8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

1/96

ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKUizpiski komentarja

1. len Cilji kazenskega postopka in naelo zakonitostiZKP doloa v prvem lenu cilj kazenskega postopka, in sicer da se nihe nedolen ne obsodi oziroma se lahko

obsodi le pod pogoji, doloenimi v tem zakonu. Varuje temeljne lovekove pravice, ki izhajajo iz Ustave in veljavnihmednarodnih pogodb. Toda procesna pravila niso doloena le v ZKP, temve tudi v Ustavi, mednarodnihpogodbah, v drugih zakonih (zakon o sodiih, zakon o DT, zakon o odvetnitvu, zakon o sodniki slubi, sodni redin podzak. aktih, ki so sprejeti na podlagi ZKP). Postopek mora biti formalno zakonit in tudi poten, vsakobdolenec mora imeti pravico do nepristranskega in zakonitega sodnika.Procesno pravilo, da sodnik sodi v skladu z veljavno zakonodajo (ustavo, zakoni, mednarodnimi pogodbami) in dani vezan na mnenja vijih sodi, je pomembno procesno pravilo. Sodia lahko sprejemajo mnenja vijih sodi,toda le na temelju prepriljivosti njihove agrumetacije, formalno pa niso vir prava.Sojenje, izrek kazenske sankcije in vse kazenske postopke lahko vodijo le sodia, ustanovljena z zakonom, in pozakonu pristojna sodia splone pristojnosti.Naelo zakonitosti v kazenskem materialnem pravu ne dopua intra legem analogije, v procesnem kazenskempravu pa je dovoljena in nujna.Smiselna uporaba posamezne dolobe pomeni, da se uporabi v skladu z njenim namenom in glede na naravo

primera, tudi e zakon izrecno ne napotuje na smiselno uporabo drugih dolob. Vendar je pomembno, da seuporaba analogije ne izvaja preohlapno in se vseeno v kazenskem pravu razlaga restriktivno.

2. lenPristojno sodie je tisto sodie, ki je stvarno in krajevno pristojno za odloanje v konkretni kazenski zadevi.Kritev stvarne pristojnosti sodia je absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka.

3. len Domneva nedolnostiDomneva nedolnosti je povzeta iz Ustave, ker gre za temeljno lovekovo pravico, ki je zato e posebejpoudarjena. Krivda, ugotovljena s pravnomono sodno odlobo, je dokazana krivda oz. tudi, e je storilcu zpravnomono sodbo kazen odpuena, ali mu je izreen le sodni opomin. Tudi, e je storilec nepriteven in mu jeizreen varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja ali vzgojni ukrep mladoletniku, teje, da jeugotovljena storileva krivda, tudi e taken storilec ni kazensko odgovoren. Nasprotje tega je nedolnost, ki jo

sodie ne ugotavlja, saj ob pogojih, da obdolenca v kazenskem postopku oprosti pomeni, da ni dokazano, da jestoril kaznivo dejanje. Zato se obdolencu ni potrebno braniti in niesar dokazovati, toilec je tisti, ki dokazujekrivdo, v dvomu pa vedno sodie odloa v korist obdolenca po naelu in dubio pro reo. Dejstva v kazenskempostopku morajo biti ugotovljena z gotovostjo, za tista ki niso ugotovljena z gotovostjo, pa teje da so izkljuena intolmaijo, da so v korist obdolenca. Zagovor obdolenca z molkom ni teti za obteevalno okoliino, saj zagovorni potreben, ker vse dokaze mora zbrati toilstvo oz. sodie.Izjeme od tako obrnjenega dokaznega bremena so npr. pri k.d. razalitve, k.d. opravljanja, kjer obdoleni moradokazati doloena dejstva, saj jih v postopku zatrjujetisti, ki o drugem nekaj trdi, mora svoje trditve dokazati.

4. len Pogoji za odvzem prostostiPravila ob odvzemu prostosti morajo zagotoviti obdolencu minimum ustavno zagotovljenih pravic. Oseba, ki ji jeprostost odvzeta tako mora biti nemudoma obveena o:

1. razlogu odvzema prostosti v materinem jeziku,

2. pouena mora biti o temu, da ni dolna niesar izjaviti,3. tem, da ima pravico do zagovornika po lastni izbiri,4. da njegovi blinji morajo s strani pristojnega organa biti obveeni o odvzemu prostosti.

Policija lahko odvzame prostost posamezniku na temelju:1. odlobe sodia,2. e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila k.d. oz . je podan katerikoli od razlogov za pripor,

v skrajanem ali navadnem postopku s tem, da se mora brez odlaanja privesti preiskovalnemu sodniku,3. e so podani utemeljeni razlogi za sum, da je oseba storila k.d., ki se preganja po uradni dolnosti, e je

pridranje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja alibija, zbiranja obvestil in dokazovOmejitev prostosti pomeni vsako prisilno zadranje, ki pa je lahko: aretacija, privedba, pridranje, pripor inprestajanje zaporne kazni.Pravica do zagovornika pomeni tudi, da imata zagovornik in obdoleni pravico do neomejene komunikacije, ki jo

policija lahko nadzoruje le vizualno in ne vsebinsko, zagovornik je aktiven tekom te faze in lahko tudi predlagapoliciji dokaze, pregleda lahko tudi policijski zapisnik.V kolikor dejanja policistov niso v skladu z temi dolobami, pomenijo kritev procesnopravnih pravil,neveljavna ni le izjava osumljenca, temve vsi dokazi, ki so pridobljeni na podlagi izjave osumljenca.

1

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

2/96

5. lenObdolencu je potrebno e na prvem zaslianju povedati, esa je obdolen in kaj je podlaga za njegovo obdolitev,prav tako mora imeti monost, da se izjasni o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo in navede vse kar je vnjegovo korist. To pomeni, da mora obdoleni izvedeti pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, za katerega se gaobdoluje, mora mu biti pisno podana, tudi obvestilo o tem, kaj je podlaga za sum in kateri dokazi podkrepljujejo tasum, ti pa so tisti dokazi, na katere se opre toilec v obtonemu aktu. Tako se mora obdoleni seznaniti z vsemdokaznim gradivom zoper njega, da lahko uresnii svojo pravico do obrambe, kot mu je zagotovljena, ker vnasprotnem primeru gre za bistveno kritev dolob procesnega prava.Pomembna pravica obdolenca je ta, da ni dolan izpovedati zoper sebe, zoper svoje blinje, in ne priznati krivde.Gre za temeljno pravno jamstvo obdolenca v kazenskem postopku, ki se drugae tudi imenuje privilegij zopersamoobtobo, ki izhaja iz domneve nedolnosti.Obdoleneva materialna obramba je zelo iroka, prepovedana so le takna dejanja, ki bi pomenila storitev k.d.,lahko pa jih izvaja kakor obdolenec, tako tudi DT in sodie (kadar po uradni dolnosti izvaja dokaze vobdolenevo korist). Obdoleni se ni dolan zagovarjati, lahko se brani z molkom, ki ga ni mono razlagati vnjegovo kodo, saj je obramba zgolj pravica in ne obveznost obdolenega. Izjema so le dejanja, ki ne zahtevajonjegovo dovoljenje (npr. odvzem krvi, DNK, odtisov), ob teh dejanjih se podatki lahko pridobijo od obdolenca kotobjekta, brez njegove privolitve ali sodelovanja.

6., 7. 8. in 9. len raba slovenskega in tujih jezikov v sodnih kazenskih postopkih

Uradni jezik v kazenskem postopku je slovenski jezik in izjemoma je mono, da postopek poteka v enem od dvehjezikov uradnih manjin, kadar je na podroju pristojnega sodia v rabi tudi eden od jezikov dveh manjin. To veljale za sodbe sodia na prvi stopnji, na drugi oz. viji stopnji se postopek vodi v slovenskem jeziku, konna odlobase izda tudi v prevodu.Prav tako se tobe, pritobe in druge vloge obravnavajo enako. Tujec, ki mu je odvzeta prostost ima izjemomamonost podajati vloge v svojem jeziku, drugae pa tujci lahko v svojem jeziku podajajo vloge na sodiu le obpogoju vzajemnosti. Stroki prevodov vedno bremenijo proraun, v primeru uradne rabe enega od jezikov manjin.V primeru odvzema prostosti tujcu stroki prav tako bremenijo proraun tudi, e je ta spoznan za krivega.Stranke, prie in ostali udeleenci postopka imajo pravico uporabljati svoj jezik, sodie pa je dolno zagotovitiprevajanje v sodnih dejanjih in ustno na obravnavah. Udeleenci se lahko odpovejo pravici do uporabe svojegajezika e razumejo slovenski, vendar je potrebno to vnesti v zapisnik in vseeno pouiti stranko o pravici doprevajalca. V sodnih postopkih prevajajo sodni tolmai. Enaka pravila veljajo tudi za vabila, odlobe in drugapisanja sodia, ki so vedno v slovenskem jeziku, razen kadar je v uradni rabi kateri od jezikov manjin. V primeru,da je tujcu odvzeta prostost, se mu vroajo pisanja v njegovem jeziku oz. jeziku, ki ga uporablja v postopku vkolikor se tej pravici ni odpovedal.

10. len Ne bis in idemNihe ne sme biti preganjan ali kaznovan zaradi k.d., za katero je bil s pravnomono sodbo oproen ali obsojen,ali je bil postopek zoper njega pravnomono ustavljen oz. je bila obtoba zoper njega pravnomono zavrnjena. Greza prepoved sojenja o isti stvari, ki je ena od temeljnih pravic in procesnopravnih varstev. Pravnomona sodba jeres iudicata in se lahko spremeni le v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in le v obsojenevo korist. Obvezujekakor sodie tako tudi DT, sodie je dolno izdati sklep o zavrnitvi preiskave, v kolikor ugotovi, da gre za resiudicata.IZJEMA: V primeru ko vrhovni DT lahko vloi zahtevo za varstvo zakonitosti v obdolenevo kodo, sepravnomona sodba ne spremeni, ugotovi se lahko le kritev zakona.

Prepoved izsiljevanja izjave obdolenca ali udeleencev v kazenskem postopku je naslednje temeljno varstvo

lovekovih pravic v kazenskem postopku. V primeru, da je kakna izjava izsiljena, se dokazi pridobljeni na podlagite izjave in izjava izloijo. V kolikor to stori uradna oseba, s tem stori k.d. prisiljenja (132.l) po 267. l. KZ(izsiljevanje izjave v okviru poglavja kaznivih dejanj zoper javna pooblastila in uradno dolnost).

12. len Pravica do zagovornika in pravica do obrambeObdolenec ima pravico braniti se sam, ali s pomojo zagovornika, ki si ga sam izbere izmed odvetnikov, e patega ne naredi, mu ga postavi sodie, ko je to z zakonom doloeno zaradi zagotovitve njegove obrambe. Zagovors pomojo zagovornika, ki je lahko le odvetnik, je praviloma fakultativen ali izjemoma obligatoren.Zakon doloa, da je obligatoren v naslednjih primerih:

1. e je nem, gluh ali sicer nezmoen uspene obrambe,2. e tee zoper njega kaz.postopek za k.d., za katero je predpisana kazen 30 let zapora,3. e je priveden k preiskovalnemu sodniku in mu je odvzeta prostost e na prvem zaslianju,4. ves as trajanja pripora,

5. ob vroitvi obtonice, e gre za k.d. za katero je zagroena kazen 8 let zapora in ve,6. od pravnomonosti dalje pa tudi v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi je nujen zagovornik e je

izreena kazen zapora 30 let, e je nem, gluh ali sicer nezmoen uspene obrambe.

2

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

3/96

13. len RehabilitacijaPravica do rehabilitacije neupravieno obsojenega ali osebe, ki ji je neupravieno odvzeta prostost vsebuje tudipravico do odkodnine.PAZI! Razlika med rehabilitacijo po KZ, kjer oseba velja za neobsojeno in nima pravice do povrnitve kode,neupravieno obsojen po ZKP pa ima te pravice. Med druge pravice, ki jih doloa zakon sodijo e objava sodneodlobe o rehabilitaciji v sredstvih javnega obveanja, vtevanje asa v zaporu v pokojninsko dobo in pd.(zakono popravi krivic).

14. lenObdolenca in druge udeleence je sodie v postopku dolno pouiti o pravicah, dejanjih in posledicah opustitev,ki bi se lahko zgodile iz nevednosti in zaradi njih ne bi izkoristili svojih zakonitih pravic. Ker so stranke naelomaprava neuke, je dolnost sodia, da jih o tem poui in jim nudi ustrezno pomo. Pomembno je, da se pomonanaa na uresnievanje pravic in ne na vpraanja dejanskega stanja ali pravna vpraanja, o katerih sodieodloa v tem konkretnem kazenskem postopku, ker bi v nasprotnem lahko bila ogroena nepristranskost sodiapri sojenju.

