pa popestrijo še s kvizi, z delovnimi listi ali muzejskimi delavnicami.

Pedagoški dejavnosti v Muzeju Velenje namenjajo posebno pozornost, saj se zavedajo, kako zelo je pomembno, da s preteklostjo, tradicijo in kultur-no dediščino seznanjamo predstavnike vseh generacij, tudi najmlajše, ter jih usposabljamo za njeno negovanje in ohranjanje. Pri tem smo marsikdaj lahko bolj uspešni v izvenšolskem okolju ter „in situ“. Pravzaprav vedno bolj, saj so nove generacije željne izkustev in proaktivnega, doživljajskega učenja. Vse to je strokovne sodelavce Muzeja Velenje navedlo, da so pred oblikovanjem pedagoških programov proučili šolske učne načrte in nato vsebine programov prilagodili snovi, ki jo morajo učenci poznati. Tako so ustvarili priložnost, da učenci zahtevano učno snov usvojijo v muzeju, kjer so jim za lažjo predstavo, doživetje in miselni izziv na voljo tudi različni predmeti, avtentično okolje, stavbna dediščina in druge „otipljive“ informacije.

Muzej Velenje s svojim delovanjem pokriva območje treh občin Šaleške doline (Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki), obiskovalcem pa na Velenjskem gradu ponuja na ogled deset stalnih muzejskih in gale-

rijskih razstav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razstavo. Poleg zbirk, ki obiskovalca popeljejo skozi lokalno zgodovino, velja izpostaviti še Afriško zbirko Františka Foita, eno od treh najpomembnejših afriških zbirk na sloven-skih tleh, ter zbirki ostankov mastodonta in sodobne slovenske umetnosti.


UršulaKavalarPobegajlo,CŠOD Ljubljana

Prešerni po PrešernuDan dejavnosti CŠOD: otroška ustvarjalnost v Prešernovi rojstni hiši Povzetek plakata

CŠOD že dvajseto šolsko leto organizira kulturne dni za učence vseh triad osnovne šole ter za srednješolce. Smo vezni člen med šolami in muzeji. Delamo v skladu z učnimi načrti, upoštevamo medpredmetno poveza-

vo (slovenski jezik, spoznavanje okolja, likovna umetnost; pri starejših sloven-ski jezik, zgodovina, etika, geografija). Učenci ob spoznavanju Prešernovega življenja in dela spoznavajo tudi način življenja v 19. stoletju. Spoznajo stare predmete, jih poimenujejo, ugotavljajo, za kaj so jih uporabljali. Doživijo pravo črno kuhinjo, z dimom pod stropom. Le kako bi danes skuhali kosilo v peči?

Kulturni dan nadgradimo z ustvarjalnimi delavnicami. Učenci narišejo Prešer-nov portret, izdelajo čisto svojo razglednico, rišejo na steklo, oblikujejo glino, narišejo panjske končnice z motivi iz Vrbe (naredimo maketo čebelnjaka), izdelajo plakat…

Starejši učenci se postavijo v vlogo novinarja in napišejo intervju s Francetom Prešernom. Ali pa se postavijo v vlogo Prešerna in napišejo pismo Juliji, morda pesem…

Na plakatu bo predstavljeno ustvarjanje učencev na delavnicah ter slike izdel-kov. . . .