15. len Naelo hitrosti postopkaSodie si mora prizadevati, da se postopek izvede hitro in brez zavlaevanja in da onemogoi zlorabo pravicudeleencev v postopku. Zamudno sodno varstvo ni uinkovito, zato ima ta zakon ve dolob s katerimi skuaskrajati postopke in zmanjati zaostanke ter zavlaevanja v samem postopku. Zavlaevanje postopka je procesnazloraba, ki jo je sodnik dolan prepreiti (npr. neutemeljena izloitev sodnika, preloitev glavne obravnave,zadrevanje dokazov za pritobo, neutemeljeni predlogi in pd.)

16. len Naelo enakopravnostiStranki sta v kazenskem postopku enakopravni, sodni postopek je kontradiktoren zaradi zagotovitve potenegasojenja, eprav ni v vseh fazah stopnja kontradiktornosti enaka. Sodie je nepristransko in odloa o dokazihpredloenih z obeh strani objektivno, samo pa ne ugotavlja dejanskega stanja (kot je to sluaj v inkvizitornempostopku). Sodie vodi meani tip postopka, kar pomeni, da deluje po akuzatornokontradiktornem konceptu, ki jedopolnjen z enim od temeljnih nael ZKP, oz. naelom iskanja resnice. To pomeni, da je sodie po uradnidolnosti zavezano k iskanju resnice tudi, e je ta v kodo obtobe. To je eden od elementov inkvizitornegapostopka v okviru ZKP.Dejanska enakopravnost pa je lahko omejena, zakon posebej doloa izjeme od tega naela, ki so primeroma:

1. DT mora delovati v korist obdolenca v kolikor ugotovi resnino stanje2. DT lahko vloi redna in izredna pravna sredstva v korist obdolenca3. restitutio in integrum

4. prepoved reformatio in peius5. obnova kazenskega postopka6. izredna omilitev kazni7. preizkus pritobe o morebitnih kritvah zakona v kodo obdolenca8. preizkus izpodbijane sodbe tudi glede sankcije in odvzema prem.koristi9. paziti na korist sooobdolencev v pritobenem postopku, tudi e ti niso vloili pritobe10. obdolenec ima pravico in ne dolnost obrambe11. DT je dolan dokazati krivdo obdolenemu12. postopek za izdajo kaznovalnega naloga (opravi se brez zaslianja in izvajanja dokazov)

17. len Naelo iskanja resniceInstrukcijska ali inkvizicijska maksima za sodie pomeni, da mora iskati materialno resnico po uradni dolnosti in

ne le na predlog strank. Enako obvezuje kakor sodie tako tudi DT tako tudi policijo, ves as trajanja kazenskegapostopka. Ugotavljajo se le pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za presojo v konkretni zadevi.Nepomembnih dejstev sodiu ni potrebno ugotavljati. Primeri procesnih pravil s katerimi se ugotavlja materialnaresnica so:

1. naelo proste presoje dokazov,2. dolnost zbiranja dokazov kljub priznanju obdolenca,3. nevezanost na dokaze, ki jih predlagajo stranke,4. dolnost sodia da priskrbi dokaze na lastno pobudo,5. pravico strank da ves as postopka predlagajo nove dokaze,6. pooblastilo vijega sodia, da po uradni dolnosti lahko razveljavi sodbo zaradi dvoma o pravilnosti

ugotovljenega dejanskega stanja.Izjeme od naela iskanja resnice v kazenskem postopku so predvsem tiste, ki govorijo v korist obdolenca, kot so:

dokazne prepovedi in izloitev nedovoljenih dokazov, vezanost sodia na obtobo, prepoved reformatio in peius,prepoved spremembe dejanskega stanja v kodo obsojenca v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Vse natetodelno ovira sodie, da ugotovi dejansko stanje in materialno resnico. Tisto, kar sodie ugotovi v sodbi, ki postanepravnomona se teje za resnino in celo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoe spremeniti v kodoobsojenca, torej je dovoljeno le v njegovo korist.

3

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

4/96

18. len Naelo proste presoje dokazov in dokazne prepovediSodia in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku niso vezan in ne omejeni na prav nobena formalnadokazna pravila glede presoje, ali je katero pravno relevantno dejstvo podano, ali ni. Posamezen dokaz nivrednoten glede na njegovo vrsto, kvaliteto ali kvantiteto. Sodie mora po lastnem preudarku skrbno in vsakegaposebej ter vse dokaze skupaj ovrednotiti glede na logino sklepanje, ivljenjske izkunje, strokovnost.Izjemoma zakon doloa, da se posamezna dejstva lahko dokazujejo npr. z pravnomono sodbo ali z doloenovrsto izvedenstva, eprav niso omejena zgolj na natete naine dokazovanja.Dokazne prepovedi: kljub naelu proste presoje dokazov, nekaterih dokazov v kazenskem postopku ni mogoeuporabiti in sicer tistih, ki so pridobljeni v nasprotju z zakonom. Nezakonito pridobljeni dokazi nikoli ne morejo bititemelj sodne odlobe, ne glede na to, ali so v korist ali v kodo obdolenca.Dokazi, ki niso pridobljeni zakonito so:

1. tisti, pridobljeni z kritvijo ustavno zavarovanih lovekovih pravic in svoboin,2. pridobljeni z kritvijo dolob ZKP, kjer je izrecno doloeno, da se sodna odloba na takne ne more opreti,3. tisti, pridobljene na zakonit nain, vendar na podlagi prvega nedovoljenega dokaza.

19. len Obtono naelo oz. naelo akuzatornostiV kazenskem postopku so faze pregona, obrambe in sojenja loene med sabo. Tako funkcijo pregona lahkoopravlja le upravieni toilec, brez njega se postopke ne more uvesti, e pa ga umakne se ta kona z odlobosodia. Toilci so lahko: dravni toilec, zasebni toilec in okodovanec kot toilec in vsi imajo enak poloaj vkazenskem postopku kot ga imajo ostale stranke in obdolenec, razen tistih , ki jih ima kot dravni organ, oz. ki so

dodatna pooblastila, ta pa so:1. ukrene kar je potrebno za odkrivanje kaz. dejanj, izsleditvijo storilcev, usmerjanje kaz. postopka,2. da zahteva preiskavo,3. da vloi in zastopa obtonico oz. obtoni predlog pred sodiem,4. da vlaga pritobe zoper nepravnomone odlobe in izredna pravna sredstva zoper pravnomone odlobe,5. opravlja druga dejanja, doloena v tem zakonu

Dravni toilec je upravieni toilec za tista k.d., za katera se po dolobah KZ storilec preganja po uradni dolnostiin tudi za tista kjer se storilec preganja le na predlog okodovanca ali z dovoljenjem ministra.Zasebni toilec je upravien toilec za tista k.d., za katera je v KZ izrecno doloeno, da se zanejo na zasebnotobo, takrat je zasebni toilec tudi okodovanec.Okodovanec kot toilec je upravieni toilec v tistih k.d., ki se sicer preganjajo po uradni dolnosti, vendar jih DT izkakrnegakoli razloga, ne preganja. Takrat okodovanec stopi na mesto DT kot subsidiarni toilec. Ta intitut je

uveden kot korekcija zoper morebitnih napanih odloitev DT.Izjema je postopek proti mladoletnikom, kjer je za vsa k.d. upravieni toilec le DT enako, kot je v postopku zaizdajo kaznovalnega naloga edini upravienec za pregon le DT.Sodie mora po uradni dolnosti ves as postopka paziti, ali funkcijo pregona opravlja upravieni toilec. V kolikorugotovi, da temu ni tako, mora postopek v preiskovalni fazi ustaviti, v pritobenem postopku ali v postopku naglavni obravnavi mora obtoni akt zavrei oz. izdati zavrnilno sodbo.

20. len Legalitetno naeloTo naelo velja le za DT, po kateremu je ta dolan zaeti kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da jestorjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Ravnati mora, tudi po oportunitetnemnaelu . Tako torej, ob podanem sumu mora zaeti in nadaljevati postopek, e ni podana zakonska ovira, tudi e jemnenja, da pregon ne bi bil smotrn. Velja tudi nasprotno, torej v primeru, ko niso podani zakonski pogoji za pregon,ali so ti tekom postopka odpadli ali prenehali, ne sme nadaljevati pregona zaradi morebitnih pritiskov, javnega

mnenja ali umika odgovornosti. Naelo smotrnost kazenskega pregona lahko DT uporabi samo kadar zakon toizrecno dovoljuje.Utemeljen sum je podan na podlagi lastne presoje DT, dokazov zbranih s strani policije, preiskovalnega sodnika, alisamega DT.Pregon zane DT z tem, da sodiu poda zahtevo za preiskavo ali vloi neposredno obtonico oz. obtonipredlog. V postopku zoper mladoletnika se postopek zane z zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka.Pregon lahko DT zahteva le zoper znanega storilca, e pa ta ni znan mora DT zahtevati od policije potrebne ukrepeza njegovo odkritje ali preiskovalnemu sodniku predloge za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Z zahtevo zapregon DT lahko razpolaga le do konca glavne obravnave, ko sodie prve stopnje odloi o obtobi, ni ve mogoodstop od obtobe in ne od pregona, prav tako obtobo ne more spremeniti, razen v pritobenem postopku nadrugi stopnji, kjer na obravnavi lahko spremeni obtobo in sicer le v korist obdolenca.Izjeme od legalitetnega naela doloa zakon, oblikovane so v okviru oportunitetnega naela, kjer DT opravljakazenski pregon samo, e oceni, da je tak pregon smotrn. Tako DT lahko:

1. k.d. za katera je predpisana kazen do 3 let zapora oz. denarna kazen (izjemoma teja k.d.), sme odstopiti vpostopek poravnavanja,

2. v primerih odloenega pregona,3. ire monosti ravnanje po tem naelu v postopku zoper mladoletnike.

4

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

5/96

Dejanja majhnega pomenaNov KZ ve ne doloa dejanja majhnega pomena, prej je DT lahko ovrgel ovadbo z uporabo doloil o dejanjumajhnega pomena, toda ne iz oportunitetnega naela ampak zato, ker se dejanje majhnega pomena ni telo zakaznivo dejanje. Ker novi KZ ne doloa ve tega dejanja, je potrebno tega ovrednotit drugae in sicer na temeljupooblastila DT o monostih opustitve kazenskega pregona iz drugih razlogov. Tako se sedaj izkljui kazenskipregon za takna kazniva dejanja, kjer je podana nesorazmernost med pomenom kaznivega dejanja inposledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon. Dejanje je torej zelo majhno, malo kodljivo, nedolno, posledicekazenskega pregon pa bi bil v velikem nesorazmerju z nastalo kodo oz. stopnjo ogroanja oz. pokodovanjapravno zavarovane dobrine.Naslednja izjema od naela legalitete kazenskega pregona je vsebovana v primerih, ko pregona DT ne more uvestibrez posebnega dovoljenja drugega dravnega organa, v primerih ko osebe uivajo imuniteto, v primerih k.d.sramotitve tuje drave ali organizacije, kjer je potrebno poprejnje dovoljenje min. za pravosodjein pd. Tukaj tudine gre za naelo oportunitete za DT, kajti ko dobi dovoljenje za pregon se mora ravnati po legalitetnem naelu,oportuniteta velja za tistega, ki dovoljenje za pregon poda.

21. len SodiaV kazenskem postopku sodijo sodia zborno, pri okrajnem sodiu sodi sodnik posameznik. ZKP doloa zbornoobliko sojenja v senatu sodi na razlinih stopnjah.

22. len Zaetek nastanka pravnih posledic v kaz. postopkue ima uvedba kazenskega postopka za posledico omejitev posameznih pravic in v zakonu ni drugaedoloeno, te nastanejo z pravnomonostjo obtonice. Pri k.d. kjer je predpisana glavna kazen denarnakazen ali zapor do 3 let te posledice nastanejo z dnem izdaje obsodilne sodbe, ne glede na njenopravnomonost. Drugi zakoni lahko posledice kazenskega postopka veejo na e zgodnejo fazo. Po zakonskiureditvi se za kazenski postopek teje le sodni kazenski postopek in ne e tisti, ki se zane v policijskem postopku.Tako tejemo, da je kazenski postopek zael z procesnim dejanjem sodia s katerim je to izrazilostrinjanje z uvedbo postopka (npr. sklep o preiskavi preiskovalnega sodnika). To ni vedno pravilo in ZKP nikonsistenten glede ureditve tega vpraanja, tako da ga le naelno reuje.

23. len Reevanje predhodnega vpraanjae sodie ugotovi, da je uporaba KZ odvisna od reitve kaknega predhodnega pravnega vpraanja za katero jepristojno sodie v kaknem drugem postopku ali drugi dravni organ, lahko samo odloi o zadevi, saj ni vezano naformalna dokazna pravila. Tukaj gre za izkljuno pravna vpraanja (npr. sorodstvena razmerja, lastnitvo). Sodiepo lastnem preudarku odloa, ali bo samo reilo vpraanje, ali bo akalo na odloitev organa, ki ga trenutno reuje.Kazensko sodie je dolno samo odloiti o taknem vpraanju edino e bi bilo akanje v nasprotju z naelomhitrosti postopka. O predhodnem vpraanju ni potrebno izdati posebnega sklepa. e odloi poakati na odgovor oddrugega organa, le preloi glavno obravnavo s sklepom. Kadar kazensko sodie samo odloi o pravnemvpraanju takrat ta odloitev velja le za to konkretno zadevo, prav tako tudi, e predhodno vpraanje rei drugorgan lahko kazensko sodie to upoteva ali ne, odvisno od lastne presoje.

PRISTOJNOST SODI

24. in 25. lenSodia sodijo v mejah svoje stvarne pristojnosti, ki jo doloa zakon. Pristojnost je lahko stvarna, krajevna infunkcionalna.Stvarna pristojnost sodi v RS je razdeljena tako, da na

A) I. stopnji sodijo Okrajna in Okrona sodia in sicer za naslednje zadeve in v naslednji sestavi:1. Okrona sodia o k.d. za katera je po zakonu predpisana kazen zapora 15 let ali ve v senatih dveh sodnikov intreh sodnikov porotnikov.2. Okrona sodia o k.d. za katera je predpisana mileja kazen (3 do 15 let), za k.d. zoper ast in dobro imestorjena po tisku, radiu in televiziji oz. drugih sredstvih javnega obveanja, v senatih enega sodnika in dvehsodnikov porotnikov.3. Okrajna sodia kjer sodi sodnik posameznik in sodi o k.d. za katera je zagroena denarna kazen kot glavnakazen ali kazen zapora do 3 let.4. Okrajna sodia kjer sodnik posameznik odloa v postopku o izrednih pravnih sredstvih in v postopkih za katereje sicer pristojen predsednik senata ali senat treh sodnikov, ti pa so:

1. odloitev o zahtevi za obnovo postopka,2. odloitev o zavrenju zahteve za izredno omilitev kazni (e jo ne zavre jo poda Vrhovnemu sodiu)3. zavre zahtevo za varstvo zakonitosti,

4. odloi o spremembi varnostnih ukrepov,5. odloi o preklicu pogojne obsodbe,6. odloi o izbrisu obsodbe,7. odloi o prenehanju varnostnih ukrepov.

5

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

6/96

B) Na II. stopnji sodijo Vija sodia v senatih treh sodnikov.C) Na III. stopnji sodi Vrhovno sodie v senatu petih sodnikov o zahtevi za varstvo zakonitosti, o zahtevi zaizredno omilitev kazni pa v senatu treh sodnikov. V pritobi zoper odlobo o zahtevi za varstvo zakonitosti pa vsenatu sedmih sodnikov.

D) Preiskovalna dejanja opravlja preiskovalni sodnik Okronega sodia, preiskovalna dejanja v postopku predOkrajnim sodiem pa sodnik posameznik tega sodia.Predsednik sodia in predsednik senata odloata v primerih, ki so doloeni v tem zakonu.

E) Okrona sodia odloajo v senatu treh sodnikov o pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronegasodia in sodnika posam.okrajnega sodia (kadar opravlja preiskovalna dejanja in zoper druge sklepe), odloajona prvi stopnji zunaj glavne obravnave, izvajajo postopek in izdajo sodbe v postopkih za mednar. pomo in izvritevmednar. pogodb.

26, 27, 28, 29, 30, 31. len Krajevna pristojnost v razlinih primerih

Krajevno pristojno je vedno praviloma sodie, kjer je k.d. bilo poskueno oz. storjeno. Po ubikvitetni teoriji KZ, zakraj storitve k.d. velja kakor kraj kjer je storilec deloval, poskual delovati in tudi tisti kraj, kjer je nastalaprepovedana posledicam oz. kjer bi po storilevem naklepu prepovedana posledica morala nastati. V primeru, dagre za dva razlina kraja, ali da gre za stek k.d. kjer so k.d. storjena na razlinih lokacija, velja pravilo, da jepristojno tisto sodie, kjer se je postopek prvi zael oz. pri katerem je prvo zahtevana uvedba kazenskega

postopka. Pri nadaljevanem kaznivem dejanju je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je storilec storilvsaj eno dejanje od nadaljevanega, pri trajnem k.d. pa vsako sodie na obmoju katerega je trajala posledica, kispada med znake k.d..Pri k.d., ki se preganjajo na zasebno tobo lahko tonik izbere ali bo vloil tobo glede na kraj izvritve dejanja, aliglede na kraj kjer obdolenec ima stalno ali zaasno bivalie. Ta pristojnost je alternativna, tako da sta obasodia pristojna hkrati.Kadar se pristojno sodie doloa po kriteriju prvega zaetega procesnega dejanja oz. zaetka kaz. postopka seposamezna preiskovalna dejanja ne tejejo za zaetek postopka, ampak tista procesna dejanja sodia, kipomenijo, da se je sodie strinjalo z uvedbo kaz. postopka, eprav o tej teoriji obstaja nekaj pomislekov.

Pristojnost za k.d. storjena zunaj teritorija RSk.d. storjeno na domai ladji in domaem letalu v domaem pristaniu oz. domaem letaliu, je pristojno sodie

obmoja, na katerem se ladja oz. letalo nahajata.k.d. storjeno na domai ladji ali letalu ko niso na domaem letaliu oz. pristaniu, je pristojno sodie domovnegaletalia oz. pristania ali sodie, na obmoju katerega se letalo ali ladja prvi ustavi.Vedno, kadar je k.d. storjeno na obmoju RS, velja naa zakonodaja, eprav so iz te izkljuena tuja vojaka letalain ladje, zaradi eksteritorialnosti vojakih objektov.Pristojnost za k.d. storjena po tisku,.Za k.d. storjena po tisku je pristojno sodie na obmoju katerega je natisnjen spis, e pa je ta kraj neznan, ali je vtujini, je pristojno sodie kraja, kjer se tiskani spis razirja.e je za takna kazniva dejanja odgovoren pisec spisa, je pristojno tudi sodia kraja njegovega stalnegaprebivalia oz. kraja kjer se je pripetil dogodek, na kateri se spis nanaa.Za k.d. storjena po objavi na radiu ali televiziji se uporabljajo dolobe za spise in tisk smiselno.e kraj storitve k.d. ni znan ali je zunaj teritorija RS, je pristojno sodie, na obmoju katerega ima obdolenecstalno ali zaasno prebivalie. Tudi e se kasneje ugotovi, da kraj storitve k.d. lei drugje, ostane pristojno sodie

prebivalia obdolenca. V sluaju da ni znan ne kraj ne prebivalie ali e sta oba zunaj RS, je pristojno sodiena obmoju katerega je obdolenec bil prijet oz. se je naznanil.e kdo stori ve k.d. v RS in v tujini, je pristojno sodie, ki je pristojno za k.d. storjeno v RS.e ni mogoe doloiti krajevno pristojno sodie po splonih pravilih, ga doloi Vrhovno sodie med enim odstvarno pristojnih sodi.

32. len Zdruitev in izloitev postopkae je ena oseba storila ve k.d., od katerih je za ena pristojno okrajno, za druga okrono, je za vse pristojnookrono sodie, e pa je pristojno ve sodi iste vrste pa je pristojno tisto, ki je prvo zaelo postopek na zahtevoupravienega toilca, e se pa postopek e ni zael, je pristojno tisto sodie, pri katerem je bila prvo zahtevanauvedba postopka. To je posebej pomembno za k.d. v steku. V primerih ko je okodovanec storil k.d. protiobdolencu (npr. pri k.d. razalitve) veljajo enaka pravila glede pristojnosti. Ta intitiut je koneksiteta, ki je lahkosubjektivna (kadar gre za enega obdolenca in ve k.d.), ali objektivna (ve obdolencev in eno k.d.).

Pri sostorilstvu je pristojno sodie za sostorilce tisto, ki je pristojno za enega od njih. Kar velja za sostorilce, veljatudi za udeleence, prikrivalce, pomagae in nenaznanitelje k.d., ko bi ga morali naznaniti.Enoten postopek v katerem se izda le ena sodna odloba,lahko sodie izvede takrat, ko je :

6

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

7/96

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

8/96

1. e je sodnik, ki vodi kazenski postopek z k.d. okodovan (e pa je okodovan z kaknim drugim k.d., ki ga je storil isti obdolenec, ali se zoper obdolenca zato e vodi drug postopek, je lahko podan le razlogdrugih okoliin, ki zbujajo dvom o pristranskosti),

2. e je sodnik v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali stranski do 4. kolena ali svatvu do 2. kolena, v zakonskizvezi ali zunajzakonski skupnosti z obdolencem, njegovim zagovornikom, DT, toilcem ali okodovancem,

3. e je z obdolencem, njegovim zagovornikom, DT, toilcem ali okodovancem v razmerju rejnika alirejenca, skrbnika ali oskrbovanca, posvojitelja ali posvojenca,

4. e je v isti zadevi sodnik opravljal preiskovalna dejanja (katerokoli oz. vsaj eno preiskovalno dejanje),

sodeloval pri odloanju o ugovoru zoper obtonico oz. v zahtevi predsednika senata, ali kot sodnik zamladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje, e je v postopku sodelovalkot toilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaenec okodovanca oz. toilca, ali e je bil zasliankot pria ali kot izvedenec,

5. e se je v postopku pri odloanju o kateremkoli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora po dolobahtega zakona izloiti iz spisa, tudi ne more o isti zadevi odloati o obtobi, pritobi, izrednem pravnemsredstvu zoper odlobo o pritobi (razen e je vsebina dokaza takna, da ne more vplivati na njegovoodloitev),

6. e je v isti zadevi sodeloval pri izdaji sodne odlobe nijega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval priizdaji odlobe, ki se izpodbija z pritobo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti,

7. e so podane druge okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi pristranskosti.

Takoj ko sodnik ugotovi, da je podan razlog za njegovo izloitev ali e misli, da je podan, mora prenehati z vsakim

delom v tej konkretni zadevi (razen e gre za nedovoljeno in oitno neutemeljeno zahtevo) in sporoiti predsednikusodia, ki potem odloi o izloitvi in dodelitvi zadeve drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. V primeruizloitve predsednika sodia odloa podpredsednik sodia. V primeru izloitve torej odloa vedno predsednikneposredno vijega sodia. Izloitev se opravi s sklepom o izloitvi zoper katerega ni pritobe, zoper sklep ozavrnitvi izloitve pa se sodnik lahko pritoi. Zoper sklep o zavrnitvi izloitve lahko stranke vloijo posebno pritobo,toda le do vloitve tobe. Po vloitvi oz. pravnomonosti obtonice je mono pritobo vloiti le v pritobi zopersamo konno sodbo. Izloitev ni mogoe opraviti brez izjave samega sodnika, po potrebi pa se opravijo tudimorebitne poizvedbe. Nujne zadeve glede konkretnega primera opravi sodnik, ki mu je zadeva po izloitvi ali zaasa postopka o izloitvi dodeljena.Nedovoljena zahteva za izloitev, ki je podana z namenom zavlaevanja postopka ali spodkopavanja avtoritetesodia, se s sklepom zavre.Vsa procesna dejanja, ki jih je opravil sodnik odkar je zvedel, da je izloen pa niso procesno veljavna.

Stranka v postopku lahko zahteva izloitev sodnika pod naslednjimi pogoji:a) zahtevati mora izloitev takoj, ko za to izve razloge, vendar najpozneje do konca glavne obravnave oz. na

vijem sodiu do seje senata,b) med glavno obravnavo lahko zahteva izloitev le iz razlogov, e se je v postopku pri odloanju o

kateremkoli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora po dolobah tega zakona izloiti iz spisa, tudi nemore o isti zadevi odloati o obtobi, pritobi, izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo o pritobi (razene je vsebina dokaza takna, da ne more vplivati na njegovo odloitev),

c) med glavno obravnavo lahko zahteva izloitev tudi iz drugih razlogov, vendar le e je ta razlog nastal pozaetku glavne obravnave ali je bil podan e prej in stranki ni bil znan in ji ni mogel biti znan,

d) sodnik, ki se naj izloi mora biti poimensko doloen, navedene morajo biti okoliine, za katere strankamisli, da so podlaga za izloitev.

Odlobe, ki doloajo pravila za izloitev, se smiselno uporabljajo tudi za DT, osebe, ki lahko po zakonu zastopajoDT, zapisnikarje, tolmae, strokovnjake in izvedence. Izjema velja za DT, ki jih ni mogoe izloiti iz razlogov e seje v postopku pri odloanju o kateremkoli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora po dolobah tega zakonaizloiti iz spisa, tudi ne more o isti zadevi odloati o obtobi, pritobi, izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo opritobi (razen e je vsebina dokaza takna, da ne more vplivati na njegovo odloitev) in iz drugih razlogov. Pripreiskovalnih dejanjih o izloitvi policista odloa preiskovalni sodnik, za ostalo sodno osebje pa sodnik, senat alipredsednik sodia.