Mag.NatašaRobežnikMuzej novejše zgodovine Slovenije

Uporaba zgodovinskih virov pri poučevanju slovenske zgodovine 20. stoletja

V Muzeju smo želeli prikazati slovensko zgodovino 20. stoletja na sodoben način in v delo aktivno vključiti učence in dijake. Razvili smo paket petih uč-nih ur, ki temeljijo na delu z zgodovinskimi viri. Paket obravnava naslednja obdobja: prva svetovna vojna, medvojno obdobje, druga svetovna vojna, prvo desetletje po drugi svetovni vojni, demokratizacija in osamosvojitev. Zgodovinski viri so različni: pisni viri, zemljevidi, grafi, slikovno gradivo, ustna pričevanja in fotografije. Gradivo je razdeljeno po posameznih tematikah, ki najbolje predstavljajo obravnavano obdobje. Učno uro spremlja tudi delovni list, ki udeležencem kasneje služi kot pripomoček ponovitev osvojene snovi. Izvedba ure je razdeljena na dva dela. V prvem delu učenci ali dijaki pregle-dajo gradivo na določeno temo. V določenem časovnem okviru iz številnih informacij izberejo najpomembnejše podatke, ki jih v drugem delu delavnice predstavijo svojim sošolcem. Pri tem vadijo tudi javno nastopanje. Vodja de-lavnice ima vlogo mentorja. Učencem pomaga in jih usmerja, kako iz gradiva izbrati pomembne podatke. V drugem delu dopolni manjkajoče informacije ali popravi napačne. Učne ure so prilagojene starostnim skupinam (3. triadi OŠ in dijakom 4. letnikov gimnazij ter maturantom). Večino delavnic smo izvedli za skupine maturantov, ki se pripravljajo na maturo iz zgodovine.

Učne ure smo prvič izvedli v šolskem letu 2013/2014 in jih od takrat večkrat predelali in prilagodili učencem in dijakom. Že v začetku so se učne ure razli-kovale med seboj po načinu, kako so bili podani zgodovinski viri. Način poda-janja zgodovinskih virov je bila tudi osnova za aktivno delo učencev in dijakov. Tekom izvajanja se je tudi pokazalo, katere podatke učenci in dijaki potrebu-jejo za aktivno delo. Tudi to smo ustrezno dopolnili.

Cilj učnih ur, ki temeljijo na delu z zgodovinskimi viri, je, da učenci poleg stro-kovnega znanja pridobijo tudi spretnosti, ki so potrebne za učenje in usvajanje novega znanja. Na delavnici jih poleg podajanja obravnavane snovi učimo, kako se učiti zgodovine s pomočjo zgodovinskih virov. Želimo, da se naučijo učnih spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri kasnejšem izobraževanju.

Muzej novejše zgodovine Slovenije zbira, hrani, preučuje in promovira gradivo slovenske novejše zgodovine. Pedagoški programi sledijo poslanstvu muzeja, aktualnim učnim načrtom in trendom sodob-

nega poučevanja zgodovine. Sodoben pouk zgodovine pri pridobivanju in raziskovanju znanja vedno bolj vključuje učence in dijake v različne aktivne oblike dela.


TadejTrnovšekvišji kustos,Muzej krščanstva na Slovenskem Stična, Ivančna Gorica

Stiški rokopisi v vsako učilnico!

Muzej krščanstva na Slovenskem se nahaja v idiličnem okolju cisteci-janskega samostana Stična, ki je lansko leto praznoval častitljivih 880 let in je najstarejši še delujoči samostan na Slovenskem. Ta dragulj

slovenske kulturne dediščine je konca srednjega veka veljal za center kulture, gospodarskega napredka in verskega dogajanja na Kranjskem. Obisk muzeja je tesno povezan tudi s samostanom, saj omogočamo ogled najzanimivejših delov tega slovenskega arhitekturnega bisera. Učenci tako na enem mestu podrobneje spoznajo vse poglavitne arhitekturne sloge: romanika, gotika (križni hodnik), renesansa (Stara prelatura), barok (jedilnica in cerkev), roko-ko (opatova kapela) idr. Nič nenavadnega ni, če se med klasičnim ogledom srečamo tudi s tukaj živečimi menihi, kar daje ogledu še dodaten čar. Stalna muzejska postavitev Življenje za samostanskimi zidovi dopolnjuje ogled sa-mostanskega dela in daje globlji vpogled v življenje menihov nekoč in danes. Druga stalna postavitev Zgodovina krščanstva na Slovenskem predstavlja 1700 letno tradicijo krščanstva na slovenskem etničnem ozemlju. Dolga in bogata zgodovina je samostan povezala s številnimi osebami, ki so bistveno vplivali na zgodovino Slovencev in jih lahko tukaj podrobneje spoznate: gotski slikar Janez Ljubljanski, skladatelj Jakob Petelin Gallus, reformator Primož Trubar, polihistor Janez Vajkard Valvasor, baročni slikar Fortunat Bergant, habsburški cesar Jožef II., osrednji predstavnik slovenskega razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart, arhitekt Jože Plečnik, zeliščar pater Simon Ašič in mnogi drugi. Vodeni ogledi se neprestano dotikajo tematik, ki so del učnih načrtov osnovnih in srednjih šol. V Stični je tako moč povezati številne šolske predmete: slovenski jezik, zgodovina, umetnostna zgodovina, družba, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, sociologija. Poseben pečat pa so v Stični pustili srednjeveški rokopisi, saj je tu leta 1428 nastal tretji najstarejši zapis v slovenskem jeziku. Veliko po-zornosti v zadnjem času namenjamo svetovno znanim stiškim rokopisom iz 12. stoletja, saj gre za največjo ohranjeno zbirko srednjeveških kodeksov na Slovenskem. Številne delavnice, ki jih nudi muzej, nudijo učencem izkustven pristop pri spoznavanju srednjeveške pisne kulture. Glede na različne starostne stopnje se šolske skupine lahko preskusijo v izdelovanju stiških inicialk ali v ka-ligrafskih spretnostih. Obisk Stične torej ponuja izredno širok spekter védenja, ki ga pri vodenih ogledih nudijo strokovno usposobljeni vodiči.