DRAVNI TOILEC

45, 46, 47, 48, 49, 50 in 51. lenDravno toilstvo je samostojen dravni organ, katerega ureditev in pristojnosti doloa zakon, e Ustava pa doloa,da je temeljna funkcija dravnega toilca vlaganje in zastopanje kazenske obtobe, pregon storilcev kaznivih

dejanj, ki se preganjajo po uradni dolnosti v skladu z KZ in drugih kaznivih ravnanj. Vsak DT je pri svojem delusamostojen, generalni DT lahko daje le splona navodila DT in ne navodil glede konkretne zadeve, ta pa senanaajo na enotno uporabo zakona pri DT in izenaevanje politike kazenskega pregona.DT ni organ iskanja in odkrivanja storilcev k.d., ima pa zelo pomembna pooblastila, ki mu omogoajo, da usmerjapotek predkazenskega postopka. Sodeluje s policijo, daje konkretna navodila in predloge glede zbiranja obvestil in

8

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

9/96

dokazov, funkcionalno je nadrejen policiji. Nekaterih dejavnosti v predkazenskem postopku policija sploh ne moreopraviti brez dovoljenja DT, in sicer pooblastila, ki se nanaajo na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov (npr.tajno opazovanje, nadzor komunikacij, predlog za pripor).

DT ima pomembneja pooblastila v predkazenskem postopku, kot so:1. dovolitev policiji, da zaasno odloi odvzem prostosti osumljencu,2. zbiranje potrebnih podatkov o k.d. neposredno ali preko policije,3. odstop kazenske ovadbe v poravnavanje,4. opustitev kaz. pregona z naloitvijo nalog osumljencu,5. predlaganje oprave formalnih preiskovalnih dejanj policiji ali preiskovalnemu sodniku.

DT je hkrati stranka v postopku in dravni organ. Kot stranka je izenaen z ostalimi strankami v postopku, kadar pani, je to odstopanje vedno v korist obdolenca. Kot dravni organ zavezan h iskanju resnice, je dolan delovati tudiv korist obdolenca (vlagati redna in izredna pravna sredstva tudi v korist obdolenca).V skladu z Zakonom o dravnem toilstvu, je doloena stvarna pristojnost DT in sicer je za postopke predOkrajnimi in Okronimi sodii stvarno pristojno Okrono DT, za podroje cele drave pa Vrhovno DT, tudi za vsepostopke pred vijimi sodii. Zunanji oddelki okronega toilstva so organizacijske enote toilstva, podrojeokronega sodia in okronega toilstva pa se v celoti pokrivata, tako da glede krajevne pristojnosti razporeditevgre glede na notranjo organizacijo toilstva in njene zunanje enote. Tako vsaka sprememba krajevne pristojnostisodia pomeni tudi spremembo okrajne pristojnosti toilstva, razen v primeru, da se okrajna zadeva razporedi vokviru okronega sodia.

Dejanja, ki jih je nevarno odlaati lahko opravi tudi nepristojni DT, to pa mora takoj sporoiti pristojnemu DT. RazenDT, lahko opravljajo procesna dejanja tudi osebe, ki jih DT doloi in pooblasti, to pa so pomoniki DT na delu vokronem dravnem toilstvu.O sporih glede pristojnosti med DT odloa skupni in neposredno viji DT.DT lahko odstopi od kazenskega pregona do konca glavne obravnave, brez obrazloitve sodiu. Samostojnorazpolaga z umikom kazenskega pregona in z obtobo. DT lahko umakne kazenski pregon z naslednjimiprocesnimi dejanji:

a) z zavrenjem ovadbe,b) z umikom zahteve za preiskavo,c) z umikom obtobe na glavni obravnavi,d) formalna izjava o odstopu od kazenskega pregona.

e DT med postopkom od kazenskega pregona odstopi, lahko na njegovo mesto vstopi okodovani kot toilec.

OKODOVANEC KOT TOILEC IN ZASEBNI TOILEC

52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65 in 66. len

Za k.d. katero se preganja na predlog ali na zasebno tobo, je potrebno predlog podati oz. zasebno tobo vloiti v3 mesecih od dneva, ko je upravienec izvedel za kaznivo dejanje in storilca.A) k.d., ki se preganjajo na predlog okodovanca, so primeroma: neupraviena osebna preiskava, slikovno alizvono snemanje, ogroanje varnosti, prisiljenje, kritev tajnosti obil, kritev moralnih avtorskih pravic, spolnonasilje kadar se zgodi med zakoncema oz. zunajzakonskima partnerjema, tatvina stvari majhne vrednosti,prilastitev v posebnih primerih)B) k.d., ki se preganjajo na zasebno tobo so razmeroma redka in so primeroma: nedovoljena objava zasebnihpisanj, neupraviena izdaja poklicne skrivnosti, (tatvina, velika tatvina, zatajitev, odvzem mot.vozila, goljufija inpokodovanje tuje stvari), kadar so storjena proti zakoncu, partnerju, krvnemu sorodniku

Za zasebno tobo teje ne le formalno vloena obtonica, ampak tudi zahteva zasebnega toilca za preiskavo.Zasebni toilec je upravien toilec tudi glede sostorilcev, pomagaev in napeljevalcev, razen kadar je zasebnitoilec zaradi sorodstvenega razmerja oz. blinjih razmerij, razen e je v tem razmerju tudi do sostorilca, pomagaaali napeljevalca.Kadar se zgodi, da sta vloeni obtonici po DT in po zasebnem toniku, mora sodie prvo odloiti, kdo jeupravieni toilec in nobeden nima prednosti ker sta enakopravna v postopku. Takrat je potrebno zavrei obtoniakt neupravienega toilca, da se lahko nadaljuje z upravienim. Zasebni tonik je lahko pravna oseba alisubjekt, ki nima lastnosti pravne osebe, le e je z k.d. okodovana.Zasebno tobo lahko vloi okodovanec, pooblaenec ali izjemoma blinji sorodnik okod. in to le v primeru k.d.zoper ast in dobro ime storjeno proti pokojni osebi.Zasebni tonik ima objektivni in subjektivni rok za vloitev tobe in sicer 3 mes. subjektivni rok od kar je izvedel zadejanje in storilca in objektivni rok, ki je doloen v KZ in velja za splono zastaranje kazenskega pregona od

storitve k.d..Zasebna toba storilca mora vsebovat opis k.d. in okoliine ter podatke o storilcu, kajti zasebna toba se ne morevloiti zoper neznanega storilca in ne za nedoloeno k.d.. Za ve morebitnih upraviencev za vloitev tobe teerok za vsakega posebej.

9

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

10/96

Rok je prekluzijski, tako da ni mogoe uporabiti restitutio in integrum in upravienec izgubi pravico dokazenskega pregona. Izjema od 3 mesenega roka je doloena ko se vloi nasprotna toba, ta je monatudi do konca glavne obravnave.Zoper mladoletnika ni mogoe vloiti zasebno tobo, le preko DT po uradni dolnosti.Predlog za kazenski pregon poda predlagatelj pristojnemu DT, v kolikor predlog sprejme policija ga mora prav takotakoj podati pristojnemu DT, ki je upravien sprejeti kazensko ovadbo.V kolikor se pregon zane na zasebno tobo, pa ga je potrebno podati pristojnemu sodiu prve stopnje, torejpraviloma Okrajnemu sodiu, Okronemu sodiu pa le takrat, kadar gre za:

1. k.d. zoper ast in dobro ime, storjeno po tisku, radiu in televiziji ali dr. sredstvi jav. obv. in

2. k.d. zoper premoenje, kadar je storilec v blinjem razmerju z okodovancem za k.d. z zagroeno kaznijonad 3 l. zapora.

V primeru, da je ovadba podana nepristojnemu sodiu, jo to sodie ne zavre, temve jo odstopi pristojnemusodiu. Problem lahko nastane pri zasebni tobi, ker se lahko zamudi trimeseni rok, saj v tem asu mora bitipristojnemu sodiu zasebna toba pravoasno podana. V kolikor je pravoasno podana nepristojnemu sodiu,pa do pristojnega prispe nepravoasno, se teje za pravoasno podano le kadar je, zaradi nevednosti, ali oitnepomote vlonika izroena ali poslana nepristojnemu sodiu pred potekom roka.Predlog za kazenski pregon ali ovadbo lahko upravienec poda pisno, ustno na zapisnik pri sodiu, DT ali policijiin sicer tudi po telefonu, ob ustreznem uradnem zaznamku.e je okodovanec sam podal kazensko ovadbo ali predlog za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka v kaz.postopku se teje, da je s tem podal tudi predlog za pregon.Domneva o pravoasnosti vloene zasebne tobe je postavljena v korist okodovanca. Zaradi nevednosti pravnih

laikov bi utegnili kratki roki povzroiti kodljive posledice. Vasih se zgodi, da se ele tekom kaz. postopka zunajsodia ali na sodnega postopka v kazenski zadevi ugotovi, za katero k.d. gre in tako tudi, ali je za pregonpotreben predlog ali toba. Tako ZKP doloa domnevo pravoasnosti in sicer, da je predlog za kaz. pregon aliovadba podana pravoasno, e je podana pravoasno zasebna toba in, da je zasebna toba bila podanapravoasno, e je pravoasno podan predlog za kaz. pregon oz. kazenska ovadba.Za mladoletnike in za osebe, ki jim je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, predloge za kaz. pregon inzasebne tobe lahko vloijo njihovi zakoniti zastopniki, mladoletnik, ki pa je dopolnil 16 let lahko sam podapredlog oz. vloi zasebno tobo.V primeru, da je z k.d. okodovanih ve oseb, se pregon zane na predlog ali zasebno tobo vsaj enega oz.kateregakoli med njimi. Trimeseni rok tee za vsakega okodovanca posebej.Sodie vodi enoten postopek, kadar gre za enega storilca in ve k.d., oz. ve storilcev in eno k.d.- takrat je vsakod okodovancev upravien vloiti zasebno tobo. Toda, e storilec stori k.d., ki se preganja na zasebno tobozoper vsaj dveh okodovancev hkrati (npr. velika tatvina, ko sin ukrade oetu in materi), pa nista oba upraviena,

saj ko eden vloi zasebno tobo se drugi okodovanec lahko le pridrui, ne more pa vloiti zasebne tobe.V kolikor okodovanec ali zasebni tonik umre medtem, ko tee rok za vloitev predloga ali zasebne tobe, aliumre med postopkom, lahko njegov zakonec, oseba s katero je ivel v ZZS, otroci, stari, posvojenci, posvojitelj,bratje in sestre, v treh mesecih po njegovi smrti podajo predlog, vloijo zasebno tobo oz. izjavijo, da nadaljujejopostopek. Rok je objektiven, upravienci pa le ozek krog sorodnikov, ne vsi sorodniki v ravni vrsti in tudi ne rejencioz. rejniki. Tekom postopka pa, e le eden od upraviencev od pregona odstopi in to povzroi tudi odstop DT, tovelja za vse in drugi upravienci ne morejo sami prevzeti pregona, ko je DT od pregona e odstopil.

Umik zasebne tobe in predlogaOkodovanec lahko z izjavo, ki jo poda pred sodiem kjer tee postopek ali pred DT preden se je postopek nasodiu zael, s katero umakne predlog za pregon storilca do konca glavne obravnave. Tudi e jo podanepristojnemu sodiu, jo to polje pristojnemu.Zasebni toilec prav tako lahko poda izjavo s katero odstopi od zasebne tobe vse do konca glavne obravnave. Z

temi izjavami oba upravienca izgubita pravico do vnovinega predloga oz. tobe. Tako se kona postopek zustavitvijo preiskave, ustavitev kazenskega postopka ali izdajo zavrnilne sodbe (odvisno od faze postopka).Izjemoma, e je sodba sodia prve stopnje razveljavljena, okodovanec znova pridobi pravico razpolaganja zzasebno tobo in predlogom za pregon.Izjava okodovanca, dana pred sodiem o umiku zasebne tobe je veljavna in nepreklicna. e ni podana predsodiem nima pravnega uinka.e zasebni toilec, ki je bil pravilno vabljen ne pride na glavno obravnavo, ali mu ni vabilo ni bilo vroeno kersodiu ni prijavil spremembe prebivalia, se teje, da je tobo umaknil. teje se, da je bil prisoten na glavniobravnavi, e se je obravnave udeleil njegov pooblaenec. V kolikor samovoljno zapusti sodno dvorano za asaglavne obravnave, se teje, da je s konkludentnim dejanjem tobo oz. predlog umaknil.Izjema: restitutio in integrumje mona zaradi neprisotnosti na glavni obravnavi le, e predsednik senata to odobri,e zasebni toilec iz opravienega vzroka ni mogel prit na glavno obravnavo ali pravoasno obvestiti sodie ospremembi naslova, e v 8 dnevih po prenehanju ovire poda pronjo za vrnitev v prejnje stanje.

Pravice zasebnega toilca in predlagatelja v kazenskem postopkuOkodovanec in zasebni toilec imata pravico in tudi dolnost predlagati e med preiskavo na vsa dejstva inpredlagati dokaze, ki so pomembni, da se ugotovi k.d., izsledi storilec in ugotovijo njuni premoenjskopravnizahtevki.

10

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

11/96

Tudi na glavni obravnavi imata pravico predlagati dokaze, postavljati obdolencu, priam in izvedencem vpraanja,dajati pripombe in pojasnila glede izpovedb, dajati druge izjave in predloge.Tudi okodovanec, ki ni stranka v kaz. postopku (torej ni zasebni toilec in ne toilec predlagatelj), ima pravico dopriglasitve premoenjskopravnega zahtevka, predloga za dokazovanje in tudi monost, da prevzame pregonnamesto DT, e ta od pregona odstopi.Preiskovalni sodnik sam oceni, ali bo preiskovalna dejanja, ki jih predlagal okodovanec kot stranka upoteval. Vkolikor se z temi ne strinja, mora o tem odloiti zunajobravnavni senat. Med pripravljalnimi dejanji za glavnoobravnavo odloi o teh predlogih predsednik senata z odredbo, na glavni obravnavi predsednik senata ali senat ssklepom. Razlika med okodovancem, ki je stranka v postopku in tistim, ki ni je v tem, da okodovanec, ki nistranka v postopku lahko postavlja vpraanja le z dovoljenjem senata, tisti, ki je stranka v postopku pa neposredno.Okodovanec, okodovanec kot toilec in zasebni toilec (in njihovi morebitni pooblaenci ali zakoniti zastopniki)lahko pregledajo spise in si ogledajo dokazne predmete. Okodovancu, ki ni stranka v postopku se smejo odreivpogledi v spise, dokler ni zaslian kot pria. Sodie doloi kdaj se to lahko opravi, prav tako se spisi lahkovpogledajo le na sodiu. Pregled spisov preiskovalni sodnik stranki v postopku ne sme odrei, okodovancu ki pani stranka v postopku, pa je odvisna od ocene preiskovalnega sodnika. V kolikor mu sodnik ne dovoli vpogleda vspis, ker bi to bilo v nasprotju z interesi preiskave, izda o tem poseben sklep, saj se e ne ve, ali bo okodovanectekom postopka na sodiu zaslian kot pria.Dolnost preiskovalnega sodnika in predsednika senata je, da seznanijo okodovanca, in zasebnega toilca o tehpravicah.

Prevzem kazenskega pregona s strani okodovancaKot korekcija morebiti nepravilne odloitve DT o odstopu od kaz. pregona, eprav je ta dolan vztrajati pri temukadar je podan utemeljen sum, da je ovadena oseba storila k.d. za katero se storilec preganja po uradni dolnosti,je omogoeno okodovancu, da ta pregon nadaljuje sam. Takrat okodovanec postane stranka v kaz. postopku inmora zaeti oz. nadaljevati pregon v roku 8 dni odkar je prejel sporoilo sodia ali DT. Torej, DT in sodiemorata tudi v roku 8 dni obvestiti okodovanca o odstopu in ga pouiti, da pregon lahko zane sam.V kolikor DT umakne obtonico, sme okodovanec, ki prevzame pregon nadaljevati pri vloeni obtonici, ali pavloiti novo.Okodovanec, ki ni bil obveen o tem, da DT ni zael kaz. pregon ker je ovrgel ovadbo, ima 3 meseca asa, dada izjavo pred pristojnim sodiem o nadaljevanju postopka.Tako sodie mora po uradni dolnosti paziti ali ima oseba, ki je kazenski pregon prevzela lastnost okodovanca.Okodovanec lahko prevzame pregon tudi e z k.d. ni okodovan, e ne priglaa premoenjskopravnega zahtevkain tudi, e sam ni podal ovadbo. Pravna oseba pa je lahko toilec le, e so ji z k.d. bile prekrene kaknepremoenjske ali osebne pravice.Okodovanec ne more zaeti kazenskega pregona, e k.d. sploh ni bilo prijavljeno DT ali e DT o ovadbi e niodloil, razen e gre za k.d., ki se obravnava v skrajanem postopku. Prav tako ne more prevzeti pregona zadoloena k.d., ki so splonega pomena in se preganjajo le po uradni dolnosti in tudi ne, e prevzame DT pregonza isto k.d. zoper druge osebe, kadar gre za takno k.d., ki ga lahko stori le ena oseba.Okodovanec pa ne more prevzeti pregon, e je DT o k.d. e dosegel poravnavo oz. sporazum in tako ovrgelovadbo in tudi, e je odloil kazenski pregon zaradi doloitve oprave drubeno koristnega dela s katerim seodpravijo posledice k.d. ter tako ovadbo zavre ali e gre za mladoletnega storilca oz. obdolenca k.d..Pregon lahko prevzame tudi ve oseb, kadar so do tega upraviene, vendar se pridruijo prvemu, ki je pregonprevzel in v sluaju, da prvi od pregona odstopi, ga drugi ne morejo nadaljevati e e niso pridrueni.DT mora od kazenskega pregona izrecno odstopiti in ne z kaknim konkludentnim dejanjem, razen pri ustavitvipreiskave s sklepom, ali ustavitvi kazenskega postopka, kadar se DT ni zoper tak sklep pritoil.Osemdnevni subjektivni in trimeseni objektivni rok sta prekluzivna. Mona je restitutio in integrum le zaradiupravienih razlogov neudelebe na glavni obravnavi.

Ko DT umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon,tudi e na obravnavi ni prisoten in je v redu vabljen, se teje, da v pregonu ne vztraja. Takrat sodie izda zavrnilnosodbo, ki postane pravnomona po poteku roka za vloitev zahteve za restitutio in integrum.

Restitutio in integrume gre za k.d., ki se preganja na predlog okodovanca, predsednik senata sodia prve stopnje s sklepom dovolivrnitev v prejnje stanje okodovancu, ki je bil v redu vabljen kot pria ter ni iz opravienih razlogov priel na glavnoobravnavo in ni mogel tega pravoasno sporoiti sodiu, zato se je telo, da je od pregona odstopil in je izdanazavrnilna sodba, kadar okodovanec v roku 8 dni po prejemu te sodbe prosi za restitutio in integrum. Razpie senova glavna obravnava in v kolikor tudi na to ne pride, ostane prejnja sodba v veljavi. Restitutio in integrum lahkookodovanec zahteva najdlje v roku 3 mesecev od zamude.Pomembno! Monost restitutio in integrum ima le tisti okodovanec, ki je pravoasno prevzel pregon in ni priel naglavno obravnavo iz opravienih razlogov. e pa okodovanec ni prevzel kaz. pregon v roku 8 dni oz. 3 mesecev,

je prekludiran in ne more zahtevati restitutio in integrum.

Okodovanec kot toilec ima vse pravice, kot jih ima DT v postopku, razen tistih, ki jih DT ima kot dravni organ.Najpomembneje pravice, ki jih DT ima in okodovanec kot toilec pa nima so:

1. za DT ne velja domneva odstopa od pregona,

11

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

12/96

2. monost pritobe tudi v korist obdolenca,3. pravica do dostave sodnih spisov,4. pomo od drugih dravnih organov,5. DT ne more biti disciplinsko kaznovan in ne morejo mu biti naloeni stroki kaz. postopka.

V predkazenskem postopku ima DT pomembna pooblastila kot dravni organ v zvezi z odkrivanjem in izsleditvijostorilcev k.d., ki jih okodovanec kot toilec ne more imeti. V kazenskem postopku pa ima tudi ire pravice, kot sopravica vlagati izredna pravna sredstva, predlagati postopek za izrek varnostnega ukrepa nepritevnemu storilcuk.d., sodelovati v postopku za izbris sodbe in pd.DT lahko tudi kadarkoli tekom kazenskega postopka ponovno prevzame kazenski pregon in za to ne potrebujeprivolitve okodovanca kot tonika. Takrat okodovanec kot tonik izgubi vse pravice, razen tistih, ki jih ima leokodovanec, ki ni stranka v postopku.Tako okodovanec nima pravice do pritobe zoper sodbo, vendar jepomembna izjema, da tisti okodovanec, ki je bil stranka v postopku, pa je potem, ko je DT ponovno prevzelkazenski pregon nehal bit stranka v postopku, ima pravico do pritobe in sicer iz vseh razlogov iz katerih sesme sodba izpodbijati! DT ne more prevzeti kazenski pregon na drugi stopnji.DT pa ne more prevzeti pregona, kadar ga okodovanec kot toilec ni pravoasno zael in se je tako prekludiral intudi ne takrat, kadar je namesto DT obtoni akt vloil okodovanec kot tonik. Torej, DT lahko prevzame kaz.pregon le od upravienega tonika in takrat, kadar je kaz. postopek zael DT in ne kadar ga je zael okodovaneckot tonik. Sodie bi potem tak obtoni akt, zaradi tega, ker ga je vloil neupravieni tonik (v tem primeru DT)moralo zavrei. V kolikor pa DT do konca glavne obravnave obtoni akt umakne, okodovanec kot tonik pa nenadaljuje pregona, mora sodie izdati zavrnilno sodbo.Mladoletnik ali oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost lahko preko svojega zakonitega zastopnikapodaja vse natete izjave in opravlja nateta dejanja, v kolikor pa gre za mladoletnika, ki je dopolnil 16 let, pa talahko sam opravlja vse nateto.Zasebni toilec, okodovanec in okodovanec kot toilec smejo izvrevati svoje pravice v kazenskem postopkusami, ali po pooblaencu, tudi e ta nima pravne izobrazbe, toda takrat za svoje zastopanje ne sme prejeti plailo(ker bi s tem zgreil k.d. zakotnega pisatva). Ni mogoe le za tista dejanja, ki so vezana na osebnostpooblastitelja, kot je zaslianje ali telesni pregled. Pooblastilo mora biti sodiu podano pisno ob opravi prvegaprocesnega dejanja, ali pa je dano na zapisnik. V kolikor je prisoten pooblaenec brez pisnega pooblastila,sodie ne sme takoj zavrei njegove vloge, temve mu dati rok za naknadno predloitev pooblastila.Vsa dejanja pooblaenca imajo enak pomen, kot bi jih podal sam pooblastitelj in v primeru nasprotja med obemaobvelja vedno volja pooblastitelja. Pooblastilo lahko ima poljuben obseg. V primeru preklica mora biti sodieobveeno o preklicu, saj drugae nima pravnega uinka. Kadar je pooblaenec odvetnik, ki sam stranki odpovepooblastilo, je dolan e en mesec opravljati tista dejanja, ki za stranko pomenijo odpravo kode.Kadar sodie odloi, da se stranki v postopku postavi pooblaenec, je to lahko le za okodovanca kot toilca inne za zasebnega toilca oz. za okodovanca, ki ni stranka v postopku. Sodie samo oceni, predvsem glede nateo in vrsto k.d., ali bo postavila zagovornika okodovancu, tudi glede na njegove gmotne razmere in tudi, e bi tobilo koristno za sam postopek. O tem odloa preiskovalni sodnik oz. predsednik senata, pooblaenec se postaviizmed odvetnikov. Takna postavitev ni obvezna pravica okodovanca, vedno o njej odloa sodie na podlagizahteve. Po uradni dolnosti pa je dolno sodie postaviti zagovornika mladoletni osebi, kadar gre za k.d. zoperspolno nedotakljivost in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Novost je tudi, da takna mladoletnaoseba v predkazenskem in v kazenskem postopku lahko ima ob sebi osebo, ki ji zaupa in je ta oseba lahkonavzoa ob vseh procesnih dejanjih. e mladoletnik ob med potekom kazenskega postopka dopolni 18 let, gasodie razrei. Tudi, e okodovanec ima zakonitega zastopnika in je mladoleten, to ni ovira, da sodie ni moralopostaviti zagovornika po uradni dolnosti.Kot to velja za vse stranke v postopku, kakor za okodovance, zasebne tonike in prie, tako tudi za pooblaence,zagovornike in zakonite pooblaence velja, da morajo vsako spremembo prebivalia oz. bivanja sporoiti

sodiu, na kar jih je sodie dolno opozoriti e na prvem naroku. Sodie je edino dolno iskati prebivalietistega okodovanca, ki mora biti zaslian kot pria. e vabila ni mogoe vroiti udeleencu v kaz. postopku, sepoiljka pritrdi na sodno desko in po 8 dnevih velja za pravilno vroeno.