LucijaCvjetković,Moderna galerija (MG+MSUM), Ljubljana

Muzejsko- pedagoški pristopi pri posredovan-ju moderne in sodobne umetnosti učencem in dijakom različnim sta-rosti in kulturnih ozadij v Moderni galeriji, Muzeju sodobne umet-nosti Metelkova in bol-nišnični šoli Ledina

(so-ustvarjanje z umetniki, interdisciplinarne aktivnosti v povezavi z drugimi umetnostmi (glasbo, literaturo oz.besedilom) in znanostjo (interdisciplinarni odnos do ekologije, znanosti, filozofije) ustvarijo pogoje za lažje razumevanje in podoživljanje umetničinega / umetnikovega sporočila.

Od leta 2011 izobraževalni programi Moderne galerije (MG+MSUM) potekajo na dveh lokacijah – v Moderni galeriji, muzeju moderne umetnosti (MG+) in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM). Programi (organizirani ogledi, delavnice, pogovori, MuzeUre, itn.) so namenjeni predškolskim, osnov-nošolskim in srednješolskim skupinam, študentom, skupinam univerz za 3. življensko obdobje ter ranljivim skupinam, ki prihajajo na ogled organizirano. Prilagojeni so starosti, zanimanju in zahtevam skupin ter se (v glavnem) nave-zujejo na tekoče razstave, lahko pa so tudi samostojni. V primeru, da skupina ne more obiskati muzeja, pedagoške aktivnosti izvajamo tudi na drugih loka-cijah v sklopu programa Muzej na obisku (na primer sodelovanje s bolnišnično šolo Ledina).

Na simpoziju bom na primeru vodenja z delavnico stop motion animacije pred-stavila metodologijo posredovanja sporočil nekaterih umetniških del iz zbirk Moderne galerije skupinam srednješolcev. Primerjala bom delavnico s „klasič-no“ srednješolsko skupino s skupino dijakov bolnišnične šole Ledina, osnov-nošolsko skupino ter skupino mladostnikov s poškodbami glave...).

Delavnice stop-motion animacije smo uvedli pred petimi leti, in kot spremlje-valna dejavnost rednih vodstev so postale ena od najbolj iskanih in priljublje-nih aktivnosti za dijake in starejše učence. Predstavila bom pozitivne in nega-tivne izkušnje izvajanja stop motion tehnike ter se osredotočila predvsem na najbolj „uporabno“ lastnost – njeno fleksibilnost (zelo primerna je za skupine različnih starosti in sposobnosti), zaradi svoje „novomedijske“ narave pa je bli-zu dojemanja sveta mladih. Predvsem pa njeni rezultati (ponovno) dokazujejo, da abstraktne forme, „nerazumljivi“ koncepti, nenavadne instalacije in številna vprašanja, ki zaznamujejo umetnost 20. in 21. stoletja ob dobro koncipiranih vodstvih dijakov ne prestrašijo, zmedejo ali pustijo ravnodušnih.