ZAGOVORNIK67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74 in 75. l.

Pravico do zagovornika je ena od temeljnih pravic obdolenca v kazenskem postopku, vendar zagovornikobdolenca nima enakih pooblastil, kot jih ima pooblaenec okodovanca kot toilca ali zasebnega toilca. Tilahko opravljajo marsikatero procesno dejanje namesto stranke, obdolenev zagovornik pa ne. On predstavljastrokovno pomo, do katere je obdolenec upravien ves as trajanja kazenskega in tudi predkazenskegapostopka, pred prvim zaslianjem ga je e potrebno pouiti, da si ima pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzopri njegovem zaslianju. Zagovornika lahko najamejo sorodniki obdolenca oz. osumljenca, ali oseba s katero ivi v

zunajzakonski skupnosti oz. je njegov zakonec. Taken zagovornik se ne more namesto obdolenca udeleitiobravnav, ali podat zagovor, priznati k.d., je pa tudi samostojen subjekt v kazenskem postopku, ki ima marsikaterepravice in dolnosti, ki jih je dolan opravljati v korist obdolenca.Zagovornik je lahko le odvetnik, lahko ga nadomea odvetniki kandidat, razen v postopku pred Vrhovnimsodiem, kjer je zagovornik nujno le odvetnik.

12

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

13/96

V sluaju, da je osumljencu odvzeta prostost, ima takoj pravico do zagovornika, policija pa ga sme zasliati le vprisotnosti zagovornika, tudi e mu prostost ni bila odvzeta.V predkazenskem postopku je policija dolna obvestiti osumljenca o pravici do zagovornika takoj, ko mu odvzameprostost, e preden zane od njega zbirati obvestila ali ga zaslievati.Sodie pa je dolno obvestiti obdolenca o tej pravici pisno v vabilu na zaslianje in tudi ustno pred prvimzaslianjem, kasneje pa na naslednjih zaslianjih to ve ni potrebno. Pouk in izjava obdolenca, ali si bozagovornika vzel ali ne mora biti napisana v uradnem zaznamku policije in na zapisniku sodia v celoti, torejzapisan celoten pouk in to, kar je o tem izjavil obdolenec.Osebe, ki lahko najamejo zagovornika osumljencu oz. obdolencu so lahko sorodniki v ravni vrsti, brat ali sestra,rejnik, rejenec, posvojitelj, posvojenec, zakonec ali zunajzak. partner, toda ti lahko pooblastilo zagovornikuprekliejo sami. Obdolenec ni dolan tega zagovornika tudi sprejeti.V postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi lahko iste osebe najamejo odvetnika, da v korist obdolencavloi ta sredstva, toda takrat ne gre za zagovornika temve za pooblaenca tistega, ki ga je najel. Tako te osebeniso po pravnomonem konanem postopku upraviene vloiti zahteve za varstvo zakonitosti ali zahteve zaobnovo kaz. postopka, to lahko naredi le sam obsojenec, razen, e ni ve iv. To lahko naredijo le po njegovi smrtiin le za vloitev izrednega pravnega sredstva. Tako sta pravici vloiti izredno pravno sredstvo v korist obsojenca inpravica najeti zagovornika po pravnomono konanem postopku dve razlini pravici.Zagovornik mora e ob prvih dejanjih priloiti pooblastilo, ki se na nanaa na konkreten postopek, kajti drugaenima pravice biti navzo na zaslianjih in ne pregledovati spisov.Drugae pa je zagovornik upravien da, ob podaji zahteve za pregon ali pri preiskovalnemu sodniku e pred izdajosklepa o preiskavi, ima zagovornik pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati zbrane dokazne predmete, kartorej ni vezano na zaetek sodnega kazenskega postopka.Zagovornik je upravien storiti v korist obdolenca vse, kar sme storiti obdolenec sam, tudi brez soglasjaobdolenca. V kolikor kakno dejanje stori v kodo obdolenca zagovornik, je pravno veljavno, vendar je lahkorazlog za preklic pooblastila ali razreitev in njegovo disciplinsko in odkodninsko odgovornost.Izjema od pravila, da zagovornik lahko deluje brez soglasja obdolenca je v tem, da ne more podati brez njegoveprivolitve ugovora zoper obtonico in pritobe zoper sodbo.V isti kazenski zadevi ne sme zagovornik enega obdolenca-osumljenca zagovarjati dveh ali ve obdolencev,zaradi kolizije interesov obrambe. Lahko eden obdolenec ima tudi ve zagovornikov, obramba pa je zagotovljena,e v postopku sodeluje eden izmed teh.Zagovornik ne more biti;

1. okodovanec2. zakonec ali zunajzak. partner okodovanca ali toilca3. oseba s katero okodovanec ali toilec ivi

4. krvni sorodnik v ravni vrsti, stranski do 4. kolena ali v svatvu do 2. kolena okodovanca ali toilca5. pria, razen e je oproen prianja ali izjavi, da ne bo prial6. sodni tolma, izvedenec ali strokovnjak, pod pogoji kot prie7. zagovornik, ki se zasliuje kot pria glede tega, kar ve o zadevi kot zagovornik, razen e sam obdolenec v

to privoli8. kdor je v isti zadevi sodnik ali dravni toilec.

V primeru kritve teh dolob je podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka in se teje, daobdolenec ni imel zagovornika na obravnavi.

Postavitev zagovornika po uradni dolnosti in obvezna obrambaOb prvem zaslianju obdolenec mora imeti zagovornika;

1. e je nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani

2. e tee zoper njega postopke zaradi k.d., za katero je predpisana kazen 30 l. zapora

3. e je priveden k preiskovalnemu sodniku v primerih policijske privedbe oz. pridranja oz. kadar so podanirazlogi za pripor

4. e je v priporu in ves as trajanja pripora kadar so podani priporni razlogi5. ob vroitvi obtonice kadar gre za k.d., za katerega je v zakonu predpisana kazen 8 l. zapora ali vija

kazene si v teh primerih obdolenec sam ne vzame zagovornika, mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnostiiz vrst odvetnikov in sicer do pravnomonosti.Po pravnomonosti sodbe pa tudi, e mu je bila izreena kazen zapora 30 let,ali e je nem ali gluh ali sicernezmoen, da se sam uspeno brani tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.e se obdolencu postavi zagovornik po vroitvi obtonice, se mu to sporoi ob njeni vroitvi. e ostaneobdolenec brez obrambe tekom postopka, kadar je zagovornik obvezen in si ga sam ne najame, mu ga postavisodie, tudi e je sam obdolenec pravnik ali odvetnik.

Sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolnosti izda predsednik sodia na zahtevo preiskovalnega sodnika alipredsednika senata, razen e gre za postopke pri mladoletnikih, kjer lahko sodnik in preiskovalni sama doloitazagovornika. Vse nateto velja tudi v zadevah, ki se obravnavajo v skrajanem postopku.

13

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

14/96

Mladoletnik ima iro pravico do zagovornika in sicer je ta obvezen za vsa k.d. z zagroeno zaporno kaznijo zastorilca nad 3 let in v vseh fazah in e od zaetka pripravljalnega postopka. Za k.d. z zagroeno kaznijo pod 3 letazapora pa je zagovornik obvezen po oceni sodnika za mladoletnike, e je potreben.e obdolenec ni imel zagovornika na glavni obravnavi v primeru, ko je ta obvezen, je podana absolutna bistvenakritev dolob kaz. postopka, v primeru pa, da zagovornik ni bil prisoten v fazi priprave glavne obravnave ali vpritobenem postopku, pa je ta kritev lahko podana. Tako se izloi zapisnik o zaslianju obdolenca v primeru, dani imel zagovornika.

V primerih, ko zagovornik ni obvezen, toda v interesu pravinostibi bilo, da obdolenec ima zagovornika, lahkozahteva od sodia, da mu zagovornika postavi po uradni dolnosti , e si ga, zaradi gmotnih razmer, sam ne moreplaati. To zahtevo lahko poda po vroitvi obtonice, o em pa odloi predsednik sodia in ne e v fazi preiskave.To zahtevo lahko poda tudi tekom glavne obravnave in po izreku prvostopenjske obsodilne sodbe. V primerih, kopolicija sama postavi zagovornika osumljencu po uradni dolnosti, ta opravlja to dolnost tudi dalje tekom postopkapod enakimi pogoji kot zagovornik, ki ga postavi sodie.Sodie razrei zagovornika njegove dolnosti, e niso ve podani razlogi za obvezen zagovor po zagovorniku intudi, e si ga obdolenec najame sam, s sklepom konstitutivne narave. Obdolenec zagovornika ne more zavrniti,med njima ni pogodbenega razmerja in lahko le oba zahtevata razreitev zagovornika iz upravienih razlogov,bodisi pravne, bodisi dejanske narave. Obdolenec pa lahko sam zahteva razreitev, e njegov zagovornik svojedolnosti v redu ne opravlja, jo opravlja neredno, ali e postane sam nezmoen za delo ali e pride do poenotenjapostopka in zadostuje eden zagovornik, ko jih je bilo postavljeno ve.

VLOGE IN ZAPISNIKI76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85 in 86. lKomunikacija strank s sodiem je mona pisno ali ustno. Zunaj glavne obravnave in narokov stranke pravilomavlagajo pisne vloge, v preiskovalnih dejanjih in na glavni obravnavi pa ustno na zapisnik. Na sodiih izjave stranksprejemajo strokovni sodelavci, saj bi to ogrozilo nepristranskost sodnika, razen v primeru, ko na glavni obravnavisodnik e sprejme na zapisnik kakno vlogo, ki je del obravnavane zadeve.Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse kar je treba, da se dajo obravnavat, ter podpisane. Posebne dolobeveljajo za posamezne vloge, kot so: zahteva za preiskavo, obtonica, pritoba zoper sodbo, obtoni predlog inzasebna toba v skrajanem postopku, predlog za kaznovanje oz. uporabo vzgojenega ukrepa mladoletnika pamorajo vsebovati e posebne sestavine in o posledicah nepopolnosti pa obstajajo posebne dolobe tega zakona inje predpisano ravnanje sodia v teh primerih.Vloge se poiljajo po poti, predajo na vloiu, ali poljejo po elektronski poti. Sodna oseba, ki prevzame vlogoneposredno od vlonika, je dolna opozoriti na oitne pomanjkljivosti vloge.Vloga je nepopolna e ni podpisana, ali e ne vsebuje vseh sestavin, ki so zahtevane ali e je napisana v jeziku, kini uradni jezik sodia. Vloga mora biti takna, da jo je mono obravnavati, torej mora biti iz nje razvidno kajstranka eli od sodia in nima pomena sam naziv vloge-vana je njena vsebina. Torej, nerazumljiva in nepopolnavloga ni sposobna obravnave, zato sodie v vsakem konkretnem primeru to ugotavlja, na kar stranko pozove in jida rok za odpravo pomanjkljivosti vloge. teje se, da v kolikor je vloga vezana na doloen rok in je stranka oddalanepopolno vlogo, da je vseeno oddana pravoasno, v kolikor je stranka po pozivu vlogo dopolnila v zastavljenemroku. Poziv se poda v obliki odredbe sodia v kateri je natanno doloeno kje je vloga nepopolna in kaj lahkostranka stori, da jo pravilno dopolni in popravi in kakna posledica ga zadane v primeru, da tega ne naredi. Vkolikor vloge ne popravi, se takna nerazumljiva in nepopolna vloga zavre. Vloga se zavre s sklepom, zoperkaterega je dovoljena pritoba.Za nekatere vloge pa veljajo posebne dolobe za primer nepopolnosti (npr. obtonica ali pritoba), kar je posebejdoloeno v tem zakonu.

Vloge je sodiu potrebno podati v tolikem tevilu koliko je potrebno za sodie in nasprotno stranko, v koliko tegane naredi, si sodie samo na stroke stranke priskrbi izvode. V elektronski obliki si lahko samo natisne potrebnotevilo izvodov, in ni potrebno ve izvodov, kadar stranka polje vlogo v elektronski obliki.Vloge, ki se morajo vroiti nasprotni stranki so:

1. zahteva za preiskavo,2. obtonica,3. pritoba zoper sodbo,4. zahteva za obnovo kazenskega postopka,5. zahteva za varstvo zakonitosti,6. obtoni predlog,7. zasebna toba,8. predlog DT za kaznovanje mladoletnika oz. za izrek vzgojnega ukrepa,9. predlog za izrek varnostnega ukrepa.

Disciplinsko kaznovanje udeleencev v postopku se zgodi, e kdo od njih ali sodie ali drugega procesnegaudeleenca v vlogi. Kazen znaa min. 1/5 zadnje uradno objavljene plae neto plae zaposlenega v RS, najve pa3 kratnik te plae. Senat pred katerim se vodi postopek ali preiskovalni sodnik izda sklep o kaznovanju, o em seobvestijo pristojni DT, e je alil DT odvetnika zbornica, e je alil sodie odvetnik ali odv. kandidat, takoj po

14

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

15/96

pravnomonosti sklepa o kaznovanju. Kaznovanje ne vpliva na pregon ali izrek kazenske sankcije ali kazenskipregon zaradi razalitve.Sodie je dolno varovati svojo avtoriteto in dostojanstvo vseh udeleencev v kazenskem postopku ter je taknealitve dolno kaznovati.Druge subjekte kaz. postopka, kot so prie, strokovnjaki, tolmai, izvedenci, pa je sodie dolno kaznovati le, emotijo red na naroku in glavni obravnavi, v skladu s tem lenom. Kazen se lahko izree v vseh fazah postopka predsodiem, pred katerim je alitev bila izreena oz. v vlogi podana.Disciplinska kazen izreena v tem postopku se ne vteva v kazen izreeno za k.d. razalitve.

Formalna procesna dejanja, ki jih opravlja policija in sodie v kazenskem postopku morajo biti zapisana v oblikizapisnika, ostala pa so lahko zapisana v obliki uradnega zaznamka. Ta zakon doloa potrebno obliko uradnegazaznamka, ki ga sestavi policija o izjavi osumljenca Sodni uradni zaznamek mora vsebovati: datum sestave, podpissodnika oz . uradne osebe, ki ga je sestavila in vsebino dejanja. Uradni zaznamek in zapisnik sta javni listini, zakateri velja domneva resninosti in zato morata verodostojno izraati potek ter vsebino opravljenegaprocesnega dejanja.O vsakem preiskovalnem dejanju se sestavi zapisnik, razen e zakon ne doloa drugae (npr. za hino preiskavozadostuje izdaja potrdila o vstopu v stanovanje). Vasih zakon doloa tudi posebno obliko zapisnika (pri npr.zapisniku o posvetovanju in glasovanju, zapisnik o izvedbi posam. preiskovalnih dejanj in zapisnik o glavniobravnavi).Zaradi verodostojnosti zapisnika, zakon doloa, da s napie soasno, ko se posam. procesno dejanje opravlja, epa to ni mogoe, naknadno kakor hitro je to mono. Naknadna sestava ni mona, e morajo stranke podpisatizapisnik.Zapisnikar mora pisati po nareku sodne osebe, tudi kadar je dejanje posneto zvono ali slikovno. Zaslianec lahkosam narekuje svoje odgovore v zapisnik, kar pa se mu lahko odree, e to pravico zlorablja.

Obvezne sestavine uvodnega dela zapisnika so: naslov dr. organa pred katerim se dejanje opravlja, kraj dan, urazaetka in konca dejanja, imena in priimki navzoih oseb in navedba lastnosti navzonosti ter kazenska zadeva, kise obravnava.Na to sledi sama vsebina, v kateri je pomembno doloiti vsebino opravljenega dejanja z povzetkom bistvenihnavedb zaslianca. Torej, ni potrebno dobesedno zapisati celotno njegovo izpovedbo, temve jo reproducirati innavesti bistvene elemente. To se zapie po tem, ko mu je dana monost, da se izjavi o samem kaznivem dejanju,lahko pa tudi sam narekuje zapisnik, e tega ne zlorablja. Dobesedno je potrebno zapisati tista subtilna vpraanja,kjer je posamezna beseda ali izraz odloilen za ugotavljanje dejanskega stanja, tudi vpraanja na kateregazasliani ni hotel odgovoriti in tudi dobesedno napisati tisto vpraanje, na katerega sodie ni dovolilo odgovora,ker ga je ocenilo za nedovoljeno ali nepotrebno.

Pri nekaterih procesnih dejanjih pride do zasega predmetov in spisov (hina ali osebna preiskava in ogled). Ozasegu predmetov je potrebno sestaviti sproti posebni zapisnik, ali kot posebni zapisnik, ali kot del zapisnika o hiniali osebni preiskavi.Spremembe zapisnika so dovoljene le v kolikor jih potrdijo vsi, ki zapisnik morajo podpisati in to tako, da sospremenjeni deli prertani tako, da je vsebina prertanega vidna, da se lahko ugotovi, ali je tak poseg dovoljen aline. Tako je brisanje, dodajanje ali spreminjanje zapisnika naeloma nedovoljeno, razen ob pogojih doloenihzgoraj.Vsakdo, ki je procesni subjekt, seveda tudi zaslianec ima pravico prebrati vsebino zapisnika dejanja, pri kateremje bil navzo. e pa je uradna oseba sama pisala zapisnik, ta mora biti vsem prebran. e zapisnik vsebuje vestrani, mora biti vsaka podpisana s strani zaslianca, s strani drugih procesnih udeleencev pa le na koncu. Vsako

zaslianje zunaj glavne obravnave je posebno procesno dejanje in pomeni, da mora biti o tem dejanju sestavljenposebni zapisnik, tudi e je bilo zaslianih ve oseb na en zapisnik le, e je med njima bilo opravljeno sooenje.V preiskovalnih dejanjih, kadar gre za osebno in hino preiskavo in za odpiranje pisemskih ali drugih poiljkanaslovljenih na obdolenca , je nujna obvezna udeleba solemnitetnih pri (dveh oseb kot pri, ki zagotavljajo, dase ne bo prilo do zlorab).

Problematino je lahko v praksi doloilo, da lahko uradna oseba nima zapisnikarja, sama sestavi in napiezapisnik, vendar ga morata podpisati dve prii, ki sta navzoi ves as oprave procesnega dejanja, saj ezapisnikarja ni bilo mono dobiti, bosta dve e teje dosegljivi. V sluaju, da je uradna oseba sama podpisalazapisnik, ki ni podpisan od strani pri, ima ta zapisnik lahko le dokazno vrednost uradnega zaznamka.Zapisnik, ki ga zaslianec ni hotel podpisati ima procesno veljavo, e je bilo v zapisniku naveden razlog odklonitvepodpisa zapisnika.V kolikor zapisnik ni bil pisan zdrema, se vpie zaetek in konec in tudi nadaljevanje in konec. Nepismeni poda

svoj prstni odtis, osebi brez rok pa se zapisnik prebere.EKSKLUZIJSKA PRAVILA OZ. PRAVILA O IZLOITVI NEDOVOLJENIH DOKAZOV

15

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

16/96

Nedovoljeni dokazi so tisti dokazi, ki so pridobljeni, bodisi z kritvijo ustavno zajamenih lovekovih pravic ali zkritvijo nekaterih dolob tega zakona. Pri obeh velja sankcija, da se sodna odloba ne more upreti na taknedokaze, saj bi lo za bistveno kritev dolob kaz. postopka. Mono je tudi, da sankcija obsega le izloitev taknihdokazov iz spisa, da ne bi vplivali na odloitev sodia o stvari, saj ne bi lo za nedovoljene dokaze v formalnemsmislu, temve v materialnem smislu, saj bi se takrat sodna odloba uprla na formalno dovoljene, a dejanskonedovoljene dokaze.Predkazenski postopekDT je dolan izloiti iz spisa tiste dokaze e preden zane kazenski pregon, ki so pridobljeni preden je osumljenecbil pouen o pravnih jamstvih v kaz. postopku (148.l.miranda). DT v uradnem zaznamku navede katere izjaveosumljenca priloene h kazenski ovadbi so izloene iz spisa. e je takna izjava osumljenca vpisana v vsebiniovadbe, se ta del ovadbe zakrije in prelepi oz. drugae izloi, kar tudi mora biti navedeno v uradnem zaznamku DT.Zoper te odloitve DT osumljenec nima pravice do pritobe, lahko pa predlaga preiskovalnemu sodniku izloitvedokazov in pregleda izloene dokaze.Dokaze, na katere se sodba lahko opre, kot so zapisnik o ogledu kraja, zapisnik o hini preiskavi, o zaslianjuosumljenca DT ne izloa iz spisov, tudi e meni, da gre za nedovoljen dokaz. Takrat mora predlagatipreiskovalnemu sodniku v zahtevi za preiskavo, da izloi takne dokaze, ne izloa pa jih sam.e DT namerava vloiti neposredno obtonico na podlagi kazenske ovadbe in meni, da so v ovadbi priloenidokazi, za katere misli, da se na njih ne more opreti sodna odloba, polje spise preiskovalnemu sodniku, da taodloi o izloitvi, saj bi sicer to moral narediti predsednik senata in se potem e morda izloiti, zaradi pregledavsebine nedovoljenih dokazov.Posebne dolobe zakona o tem na katere dokaze se odloba ne sme opirati doloajo posamezne primere in sicer;

1. zapisnik izjave o zaslianju osumljenca, in kasneje obdolenca na zaslianjih, ko ni bil pouen po 148.l.ZKP

2. podatki, sporoila, posnetki ali druga dokazila, pridobljena z izvajanjem ukrepov tajnega opazovanja,nadzora komunikacij, prislukovanja, tajnega delovanja in bannega poslovanja osumljenca,

3. izpovedba osumljenca, ki mu je odvzeta prostost, ki ni pouen o pravicah s strani preiskovalnega sodnikaali ta pouk ni zapisan

4. e je bila preiskava opravljena brez pisne odredbe sodia ali brez oseb, ki morajo biti navzoe pripreiskavi ali e je preiskava opravljena v nasprotju z doloili ZKP o opravi hine in osebne preiskave,

5. e je kdo zaslian kot pria ali izvedenec, pa ne sme biti zaslian kot pria ali ne sme biti postavljen zaizvedenca, pa o tej pravici ni bil pouen, ali se tej pravici ni izrecno odpovedal oz. to ni bilo zapisano vzapisniku, ali je bil zaslian mladoletnik, ki ni razumel pomena te pravice, e je izpovedba izsiljena z silo aligronjo od procesnega udeleenca.

Nedovoljene dokaze mora izloiti:1. preiskovalni sodnik takoj v katerikoli fazi preiskave,2. zunajobravnavni senat v ugovornem postopku,3. predsednik senata v fazi priprave na glavno obravnavo,4. predsednik senata v pritobenem postopku, ali5. senat na glavni obravnavi.

e se je z temi dokazi seznanil sodnik, ki odloa o obtobi oz. o glavni stvari, je sam izloen iz sojenja, razen evsebina izloenega dokaza takna, da oitno ne bi vplivala na njegovo odloitev.Stranke lahko zahtevajo izloitev dokazov le do konca glavne obravnave, eprav tudi kasneji zahtevek moraskrbno pretehtati, saj je samo po uradni dolnosti dolno ves as postopka paziti na to, ali je posamezni dokazdovoljen, ali ne. Sodie tekom obravnave s sklepom bodisi dovoli, bodisi posamezno izloitev dokaza zavrne.Preiskovalni sodnik pa tudi s sklepom zavrne izloitev dokaza, v kolikor se z predlogom za njegovo izloitev ne

strinja.Izloene spise in dokaze hrani preiskovalni sodnik, na nain doloen s sodnim redom.Snemanje preiskovalnih dejanjPreiskovalna dejanja in dejanja v predkazenskem postopku je mono snemati z uporabo sodobne tehnologije, todapod pogoji ki jih doloa zakon. e vedno je nujna sestava zapisnika o posnetku, posnetek mora vsebovatiidentifikacijo snemane osebe in vse njene podatke, as snemanja, konec snemanja. Snemani ima pravico pogledatin posluati posnetek in dati na njega pripombe, ki se prav tako posnamejo. Taki posnetki potem postanejo delkazenskega spisa. Preiskovalni sodnik lahko ne dovoli snemanje ali omeji tevilo in vrsto oseb, ki jim snemanjedovoli.Zapisnik o posvetovanju in glasovanjuJe posebna oblika zapisnika, ki obsega zapisnik o poteku tajnega glasovanja i sprejeto odlobo, podpiejo ga vsilani senata in zapisnikar, ob priloitvi posebnih mnenj, ki so podana in e niso vsebovana v samem zapisniku.

lan senata, ki je ostal v manjini, ni dolan sestaviti svoje posebno mnenje, stranke v postopku pa se z njim nesmejo seznaniti, tudi pri obrazloitvi pisne odlobe senata v njej ne sme biti navedeno.Ta zapisnik se zapre v poseben ovitek in ga sme pogledati le Vije sodie, ko odloa o pravnem sredstvu v istizadevi.

16

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

17/96

STROKI KAZENSKEGA POSTOPKA

92, 93, 94, 95, 96, 97, 98 in 99. l.Stroki kazenskega postopka so tisti stroki, ki nastanejo v kazenskem postopku ali zaradi njega. Ti so:

1. stroki za prie in ogled, nagrada in stroki za izvedence, tolmae in strokovnjake, stroki za vroanjepisanj po pravni ali fizini osebi ali po policistih v statusu pooblaenih uradnih oseb

2. vozni stroki za obdolenca,3. izdatki za privedbo ali za spremljanje oseb, ki jim je odvzeta prostost,4. vozni in potni stroki uradnih oseb,5. stroki za zdravljenje obdolenca, dokler je v priporu, in stroki poroda, razen, e se ti stroki krijejo iz

zdravstvenega zavarovanja,6. sodna taksa,7. nagrada in potrebni izdatki zagovornika, zasebnega toilca in okodovanca kot toilca ter njunih

zastopnikov in nagrada ter potrebni izdatki njihovih pooblaencev,8. potrebni izdatki okodovanca in njegovega zakonskega zastopnika ter nagrada in potrebni izdatki

njegovega pooblaenca.