Muzejsko - pedagoška didaktika ima v Moderni galeriji (MG+MSUM) dolgo tradicijo in izhaja iz predpostavke, da zahtevata moderna in sodobna umetnost drugačen način posredovanja znanja in izkušnje

kot „klasična“. Cilji pedagoških programov so torej, da s pomočjo prilagojene in usmerjene razlage umetniških del ter različnimi dopolnilnimi dejavnostmi


TajaJ.GubenšekDomžale

Učna ura bonton ali lepo vedenje

po šolskem redu, ki ustvarja posebno vzdušje, si nismo mogli predstavljati, da bodo CESARSKA PESEM, LEPO VEDENJE, LEPOPIS, DOMAČA MAČKA in vse naslednje učne ure, ki so v osemnajstih letih nastale v SŠM, postale ena izmed najuspešnejših muzejskih pedagoških demonstracij v Sloveniji.

Zakaj so Učne ure v SŠM tako privlačne, popularne in obiskane? Pri aktivnem, spontanem prepletu igre in učenja scenarij omogoča spoznavanje in doživl-janje zgodovine „na lastni koži“. Učenci so hkrati igralci in od njih je odvisno, kako bo učna ura „izpadla“. V našem razredu veljajo neka druga pravila, kjer je potrebno sedeti zravnano, z rokami na hrbtu, odgovarjati v celih stavkih, se prikloniti pred katedrom in gospodično učiteljico pozdraviti z „Bogdaj, gospodična učiteljica!“, če ne želiš klečati v kotu, na koruzi ali biti zapisan v Črne bukve..... Mladi potem ugotavljajo, kako je bilo včasih vse tako drugače, starejši obiskovalci (in tudi učitelji) pa obujajo spomine na svoje šolske dni in postanejo nostalgični.

MED POUKOM NE ZDEHAJ! OBNAŠAJ SE TUDI ZUNAJ ŠOLE IN CERKVE DOSTOJ-NO IN NRAVNO, NE RAZSAJAJ IN NE RAZGRAJAJ NA CESTI IN NE LUČAJ KAME-NOV! NE PLJUVAJ PO TLEH! ŽIVI SLOŽNO, Z LJUDMI DRUGE VERE IN DRUGE NARODNOSTI!...to je le nekaj „Šolskih postav», ki se jih učenci nauče pri učni uri Lepegavedenjainbontona.

GospodičnaučiteljicaMEDARDAMEDEN* je bila najbolj vsestranska in najbolj izku-šena učiteljica. Poučevati je začela v času popotresne obnove Ljubljane. Gdč. Medeno-va je bila vidna članica slovenske liberalne Narodne napredne stranke. V šoli je bila zelo pridna in je zato v nižji gimnaziji v Ljubljani lahko preskočila prvi razred. Med študijem je vseskozi pridno služila dodatne goldinarje z inštruiranjem drugih študentov in s prevajanjem raznih strokovnih tekstov. Najprej je poučevala CESARSKO PESEM Janeza Gabriela Seidla, nato pa se je specializirala za poučevanje pravil bontona pri učni uri LEPO VEDENJE in prirodologije pri učni uri DOMAČA MAČKA.

*Gospodično učiteljico Medardo Meden že osemnajsto leto interpretira samostojna ustvarjalka v kulturi, kustodinja Taja J. Gubenšek ([email protected]), ki je prva iz-vajalka učnih ur v Slovenskem Šolskem muzeju. Do sedaj je izvedla že več kot 3600 ponovitev učnih ur.

Povzetek predstavitve delavnice

V SŠM v okviru pedagoškega programa izvajamo „Učne ure naših babic in dedkov“ od leta 1999. Zamisel učne ure je nastala ob razstavi Homo sum – Ivan Hribar, s sodelovanjem Slovenskega šolskega muzeja in Mestnega

muzeja Ljubljana leta 1997.

Učne ure so igrane ure zgodovine ali t.i. „zgodovina v živo“. Avtentično opreml-jenost razreda iz preloma 19. in 20 stol. so predstavljali nepogrešlivi predmeti, ki so zaznamovali takratne učilnice: podoba Franca Jožefa in zemljevid Avstro--ogrske na steni, stare ozke lesene klopi z odprtinami za črnilnike, lepopisne črke na tabli, oslovska klop, koruza v kotu. Protagonistka pouka je bila stroga gospodična učiteljica, v posebnem kostumu, s šibo v roki, ki je „dajala takt» učni uri izpred sto let, kot da «gre zares» in vzbujaja strahospoštovanje še tako pogumnim učencem.