Vse stroke prvo krije samo sodie iz svojih proraunskih sredstev, na koncu se ti naloijo v plailo osebi, ki jih jedolna poravnati. Med te stroke spadajo tudi stroki predkazenskega postopka, kar pomeni in vse dopravnomonosti oz. do dokonanja celotnega kazenskega postopka, torej vsa preiskovalna dejanja, izloitvesodnikov, stroki vrnitve v prejnje stanjetoda stroke, ki jih ima policija v zvezi z odkrivanjem k.d. in storilcev nespadajo v te stroke.Sodie stroke ugotavlja na temelju priloenih dokazil in le dejansko nastale stroke ter v skladu z veljavnimipredpisi (npr. kilometrina, stroki odvetnika po Odvetniki tarifi), ter sproti tudi odloi, kateri stroki so bili zapravdo potrebni in kateri ne.Stroki prevajanja v uradni jezik sodia niso dolne plaati osebe, ki so drugae dolne povrniti strokekazenskega postopka. Tudi kadar nastanejo stroki prevajanja za osebo, ki uradni jezik sodia ne razume, se mune naloi plailo teh strokov.Stranke v kazenskem postopku plaujejo sodne takse po veljavnem zakonu o sodnih taksah.V vsaki sodbi in v vsakem sklepu, s katerim se kazenski postopek ustavi, se zavre obtonica je potrebno odloitikdo plaa stroke postopka in kolikni so ti. Doloilo viine strokov kazenskega postopka mora biti izdano s stranisodia v roku 3 mesecev od vroitve pravnomone sodbe ali sklepa tistemu, ki ima pravico podati zahtevek zaizplailo strokov.Sodie mora, ob izdaji sodbe o glavni stvari, doloiti tudi kdo mora povrniti stroke kazenskega postopka in vkakni viini. V kolikor nekateri stroki niso znani, je mo te doloiti kasneje z posebnim sklepom.Stroki nastali po krivdi strankObdolenec, okodovanec, okodovanec kot toilec, zasebni toilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaenec,pria, izvedenec, tolma in strokovnjak plaajo ne glede na izid kazenskega postopka stroke, nastale s svojoprivedbo, preloitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave, nevloitvijo napovedane pritobe in drugestroke postopka, ki so jih povzroili po svoji krivdi in tudi ustrezen del sodne takse. To velja torej za vse procesneudeleence, razen za DT in tudi e gre za tiste stroke, ki drugae bremenijo proraun.

e DT umakne obtobo zato, ker je okodovanec umaknil predlog za kaz. pregon, se ne teje, da je po svoji krivdipovzroil stroke kaz. postopka.Obdolencu in zasebnemu toilcu se stroki, nastali po njuni krivdi naloijo v plailo s sodbo ali sklepom, s katerimse odloi o glavni stvari, drugim procesnim udeleencem pa se stroki naloijo v plailo s posebnim sklepom.e sodie spozna obdolenca za krivega, mu naloi v sodbi dolnost plaila strokov kazenskega postopka, epa se v postopku izda sodba o kaznovalnem nalogu, obdolenec ne plaa sodne takse.e je storilec obsojen za eno k.d., ko mu je bilo sojeno za ve, se mu ne naloi plailo strokov za k.d., gledekaterih je bil oproen oz. ni bil obsojen.e je z isto sodbo ve oseb spoznanih za krive, sodie doloi kateri del strokov nosi kateri od soobdolencev, epa tega delea ni mogoe doloiti, pa plaajo nerazdelno. Plailo sodne takse se odmeri za vsakega obdolencaposebej.Sodie lahko oprosti obdolenca plaila strokov kazenskega postopka, e bi s tem bilo ogroenovzdrevanje obdolenca ali oseb, ki jih mora ta vzdrevati. e se to ugotovi po izdaji odlobe o strokih, lahko

predsednik senata na predlog obdolenca in najkasneje do izteka naloenega roka za plailo, zaprosi zaoprostitev, odloitev ali obrono odplailo teh strokov, o katerih potem odloi senat z posebnim sklepom.Dolobe o oprostitvi strokov veljajo tudi za druge udeleence kazenskega postopka, razen za tiste, ki so nastaliizkljuno po krivdi strank.

17

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

18/96

e se kazenski postopek ustavi, ali se izda sodba s katero je obdolenec oproen obtobe ali se proti njemuobtoba zavrne, ali se izda sklep s katerim se obtonica zavre, izree sodie v sklepu oz. v sodbi, daobremenjujejo stroki kazenskega postopka od 1. do 5. toke 2. odst. 92 lena, potrebni izdatki obdolenca,potrebni izdatki in nagrada zagovornika proraun, razen v primerih, ko zasebni toilec in okodovanec kottoilec morata povrniti stroke kaz. postopka iz 1. do 6. toke 2 odst. 92. l ZKP, potrebne izdatke obdolenca,e se je postopek konal z oprostilno, zavrnilno sodbo, s sklepom o ustavitvi postopka ali z sklepom o zavrenjuobtonice, razen, e se je to zgodilo zaradi smrti obdolenca, zastaranja kaz. postopka zaradi zavlaevanja ali vdrugih primerih, ko ni mogoe najti krivde zasebnega toilca ali okodovanca, ter v primeru prevzema pregona odDT preden je prevzel pregon od njega. e se postopek ustavi zaradi umika obtobe, se obdolenec in zasebnitoilec lahko poravnata glede strokov. Samo v postopku z zasebno tobo mora zasebni tonik zaloiti in vnaprejplaati stroke kazenskega postopka v celoti, okodovanec kot tonik pa sodno takso. eprav sta glede strokovizenaena, pa so to vendar razlike. Nekatere stroke morata sama plaati, nekatere morata povrniti obdolencu,nekatere pa sodiu. Sodno takso vedno morataplaati sodiu, ne glede na izid postopka, saj sodno takso ni potrebno plaati strankam le v primeru, dakazenski pregon vodi DT in ta kona z vodstvom DT z obsodilno sodbo. e predlagatelj pri predlagalnem deliktu umakne predlog za pregon, in se zato postopek z sklepom ustavi ali seizda zavrnilna sodba, stroke ne more nositi predlagatelj okodovanec, temve jih nosi proraun.Nagrado in potrebne izdatke zagovornika in pooblaenca zasebnega toilca in okodovanca kot toilca moravedno plaat zastopani, ne glede na to, kdo je po sodbi sodia dolan plaati stroke kazenskega postopka, razenko ti, v skladu z dolobami ZKP, bremenijo proraun (npr. ko mu je postavljen zagovornik ali poobl. in sam ne morekriti stroke zastopanja). To pa ne pomeni, da bo v konni fazi sam tudi nosil te stroke, saj je odvisno kdo te nosina koncu postopka. Pravico do nagrade ima le odvetnik oz. odvetniki kandidat, drugi lahko le zahtevajo povrailopotrebnih izdatkov.Tudi e druge osebe najamejo zagovornika obdolencu, so dolne plaat vnaprej, mono pa je, da bodo ti strokibremenili proraun v primeru e se postopek ne kona z obsodilno sodbo. Kadar sodie postavi zagovornika alipooblaenca okodovancu po uradni dolnosti, morata vnaprej vplaat tema, v konni odlobi pa sodie potemodloi koga v konni fazi ti stroki bremenijo.V primeru obsodilne sodbe lahko stroki zagovornika bremenijo proraun, e so podani razlogi oprostitve plaila,ampak le kadar gre za zagovornika po uradni dolnosti. e si ga obdoleni sam najame, pa ni mono, dabremenijo proraun.Stroki okodovanevega pooblaenca postavljenega po uradni dolnosti bremenijo proraun, e je izdanaoprostilna sodba. V primeru izdaje obsodilne pa se naloijo v plailo obdolencu, oz. proraunu, e je ta plailaoproen zaradi gmotnih razmer.

O dolnosti plaila strokov, ki nastanejo pri Vijem sodiu, odloa dokonno Vije sodie v skladu s temidolobami, oz. v pritobenem postopku odloa Vije sodie po pravilih sodia prve stopnje. V primeru, da jesodie odloilo ugoditi pritobi in je spremenilo odlobo nijega sodia, mora ponovno odloiti o strokih, saj jespremenjen izid celotnega postopka.O nezmonosti plaila strokov kazenskega postopka samostojno odloa Vije sodie.Za postopek na Vijemsodiu se plaa sodna taksa, ki skorajda vedno bremeni proraun, razen takrat, ko bremeni obdolenca in sicer letakrat, ko je bila pritoba, vloena v njegovo korist, zavrnjena ali je bilo ugodeno pritobi, vloeni v njegovo kodo.Zasebni toilec in okodovanec kot toilec vedno morata plaati sodno takso, razen e uspeta s pritobo.V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se uporabljajo smiselno dolobe, ki veljajo za prej doloena strokovnapravila na prvi in drugi stopnji.Natanneje dolobe o povrnitvi strokov vsebuje pravilnik o povrnitvi strokov kazenskega postopka, ki gapredpie minister za pravosodje.

PREMOENJSKOPRAVNI ZAHTEVKI100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110 in 111 l.

V nekaterih primerih, ko je z k.d. nekdo okodovan, doloa ZKP, da je mono v okviru kazenskega postopkaobravnavati tudi premoenjskopravni zahtevek, v kolikor to ne bi zavlaevalo kazenskega postopka in bilo vnasprotju z naelom ekonominosti, saj gre za adhezijski pravni postopek, ki bi se sicer moral reevati v pravdnempostopku.V okviru kazenskega postopka se lahko obravnavajo le premoenjski in ne nepremoenjski zahtevki. Kadarsodie odloa o taknem zahtevku, ga presoja po pravilih civilnega prava. TTak zahtevek se lahko nanaa na:

1. povrnitev kode,2. vrnitev stvari ali na

3. razveljavitev pravnega posla.PAZI: predmet tega zahtevka ne more biti tak, da je v nasprotju z pravnim redom (npr. vrnitev stvari s katero je k.d.storjeno) in tudi ne zahtevek, za uveljavitev katerega je predpisan nek drug postopek (npr. zahtevek za plailocarine).

18

8/6/2019 01292191334887d9261ab19963df77f0

19/96

Zakon doloa, da taken zahtevek lahko poda upravienec, ne doloa, da je to okodovanec (eprav je pravilomaupravienec tudi okodovanec).Vedno ga lahko zahteva le od obdolenca (ne npr. zavarovalnice), sicer pa nidolna uveljavljati svojega zahtevka v kaz. postopku, saj z tem ne izgubi pravico do uveljavitve v pravdnempostopku. Tudi kadar ne uveljavlja tega zahtevka v kazenskem postopku je upravien do poplaila iz odvzetepremo. koristi, pridobljene z k.d., pod pogoji iz KZ.Pomembno! Sodie ne bi smelo napotiti na pravdo okodovanca, e je viina kode tudi zakonski znakkaznivega dejanja.POVRNITEV KODEKadar upravienec v kaz. postopku uveljavlja svoj zahtevek, mora natanno doloiti katero obliko povrnitve kodezahteva in za to tudi predloiti potrebne dokaze, najkasneje mora konkretizirati viino zahtevka do konca glavneobravnave. Sodie je dolno pojasniti upraviencu kako in kje lahko uveljavi svoje pravice iz tega naslova, tudipoui okodovanca tekom postopka, tudi e svojega zahtevka do vloitve tobe ni podal, da ga lahko poda dokonca glavne obravnave.Oba postopka se hkrati izkljuujeta, zato obenem ni mono v obeh zahtevati isti zahtevek.Pri predlagalnih deliktih se predlog za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka teje kot predlog za kazenskipregon.Upravienci lahko tudi do konca glavne obravnave umaknejo premoenjskopravni zahtevek, in se odloijo, da gabodo uveljavljali v pravdi in ga ni mono ponovno vloiti, tudi e pride do ponovnega sojenja na podlagikaknega rednega ali izrednega pravnega sredstva.V kolikor preide premoenjskopravni zahtevek, ki se uveljavlja v kaz. postopku na drugega upravienca, podpogojem, da se to zgodi pred koncem glavne obravnave, se ta upravienec pozove in povabi, da se izree o tem,ali vztraja pri predlogu, ali ne. V kolikor na obravnavo ne pride in je v redu vabljen, se teje, da predlog umika, todato velja le za kazenski postopek.

V kazenskem postopku je sod