In čeprav je vse podvrženo strogim pravilom obnašanja, ki jih morajo brez izje-me upoštevati vsi učenci, ki jim disciplinske kazni ne uidejo, če se ne ravnajo


DarinkaKolarOsvaldLjubljana

Slovenski policijski muzej in njegova vloga pri vzgoji in izobraževanju

Leta 1920 je Uprava policije v Ljubljani začela snovati kriminalistični mu-zej, ki je bil namenjen izobraževanju orožnikov. Muzej je pod različnimi imeni večino svojega obstoja deloval kot študijski kabinet v okviru šol za

miličnike in policiste. Njegove zbirke so bile na ogled le strokovni javnosti vse do konca preteklega tisočletja, ko je muzej začel odpirati vrata tudi za druge obiskovalce, z nalogo preventivnega osveščanja ljudi o kriminaliteti in inter-pretiranja vloge policije in pravosodja v družbi. V zadnjem obdobju policijski muzej z gostujočimi razstavami svoje delovanje širi izven muzejskih zidov in se ob tem povezuje z drugimi muzeji, ustanovami in organizacijami.

Policija je globalna institucija, ki se spreminja z razvojem družbe. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 – poglavje 4.35 (Uradni list RS št. 75/2015) navaja posodobitev Muzeja slovenske policije z vzpostavitvijo sodobne policijske muzejske dejavnosti, ki naj bi med drugim poglobila komunikacijo in sodelovanje policije s skupnostjo.

Prispevek izhaja iz hipoteze, da policijsko – pravosodni muzeji predstavljajo pomemben del kriminalitetnih in varnostnih politik v smislu preventivnega delovanja. Skozi svoje programe vzgajajo in izobražujejo javnost o varnosti, preprečevanju in zatiranju kriminalitete ter vspodbujajo sodelovanje policije s skupnostjo pri zagotavljanju temeljnih dobrin – varnosti in miru v družbenem okolju.

Hipoteza se preverja skozi pregled in analizo virov o delovanju in vlogi slo-venskega policijskega muzeja, razvoju policije, s pregledom kriminalitetnih in varnostnih politik, primerjavo s policijskimi muzeji drugih držav ter pregledom obstoječih muzejskih in policijskih preventivnih aktivnosti. Cilj in smoter raz-iskave je v pripravi novih programov, skozi katere bi Muzej slovenske policije uresničeval svoje poslanstvo v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi usta-novami.


Mag.NatalijaF.Kocjančič,Zavod RS za šolstvo

Vloga in pomen likovnega izražanja ter spodbujanja ročnih spretnosti v celostnem razvoju otrok in mladostnikov

Prispevek govori o pedagoški vrednosti umetnosti, ki ne le omogoča uži-tek ob nečem lepem, temveč spodbuja domišljijo, pomaga premagovati stereotipe in nudi priložnost za osebnostno rast. Likovno izražanje in

ročne spretnosti dokazano pozitivno vplivajo na ustvarjalnost in koncentra-cijo otrok in mladostnikov, na njihove socialne spretnosti, emocije, kot tudi na razvoj pozitivne samopodobe. Mednarodne raziskave kažejo, da v šolah, ki kulturi in umetnosti namenjajo več prostora, dosegajo boljše rezultate na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti. Tudi v slovenskem prostoru šole, ki učence dodatno spodbujajo k aktivnostim na področju ume-tnosti in ročnih spretnosti beležijo manj težav, povezanih z branjem, hkrati pa boljše rezultate pri različnih vrstah preverjanja in ocenjevanja znanja. Novejše raziskave tudi dokazujejo, da večje izpostavljanje umetnosti spodbuja bolj zdrav psihosocialni razvoj otroka in mladostnika.

562. Plenarna predavanja

2. Plenarna predavanja

1. nacionalni strokovni posvet namenjen teoriji in praksi muzejske...

Documents